•v
BREZ NAS
Lani septembra, ko je pričela zasedati skupščina Združenih naro dov, se je na drugi strani ceste prvič sestala skupščina Zasužnjenih narodov. Misel, ki je rodila ta begunski parlament, je-bila, naj bi svobodni zastopniki narodov za železno zaveso istočasno-z Združenimi narodi, vendar pa ločeno, razpravljali nekako o istih vprašanjih, o katerih razpravlja glavna skupščina. Organizacije združenih narodov.
Čeprav je s-tvar debate, kolikšen je trenutni uspeh take skupšči ne, pa naj zaseda potem že v plenumu ali v odborih, je vendar na daljšo dobo zamisel rosrečena. Dobro izdelane resolucije morejo komu. nističnim delegatom mešati vsaj štrene, ko govoričijo of'-vaj ceste0, če poleg tega vodstvo skunščin^ še poskrbi, z ameriško pomočjo vseka kor, da je delo takšne skupščine deležno čim večje publicitete,da so z njim v kar največji meri .seznanjeni delegati svobodnih narodov,-do= tem se more ob konkretnih vprašanjih čuti odmev teh b e guns k i hr,'P'r i z a= devanj tudi v dvorani Združenih narodov. Možnost razprave je seveda zaenkrat omejena, ker sta od vseh satelitov navzoči v Združenih naro dih samo Poljska in Češkoslovaška; toda slejkoprej se utegnejo pri = družiti tudi Albanija,Bolgarija, Madžarska in Rumunija ali pa utegne glavna skupščina proučevati kakšno vprašanje prav iz teh držav; polo žaj treh haitijskih držav je seveda poseben, ker jih je vsrkala Sov= jetska zveza. Kljub temu pa so Zasužnjeni narodi dvignili svoj glas v njihovo obrambo.
■V oči bode odsotnost zastopnikov Jugoslavije v tem parlamentu Zasužnjenih narodov. To vprašanje je nepovabljeni dr.Tupanjanin spro žil na sami skupščini in je žel gotovo razumevanje; toda zadeva se. je zdela zborovalcem preveč kočljiva, da bi jo razpravljali na skupščini, .pa so rajši z njo zadolžili poseben odbor.
Razlage so različne, zakaj niso bili povabljeni zastopniki svobodne Jugoslavije odnosno zastopniki svobodnih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Eni pravijo, da je prišla pobuda‘ za to begunsko skupščino., od "Odbora predstavnikov držav pod sovjetskim suženjstvom". Tam Jugo. -alovani na noben način ne morejo biti zraven. Drugi menijo, da so za sadile delegacije v Združenih narodih svetovale, da se je treba pred= vsem boriti za osvoboditev satelitskih dežel, kjer seveda Jugosiavi= je ni. Tretji zatrjujejo, da so bili Jugoslovani zato izpuščeni, ker nimajo v emigraciji svojega državnega predstavništva. Nekateri so se dalje vpraševali, kdo naj bi na skupščini vendar predstavljal begun= ske Srbe, če že ne bi hoteli delati izbiro med dr.Mačkom in dr,Pave= ličem.odnosno dr.Krekom in dr.Zebotom. Mar Konstantin Fotič? Ali pa morda vojvoda Djujid in vojvoda Jevdjevič? Kaj pa Radoje Kneževid?A= li celo Milan S tojadinovid?!	-	. .
Kolikor moremo od daleč slutiti zadevo, je verjetno prišel gle= de Jugoslovanov namig od bo tras od Odbora za svobodno Evropo. Čeprav hi ta rad videl, da ga ne bi spravljali v kako zvezo z ameriškim zu= nahjim mlnis trtsvom, je vendar gobovo, da obstojajo gotov?', s tiki.Na j= brž ne bomo daleč od resnice, o e pravimo, da State Department ni pri
poročal, naj bi v skupščini Zasužnjenih narodov sedeli tudi svobodni Slovenci, Hrvati in Srbi. In Odbor za svobodno Evropo se je držal te= ga nasveta. Podobno kot se ga je najbrž držal poleti 1950.,ko je za vedno odgodil svoja prizadevanja, da bi spravil Slovence, Hrvate in Srbe skupaj in ustanovil nekakšno "Svobodno Jugoslavijo". Tedaj so to narekovali mednarodni dogodki (vojna na Koreji in Titovo približevanje Zanadu), povzročili pa zaradi zakasnitve v dokajšnji meri sami s-h-ö begunci.
Mar naj bi danes bilo kaj drugače, ko zapadne velesile gledajo, da ne bi dražile Tita? Prav v tem vidimo glavni vzrok, da Jugoslova = nov ni v skupščini Zasužnjenih : arodov. S tem dejstvom so se tako mo= rali sprijazniti tudi že begunci iz satelitskih držav. Oni sami so vendar prav na skupščini priznali, da je "jugoslovansko vprašanje" kočljive narave.
Videti je kot da tega niso spoznali samo še svobodni Slovenci,Hr vati in Srbi. Niso dojeli, da ja Jugoslavija danes mednarodno-pravna stvarnost in da moramo z njo - hočeš nočeš - računati. Niso dojeli,da je jugoslovanski primer poseben in da ga pred mednarodnim svetom ni mogoče reševati v okviru neke antikomunistične .formule. Zato je zelo verjetno, da se bo ta samolasten primer razvijal po drugačnih zakonih kot ostali satelitski,
S tem ni rečeno, da med nami in drugimi begunci ne bi smelo biti sodelovanja. Kar naj ga bo in čim več, toda naša pot in naša taktika bi morala biti drugačna od njihove, po vsej verjetnosti tudi sredstva naših prizadevanj.
Zdi se sicer paradoksalno, toda Tita bi morali izzvati prav tara, kjer je najbolj močan. To je tam, kjer smo mi zdaj najbolj šibki. Sa= mo tako bi pred	svetom obrnili nase pozornost, saj nas do =
slej nihče niti ne povoha ne. Za začetek bi bilo to vsekakor nujno in kot izhodiščna točka. Seveda pa že to zahteva od nas revolucijo v ma= lem. Revolucijo, ki bi odstranila našo kronično šibkost in nas nare= dila močne. -Ali je tega zmožna stara generacija, ki misli, da še ve = dno predstavlja narode Jugoslavije?
PRAVNA POT
Na tem mestu smo že opetovano opozorili, da bilo skupnosti bilo posamezniki premalo izkoriščajo možnost priziva na sodno oblast,ka = dar mislijo, da se jim godi krivica. Tu mislimo tako na našo narodne manjšine kot na begunoe, če zaidejo v neprilike. Hvala Bogu, da je v glavnem vsaj sodna oblast na zapadu politično indiferentna in v raz sojanju neodvisna. Zdi se nam, da to dejstvo vsi podcenjujemo, bodisi zaradi režimske odvisnosti sedišč v današnji Jugoslaviji,pa verjetno tudi zaradi slabih izkušenj iz predaprilske Jugoslavije, ko nikakor ni bilo mogoče govoriti o nedotakljivosti jugoslovanske justice. Teh predsodkov, da tako rečemo, se je pa treba iznebiti.
Marsikdo se še utegne spomniti sodne razprave proti dvema itali= janskina časopisoma, ki sta pred leti žalila č.g.Kračiho,ki pastiruje med beneškimi Slovenci. Tedaj je - na nesrečo - sicer prišlo do porav nave, toda ni mogoče reči, da bi bila razsodva videmskega sodišča ne= ugodna za g.KraČino. Najnovejši primer iz Trsta spet kaže, da je mož= no uspeti pred sodiščem, Čeprav je bila stvar izgubljena pred politično—upravno oblastjo. Jugoslavija je namreč lani zahtevala od Italije izročitev jugoslovanskega državljana, ki se je zatekel v Trst. Kot o= bičajno ga je komunistični režim obdolžil kriminalnih prestopkov; za= to se je Beograd skliceval na dogovor iz 1.1922. o izročanju zločin
GeV* Prizadevanja odvetnika dr.Branka Agneletta so uspela, da je tr = žaško prizivno sodišče, kakor je poročala DEMOKRACIJA, razsodilo, da v Trstu veljavni zakoni ne predvidevajo izročanja zločincev, tudi če bi bil begunec kriv prestopka v Jugoslaviji, Tako je bil izpuščen.
Podobno je pred leti uspelo doseči pred beneškim sodiščem izpust dr.Sfiligoja iz Gorice, ki je bil malo prej znova aretiran, češ da še ni odsedel kazni, ki mu jo je med vojno prisodilo fašistično sodišče.
Res pa je, da so takšne tožbe običajno draga in dolgotrajna zade ya. Redkokateri posameznik si jih more omisliti, če mu res ne gre za življenje ali smrt. Toda tudi v takih primerih so se slovenski odvet= niki pokazali velikodušne. (Zakaj se ne bi spomnili, da je imel č. g. Kračina na razpolago slovenskega odvetnika zastonj, pa se je rajši od' ločil za furlanskega, ki zadeve potem ni-tako izpeljal, kotbi jo naj?!) Gotovo pa je to dokaj lažje za skupnosti, ki morejo pravdo te= Gieljiteje pripraviti in lažje nositi breme stroškov.
Ko se dogodki s slovensko narodno manjšino na Tržaškem in sploh bod Italijo ne razvijajo kot bi se morali, je vredno misliti tudi na Pravno pot* Morda utegne biti v mnogih primerih to poslednja, rešilna ■bilka.
SPOMINI MLADEGA KRALJA
Končno je založba Cassell izdala dolgo napovedovane spominevbiv= šega kralja Petra ("A King'o Heritage",str.XVI+214,cena 25- 3.). Že po izvlečkih, ki jih je pred letom objavljal londonski SUNDAY DISPATOH, j.e bilo mogoče sklepati, da napovedani spomini ne bodo prinesli nič Posebnega. Bivši kralj pripoveduje spomine od svojih ranih dni pa tja do svojega izgnanstvo na zapadu, ki ga je povzročil Titov prihod na ^odinje, Nagromanih je veliko drobnarij, pa naj že gre. za krolj.evo •študiranje, kraljevo ljubezen ali njegove avtomobile. Öas pa je našel tako kralja kot njegove ministre nepripravljene na velike dogodke, ki so zamajali tečaje države. O teh gigantskih dogodkih ,ki so zahtevali ^tev poldrugega milijona ljudi, zvemo dejansko bore malo: malo nam = reč o vzrokih, ki so dejansko povzročili izgubo prestola. Teh kralj hi dojel. Toda ali jih je sploh mogel? • Saj mladič ni bil star niti osemnajst let, ko se je država zrušila. Toda morali bi jih dojeti hjegovi svetovalci. Na žalost in nesrečo jih ti niso dojeli niti te = daj niti jih ne dojamejo danes. Kraljevi spomini sicer ninlajo kake po litične vrednosti, vendar pa dovolj kažejo, da bi kraljevi ministri uničili vsako stvar, kakršnekoli bi že potem bile kraljeve vrline,kot je izrazil eden od kritikov. Kaj je končno mogel storiti mladolet ni kralj, obdan od ministrov in svetovalcev, ki so se izživljali v hadmudrivanju, intrigiranju, aferah in klikah? Končno je sam padel na isto višino, le da kralj .0 tem v svojih spominih skrbno molči.
ROKA ROKO UMIVA
Zdrava pamet enostavno ne^more dojeti, da se kar petsto nekvali= 'iciranih izvoznih podjetij peča z jugoslovansko zunanjo trgovino.Pri herov, ki jih je na naslednjih straneh le nekaj naštel naš sodelavec, 3i mogli navajati na stotine skozi vsa leta "socialistična graditve".-narodno gospodarstvo je vendar nekaj nezaslišanega, da mora skup = host - to je država - na tak način podpirati izvozno podjetje,ki ž iz Kubo prodaja na tujem svoje proizvode, da od podjetja za prekomerno Vrednost odkupi tujo valuto. Odnosno, da država s tako nesolidno poli 'biko podpira inflacijo in draginjo, zaradi pomanjkanja predmetov za ^omačo potrošnjo, pa načrtno povzroča nižanje življenjske ravni pre = bivalatva.
Ker se vse to dogaja pri belem dnevu, ob priČujočnosti nikdar sueče tajne policije in sploh rednega upravnega aparata, se vsekakor vsiljuje vprašanje, zakaj režim takemu početju že prej ni naredil kon r°u, oziroma zakaj ni postavil novih predpisov,ki bi uredili to netr^pv uko trgovino.
Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven: pri izvoznih in uvoz= nih podjetjih so prizadete visoke komunistiohe glave. Predvsem je zu= nanja trgovina'domena Uprave državne varnosti odnosno njenih organov. Zato je praktično nemogoče, da hi kdaj prevladal v takem sistemu tr = govski smisel. Kdo bi si upal postaviti po robu vsemogočni Udbi? Kdo si je drznil v Tretjem Reichu kljubovati Gestapu, ki je tudi imela-sto je domene in privilegije? Zaradi videza navzven in zaradi prekomerne korupcije utegne osrednja oblast zdaj pa zdaj spremeniti zadevne.pred piše, ne zdi se pa verjetno, da bi se lotili radikalne reforme v tr =
---------------------------------- govskem duhu. Režim je namreč ta=
KLIC TRIGLAVA	ko odvisen od svoje tajne polici=
57,Totland Road	je, kot je odvisna tajna policija
LE1CESTER	od rež ima.Drug drugemu sta hudo
Izhaja 1 .in 3.-nonedeljek v mesecu potrebna.
MIRKOVIČ ALI KNEŽEVIĆ?
Kanadski HRVATSKI GLAS je koncem marca objavil zanimivo pismo b. generala Bore Mirkoviča, glavnega organizatorja puča 27»marca 1941. Vanjem; je poleg drugega tudi namignil, da pripravlja knjigo, ki naj bi razjasnila tedanje dogodke. Sicer pa je generalovo pismo ostra za= vrnitev b.pešadijskega majorja Živana Kneževiča,. ki se tolče na svoja prša, kot da bi oh organiziral ves državni udar.
Na splošno to hi nič nenavadnega, da si več ljudi po srečno izvr šeni akciji prisvaja zasluge zanjo. Öe bi ./zid bil drugačen, bi prav tako vsi hiteli izjavljat, da niso imeli nič pri stvari« Kar je zanirri vo je le to, kaitere osebe nastopajo pri taki burki. Na politični stra ni so si doslej jemali prvenstvo predvsem srbski zemljoradniki; zdaj pa vidimo, da hočejo imeti zraven prste že tudi srbski Demokrati. Na vojaški strani je bilo do nedavnega smatrano, da je odigral poglavit= no vlogo general Bora Mirkovič. V božični številki GLASU.KANADSKIH SR BA pa je g.Živah Khežeyič, čigar ime jez njegovima bratoma tako usod no povezano z medvojnimi emigrantskimi vladami, objavil "Odlomke, iz knjige o 27.marcu". Iz' njih - samo iz odlomkov, ne pa iz 27.marca -izhaja g»Živan Kneževič kot vodilni organizator in izvršitelj puča.
Tam se tudi povzpne do zaključka, da je; bil "sporazum Cvetkovič-Maček najtežji udarec za edinost vojske". Na to kost pa je kot lačen pes planil seveda HRVATSKI 'GLAS in ne brez razloga sklepal, da torej ni bil pristop k Trojnemu paktu 25.marca glavni vzrok državnega udara am pak san sporazum med Cvetkovičem in Mačkom 1.1939. Kot rečeno je imel GLAS dokaj razloga za tako sklepanje, če je namreč izvajanja g.Kneže= viča sprejel kot resno pisanje. Saj je vendar iz "odlomkov" razvidno, da ni bil spiritus agens celotne zarote kak Sinovič ali pa Mirkovič, temveč v vojaškem pogledu sam major Živan Kneževič, v političnem ozi= ru pa prof.Radoje Kneževič iz Demokratske stranke.
To pa je bilo le malo preveč za generala Mirkoviča« Ta se doslej ni spuščal v javne polemike o 27.marcu in je stal bolj ob strani, V svojem pismu uredniku HRVATSKEGA GLASU je precej robato - a 'Zasluženo - obračunal z majorjem Kneževičem, dočim je za profesorja zapisal, da o njegovi politični karieri vse do noči 26/27 marca 1941 sploh ni imel prilike kaj slišati.
Glavni vzrok njegovega pisna pa je bojazen, da bi nepravilni za= ključki, ki jih povzročajo Kneževičevi "odlomki" poslabšali že itak napete odnose med Srbi in Hrvati. Zato general zatrjuje, da je samo pristop k Trojnemu paktu povzročil državni udar, sicer bi do, njega pri šlo že v- avgiBtu 1939.ko je bil podpisan sporazum o Banovini Hrvatski Zraven je še pristavil, da je poveril najbolj odgovorne naloge pri iz= vedbi udara trem hrvatskim častnikom. Tudi to dejstvo govori v prilog generalovega zatrjevanja, da brez 25.marca ne bi bilo 27*narca«
(Dalje na 8.strani.)
KUPČIJA, KI REDI
••S l '—-'
Trgovca, ki izkoristi doma5o stisko za svoje mastne dobigke,bi ko Kunisti postavili za vzgled brezvestnega kapitalizma, ki pije kri de ur lovnemu ljudstvu. Takih cvetečih izrazov nam manjka za iste in hujše Pojave v samem socialistiSnem gospodarstvu. Po različnih komunističnih časopisih posnemamo primere. Tako je podjetje "Spoljopred" iz Titogra= lani, ko je bilo pomanjkanje hudo, kupilo časopisni papir v Avstri= ji po $ 155 za tono ter tako spodrezalo kupčijo podjetju "Centroprom", ■^i je kupovalo nanir po $ 132. Ko so namreč Avstrijci zvedeli za višjo cano, ki so jo bili Jugoslovani pripravljeni plačati, niso dovolili iz voza po nižji ceni.
Tako je "Spoljopred" sicer vtaknil dobiček kupčije v žep, a časo= Jiai so morali kuniti dražji Panir, če so hoteli tiskati. Kaj se to ti ce ;-titogradskega podjetja? Sam komunistični dnevnik pravi, da se kapi= balistična podjetja bolje obnašajo na tujem trgu; nastopajo skupno ter sonarodnjakom ne' Izpodkopavajo 'tal nod nogami. Naučila so se pač, da, gornjo v lastnem interesu skunaj držati, kar zaenkrat presega dojetje komunistov, ki so se posvetili trgovini.	«
Gh-oj namesto zlata
v Tito sam je v Zagrebu na oovratku iz Indij,e dejal, da ga je bilo vcasih sram zaradi jugoslovanske zunanje trgovine-. Med strokovnjaki,ki se bavijo, s tem donosnim poslom, so namreč posebno tiči; na splošno pa Yea sistem socialistične trgovine omogoča čudna poslovanja. Neko šara Oovsko podjetje 'je poslalo v Brazilijo več vagonov orehov, ne da bi jih «obro prebrali. V Braziliji so dva vagona "proglasili za gnoj",kot se odločno odreže LJUDSKA PRAVICA, in vse orehe sežgali. Podobno so iz češkoslovaške vrnili nič manj kot 30 vagonov orehov.
Orehi niso edino jugoslovansko izvozno blago, ki se namesto v zla spreminja v gnoj. Neprebrana jabolka poskušajo podjetja prodajati v ini v zabojčkih iz nepooblanih desk, sicer dokaj cenjene Suhe slive _ri natrpajo v navadne vreče. Jajca jugoslovanskih kokoši so po znanst= ^enih analizah boljša kot v drugih deželah, kjer jih proinvajajo v ko košjih farmah. Toda Danci ali Holandci jajca dobro sortirajo, dobro ^vijejo in jih hitro razpošljejo na tržišče. Z njimi skuša' tekmovati čcimo neko bosansko podjetje, ki pobere, natovori in izvozi jajca nc=
,osredno iz vasi, ne da bi jih prebralo. Pakiranje, ki je bilo "primi= ivno", pa je bilo najbrže Podobno tistemu v jerbasu, ki ga ženska na= uc;ne na glavo in nese v bližnji trg na prodaj.
Lepo je smrdelo tudi več tisoč kilogramov sira, ki ga je "Gradi ^ VnJi’ i? Skopi ja poslal v Egirt, kjer ga niso sprej'eli, a so ga slabo >j ladiščili, tako da se je vsa količina pokvarila. Z izvozom perutni= ^ se bavi kar 33 podjetij, ki so lani preživljala slabe čase ter so ;^?o 3 tako nujo ponujala blago, da so tuji kunci postali nezaupni.Pe= utnino so nekatera podjetja klala pri kmetih v vaseh; n* razpolago ni ] U° ne klavnic, ne hladilnic niti hitrega prevoza. Zato se je pokvari a Perutnina tvrdke "Bilje" v Zahodni Nemčiji in "Slavonke" in "Zagreb k°°P" v Italiji ter jo je bilo treba uničiti.
Ni jim mar draginje
Podjetja se nišo menila niti za take hude izgube, niti'za povpra= -ovnnja na tujem tržišču, niti za domači trg. Tekmovala so pri odkupu
in perutnine in ponujala vedno višje cene, kar je seveda vplivalo a domačo dobavo in povzročalo draginjo. Enako so navijali cene mesu. so razumljivo radi prodajali ž-ivino izvoznemu podjetju, ki je ' 'gulilo visoko ceno; socialistična gospodarstva so kljub svojemu sociali 'Lhi delala isto, a z večjo oblastjo; in kdor je doma hotel jesti meso, moral drago plačati svojo pečenko. Višnje, ki so na tujem dobro šle 2 uenar, so poskočile v kratkem času, ko so jih obirali, od 100 din na :>{J đin kilogram. Cene orehov so izvozniki porinili od 60 din na 120.-
Kako torej, da izvozna podjetja kljub temu dobro zaslužijo? Kako, da se kljub toliki potratnosti le izplača izvažati? Razlog je v sami titovski ureditvi trgovine. Izvoz uživa vse prednosti in vso podporo države. Zaradi graditve industrije in slabe kmetijske proizvodnje si je Jugoslavija nakopala grde inozemske dolgove. Kljub temu še vedno nujno potrebuje tuje blago; ne samo surovine in stroje za tovarne, temveč -scelo pšenico za vsakdanji kruh svojih prebivalcev. Uvoz more plačeva= ti le z lastnim izvozom in ker ta ne zadošča, se mora nadalje zadolžo= vati v'tujini. Toda celo Amerikanci nimajo denarja na pretek,da bi pla čevali Titove dolgove. Zato je Jugoslavija postavljena pred hudo nalogo, da za vsako ceno poskuša plačati za svoje lastne potrebe. Svetozar Vukmanovič je v proračunskem govoru pred meseci na svoj zapleten način, a dovolj jasno pokazal to nujno vnrašanje.
Zato je zunanja trgovina miljenČek države in uživa izredne ugodno s ti pri zamenjavi tujih valut. Po lanskih predpisih, ki so se kasneje nekoliko spremenili, so podjetja pridržala 45$ prisluženega tujega de= narja. Po osnovnem tečaju za zunanjo trgovino je dolar veljal 600 din. Podjetja pa so svoje valute lahko prodajala doma na borzah (oziroma ob računskih mestih, kot jim pravijo v socializmu) po mili volji in so do bila za dolar tudi po 3000 dinarjev. Öeprav so torej prodajala svoje blago v tujini z izgubo, so jo la hko nadoknadila pri prodaji tujega denarja. Poleg tega so predpisi dajali prednost izvozu nekaterih pred= metov.
■ Huje kot gnila jajca
Ni čudno, da je bilo ustanovljenih nad 500 podjetij, da bi izkoriš čala to zlato jamo izvoza in uvoza. Zakonski predpisi dajejo okrajnim ljudskim odborom pravico, da ustanavljajo zunanjetrgovinska podjetja, če so dani za to pogoji na njihovem področju. Predpisi pa so dovolj ši roki in možnost visokih dobičkov dovolj zapeljiva, da odbori ustanav = 1jajo podjetja, čeprav v samem okraju nimajo kaj izvažati. Ta podjetja se potem zakade na trg kjerkoli v državi in trgujejo drugo z drugim,da bi si zagotovila izvozno blago. Konkurenčni boj izvoznih podjetij je znatno vplival na dvig cen in znižanje življenjskega standarda ljudi. Kajti tudi kmetje, ki se okoristijo z visokimi cenami nekaterih pridel kov, grdo plačajo za svoje potrebe.
Odnos do milijonskih izgub in čudovitih trgovskih potez je značil no titovski. "Spoljopred", ki je s svojo v začetku omenjeno papirno kupčijo stal državo drage■denarce, je Zunanjetrgovinska zbornica strog) ukorila. Enako je bil ukorjen "Eksport-Import",ki je pripravil državo ob kak milijon dinarjev. Grčija je namreč kunovala etilalkohol in štiri jugoslovanska podjetja so ga ponudila po 120 dolarjev Za tono. Ta ce= na bi bila sprejemljiva, ‘če ne bi "Eksport-Import" ponudil etilalkohol no 102 dolarja, nakar so Grki zasumili, da zaradi tako nizke cene nekaj z jugoslovanskem etilalkoholom ne more biti v redu in niso sklenili kup Sije.
Mnogo strožje^so titovci postopali v primeru, ko ni šlo za žep , temveč za ugled države. Lesni odsek Zunanjetrgovinske zbornice je skic nil opustiti poslovanje z newyorško tvrdko Robinson, ker se jim je zds lo, da škoduje jugoslovanskemu gospodarstvu. Tovarna "Kopit in pet" iz oevnice s tem ni bila zdovoljna in je poslala Zbornici protestno pismo; prepis tega pisma pa Robinsonu v New York. To je bil nepopisen greh, kajti v pismu so bila omenjena nekatera vprašanja, : "o katerih:'tuja tvid ka ni treba,da bi bila obveščena". Postopek je "škodoval ugledu proiz= vajalcev in naši zunanji trgovini, ker so dali tuji tvrdki podatke no= tranjega značaja". Navedba ne- omeni, da bi poleg ugleda trpel tudi za= služek. A pismo je zbodlo titovce v nos huje kot gnojni orehi,smrdijiv sir in gnila jajca. Častno razsodišče je predlagalo, naj podjetje iz = brišejo iz spiska zunanjetrgovinskih organizacij.	. . .
____________•	(ga)
Slovenija bo imela 131 komun, na stoječih 20 okrajev in dveh samou mesto 384 dosedanjih občin. Iz ob = pravnih mest bo nastalo 11 okrajnih ------;----------------------------- skupnosti.
TITO IN ATOMI
‘ V svojem govoru v zvezni ljudski skupščini sredi marca je Tito na znanil, da ima Jugoslavija na razpolago dovolj surovin in tehničnega znanja za proizvodnjo nuklearne energije v miroljubne namene. Že preje je obstojalo v Jugoslaviji troje raziskovalnih zavodov za nuklearno e nergijo, v Beogradu,Zagrebu in v Ljubljani. Kmalu.po Titovem govoru v skupščini je zvezni izvršni svet ustanovil posebno zvezno Komisijo za stbrnsko energijo in postavil Aleksandra Rankoviča (nekdanjega "vrhov= nega^policaja"J za predsednika. V prvih dneh aprila se je ta komisija Prvič sestala in predložila ustanovitev še dveh inštitutov: geološkega m tehnološkega, za iste namene.
Na pogled bi se torej skoraj zdelo, da je tudi Jugoslavijo zagra« Pila "atomska mrzlica;' kot je namignil ameriški NEWSWEEK 2l.marcaiSpri •o gospodarskih poskusov, ki jih jugoslovanska vlada dela malo preveč rada, bi morda ne bilo preveč presenetljivo, če bi se naenkrat domisli Pa, da mora tudi ona začeti graditi atomsko energetsko centralo. Morda bi ne bilo presenetljivo, a gotovo kaj malo uresničljivo za precej dol go dobo. Brez dvoma je mogoče pripisati Titovi vladi toliko realizma , Pa se precej dobro zaveda, kje.čevelj žuli jugoslovansko gospodarstvo, tudi če teh žuljev ne.more ali ne zna vedno odpraviti. Zato jc težko Pričakovati, da bi jugoslovansko "proizvajanje" in uporaba atomske e = Orgije prišla kaj dosti dalje od ustanovitve raznih inštitutov in Paziskovahja, kar je v politiki za dolgo dobo gotovo pozitivno. Jugo = Flavija ima ogromno vodno bogastvo, medtem ko je pomanjkanje elektrike zlasti ob rastoči industriji zelo občutno. Ena od najbolj perečih na = tog jugoslovanskega gospodarstva je torej čimprej dokončati vsaj zače to centrale, ki bodo^žagotovile dovolj sile za že zgrajeno industrijo, pač ne more čakati na "atomsko energijo v miroljubne namene", če Poj se Jugoslavija sploh kdaj znebi dolgov v tujini in dvigne še vedno 2olo nizek standard naroda.
V istem govoru v skupščini je Tito tudi pozval svet, da odpravi in uniči vsa atomska orožja. Ta poziv je s&mo odmev proglašene neblokov •^e politike Jugoslavije in strahu narodov in vlade pred vojno. Da si jugoslovanski narodi voine ne žele, je jasno in nič manj jasno .ni,da ^ je tudi vlada ne želi, če ne že zaradi drugega, prav gotovo zato,da »o le v miru mogla razviti svojo "socialistično demokracijo" (s nomoč= 3o dolarjev in funtov) do stopnje, ko si bo med narodom zagotovila rod Poro, kakršne nobena predvojna vlada ni uživala. To nedvomno drži in oo pomislimo, da bo vlada uživala vso podporo v narodu le, če bo ta v t’aakem • oziru dobro in zadovoljno živel, potem smo tako želje vlade le tahko veseli; bati Se pa moremo, da ni uresničljiva, dokler bp v Jugo=
Jlaviji veljalo, da je dober komunist tudi dober gospodar,dober ^rofe=
s°r itd.	.
^ K Titovemu.pozira'za uničenje vsega atomskega orožja bi pa vendar p°gli spričo sedanje svetovne situacije reči, da se dobro zaveda, da to /aaj zaenkrat ni mogoče, in da se prav tako zaveda, da bi v najslabšen jrimcru - napada z vzhoda - Jugoslavijo reševala zapadna vojaška pri = .rpvljenost. Tako od časa do časa pišejo zapadni časopisi o Nehrujevi IJiroljubni politiki. In Tito je oblekel Nehruja prav pred kratkim. Kar Pa zadeva razvoj atomske energije v miroljubne namene v Jugoslaviji,pa _ ito prav tako računa na mednarodno sodelovanje in zlasti ameriško po = 'Poo na tem polju. In če se da kaj dobiti, zakaj ne bi dobil!
.Zanimivo pa je, da šp ni bilo kaj čuti o sodelovanju na tem področ JU med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, tremi balkanskimi zavezniki.
Kot drugo zanimivost bi lahko še dodal - brez kakršnegakoli nani= Govanj a - da je v istem tednu, ko je Tito govoril v skupščini, tudi junija naznanila, da so v deželi odkrili bogastva uranija in da name -rtva razviti atorasko-nogonsko industrijo.
Mirče
(Nadaljevanje 4	4. strani:)	(
To je tem bolj verjetno, ko razkrije, da sta bila generala Šimov# in on (Mirkovič) med tistimi častniki, ki so v juniju 1938« poslali po sebnega odposlanca - s posredovanjem g.Veoeslava Vilderja - k dr.Mačku. Tega naj bi pridobil za to, da bi HSS vstopila, v koalicijsko vlado, Če uspe zahteva nekaterih generalov pri knezu Pavlu, da je treba odstavi» ti pronacističnega S tojadinoviča in demokratizirati državo« Dr.Maček je na to~pristal , ker naj bi nova prehodna vlada pripravila volitve, iz katerih bi potem lahko nova vlada uredila srbsko-hrvatsko vprašanje# General Mirkovič trdi, da je bil dr.Mačkov pristanek pogoj,'da bi ge= nerali sploh šli pred kneza. Žal. pa potem pri knezu Pavlu niso uspeli«
Öe bi, bi morda razvoj dogodkov v Jugoslaviji zadnjih sedemnajst let bil dokaj drugačen,kot je sicer bil.	(ps)
BALONI ZA POLJSKO
(Podatki iz "News from behind the Iron Curtain")
V decembru 1953,. je prosil ameriške vojaške oblasti v Berlinu za zaščito podpolkovnik Jožef Swiatlo,.ki je bil dotlej podnačelnik 10.od delka' v Ministrstvu za javno varnost v Varšavi. Septembra lani je Swi= atlo pričel govoriti na Radiu SVOBODNA EVROPA in pred svetom, zlasti pa samim Poljakom, razkrivati zločine in medsebojne borbe komunistič» nih oblastnikov Poljske. To je imelo hude posledice v varšavski vladi. Odstavili so policijskega ministra in ga poslali vodit ministrstvo za poljedelstvo; Odstavili so dalje vse kompromitirane osebe, ki jih. je navajal Swiatlo; nekatere od njih so izključili iz partije, druge pa so pozaprli. Kljub tem spremembam je podoba še vedno ostala črna. Na = rod je imel zlato priliko, da skozi hudo razpoko gleda v salone komu» nistične gospode. Da bi to poučno podobo videlo še več ljudi, se je "Odbor za svobodno Evropo" odločil za "operacijo Spotlight". Podobno kot že prej proti Češkoslovaški in Madžarski je tudi zdaj izkoristil ugodne vetrove proti Poljski in z njimi poslal na tisoče balonov, ki od'12.februarja dalje nosijo Poljakom knjižice s Swiatlovlmi razkritji» Namen te akcije je,oslabiti komunistični kontrolni aparat, s uo » močjo podrobnega prikaza komunističnih metod pa omogočiti Poljakom, da se bodo mogli sami uspešnejše boriti proti njim. Operacija naj obenem vliva vero v ljudstvo, da Zapad na Poljsko ni pozabil.
HRVAŠKI NAČRT	.. -
"Pregrozno je,da bi mogli verjeti." Tako zapadnjaki pogosto kot neverni Tomaži sprejemajo vesti o množičnih zločinih nad ljudmi. Iz prav takega stališča pa pogosto tudi kak naš emigrant zdvomi nad srb» skimi ali hrvatskimi obvestili, kako so ustaše ali četniki klali svo» je nasprotnike. Tem prej,kadar zločine pripisuj ejo.duhovnikom ali re» dovnikom. Saj se kaj takega vendar zdi nemogoče... HRVATSKA ZORA je nedavno objavila izvleček iz pisma fratra Otona Knezoviča,ki je 4»mar» ca 1944« predlagal Paveliču,da je "treba odločno rešiti" dalmatinsko vprašanje. Piše, da se ni mogoče zanesti na prebivalce dalmatinskih obmorskih mest,ker da so "mešanica starih Latinov,Vlahov, Italijanov, Slovanov in Hrvatov". Tako se vsi ti niso nikdar počutili kot Hrvati in rajši služijo vsakomur drugemu kot pa NDHziji. Frater je zato pred ložil, da "je treba po vojni razbeliti dalmatinska mesta po Bosni,Sla» voniji in Hrvatski in nikjer ne več kot po tri (prebivalce), skupaj; v (dalmatinska) mesta in primorska pristanišča pa naseliti Ličane,Bo » sonce,Hercegovce in Zagorce,ker bodo zanesljivejši in bodo ustvarili čisti hrvatski naraščaj.Šele potem bo Dalmacija hrvatska«"
Zgražali .smo se nad preselitvami,ki so jih izvrševali Nemci in So^ jeti. Pozabili po smo, da se je tak načrt peklo rodil tudi v Zagrebene proti Srbom,ampak proti lastnemu ljudstvu, proti Hrvatom,	Tič»
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: četrtletno 6/-, za celo leto 24/-.Za inoze#
stvo odgovarjajoča vsota.