izSiaja vaak petek o poldne in veU& s prilogama „Vrimorttcu in „Gospo* dariikl List" wed po posti preje- mana ali v Gorici na doro poiiljana: Vse leto . . . '* gld. 4-40, Pol leta . . , . „ 2-20, Cetrfc leta ... . „ WO- Za tuje deSele toiiko vec, kolikor je vecja postuiua. Delavcem in dragira manj premoi*' aim novim itaruunikom iiaroenino zni- . zamo, ako se nglasG pri npravniit7D. „Prtniorec* izhaja vsakih 14 dnij on enera z ravniiai (na par) „Socini-mi" lte?ilkami. „Gospodar»kI Lbtu izhaja in se prilaga vsak drugi in zadflji petek me-«eea. Kedar je ? petek pmnik, iridejo Hsti it v cetrtek. SOČA Oznanila in „poslanice« placajo se za Stiristopno petit-vrsto 8 kr., ce ' 1 n » (lasdaja xn de&elo.) tiekajo lkrat, Veckrat - Wr|«Mi^^i^\ erke po prostortt^p^SEy^^/^.^I Posamicne StevtL. bakarnah v Nnnskr^ft)ilt»lSl 8 kr. Dopisi poSiljajo naj n<6 wedniStvn, narocmna iu reklaruacije pa apravniStvu „Soce". — NeplacauiU pisem uredniStvo ue.sprejema. Rokopisi ee ne yrafiajo. UredniSteo iu upravniStvo je v Mar. •i zinijevi bifii, Via dei Mercato St. 12, II i TiskoYna pravda prof. Biibseh-a proti „N o v i S o L i" dni 21. m 22. aprih L 18M. (Dalje). Dogodek pri Mirnu btx nekoliko minut m obravnava na" datjuje; zaftne se preslilavanje Mirih pri'"1, katere naj bi pojatmile napad na kolesarje pri Miruu. Ta inoramo oponmiti, da v tej zttdevi so bili pri nvodnl preiskavi preslisani vsi oni kolesarji, ki so m udeleiili reftene-ga izleta. Vsi so odloftno izkljueevali mo* rebitnott, da bi uzrok iiapadii mogii biti naroiitK'»titi oziri, Le ^elezniiki uradnik Kropsch, ki je jako odloften German, proti kateremu se Slovenrf pogosto pritoSujojo, je dejal, da ho uzroki lahko dvoji: ali „per petukuza* (uagajivo»it), da bi naredili „uii bratto tiro* proti koleaarjem, ali pa vsled narodnega sovraitva, da ho bi 1 i o troc.i razg r e t i p o govorili s 1 o v e n s k i h agitatorje v, ki bo jih tak6 fan a* tizovali, da go iz sovraltva do neslovenBke narodnoeti napadli k o I e a a r j e. Tak<'» je modrova! KropKch pri iivodni pr«i»k»vi. -- Tudi nafelnik kole-¦arikpmu klubn, ginjnazijski profesor dr. Aioj^ij Kimmtrle, pri uvodni prdskavi ni pwmm izkljnftil narodnega fatiatiznia napa-dovaksv, ktr baje prav nifi ne pozna odno-lajev r okolici; veudar pa je sodil, da do-godk« je bila ussrok le surovost napadoval-cev. Te dve pvtti »ta bile poxvane na 5?a-htevo prof. Babscha. Od vseh drugih prifi, ki ao pov»Hin odlodio isikljuftevale, da bi m napad bil dogodtl vsled narodnega fanatiz-L.a Qkoiitonov, bile ata pozvane le dve pri-iii; dovolilo ee fe dalje, da se preCitata zapisnika dreli drugih gospodov, ki sta bi!a pri uvodni preiskavi presliiana, a nista mo* gl& osebno priti k obravnavi. ker sta ta Cas bila nekje gori na felketn. Da bo Citateljem povsem jasno, o cem so govortle te pride, spregovorimo naj na kratko o tlstem ,. siioviteui napadu ft pri Mirnu, kateri je dal po?od Babschevemu dopisu v Tagespostt in s tem celej tiskovni pravdi. Na praznik Kristovega Vnebolioda, 26. maja 1892., pnredil je tiiaSki kolesarski klub wTergeate* tekmovalno dirko. K tej dirki dolio'je tndi kakih. 10-12 koleaarjer nemlkega wQyklisten Ciub-a* iz Gorice. Sli so v Trst skozi Dornberg, Kiliembtig in 5cz Kras. Da pojdejo v Trst, vedel ni nihie. Se raanj pa so povedali, kdaj in po kateri poti »e vrnejo iz Trsta. — Vrnilt so se Y dveh oddelkih ne daleft drug od dragega skozi Devio in Miren v Gorico. V visavi nad Mirnom mogii so se videti dalefi doli r niSavi, kei imeli so pri* 2gane svoje nioSno blesteie svet!ike. Pri Mima so nakrat zaLutili, da leta katnenje izza grmovja ob cesti; zadet ni bil nihfie. Tudi dragemn oddelko se je ena-ko pripetilo; zadet ni bil nihie. Eden ko-Iesarjev je ustrelil s samokresom v tla, na kar jd Vse skupaj nebalo in kolesarji so miriso prisli v Gorico. Xafielnik klaba dr. Kimmerle je to red naznauil driavnema pr&vdniltva, ki je takoj zaSelo preiskovati. Preiskava je 4o-gnala to-le: Trije defiki, Kolav&ift, Sturm in Turel, leiali so z?e6er na trati poleg ceste. Oroz-aiki so jilt popisalt kot ze znane nepored-neie. Ko so od dale5 zagledali -Westefie sve-tilke, ki so Ietele po cesti, dejal je Kolav-fii5: ,Kudi6l fiipida so! cipide so! Ostragi mo jihi4* — In zaSeli so pobirati ka* menje ob njivi; ysi trije so trdili pri pre-iskavi, da nob en kamen ni bilde-belejsi od oreha; vecmonia pa so me-tali gruS6 in zemljo — in§e to edino lev tla protikolesom, da niti ni bUo mogo5e zadeti kake osebe. De5ki so bili kaznovani pri okrajnem sodilCii na par dnij zapora. Ta fiisto navadna otro5arija trek ne-doraslih pobalinov dala je povod prof. Babsehu, da je napisal svoj tendeneijo^ni dopis t BTagesposti" od 4. junija. ProsllSavanic \)t\(: O (em dogodku, o dopisu in popravku v wTagespostikt dohle so toivj At-ri prife k glavni obravnavi. 1'rvi je priwel na vrsto Jh; Aloj:ij Kimtnrrle, c. kr. profesor na goriski giiimaziji, nat-clnik neniiskonui kolesajvkeum klubu. Pripoveduje o izletu v Trat ter n povratku skozi Jliri'iu 0 napa-dovalcih pravi, da .so bili skiiti v gnnovju ob cesti; kauienje je moralo biti debclo, kakor p e s t. Po I'em je to sodil, ni pove-dal. Dejal je pa, da kametije ni /.addo niti koles. (Sodba o dcbdosti Kamenja je /.ate* gadel Inez vsakortne podlage.) Ako bi katnenje /adelo Iciko oselm, uf^gnila bi nasi ali kaka nevarna zincsiijava nicil kolesarji. Na-padovulei so vsekakor vedeli (V!), da ki)le-aarji niso HloventM, ker v Gorici ni Sloven* cev, ki se vozijo z dvokoiesi. (Prof. Kim* m«rle govoril je z ncko gotovostjo tudi o receh, katerih ne ve! Tudi v (-Jorici je vefi Slovenc.ev, ki se vo/.i.io •/, dvokoiesi!) I'rica je uverji'ii, tla kolesarji bi ne bili uapadeiii, ako bi bili govorili slovenski. PwUfdnik: A kako ste govorili V lh\ Kimuu't'U: Nic numo govorili. Mol* fiali sino. (Med obftinstvoin se na tihetu delfljo razne opazke.) - 0 popravku v „Tage«posti" od Jo. junija pravj, da je bil poslan sicer iz klnbov-»ga odbora, toda le na tine dveh udov, gg. Hiintemilllerja in Steidla, ker onadva sta posebno zelela, da se Ji dopia popravi. Ako bi bil klub poslal v avojem irneim popravek, glasil bi se ta drugafte; popravil bi le nekatere neresnift-nosti, drugi-ga bi se pa ne dotikal, zlasti bi ne oporekal trditvi, da napad bi bil delo sluvenskega fanatizma, kar je dopisnikovo osebno innenje. (Pi'edaednik, nreduik in za* govornik ne morejo umeti, kako je to, d a j e p o p r a v e k p r i s e 1 i z k i u b o v e g a p r e d s e d it i n t v n, a n e v i nt e a u k I u-b a. Prcdsednik omeni, da v „ Tagesnosti" od 10. junija je izrecno refieno, da popravek je doael od ? k o 1 e s a r s k e g a klub a". Prica pojaSnjuje •/. besedo in rokama to po-sebnost, a ostala je vkljub temn nepojasnje-na.i Pravi, da v B, dopisu ni iiaSel ni5 raz-zaljivega za Slovence. Urednik: Tak6?! Jaz sei« sliSal o tern dragafie, kako ste namrefi v kavarni rezko obsojali B. dopis. Tudi VaS tovaris vodja podgorske papirnice g. HuntemiUler je dejal v uvodni preiskavi da (eita): ...... dv. Kimmerle era non poco sdegnato per 1' ar-ticolo, spedito dal prof. Babsclt alia „Tages-pOHt" (dr. K. je bil na malo razjarjen za-radi B. dopisa v ^Tagesposti"). Kak6 m to ojeraa ? Pmhednik: To uprasanje zdaj ni na mestu. Pridricite si ga za pozneje, ko hk { preCita zapisnik g. lluntemtillerja. Dr. iMtjhja: Koliko fiasa poznate prof. Babscha ? Prifa: Od kar sem v Gorici. Kakili pet let. Dr. Larfinjn: Ali Vam je bilo znano, da prof. B. je dopisnik „ Tagesposte " iz Goiice. Prifa (po kratkem molku); Da, to mi je bilo znano. Toda popisaval je bolj le kake veselice, n. pr. iulferajnske, planinskega druStva, itd. brez politiske primesi. (Dr. T^uzatto se priCi prav zadovoljno nasmehuje in prikimuje z glavo.) PriCa odide, na kar its topi zeleznidki uradnik Adolf Kropifch: Na predsednikovo upra-ianje izjavi, da bo govoril italijanski, da se presliSavauje okrajSa, dasi govori le za silo (Resuica!). Najpoprej opisuje izlet kolesar-jev v Trst ter pri povratku napad poleg Mirna. V glavnih toSkah se ujema s prejsnjo prifto. 0 nagibih, ki so vodili napadovalec, ne more z gotovostjo govoriti. Lahko se je napad izvrsil zavadi nagajivosti (petulanza), lahko pa tudi vsled narodnega fanatizma sloven* skih okolifianov. 0 popravku je slisal le praviti; 5ital ga ni. Predsednik mu da do-tifino Stev. ,,Tagesposte8. Ko pride do konca, kjer popravljalci izkljufiujejo, da bi napad mogel biti delo slovenskega fanatizma, pravi, da se s tem dostavkom ne tyema. - • 7a\ Kropschem pride uraduik v goriSki vojaSki zalozuici Adolf Fontlmher: 0 dogodku pri Mirnu govori v glavnih to6kak enako prejSnjima pricama. Izkljucuje pa povsem, da bi se napad mogel priStevati narodnemu fanatizmu slovensWh okolidanov. Ker je bila tema, nas nihee ni mogel spoznati, kake narodnosti smo. Vse skupaj je bilo po njegovi misli le pobalinstvt) (Hiiberei) nekaterih malopridne. zev. - Op je Babsehu izrekal In v klubu i svojo nezadovoljnost zaradi dopisa, a za popravek ni bil, ker je vedel, da no bo dni-gega uspeha nego da so prilije olja na ogenj: I Oetrta prica je bil vodja eeluloziie tvorniee v Podgori, HfM'Mc Wolfcr: 0 napadu govori, kakor prejSnje price. Napadovalc.i, no jilt mo-rali spoznati po belih kapicali. Vendar sodS, da napad ni drngega nego malopridnost na-gajivih otrok, ki hole kolesarje sir-ifliti, 'car se cesto dogaja. M a 1 o p r«j so bill i s t i kolesarji k a m n j a n i t u d i v fc1 u r 1 a n i j i pri K a r i. (0 tem napadu pa prof. B. ni nikamor pisaH Zakaj o tem ne? Ali ni nanicu jasen ? Opazke s t a v ft e v o). I'reftita se izpoved odsotue prifte g. Kaila II u I-1 e in ii 11 e r ja, sinii vodje podgorske papiruie.e. I)o.«rodek pri Mirnu miije It- malojioiiMMubiia otiorarija, Zato so bili on in drugi gospodje prav nejevoljni ua Babscha zaradi dopisa. Tudi naftelnik klubu dr. Alnjzij Kimmerle je bil ne malo nejevo-ljen na Habschr. zaradi dopisa, kateri jo poslal „Tagespo8tia, Zato ata- on inStoidi spisaia popravek in ga zo oddala na poSto. Med tem je pri^el k njima v Podgoro dr, K. i in m «r 1 e, ki je dejal, da ne popravek mora na vsak naftin poslati inienoin kluba. Na to sta onadva nvoje pismo vzela a poSte nazaj ter popravek izroftila klubu, ki ga je potein od poslal. Ikednik da pozvatl profosorja dr. Kimnierla, katerega tipraAa: Pre) Hte rekli, da v % dopisu ne nahajate nift raz^aljivega za Slovence. Iz preftitanega pro/ililanja g. HunfemiUlerja je pa razvidno, da ste bili na prof. B. ne malo razjarjeni, ker je poslal „Tagesposti" omenjeni dopis. V rokah imam dokaze, da ste tudi pri drugih prilikah ka-zali svojo uejevoljo na Babscha zaradi ti-stega dopisa. Kako se to njeina? Dr. Khnmcrle ne zna p^jasniti tega nasprotja. Urednik: Dalje ste trdili, da popravek je bil sicer poslan iz klubovega naftelni^tva, toda ne v lijegovem imenu, marveft le v imenu gg. Huntemiillerja in Steidla. To je nekaj nenavadnega! Iz ravnokar preftitane izjav'e g. H. je razvidno. da ste se prav Vi kot kltibov naftelnik veliko brigali za popravek....... Dr. iMfjinja: Cel6 v Podgoro je Sel zaradi tega! Urednik.......da, in pregovorili ste ime- liovaiia gospoda, da sta svoje pismo vzela cel6 s poSte ter popravek Vam izroftila. Vi .ste ga potein odposlali v imenu kluba..... Predsednik: Tudi v ,'ragesposti" je re* fteno: „K dopisu iz Gorice* Ein bruta-ler t'lberfall* od 4. t. m. prejeli smo od tamoSnjega „k o 1 e s a r s k e g a klub a" sledefti popravek itd."...... Dr. KiMinerk: Res je to! Toda to je bila zopet nova pomota, katero bi bilo treba zopet popraviti, a tak<> bi s popravki ne priSli do kouca. (^ivahnost mej obftinstvom.) Drugafte pa dr. K. ne more dati pojasnila, da bi mogii umeti, kako je to, da sta naftelnik in tajnik poslala popravek iz kluba pa ne v imenu kluba. Predsednik eita izjavo g. Josipa Steidla, vodje celubzne tvorniee v Podgori. 0 dogodku pri Mirnu govori enako g. Hunte* mullerju; vse skupaj je le neumnost (stupi-dagine) onilt otrok. Taki napadi se veftkrat vrie. Tudi on sam je bil 2e napaden iu to v uliei Luigia v Gorici. 0 popravku govori enako g. H. Pravi, da so ho-teli popraviti razne netocnosti ^diverse ine-satezze), zlasti pa trditev o n a g i b «, ki je vspodbajai napadovalce (l'intenzione e la spinta degli autori).... Predsjdnik da ftitati uradni dopis real-kinega ravnatelja Schreiberja o zadevi Frommerjevi. Dopis pravi, da Frcmmerjev sluftaj se je preiskoval pri ministerstvn, ki je pa odklonilo Frommerjevo pro§njo za unicenje zrelostne skuSnje, ker iz izpra-sevalnega zapisnika*) in iz poro-ftila predsednika komisije dr. Pant-ka ni bila razvidna kaka nepo- *) UpraSanje je: Ali so se% ti dogodki sprejeli v zapisuik ali ne ? Ako torej ni nices* v teh zapisni-kih, potem to Se ni dokaz, da Fromiaerjeve in ured* nikeve trditve nise resnifine. Ureda. fe stavnost. Ministerstvo pa je dalo Babsehu atrog ukor, ker je nepedagogiSki dajal maturantom «kupiue upraSanj za pred-gtudije kar Jim je utegnilo zbuditi nado, da dobe ista upraianja tndi pri niaUni. ])oka-zano je, da »o vgi maturantl dobill upm-danja iz onih skupin, a Frommer nl odgo* voiil na nobeno, 0 kaki jezi prof. B, na Frominerja raviiatelj Schreibar ule ne v6| enako na o tem, da bl m bil Fvommer takoj prod komisijo uprl Babieverau postopa* njii, vsled fta»r bi bil nastal muften pii-;.oi', Petletnica ni bila BabHChu oiUozeim, na ciio leto zaradi tega dogodka, marveft zaradi B. ilusbovanja v cell pet-letni dobl. — PolitWko vedenje B, jeko« rcktno; v njegovem slir^bovatjii se mu ne more nift neftastnega oftitati. Umlnih: Na kak nafiln ja prllel raviiatelj Schreiber do tega, da jo Izdal to nradno apiiftalo, to je njegova rofe. Sveftano pa se upam visdiievail ivojo trditev, katevo »em %& poprej izrekel, da ravnatelj Sell, iniii o prof. B. vie drtigaftno innenje, nego je razvidno iz onuMtancga uradnega poroftila, Tega svojega mnenla ravnatelj Sch, nikdar prlkrlval ni — in to je tudi pomagalo, da «e je Sedalje bolj in bolj tab-Aiiil slab gl»» o prof. B. V Frommerjevi xalostni zadevi imam dokaze, da m je itstl Sehrflibei' pogoato jezll na prediednika ko-minije dr, Pantka, M, da nistoril a v o j e d o).s n o § t i, kar bl pomagalo, d a bi se zavod vendar enkrat ^e re-lil tega ftloveka, ^ Takl glanovl ho B. jemali ftast pred svetom. Posebno je nejevolja protl B. narasla takrat, ko se je doznalo, d a i e j e F v o in m o r j u % a 6 e I meiati urn, vhled ftcsar jo baje tudi u m r 1. (NTemir po cell dvorani.) — Ker se je pa preftitalo Hchrelberjevo nradno pismo, prosim, da se pozovejo Se moje price, ki dokazejo, da Fronimerjeva zadeva nl tak6 nedolzna, kaker bi se mislilo po uradni izjavi ravnatelja Schreiberja, ki menda niti v komisiji ni oil. (Prof. B. in dr. Luzzatto ugovarjata tej trditvi in pravita, da Sch. je bil ud komisije). Predsednik pravi, da o tej zalttevi bo razsojeval sodni dvor. Na to hofte dati U* tat izpoved dr. Pantka. Urednik: Tudi dr. Pantke je v svoji izpovedi navajal veSinoma le svoje osebno mnenje. Ker se pa v tej zadevi niso dovo-lile moje price, zatd se protivim fie temu, da bi se ftitala Pantkova izpoved. Oitanje tega zapisnika se na to opusti, Predsednik pokaze precejSen zvezek Babschevih sprifta) in uprafia, ali naj se 5i-tajo. — Zagovornik pravi, da ta sprifiala se nanasajo paft le na uvadno delovanje prof. B., o katerem noftemo dvomiti, da ni dobro. Zato naj se spriftala smatrajo kot preftitana. — Predsednik pravi, da si ta spriftala gg. porotniki lahko pozneje ogledajo. Citajo se razua poroftila o zatozeucu Poroftilo politiske oblastnije pravi, da o uredniku ni zuano nift slabega; imetj.t baje nima. paft pa dobro izhaja z dohodki od svojih opravil. V kriminalnem oziru je ftist, drugafte je bilo kaznovum po §. 21. tisk. zak. na 10 gld. globe. (Urednik je ze na poftetku pojasnil, z&kaj je bil kaznovan. Neki popravek tolminskega glavarja je namreft uvrstil v priiogo, mesto v glavni list. Popvavljeui dopis nahajal se je na drugi strani lista. Ko ie pa bil priob-fteu popravek, prisli so dopisi v priiogo, ker je takd nanesla tehniSka po* treba; vsled tega je doSel tudi popravek ined dopisi v prilogi, na kar jo gla-var tozil po §. 21. tisk. zak. SodiSfte je odobrilo nazore to^ilfteve in urednik je bil obsojen na 10. gld. globe.) Obravnava se pretrga ob 21/* popoldne. Ker je pa sodni dvor imel razsojevati o raznih prediogih z ma ali druge strani, dolofti se nada'ljevanje obravnave na sledefti dan ob 9. uri zjut^j. Drngl te v soboto 22. apfila 1893, Ob 9. uri zjutraj zasedejo porotniki svoja mesta; tudi toznik in njegov zastiop-nik, urednik in njegov zagovornik so na svojih mestili. Obftinstvo m polagoraa natlaoi do zadnjega kotifta v dvorani. Sodni dvor pride ob 9.26. t Predsednik naznani, da sodni dvor je' obravnaval o raznih prediogih, stavljeniU prejsnjega dne od strani zatozenca in to-iilca, ter sklenil da: vse zahteve toze-nega urednika ali njegovega zago-vornika se tttfeflifo vse zahteve to-ziicaBabscha aii njegovega zastop-nika se pa sprt-JBfl*. Urednikn in zagovornika dr. Laginji odklonile so se zahteve: 1. da se pozove cela vrsta priS, Id bi dokazale vse to, kar je „N. S." pisala o Babschtt; — 2. da bi as preftitali akti o spisa „Alte German en" ter a okradehem rokopisa dr. Bizzarra; — 3. da naj se porotniki popraiajo, ali raan-mejo tozene ftlanke v izvirniku. — Toziteljn pa je sodni dvor ugodil: I da se pozove kot prica inpan dr. Manrovift: — 2. da se preftita izjava dr. Pantka; vse drnge za-tozenfteve prifte da se pa odkbnijo, itd. Zasli bi predaleft, ko bi zaieli navajati razloge, katere je sodui dvor iiavajal pri posamiftnik toftkab, Sicer w» razlogi pj-av tisti, katere je predsedn;k nivajal ze tekom obravnave pri vsaki tt* ni Japan lh; (Htmppe Maurar'u1, ki i/javi, da pozna profesorja BalnHia se le kafcih l-i iluij. Dr. figj*t*r J« Wl iu«*flov piotikandi-dat za, dezelni zbor prvd dfVftimi leti, Xe sporoinja se, da bi prof. B. doM-1 kdaj ¦' nje-govo hiso ter raxudrl in a ono skriviiosl-. kakor je obdolien. (Zid dr. Graziadio L u z -zaito se smeje in zaduvoljuo prikiuiuje / glavo, Ureduik je sk- ftil na noge. hoteft pio-trstovati pvoti temn, da tozilftev zagovornik z ubnuom, z glavo hi splok z vsem kre* iHlljflll kaze svojo zadovoljuost ali Vt-Zadi* voljtiust s tern, kar se vrsi. Toda oglasi se Died tern zagovoi nik). Dr, htjinjt ki pravi: Z odivnn na visoko starost te price, vsled ftesar je mo-goee, da se o tern dogodku veft ue spomiuja, predlagaiu, naj se pozovejo za price gjy. J. I)iak, .Tak. Cdbular in Iv. Berbuf, ki duka-zejo, da pviLa dr. Maiuovic je pred leti sain pripovudoval, kako je prol. B. izdal lastno stranko. lh'. M(«iiim."iV cuti se mnLno raz-zaljenega, ker j« zagovornik dejal, da je star in vsled tega dvomil o njcgovein do-brem spominu, Zutu j« prav hudo vziastel in d*»jal: Kar se pn i.\m nioje^a s pom in a, inoram svecano izjaviti, daje popolnoma dobei*), kakorSiiega naj bi irnel oiii guspod tam-le (pokaze z roko dr. Laginjo.) -~ Tu zaone nastevati razna I'.vnstva in zastope, kateiim je nd (oln'instvo se pogle-dwje, ccS, aii tiuli to »pada k stvari?) in konecno pravi: Jzvoljeii sun bil vselej so-glasuo, raxun zadnjikrat, ko je neka stranka hottda postaviti zupana inoza, neitalijanske narodnosti. (Izmed obiiinsbva se zacnje z ene strani odubrovanje, z druge pa zvizgatije). Pretlsednik (obfiiustvu): ISiti ene besede ali znaraenja vefi, ne v zoariinnje odobrovanja ali naspvotuvanja, sicer dam takoj izpra/.niti dvorano. (Te besede so uplivale do konca obravnave). Dr. Laginja; Ako pridem kedaj po drn-gacnih opravkib v Gorico in ako potreba ali uljudnost takd nanese, on da se gotovo predstavim prejasnemu mestnemn zupana goriSkema. Toda g. dr. Maurovic je danes tukaj kot priCa, o katerej, oziraje se na njeno visoko starosf., je bila moja opazka popoluoma na mesui in po zakonn nteme-Ijena. To sem kot zagovovnik"storiti dolzan, zatd se le cndim, kako se dr. Maurovifi more cntiti zaljenega vsled raojih besed. Predsednik tola2i dr. M., 6el, da dr. Laginja ga s svojo opazkvni hotel zaliti.*) — Tozencev zastopnik izjavi, da „pivemn meseanu" treba je verjeti, zato so vse druge prifie nepotrebwe. Dr. Layinja: Ostajam pri svoji zahtevi in prosim, da se pozcvejo imenovane price, kajti mogoce je, da dr. Maurovic vsled svoje starosti uima vec trdnega spomina. Ako tudi te price dokazejo, da je moj klijent bil le gi-do mistifikovan od osob, v katerih je mislil, da jim mora verjeti, onda smo pripravljeui dati tozilcn popohio zadoscenje. Sodni dvor odide, da razsodi o predlogn zastopnika dr. Laginje. Oez nekaj minut se vine ia predsednik naznani, da so nove price odklonjene, ker najveljavniSa pri6a, dr. Maurovic, je izjavila, da je prof. B. spoznala se le pred 14 dnevi. — Dr. Laginja naznani pritozbo nicnosti todi proti tej razsodbi. Na to zapis&ikar precita v nemSkem, tolmafc pa v italijanskem jeziku izjavo dr. Pantka, ki je povedal bliza ono, kar smo sliSali ze prej iz uradnega pisma ravnatelja Schreiberja, saiao da Pantke govori ge u-godneje za Babscha, v geaier je prisel pa ze v nekako navkrizje s Schreiberjem. Urednik: Vse to je Pantkejevo o s ebn o mnenie. Vrhn tega izjavljam. da je prav Pamke bil tisti moz, ki je pomefikal celo Fromtnerjevo zadevo, da se je ugodno iztekla za Babsclt?.. Ker dragi dokazi niso bill do-puSfteni, naj se tudi Pantkejeva izjava ne smatra zadostiiim dokazom v tej zadevf. v> *) MSofca" in BRinaovamento* sta potem t ale-ueeih iteTiJkali fiokazala, da pre/&sai gcrilki podesti dr. Maurovic je iinel x iatem trenotku gtozno smolo a svojim dobrim spominom. Povedal je namrec, da im* 78 let; is ptiobcenega ktstnega lista je bilo na.nwsTidjio, da dr. Manrovio, goriSki podeuti (iupan) x liftrstuiin spominom una ze — 761/. let Ured-mitTo. *) Ali je dr. M. 35 letna „»»javela devicija", la je Bilao raBiaUeaa, ako se ji rece, da je ie — •Una? Of. lUycftTa. Dr. Laginja predlaga, naj se preslisi zasebni toznik prof. Babsch o tern, ali je poleg onega dopisa v ,Tagesposti** od 4. jnnija pisal se drugih clankov ali dopisov politiske usebine. Prof. Bahsch na to priseze in pripo-veduje, da je ze vec let dopisuik graske „Tagesposte". Urednistvo gaje namrec na-prosilo, uaj popisuje razne dogodke v tu* kajsstjih drustvih in naj ma pusilja dvorne vesti (Rofnachricliten!!) iz Gorice. Pisal jh po edeu aii dva dopisa na in?sec, t«.-da nikdar se ni bavil s politiko ker ve da tega kot profesor v dezeli, kjer zivi vec narodnobtij. ne sme. V Gorki so poleg njega se drngi dopisniki, kateri posi-Ijaljo oue iiujskajoce dopise proti Siovencem. Tako n. i>r. prihajajo od casa do casa dopisi iz CJorice pod nasbvom „S I oven is c lies den Gorzisckeu*. katerih pa «tn lie pise. To je povedal tudi zn prof. A. Santel-u, pred-ssduika (Jitaliuoe, ter mu xatrdil, da nikdar ne posilja wTrg." uopisov, ki bi bili zaljivi za 2>loveuire. *) lh\ Lntjinja upiasa B., ali ji* pisal m»>-rebiti tudi dopin v „Ta.»espnsti* od 10 tVbr. l«'il. l/.r»»fii doiieuu stt*v, „TaLf.* pretLted-ltiku, a la jo da dr. L,u/. ittu, ki i-ita o^Eta-etui dupi.s. 1Wintuit: pozove zarovu»nika. uaj u-temelji >\.«»jn;whti'Vo, da >e pot'. Babsti d.i stavljriM 'ipsah-uijf. ih. htjiiiit. Prof. B. je trdil \hh\ sv»i« tostjo priseg**, da ni nikdar pisal ^Itttskih dopisuv v ..'l'.igL'.sp^st." Ako j« pa pL-al o-xnatoni dopis, pocen; mora rei'ri, da se B. govorjeujc ue zlaga /. Vf.snio, kajti orii tlopis je tak, kakorsiiifga bi c. kr. profesor v Gori(-i «e miiel pisati. V" tent dopisu povelifuje moza, ki j»* bil po nystvu in de-loma tudi pu vxgoji Slovener ter c. kr. okr. sol>ki nad/.)i*nik v Slovenskem okiaju, kot „cisto gertiwinsko krv"; pripove-dujt>, kuku t'.-zko je delovati za ueinsko misel v teh krajih, ird. itd. Ako to niso dopisi SHiliuske usehitie, potem pac ne vem, kaka pisarija naj bi se ko taka snuitrala. Prof, liuhsch na to izjavi, da je ok? de»pis res njegov. Naiusal ga je v obrambo pokojnega Quantscluiigg-a, ucitelja v (jorici, prej solskega nadzoruika za sezanski okr:ij, ki je bil v sloveuskih listili hudo obreko-vau.(?!l) Urednik: Ako je res, kar je prof. B. izpovedal pod svetosrjo prisege, namtec, da da so vsi out hujskajoi'.i d'jpise proti Siovencem v ^Tagesposti" prihajali od «ln»gili oseb, izjavljam, da obzalujom, ako s»«m bil v.sled splosnega javnega mneiija tudi jaz tega prepricanja, da prof. U. je fdini dopisnik iz. Gorice. Predsednik naznani, da je * tetn do-kazovaini del pri koucii in da sodui dvor oddide, da sestavi upraSanja porotnikoin. (Konec piide.) DeMni zbor goriski IVJa seja 2. maja 1893. Na italijanski strani so odsotni trije poslanci. Po prestopn na dnevni red poroca de-zelni odbornik dr. Verzeguassi o predlogn dezeluega odbora zaradi nekaterih prememb solskega zakona z due 4. marca 1879. st. 0. deL zak. Ta prememba obscga sledeeih pet paragrafov: §• 1. V solskem okraju goriSkega mesta ne sme Ste\?ilo uciteljev prvega razreda prese-zati dveh tretjin skupnega Stevila uciteljev. V drugih solskih okrajih ne sme pre-stopati Stevilo uciteliev prvega razreda d e-s et i ne in ono druzega razreda s t« r i h desetin skupnega stevila ufiiteljev v do-ticnem Solskem okrajir. §4 2. Paragrafu 7. navedene postave dodati je uaslednje dolocilo: Ucitelji, kateri so za uciteljtsvo postav-no sposabljeni, imajo pravico v naslednjeni letu po izpitu sposobnosti vsaj zacasno povzdigneui biti v tretji razrcd. §- 3. Ucitelji javnib Jjudskih sol so oprosce-ni placevanja tistili doklad k dohodarini od svojih dejanskih plae, od poslovnih prikla-dov ia od stanovnme, katere se pobirajo za dezelni ia zemljisdno-odvezni zalog, za obcine, za okrajni zaiog javnih ljudskih Sol in za zalog okrajiiih cest; oproiLeni so dalje placila znabitnih zaostankov na teh dokladah za ves cas, kar ga pretece do tistega dne, ko stopi v veljavo ta zakon. §• 4' Ta zakon obvelja tistega dne, ko se objavi. • • §' 5' mojema mmistru za bogocastje in uk iu financnema ministru je narocena izvi§i- tev tega zakona. Dezelni odbor oblirao ntemeljaje svoj predlog. Deieini zbor je namrec v dveh za- sedanjih, 1. 1889. in 1890., naraeil deielne- mu odboru, naj pretresa in razpravlja prol- nje raznih uCiteijskih dinstev za zboljianje gmotnega stanja. Dez. odbor je poprasal o . *).Zadnja „3 o c &" Je na to Babievo trditev pnnesla izj&to prof. Santel-a, da ma prof. B. 1 nikdar ni tega pripovedoyai in da ie ?eo i let niti govorll niiajia. Porocevaleo. tej zadevi okmjne solske svete. Gradis5an-ski in mestni sdski svet goriski sta se na-ravnost aprla pr.sstijam nasega uciteljstva. Okrajni so»ski sveti tolminski. goriske oko lice in s^anski so pa priznali potrebo, da se m'iteljstvu zboijsa gmotno stanje, ki je zdaj najslabse v eeli Avstriji. Vsi trije pa so izrekli prepricanje, la bi bilo mogoce d»stfii tako zbolfsanje Ie s poinocjo dezelne podpere, i. j. da bi se ostanovil dezelni solski zalog. Takema zalogu se je uprl mestni solski svet goriski. ceS, da Gorica placa skoro tretjin*? v^eh davkov; ako bi s»* naio%iia dezelna solska nakiada, moralo bi torej me>to piacevati tudi za dezelo.*) Porotri'o Oiueufa daSjs razne uciteljske prosnie. Ucitelji na Tolminskem so prosili, da bi se astanovile 5t:ri plaC-ne vrate: 600, 500, 43i>, 40s j>r za at:iLe!jice 8(i°/a. Bazmerje ined vrstamE irtj E>i bito: Via uciteljev naj Li doslo v prvo placnu vrsto, z;Vi v drugo, 8/» v tretjo in 3/,tt v fietrio. — Taka pre-m-'tsiFta hi iuw:iUi. tl7»[ trlii. povi^ka. 1'eitelji g«.nisk»r^a okraja so prosili, naj hi se tidpiaviia tretja plartia vr.sta; petletuiua naj hi zti.i^ala 15%, stanarina 2'>*/,>. Ta prMitwiitba hi «iala 2:{.mi»u gld. piiviska. Vi'tiitlji gr.LilUf-aM'kega oktaja so pa prcdlagal: pL.-wwinb**, ki bi zahtevale :>!.m»(»h gld. p'>viifca. Iz r>>ga je tuzvidtio, pravi por.icilo, da niti «riteIj>tVo ni fdiito v >vojih z»dj»I:. Ker je pa grnocno stauje v *\r/Ai redalj^ slabse, ni mogoce riusemn i!t';itflj»tvu ustffj'i tako, kakor hi zrli.ilo. Veudar je deztdni odbor skltMiil predlagati gori omenjeuo preinembo. Do.-*iej so bill ncitelji raziirrljeni v tri plarne vrste: Via W«':iteljev dobiva «W)0 gtd., •'Via dobiva 5ua ia ontalih H u Ie Ahd gld. Odslcj bi po tern narrrii duluvali: lii9 po MM, */io !"> ;»,li, '•' rViu »li polovica po 4o0 gld. Vrhti t"ga bi vsak ur-itelj ,s spri-caiom uciteljske spo-iobuosLi irnel uaj dalje v enem letu piavico do plafe III. razreda. Ta prememba bi v sedanjem stanju naSega sol.stva zahtevabt sledefte poviske: v Gorici lotto gld., v okraju goriske okoli-ce. 1810 gld., v gradihkem 2840 gld., na Tolmiiiskem 800 gld. in v sczauskem okraju IMO gld., skupaj 8080 gld. Okraj goriske okolice bi prtdobil e n e-ga ucitelja L razr. in deset II. r.; dalje bi prldobil e it o ucitdjico I. razreda in sest il' r. — Tolminski okraj bi pridobii enega ufiitelja I. r. iu sest II. r. ¦— Se-zanski okraj bi pridobii enega ucitelja I. r. in pet II. v. -¦¦ Ta prememba bi koristi* ia se najvec m'iteljstvu v Furlaiiiji, kjer je res v najzalostiiejsili ginotnih razmerali, kjer je le pod it ft i teljic 20, med temi 15 s sprifialom uciteljske spo- H 0 ') 11 0 s t. i. Z majhuimi HtroAki Ltlo bi pomagauo muogim uciteljetn ia iiciteijicam v ccli de-zeli. in sicer takim, ki imajo najvecjo potrebo, kHJti iz TU. r. bi 35 uciteljev presto* pilo v IL r. Od uciteljic bi .fill p e t pre* stopilo iz II. r. v I. r., 27 bi jih dosegio II. r., a 2:$ poiluciteljic prestopilo bi v III. ali morebiti cel6 v II. r, Vriia tega bi po tem zakonu dobili ucitelji se nekatere olajsave v §. 3., ki je gori ponatisnen. Ko je dr. Verzegnassi precital odbo* rovo porocilo, predlagal je dr. Jos. Tonkli, naj se izvoli Solski odsek 7 udov, ka-teremu uaj se izroSi ta predlog v pretreso-vanje in porocilo v eni prihodnjih sej. — Ta odsek se je izvolil koucem seje * izvolje-ni so bili: ITaurovic (predsednik), Ivain'-u-, (ilregorcifi, Jos. Tonkli, Dottori, Lovisoni in Verzegnassi. — Odsek ategne se marsikaj piemeuiti. Vsaj petletnine naj bi dolocii vsem uciteljeni enako po t;o gld., kakor je v Istri, ker za revno Istro nasa deze'la pac ne sine zaostati. (Konec pride). D O F I S X Ajdof^inat 25. aprila. — In sedaj se ti! — Due 21. iVbruarja t. I. je tu umrla blaga, miiodarna in pobozna gospa Ana S e t n i c a r, prej Delpiero iz zuane in ca-stitrf hise Delpierove i/. wotice, bivsaneko-Iiko 1-t uciteljica za-;«-imi dektUki a\<\i v Ajdovscir' — in dne >2. r, m. premintl je po dolgi in muSni bolezni v 55. letu do be svoje njen soprog gOh|.od aa.iucitelj Jakob S e t n i c a r, rodom \/. Pob'iovega Gradca na Kranjskem. Pokojnik ni znan sirsema sveiu, alt poznan in obce-postuvaa je bil radi svojih vrlin pcvsod v siasej ozji domoviai, po vsej dolini, kj«*r je siazo«»val: vSturijah, v Sempasu in posIednjUi i8 let v Ajdovsci-ni. Bil je ljubezniv soprog, skrben ofe, vz-gleden kristijan, iskren prijateli svojim sta-ucvskim sobratom, ponos obciuum, v katerih je uciteljeval, in dika uciteijskenm stanu. Bil je ucitelj, »izor — ucitelj; vzgojitelj mladine v pravem imenu besede. Bila ga je sama vestnost, marljivost in tocnost v soli, v cerkvi in doma. V 30 letih svojega atlitelje-vanja in poducevanja niti za jedno aro ni za* nemarii. V cerkvi ni orglanja nikdar zamu-dil — kamoli opustil ? Za solo se je vsaki dan iu temeljito pripravijai. In fedor bi nje-ga poslusal le pet minut poducevati, ali *) Mesto naj edino le moke eeto Aezelo, a da la data kaj za delelo, tega se se*atlm ne sine dopa-stiti. Ako plocnje Gorica veliko davkov, kdo jiit prav za prav placuje? Ali ne dezela,oit katere me-ato zivi? Ako bi torej mesto dajato kaj za deleio ˇ podobi doklad, ne bilo bi to prav aiL krivicaega. pa da bi se prav mala razgovarjal z njega u6enci, uvidel bi v njem takoj izredno pe* dagogisko mo5. V lep '"zgled je bil povsod in v vsem. Oblaati to ved6. Dokaz temu je njega povisanje za ucitelja prvega reda, kakor tudi obilica podeljeuih mu piiznanic. No! svetnega odlikovanja ni docakal, ali nade-jamo^se, da ma nebesko prej alt slej ne odide. Zivel je za svoj poklic in za svojce. Ostavil je dva bisera; hfierko uciteljico v Smarjah in sinka osmosolca. „Saj jaz ne bom dolgo zivel — izrazil se je, ni 6e mesec dnij od tega — ali Bog mi dai le toliko casa ziveti, da pripravim Ksaverja do kru-ha. Naj se pa Njegova sv. volja zgodil" Za nje je zivel, dal Bog, da bi i ona dva hodi'a po poti nepozabuib iima roditeljev X Na veliko sredo se je ulegel iu ni vec vstal. Pogreb due 24. t. m, dopoldne mu je bil veiicasten; pogreb, kakorinih ni na de-zeli in kakorsnega ni videla Ajdovgfiiua od smrti okr. sodnika I)emonti-ja. Sol. mladina nasa in sosednja, krajni sol! svet, obfiinsko staresiustvo z zupanom na cehi, c. k. ura-di, vodstvo tovarue — ki je tudi dalo vsem delavcem, pevcem iz Sturij, bivsiin njega iicftncem, dopust, da so se od svojega ucitelja v ogromuem zboru h krasiiim in milim petjein poslovili - ; okr. Sol. nadzornik Vo« dopivec iz Gorice in h njini dvajsetorioa u-eit.dji-v od blizu iu dalec, svetua in vsa dubovna gospoda z nase strani, i/.za meje pa vise, g, dekan iz Vipave, vse uftiteljstvo iz Vipave in blizuje okolice, jiritekli so, da bi ga se enkrat pozdravili. Bilo bi jih iz one strani se vec, -- bili so najbrze za-drzani — ker izrecna prosnja je slovela: nKfdar do tega pride, javite nam nemiidoma, da pridemo iu ska^emo zadnjo T:ast inozu, katerega cislamo in se mu od dalec kla* jijamo". Vencev je bilo obitol Tak je bil in tako je zil pokojnik/ I'okoj njega duiji! — h Haribora, 24, aprila. -- Zatostnega srea brali smo v VaSem cenjenem listu „po-slano" odboru tukajsiije citalnice. Da lias ni tako razzalil VaS cin, bo* dite uverjeni, paft pa postopanje odbma proti Vasenot cetij. IiMtu. koji tak6 odlicuo za-stopa sveto reft nasih dragili bratov ob me-jah italijauskili, od koder valovi s silo bote popbtviti po /nil; Goriski siiiove niajke slave. Vsprejmite prlsrftuo zahvalo za Vase Irudapohio narodtio delovauje. Ker se tudi Vi na meji morate trdo horiti proti silnemu navalu sovraznika Sio-vauov, ter je i Vain treba najeden ko din* gi nuftiii pri sobratih iskati podpoie, eimko nasi postojanki; zato mis je tumbolj to postopanje uzalilo. x\as eitalnifiui odbor je sicer diugaco hvale vredeu, pri izdavanju iiovc-v nekoliko preskop, smatrajoft citalni-co k.'iKim h rani I ni en i in xavodom; toda mi smo prepricani, da se bode tudi v tem smi-slu poboljsal, ter da ne boile veft zanemar-jal dragih nam bratov v milt GoriSki. Vspre* jemite o dragi bratje! prisreuo zahvalo za trudapolno narodno boritev, ter Vas prosimo, ne pozjibite na postajankt zelene Stajerske ziveSili bratov, kakor se i mi Vas hocemo ftesto spominjati. Borimo se tedaj slozno za svojo sveto reft, ker Je na ta naftin nam ja mogoce zmagovati. V to pomozi Bog I V e ft ft 2 u u o v Citalnice.. Domace in razne novice Visok gosl. • - V ponedeljek dosel je v Gorico nadvojvoda Ludovik Viktor. Bil ja gost pri baronti Jurija Locatelli-ja. Popol-due si je ogledal mesto v druzbi barona L, in niegove soproge, a zvecer se je ze odpe-Ijal v (.Ti-adec. Posve^eaje Solskega poslopja za vSlo-gine" zavode v ulici Barzellini vrSilo se je v ponedeljek 1. maja. Otroci iz Stirih razredov zbrali so se do 8. Ure zjutraj V krasniii novih pros to rib. od kjer so se po-dali k sv. masi v cerkvico M. D. ImakuUte y sosednji Glediski ulici. Sv. maso sluzil je ft. g. Simon (t r e g o r ft i ft. Po sv. masi podali so se otroci zopet paroma v novo novo solsko poslopje in sicer v veliko dvorano pri tleh, kjer se je vrSilo blagoalovlje-nje. Po molitvi izvrsila sta cerkveni obred veleft. g. dr. A. Gregorftift in ft. g. Simon Gregorcic; blagoslovljeao so bile vse solske sobe. — Po zahvalni pesmi govoril je ft. g. Simon G r e g o r c i ft nekaj minut vefti-noma v krasnih, polnih. uzvisenih in. po* membniu verzih. To krasno poezijo priobiSi-aio v prihodnji ,S o c iu. — Deklica Izabele Bostijanftift d.klamovala je izvirno pe-sem, katero je neki dritgi pesnik zlozil v ta namen. Tudi to deklamacijo priobftimo prihodnjift. Konecno je tudi voditeljica g.ftna Marija J n gov a govorila otrokom o po-membnem prvem majniku za slovensko mla-diuo v Gorici, prosefta vsemogoftnega Boga, da bi dal svoj blagostov cvetkara, ki se bo-do gojile v novih prostonh za Bog& in domoviuo. Vspodbuja otroftifte k pridnosti ubogljivosti in kreposti; priporoftajim Iju-bezen do starisev, aftiteijev, demovine in do lepih ftednosty. Nalema ubogema narodiftu je za prihodnost najboljSa trdnjava — narodno sola: In tako trdnjavo ustvarilo nam je v Gorici le nepresezno rodoljubje naiega naroda. Spominja se se posebe „S 1 o g i-n e g a* odbora, ki tak6 uspe§no "skrbi za narodno vzgojo v goriskem mestu. Priporo- da otrodidem, naj molijo za zdravje drustve- i nemu predsedniku veled. g. dr. Antonu Gr e- gordida in naj prosijo Boga, da hi ohra- nil pri sedanji deiavnosti ves odbor in vse prijatelje slovenske mladine v Gorici. Otro- didi pa naj izkazujejo svojo kvaleznost vsem dobrotnikom s tern, da so pridni in da ubo- gajo nauke g. kateheta in svojih uditeljev. S tem napravijo najved veselja tistim ple- menitim rodoljubom, ki se trudijo in ivivu- jejo za vzdrzevanje te Sole. — Otroci so peli tttdi nekaj pesraij, namred: Zabvialna, Nazaj v planiuskf raj, Po jezeru, Popotnik; Moja Avstiija i Cesavska. Koncem slavnosti ge bili vsi otroci obdarovani s. noladi. — Te slevesnosti so se udelezili poieg ,,Slogi- neg&* odbora Se razui drag! gospodje in ved prostega ljudstva. Od Solskih dostojan- stvenikov sta biU naVzocH' mestni Solski nadzornik Oulot in okrajni sol, nadzornik, cesarski svetnik Pr. Vodopivec. Novo Soteko posiopje stojiv prijazoi, a povsem tthi ulici, ker po njej vozovi nimajo prebo- da. Ta ulica je tore] kakor nalaid z» solske namene. — Novi Solski prostori v ulici Barzellini obsegajo doslej lest veltkih iolskih iob; petero sob je enake velikosti, ftesta pa je uinogo vedja, kar bo jako dobro sluiHo za razne Solske veselH, Stiri sobe se porabfjo za solske razrede, dve sobi pa za zabavfide. Poleg tega je sfcanovanje za postriztiieo in Le nekaj dniglh proswrov. — tSlogatt je ©hranila pa tudi stare pro- •tore v tiliei sv« Klare. V dveh sobah je zabaviide, v tretji pa en razred, ki se sma- tea kot podruzuica nSlogitie* lole v ulici Barzeliini. Novo posiopje zgradil je gosp. Fr. /toshi, zuaui zidarski mojster v Gorki. Daii Italijan, vendar nam je za zrntrne ce> lit' postregel takd, kakor niti od Sloveneev uisuto tnogtt izposlovati. Via dast mu za to! nSloveasio feral** fa podperno draSitft f Ciorici" priredi v nedeljo 14. t, ra, v pro-storih „Coritke Citalnice* besedo z nasled-ytjini aanimivim sporedom: L „8l0ven§ki svet, ti f\ krasan", za rao^ki zbor uglasbil Hrabroslav Voiarid. St. Nagovor. 3. ,Hr Vatican*", za niofckl zbor m altov iolo uglasbil I. pi. Zajtc. 4. Deklamacija, 6. 9Proi»ja% za motki zbor uglasbil Ant. Nedved. 6. »Be-rite Novice !* Vasela igra v enem dejanji. Spisala Jos. JorSi6 in Jan. Kersnifc. 2aLe-t«k ob 8. uri zwfier. Vstopnina 10 kr„ se-de* lo ki*. Odbor vabi drultvenike in pri« jatfljft ilniHtva, naj bi se obilno udeleiili te pomladan^ki ve^licc P#ftUilske obrtVBHTP, — Danes teden sroo v Mizdaji za de^elo* poroSaH v glavnib toftkab o olnavimvi jnoti biviema urednika tRinnofanienta*. Pribodnjid bomo poro^alj •Mtraeje o tej obravnavi. Tndi o obravnavi proti Podgorctin prinesemo oblirnejle po« roiilo. — Vm iri obravnave pouatisuemo v posebni kujizici, ki se bo prodajala s poit-nino vred no 35 kr. \ Kojt^ica se bo tiskala v 1000 izvodih. ; Zatd prosimo, da bi se kdo v vseh vefjili krajih potrudil, nabirati narofinikov. Dotis-kana bo koncem piihodnjega tedna. Toliko I r.a znanje tistim gospodom, ki so se za njo 2e oglasil;, I»t© droStro. -~ Iz Gorice nam pi§ejo: Pravila »Primorskega drnltva za tarstvo lova, ptifiev in rib* potr-dila je vtada z odlokom z dne 28 maja 1892. it. 9159/1 - 18&2. Enaka drnltva obstoje ze dolgo ? vseb kroaofinah naiega cesarstva. Bhh »ala lepa Primorska Sakala je je dolgo, predolgo z astanovitf »jo enakega dniitva. Prijateljeni lova ni mend* treba na dolgo imlagati ?©le»ainega pomena tega drustva S posredoranjem in poinoij<> novega dmitva bo mogoCe zboljlati opraf i alostuelov-ske razmere nale oije domovine in delovati na to, da se ?rnejo lepi io?ski L&si starih ditij. Drnitvo bo skrbelo fa zbo^'ianje 1oy& za ponmoziter koristnih ptic in za njth farstro ter za potzdigo in farstvo nbarstva Y nalih rekab. Vi sinovi Dijane in kar Vas je prija-teljev krilatih pti^kor it oknsnih rib morate »krbetir da stopi diugtvo na krepke noge, da bo moglo Tsestransko plodonosno delovati. Sicer moramo piiznatt, da se je osno-vaoje tega prekoristnega drnltva pozdravilo y ceii de^eii vsesiranskim veseljem in zani-manje za nje je v lovskih krogib veliko, Tem potem pa se vabijo vsi prijatelji lo?a in krilatih preblvalcev zelenih gojzdov in logo? ter teinnib globoiin vodi k obil-nemu pristopn. Ustopmna znasa 2 gld., letnina 2 gid. Prvi obSini zbor „prhaorc»kega drnltva za varstvo lova, ptifiev in rib" bo v iredo dne 10. maja t. i. ob 8. ari na ve5er v „Hotel de la Poste" v Gorici. Slovenska pravila so tudi ze tiskana in se dopoiljejo gospodi na zabtevanje. Upraianja naj se adresujejo na vodstvo drnitva v Gorici 8Hotel de la Poste." Gesp. prof. Babsea poslal nam je na izjavo prof. g. A. Santet-a v zadnji itevilki popravek ? zmislu §. 19. — Dasi popra-vek niti od dalefi ni opravi5en po re6enera paragrafu, vendar ga priobBimo prihodnjifi, ker 2 njim prof. B. ne le niSesa ne popravi, kar je trdil prof. §., marveC zagazi §e v aove zagate, katere bomo znali po vrednosti dsyetliti. Odgovor ftankn g. prof. Babsch-a v u-^erajSnem rCorrIern". — Mojo „izjavo" v Sofii od 28. pr. m. sku§a g. p. Babsch opovreti; daje mi razumeti, da sem moral se brigati za sodnijski zapisnik, ki je, kakor on trdi, bolj resniien, kakor poroCilo v flCorriern*. Recimo, da je tako; potem sem paft moral popravi ti ravno ono porogilo, k»tero se z resnico ne vjema; zlasti glede na to, da ravno ^Corriere4?. pride obfiinstyu v roke, ne pa sodnijski zajpisnik. Resnica je po prof. Bab^evi 'CTiE^l baj6 ta, da je 1. on prof. dr. B. —¦ u narocil, da naj ta meni sporofii, da prof. B. Slovencem sovinznib Clankov v „Tagespost" ni pisal, kar pa prof. dr. B, nl sporofiil meni, arapak ^rugi osebi; 2. da je prof. dr. K. men! povedai, da B. takih 61ankov ni pisal. Na tej podlagi da je prof. Babsch pied sodnijo izrekel, da je mene pon6il (informirt), in da morem te-daj sam priznati, da lein bii ,,informovanM. V 1. trditvi tedaj prof. B. sam izjavlja, da njegova „informac^aH ni pri§la do mene; glede 2. trditve priznavam, da mi je g. dr. K. o prillki, ko sem se proti njemu prlto-iceval o ovadniki perfldnosti Tagespostlnega 5Ianka nSloveuiscbes aus dem Gdrzischen", zatrjeval, da o n ne veruje, da je oni 6lanek Babscbev; a to je bilo izrazeno edino kot njegovo sabjektivno mnenfe, ki pa ni bilo od Babsch a narofieno, in ni se moglo stnatrati kot iiitoiinatuja, ker sem o isti stvari govoril tudi z drugimi osebami, koje so tudi izrazale svoja osebna mnenja, in sicer nasprotna. V svoji izjavi pa, popravljaje „Coirie-rove** beseile: cii** disse gla al p, S.B, sem trdil, da od prof. Babscb-a uisem do-bil takega ssagotovila; upralam zdaj, ali je ta trditev opovrfcena? Dodajem pa, da bi bil moral, doznavsi g. prof. Babscha izpoved pred sodnijo, kakor se je po njegovi trditvi glasila, opore-kati istotako, kakor Corrierovemn porofiilu; kajti 1. prof, Babsch ni imel pravice trditi, da me je „informiralB, dokler se ni nveril, da je dotifino narofiilo priilo do mene; 2. ni imel pravice trditi, da me je on „ii»for-miral", ako je sllSal da je le kdo drugi iz* razil proti meni kako svoje mnenje; sicerje dotiftni gospod le govoril o enem santem ftlanku, ne pa, dabinobeden Babschev clanek ne bil Slovencem sovra^en. Koneftno imam pravico, smatrati se o kakl stvari tinforniiraniniM ne vsled katere Itodi trditve, ampak ie le vsled dokazov. V Gorki, tlm 4, maja 1603, A. Santel, Pwf. tohmk m hnjNkn. — ditamo v „ltliiuovam«ntutt, da prof. Babsch je ^e zo* pet poslal graSki nTHgesposti*' dopfs, v ka-terem popisuje veselico v dmStvu „Ca»ino di Oura", ki je bila piirejena v korlsfc planinske koce na Kaninu, Dopis prav ten-dencOozuo omenja, da veselice so se udele-^ili liemaki in lalki profcsorji, slovenski pa ne. V* kak namen je prof. B. poudarjal to okoliScuioP! liSfie niso priSli. Volitev se je potem mirno in lepd dovrSila. Po volitvi zbrala se je odliftna dru^ba pri prefi. g. ^upniku Kolavfiifiu, kjer se je pri dobri vinski kapljici — in kar Se k njej treba — razvilo prav zivahno 2ivlje-nje. Na[»itntca vrgila se je za napitnico. Prvi je skoro cetrt nre slovenski govoril visokorod. gosp. giof L a n t h i e r i, nagla-Sevaje sloznost vseh tistih, ki imajo srce in razum za o2jo in SirSo domovino. Za njim go.vpril je pre6. g. zupiiik Kolav8i5, napije zbranim odlicnim filanom naSega plemstva. KvomberSki nciteij g. uopi in solkanski naducitelj g. Jug napila sta vi-sokor. gosp. grofu Alfredu Coronini-ju, ki ki se vsestransko zrtvuje in nevmorno de-luje za bolj§o prihodnost naSega naroda. Urednik MRinnovamenta" in pesnik g. Ivan KuSar govoril je hrvaSki trikrat. Prvifi napil je naSemuL plemstvu, ki je^ zaCelo^ fie-dalje bolj spoznavati nakane protiavstrijskih rovarjev; drngi6 napil je rodoljabni du-hovicini, tretjitS narodnemu ufiiteljstvu. Ako bodo ti trije 6initelji slo^no delovali, ne bo se nam bati, da se posre&ijo sovr&zne nakane. — Vse napitnice bile so naudn§eno 1 sprejete in gospoda se je razsla zadovoljna ter s trdnim preprifianjem, da: v alogi je mofi, Zdaj je vrsta na izvoljenih staraSinah, da resljo svojo nalogo tako, kakor pricakuie od njfh domovina. Prepricani smo, da odli&ua veftina staralin, ako morebitl ne celo vsi, ra/.im enega, bo vriila nalogo zavednili rodoljubov takd, kakor odino moremo prl8a» kovati od zuacajnjh moi, katoie Cast! in spoituje vea narotl^ivell zavedniSoIkanci! V Lofnlku otvori nLega Nazlonale" v septeinbru svoje zabavilfte. HCorrieral< je izrekel nado, da potem bo konec zabavlScu (lriizliu sv, Girila in Metoda, Prihodnost po-ka^e, da so vse take nade prazna, %M pokopanl. — Danes teden so trije mladeuifii kopali grui& na podgorskem svetu blizu IiiH-nika. Mi so predalefi v hrib, vsled cesar so jih nekateri ijudju oponiiiijali, M, da je nevarno; oni niso poslufiali priiaznih opomiuov, %% nekaj casa se strop udere in vsi trije so bili zivi zakopani. Takoj so pri« hiteli ljudje, ki so zar.Hli od vseh stvanij od« grebati grufi5; delali so pet ur predno so prisll do nesrefiue^ev, ki so bili vsi razme* sarjeni, Prepeljali so jih na podgorsko po-kopaliifie, kjer jih j« v nedeljo progledala sodnijska komisija, Potem 10 jih pololili k vifiiiemu pocitku, N. v m, p,l nVlmireko In ladlireld draido m Brdi* bo imelo v nedeljo it. t. m, ob 4. pop. obftnl zbor. Na dnevnera redu bo: nsgovor pred-sednika, razjasnilo odstoptviega predsednika, volitev novega odbora, nasveti. Pred zborom se bodo sprejemali novi uSnje Senske podru2nice sv. C. in M. Spored in druga dolofiila priob-fiili smo v zadnjem „Primorcu*. — Ako bo dezevno vreme, prclo^i se veselica na poz-nej§i das. TrI konje ukradii. — V nodi od 26. do 27. aprila so neznani tatje ukradli dvema posestnikoma v Lomu tri konje. Orozniki lopove pridno zasledujejo, pa doslej brez vspeha. Malerfllre baleznl. — V Gorici vladajo med otroci oSpice ali maruskye. Mnogo otrok je bolnih. V Rodinju in v Avdah imajo pa prave koze ali runje. Zatrosil jih je baje neki de-lavec, ki se je vrnil iz Amerike. V Rodinju se niti vozniki ne smejo nstavUati. Vabilo na koneert a plesom, kateri priredi flNarodna Citalnica v Tol-minu" dne 7. maja 1893. v drustvenih prostorih. Zadetek todno ob 8. zveder. Svira septet g. Ant. Vidrida if Gorice. Spored: 1. Em. Vasak. „Moj domfa, moiki zbor. 2. I. Rossini. Sirafonfla iz Vijjelm Telia. Svi-rate na glaaovirju g.a I, Braun ir. gda. M. Giaaola. 8. V Msinskl. „Tam gdje stoji.* Cveterospev. 4. Ant. Poerster. „Ve-nec Vodnikovih pesnij*. Mesani zbor. Spremlja na glaaovirju g. P. Eovadid. 5. Ant. NedvSd. „Moja ro^ica*. Cveterospev. 6. Iul. Hirschler. Nocturne. Svira na go-siih g. And, Salter, spremlja na glasovirja g.a I. Devetakova. 7. Ant. Razingar. „Za gore solnce mi zahaja". Moski zbor. Bari-ton solo poje g. 0. G a b r fi d e k. — Pies. — Iz Bolea nam porodajo, da nedeljska slavnost, katero smo aadnjift naznanili, se je doviiila v najvedje veselje vsega prebival-stva. ProcesUa bila je velidastna; kip Ma-tere BoJje postavil se je na desni oltar Dru2tc bilo je nad 40, desar v Bolcu doslej baje §e ni bilo. QbSinskl tajnlk i§de se za neko obsirno sloveasko obdino na Primorakem. Dohodki so nenavadno lepi; iz obdinske denamice dobi za zdaj 600 gld., a vsaj toliko, de ne ved, dobival bo §e postranskih zasluzkov. Pogoji: Tajnik mora biti iskren narod-njak, na kar se poklada velika vaznost; da mora biti dobro vesc tajniskim poslom, ume se samo po sebi, vrhu cega je potrebno znanje obeh deielnih jezikov, v prvi vrsti in najbolje slovenadine. — Sluzba je takoj na razpolago. NatandnejSi pogoji in razne druge okolisdine poizvejo se pri nredniStvu. Ta sluzba je v marsiks/kem oziru veiike va^nosti. Zatd bi bilo le ieleti,. ko bi se oglasili za njo sposobni, znadajni in ystrajni mozje. Irredente ¦*' — Zid dr. Graziadio Luzatto, sin nCorrieroveu urednice, dejal je porotnikom, ko je zagovarjal prof. BabSa proti „N. S.a, da irredente ni; kar „N. S." imenuje irredento, to so le pravw nTrodni Italijani. Ali je to resnica 1 Kdor takd govori, vedoma resnico taji. Evo dokaz iz poslednjih dnij: Dn6 27. aprila stali so pred porotniki v Gradcu trije Italijani iz Trsta, ki so bili obdoizani, da so girili Oberdaukove podobe ter razne spise irredentovske in veleizdajske usebine. Vsi trije so bili obsojeni. — Dr-?,avno pravdniatvo je temeljito siikalo irre-dentovsko glbanje v Avstriji, ki jo posfcalo po Oberdaukovi smrtl *e nevarno. — Kaj poredi k temu dr. Graziadio Luzzatto?! VKromborgn je umrl bivli 22 let slu^ivsl obdiuski tajnik Jakob Komel v 59 letu sta-rosti. Doplsnik pravi, da pokojnik je toll razumw moi, poiteirfak in dober Slovwto, Zapustil j« vdovo Prandiiko in 6 otrok, Pogreb je bil prav le», DuhoFske tmU. Prevzvileni knez lu nadlkof goriski in skof tvzaSki sta bila gpra-jeta pri sv. cietn v torek, 2. maja, ter se vrneta se ta teden v svoil ikofljl. - V6«» raj, 4, maja, je umrl v Romania po daljli bolezul ondasnjl ^Supnik in dastnl kauonik goriAkega prvostolnaga kapitfiljna Franc P e t c o»i ff, rojen v Goriclcl 28. daottinbra 1811, v maiiilka posveden a, januaria 1835, Bil je duhovnik ikoro 60 let. — Zupniftke izpite sta delalata teden d. g. Alojzlj Ole* ri, vikar v Versl, in Izldor P r i m o i, vi« kar v Hutavjih. — Na Vogsrikim j» bilo vineideiija novega iupnika prateklo nmloljo, V €«tknem bo vmeWan novi dekan prihodnjo nedeljo % veliko sloveHiiostjo, kakor prl«to* ja takHtnu kiaju. - - Bolelmla sta prao, %%, dr. Fr. ^igon, profeior bogoilovja, in dr, Jos. Paviiea, temeniikl splrituval; a zdaj so it obema ntalno iboljialo. Tudi 6. g. Milia Bo 11 e r ja razmeroma dobro okroval, Lldlalca. — 0g, doplsnikoma is Brd In iz Tolmina: Bopisa ita stavljena, a tudi danes nl bilo mogode priobdltl ju. Aintsstundeii Itr 1. k. Blbllothek (Gymnasium H.Stoek): , An Wochentagen von 10—12, Mittwoch und | Samstag ausserdem von 2—4 (von Anfang ? November bis Ende Februar) und von 3—5 _______(in den andern Monaten)._______ Uradae ure it c. kr. Mlinlel (gimnazlj II. nadslropje): ob delavnikih od 10—12, vrh tega ob sre- dah in sobotah od 2—4 (od zadetka no- vembra do konca februvarja) in od 3—5 ure (v drugih mescih)._______ Trent gesHKnam, ki so v nedeljo pri -Sokolskem" plesu izvrstnoprepevale, zahvajjuje seyubiteyica lepega narodnega petja _______ S. B. Odpr^je tr^ovFne. Slavnemu obdinstvu v mestu in na de-^eli podaldujem se najuljudnoje iiaznaniti, da sem otvoril v Rastelj u St. 3 trgovino z urami, ki je dobro zalozena s svicarskimi urami za gospode in gospe, zlate srebrne iz n;'-'a in jekla.'dalje: dunajske ure z nihalom, drno-gozdne in sploh vsakovrst^e stenske inbu-dilne ure v najvedji izberi. S ti-govino je zdru^ena prav dobra po-piavljalnica ur, ki se bo prizadevala, po n&jniie mogodih cenah zadovoljevati svoje dastite podpiratelje. Ure se prodajajo in popravjjajo z eno-ktno garancijo. — Priporodevaje se slavnemu obdinstvu, da bi ga podpiralo v novem podjetju, bilj^ii se z vsem spostovanjem udani Karol Gregor, arar, RaStelj st. 3. v Gorici. gkFBom~p'o najui^e mogodih cenah. S K Z vsem spostovanjem: j^. | ..Rimiite FabMche rieeto at Trisste" | R*0d1 q'Odlilwraa s Sastno diploma in zlato kolajno y 3 f LondoBB 189Sin z zlato falajno TBrasserji 189S 4 I 3 ,— J K teid<«bhh hi. ,». .m fc.fi> !*« !>"'<* - > - " i.i {>« »jem> unit! |i'>il/»li»|r»v(>™, «>»»(>»« l'>*ti kit ltd. i...' i. !!¦:.. ft«*.-lmu m» it* >>m trt.uj S Yisoko provizijo pri dobri uporabi tudi stala© plafto damo xantopnikom /;» prodajaujo postavno dovoljrnih stork ' nu obroko. Ponndbo naj s« po>iljajo pod na.slovom: An vlie llauptsttiiitische-Vt «•&-1 selshttieH-timHseh'iJt AtUer&. Comp. m Budapest. Jos. Eravagna wlatrleo « vinora in Xganjinami r JF%"i# (Pettau) tw jkajenkem prodaja pruri sliwm « I. 1H92. po42 gl.hektl. starlega „ 53 , „ pra?i ^/«otw i'/i 1.1802. w 38 „ s atarSoga „ 41 , B pr»vi brinjevec po 58 fl n vino (Itistni pridelek) po 18 n Dalje iniit bogato zalogo \ina na i/.biro, eenejSe in drazje, pa tudi buteljbo va/nih vrst. v leharnah \ konif»l.jir«ri; j rr I>uaa|u Kwizntaa rfsliluriisko trkorino. !<>> \ he iii lata Epilepsija (tejast) ozdravljiva brez povraitre, tiisacimo-rejo dokazati ta cudezni vspeb znan-stva. — Natanfina porofiila s povratno iiiarko je posiljati; „ Office Sanitas "' Paris 30. Fanbonrg Montmatre. je nad 3ft M znano, prebnvljanje in sla pctspeiujofie in napenjanja odstranjujuw ter milo raztopljajoLB doniavc mrertMtvo. Velika stekl. 1 ijhl.ymala i>0 h\,popo*U 20 h\ vec, Na y«eh dftlih ^ayojniiip j» limjii tn r svcdnCijo mno;;i> Hkusnjt>, ritttenjc, zriionjo & in Io5enjc ran t.pr im'<*ff te;a <« Na vseli delili zavoj. L nine je mnja t.u doda-t na zakoniti'i varstveua znamkn. I 6LAVNA ZALOGA | B. ritAO,\i:K, Praga^ x It MM, Mala straas, tekaraa. „jri cnei oika. ~* PoStna razposiljatev vaak dan SdolOgld. nadan no dOTsljeaa steiko in drlavno p»i>irja. Peaad>e pod .LOSE. p«5iUatiJ8 podusalorom: Aiwob-een-Bxpedition 3. Daaaeberr, Kdor hoce pripravljati dobro kavo, kopi najf si Oelz - oyo kavo z-ova kava je najboljse kavino piimesrilo Olz-ova kaya niraa Ysebi hrusk, ne repe, ne sirupa. Prodaja se v vseh prodafalnicah jestvin. So»o*t TUI«TBlkIfeb rikcuiia »tUe Uxorei z« kt«je prbtto poitniaf Prlznana najboljsa in najnovejsa — S IT K N A 1 *p»MlaiJi»*&» is point* poir.!.-:-. ni E.t.>;'E»j"a MORIS SCKWARZ, Zw'rtiau feci BrQnn. T«*k *»!»• Knjigo z uzorei kaptmir. I a.-fra.»t vao„ ^B"!*i.5[i kcega<| Kranxe nnir«*»» za^niiikom posilja zas(oi*j in franfco. I5^ar.-rr- ki:]t^ it nr -,;. t..-/, , ?.* kit-jvV i;.'ti-.irS-.-;,.:,: . .fi" fie puicant k.. -'^ W,ji,- . f'r. .-M , .-.ft I.- I dwakrat totiko prpuittka, s\<»vi.ff za obli;kd IVuv'u-u in ..4rr^' z; ^i-fir-f duh&viLtno frrittL^in- .-iif.vi zu uniforme c kr. Mrad- livreje sttkna *a blljarde in 1 mize preproge «a voxowe, lo rfcii nepremo^en xa lov»ke ftuknje. »no- i *?i za pratiaotne oift^aLe "-1 t-ii. 4 It it'!, Kdor ho4e kwaiti vrcdno, aoiteno, i wclneito aukneno bla^o, t.» ^.i, iU,\,-r k\;\> ! cunje. ki m, ki.ru.ij r-.iikc Prave io efe Wice 8Y. Antona Padovanskega To pnprosto in narav no zdrayilo je prava do* I brodejnapomoc inni treba. mnogib beaedi, da se doka-ze njihova inoc. — Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in preienejo pray I kraalu najtrdoTratnii? it-Iodine bolesti. Pray Igyr- j stno vstrezajo zoper hemorojde, proti bolez- j uim na jettih in na vranici, ptoti creye»- I rim bnleznim in proti glisiam, pri zenskib ! nricseunih nadleznostih, zoper beli tok, bo- j zjast, zoper bitje urea ter ciatijo pokyarjeno ; icri. One ne preganjajo same- omenjeuih bolezni, j ampak n;is ob?arnjpjo tudi pred v»&ko boleznijo. j Prodajejo se v vaeb glavuih Iekarnicah ua i Kvetn; za narocbu in poSiljatve pa edino y i Irkantiri Crtstofolatti V Gorici, y Trstu ; V hkarni C. Zntutti in G. Ji- Itnyi , y Ljub-1','iiii v lekarni V. pi. Trukitsti G. Piceoli, in I.jiiil. ljitkn dr, Kumpf. Uf- I •teklwnlca velja 3C kr. "** t.-iUn¦ in-quo ii.h'iiiyiyi i,t prij^ronii i, ui /«i in Lii\-rt d.l poj.tsuiri! welikostit a-moiiHMti/j'..v!;.-t.i;. da m,>j;t roka aoVuiuja najveie izvaxaaje sukna « Evroai, i/il, hv.wj,' k;u(;tr;»iii,.vr po-trebiLin za krojace :u vciiko knjigov*-znico le za Lufue n,»,.riie. I>.i se prrjirna o v.sem ti'in, pros;in slavno obLinatvo ,!.<¦ i i, kadar nut prilik:i tnun^c, i,f,'!>-da vi-likau-ke \,ji-iitdn: mojih prodajalttic, kji r m:x \,„A\ j «•"•» Undij. PoSilja h* |m» iMiHiiK-ni pov/.ctjti. j /*»pUnje xt- viit-nwkem, c.i^ki ni.our-ken:. pi.Jj-.krin. , itulij.iiiskfm, (r.tiiri^kf.-ia in ni)pb"*k' us jiziku, MarijaceUske tap-i Ijice za zeloflec { ztlavno prwverjeno | in ztutno zdravilo | s ovrstilnim i» kie- | pilnim vplivom pri | motcnem prebavljin* | ju, pri kr6u v *•• || lodcu iu /abasanju. || 1 htckli'Nica v«lja 20 kr., V* tttct. || (?!d. I tm-ut 2'gld.f r» tucatov | ¦•¦•¦•¦•¦^¦••¦•¦•¦•¦•H ¦ V pojasnilo. ^'HV'^l'-'W' ' 1-' ^ KU,|,,J';m '"'¦t>n 'S,\V' p'»"»nii/ili> r>t«*vilt» ti^ ^ y&-r/^iy' «* ji p^'lii'avjtjo vrtihifjnt svojib i/.d<>Ikov pra/ennii V^3*ii^ I O'-'^nK'na, ^isula, pscjiicc, Ud.). sklicujcjo Z V O « Ow tl'l1 1111**- t <'¦ <1 a t i o 1> f i n-s c hi j a z p r i p o r o- Inj';tn'"'.t.-u .s'\T' poriiim/ilo r»ti*vilt» tislilt, ki nuga zita so na *««** I 1,u,.i' '^Vf' ^'M'r' ¦ •''^ {i ^ ''* '*' In ° r {l ¦ * * i v i* t iu in rM o j c z iS •• (i v I j c n j imv:ij<> v«>r;krat m<»ji; iiin» ii stvu r a z ti in c t i7 d a c i 1 vso t a k o i z «I t> 1 k »¦•¦•¦•¦»< Tls«k» provizja in pri porabnosti tndi stalna plafa daje se ageniom za prodajo postayno dovoljenih sreCk na obroke. Ponndbe se posiljnjo: An das Bank-mid n ech'lergesehuft der Administration des Mer-cur S. Poiilzer in Budapest, Dorotbeagassc 12, Oklic in naznanilo K«r mf vsled naznanila v 16". iter. sSoce" od vseh stranij prihajajo mnogobrojna po-prasevanja po czArcih raznili knjizic, kterih razpo§iljanje uzroca precejsnje stroske in zamudo casa, naznanjam tem potom vsem onim Cast strankam, ki so me da zdaj pod-pirati blagovolile, ter vsem onim p. n. gosp. ugiteljem, trgovcem itd. ki bi me znali cenjenimi naroftili pofiastiti, da izdelnjem Solske kiijilica, bodisj v obiiki ali ertanjo povsem sliCne uavadrim wGrubbauer' jevim* knjiiJicam. Edina razlika da so moje knjiziee iz boljega materljala in dieo-» eeneie Prodajalnica papirja in solskih pripomofikovv Gorici - __________Ant. Jeretie Zaloznik MOLITVENIKOT vsake vrate, v slovenskem jezikiu Z doToljenjein Tisokocast Ljubljanskega skofijatva. MAT, CERBER LTOBLJAUA Priporoeam se TERGOVCEM IN DAM na debelo 30°/o do 40°/o popusta. Cenilnik je dobiti na zaliteTanje brezpla«3uo. IzdajateJj ia odgoTorni urednilc AaiU- Qabrifiek. — Tisk* A. M. Obizzi y (iorici. S.1RG0Y S.4RGOV S-4BGOV SJRGOV S.tRGOV SJUGOV S4RG0V 8.4RGOY fKaliiit 1 I Kaletatil taloioitfl k iiloii ¦ %\aMoD'j BfcWlH!!| ftBliMlij piialoinl se imeniije H ¦ je ze HI je !<»t ^B H jc j.-k., H 11 1 • 1 HH ixrecnc 1 H m tUbi I po as ¦ kr. Icob ¦ H ripoz nan Ml Ke3ko