UDC
UDK 910.1
USMERITEV GEOGRAFIJE V LUČI POZITIVIZMA*
D ušan P l u t * *
I .
M alo je  znanstven ih  disciplin , k je r  srečam o tako  velika ra z h a ja n ja  že ob 
sam i oprede litv i m esta določene znanstvene veje v sistem u znanosti in  n je ­
n em  osnovnem  p red m e tu  p roučevan ja , ko t to  velja  iza geografijo . Zaradi 
širokega delovnega področja , saj p ro u ču je  d ružbo  in  naravo , ji n e k a te ri celo 
o d reka jo  znanstvenost, češ, da n im a strogo op rede ljenega osnovnega p re d ­
m eta  p roučevan ja , še m an j p a  lastne, specifično ob rav n av an e  znanstvene 
m etodologije p roučevan ja . Torej ne m ore ugo tav lja ti p rav ilnosti, zakon ito ­
sti v n izu  posam eznih  pojavov, k a r je  osnovna naloga znanosti. Različni, 
pogosto popolnom a n asp ro tn i pogledi na k o ren in e  p retek losti, d ilem e se­
d an jo s ti in  slu ten je  p rihodnosti geografije, so tu d i posledica raz ličn ih  n a ­
zorsk ih  in  ide jn ih  izhodišč. S hem atično  bi razvoj geografije z v id ika vpliva 
raz ličn ih  nazo rsk ih  in  ide jn ih  filozofskih sm eri razdelili n a  š tir i obdobja. 
P ripom injam o, da gre za posp loševanje, saj se posam ezna filozofska izho­
dišča .pojavljajo v različn ih  obdobjih:
— obdobje p rev lad e  idealizm a in  sholastike (do 18. sto l.),
— u v e ljav ljan je  em pirizm a in naravoslovnega (m ehaničnega ali stih ijskega) 
m ateria lizm a (18. stol., p rv a 'p o lo v ica  19. stol.),
— p rev lad o v an je  pozitiv izm a iin evolucionizm a (d ruga polovica 19. stol., 
začetek  20. stol.),
— postopno u v e ljav ljan je  načel d ia lek tičnega m ateria lizm a (20. sto l.).
K ljub  velikem u n ap re d k u  v razvo ju  geografije se je  šele v 19. sto le tju  
geografija postopom a m etodološko in  vsebinsko u sm erja la  k opazovanju  
in razlag i b istven ih  značilnosti p riro 'dn ih  in  d ru žb en ih  po javov  te r  n jihove 
m edsebojne odvisnosti n a  zem eljskem  p ovršju . A. H u m b o l t  in K.  R i t t e r  
sta  uspešno p rešla  od opazovan ja  k razlagi vizročnih zvez in  odnosov m ed 
geografskim i pojavi. A. H um bolt je  kot m a te ria lis t nasp ro tova l stališčem ,
** M ag., a s isten t, PZE za g eo g ra fijo , F ilozo fsk a  fa k u lte ta , U n iv erza  E d vard a  K ard elja  
v  L ju b lja n i, A šk er č e v a  12, 61000 L ju b ljan a , YU
* S e s ta v e k  je  b il p r ip ra v ljen  k o t g rad ivo  za razp ravo, k i sta  jo  v  m aju  1982 o rg a ­
n iz ira la  M ark sističn i c en te r  in  PZ E  za g eo g ra fijo  F ilo zo fsk e  fa k u lte te .
da je  p riro d a  zgolj z b ir  dejstev . V delu  »Kozmos« po d črtu je , d a  se posam ez­
no lahko  p ro u ču je  le  v odnosu do celote. P odkrep i kom pleksen  in  sin tetičen  
značaj p red m e ta  geografije , n jen o  posebnost v  odnosu do d ru g ih  znanosti 
( N i k o l i č ,  1977, 266). S m i t h  (1979) opozarja , d a  b i celovito  sp re je tje  
pozitiv ističn ih  načel, k i p o u d a rja jo  »vseabsežnost« indukcije , analize, p o ­
m enilo za rad i širokega p red m e ta  geografije likv idacijo  geografije  ko t zna­
nosti.
U tem eljite lj pozitiv izm a A. C o m  t e  (1798— 1857) in  n jegov i učenci so 
za ed in i zanesljiv i k r ite r ij  resn ičnosti razg lasili em pirično , izkustveno  p re ­
verljivost. Celotno H eglovo filozofijo in  z n jo  v red  p redpozitiv is tično  m iš­
ljen je  so razg lasili za  plod m etafiz ične fan tastik e , k i n im a s pozitivno  zna­
nostjo  nobene zveze ( M a j e r ,  1968, 31). Z a geografijo  so pom em bna n az o r­
ska in  m etodološka izhodišča pozitivizm a. M ed nazo rsk im i izhodišči je  p o tre b ­
no p o d črta ti pozitiv istično  načelo  nezm ožnosti in  n ep o treb n o sti isk an ja  n o tra ­
n jih  nosilcev m oči v  d ru žb i ( M a r k o v i č ,  1974, 25), n asp ro to v an je  rev o ­
luc ionarn im  sp rem em bam  ( K o s ,  1979), p rog laševan je  nek ak šn e  »nev tra l­
ne« znanosti. L e n i n  (1966, 336) nag lasa , d a  n im ajo  p ozitiv is ti n iti  po jm a 
o M arxov i d ia lek tik i.
V m etodološkem  pogledu  p a  so b ila  za geografijo  posebno pom em bna 
pozitiv istična načela, k i p o u d a rja jo  zgolj analizo, indukcijo , zadrževan je  
n a  posam ičnem , izkustveno p rev e rljiv o s t in  zanem arjan je  teo rije . P oziti­
vizem  se zadovolju je  s tem , da zgolj n a  podlagi opazovan ja  in  ek sp erim en ta  
o d k riv a  sta lne  zveze m ed  p o jav i in  jih  ob liku je  k o t znanstvene zakone 
( M a j e r ,  1968). C o m  t u  se očita, d a  se je  v p rak s i n a jv e č k ra t om ejeval 
na  m ehanično in  sam ovoljno spa jan je  slučajno  izb ran ih  em piričn ih  p o d a t­
kov, n a  zbirko m rtv ih  dejstev ; »Posplošitve«, do k a te rih  p rih a ja  pozitiv ist 
s koord inacijo  em p iričn ih  d e js te v  (nam esto  m nožice specialn ih  znanstven ih  
m etod  upo rab i eno sam o m etodo, n am reč  povzem anje oznak  v n izu  posa­
m ičn ih  d e js te v ), se n a  koncu  izkažejo k o t p razne abs trakc ije  b rez  rea lne  
vsebine ( M a j e r ,  1968). Z an ika se dejstvo, da šele abs trak tno , logično m iš­
lje n je  p re v e ri v red n o st izkustvenega grad iva. Po u te m eljitv i »klasične« 
geografije so se v n je j m očno uv e ljav ila  pozitiv istično izoblikovana m eto ­
dološka izhodišča, k i so p o u d arja la  pom en em p irije  in  indukcije . V sekakor 
pa je za geografijo  pom enilo  sp re je tje  osnov pozitiv istične m etodologije 
n ap red ek  v p r im e rja v i z golim  opisovanjem  in fak tografijo .
Za geografijo  je  im ela posebno daljnosežen  in  usoden vp liv  tu d i C o n  - 
t o  v a raz laga odnosa m ed n arav o  in  družbo , češ, da se d ru žb en i po jav i in  
procesi razv ija jo  po is tih  zakon itostih  k o t p riro d n i ( M a r k o v i č ,  1974). 
Z evolucionizm om  H. S p e n c e r j a  (1820— 1903) je  dobil pozitiv izem  do­
datne »argum ente«. N a podlagi podatkov  o ž iv ljen ju  in  d ružben ih  razm erah  
p rim itiv n ih  lju d s tev  je postav il evo lucijsko  teo rijo  o d ru žb i in p rim e rja l 
človekovo družbo  z visoko razv itim i živalsk im i organizm i ( G o r i č a r ,  1975, 
s. 11) te r  tako  zapostav lja l posebnosti delovan ja  zakonitosti v zgodovin­
skem  razvo ju  človeške družbe. G eografski m ateria lizem  (z osnovno enačico 
determ in izm om ) zagovarja  izhodišče pozitivistov, da človek n e  m ore p re ­
m agati svo je  n a ra v n e  okvire, fizično okolje vedno in  v popolnosti od reja  
razvoj človeške d ružbe  ( P a v i č ,  1969). G eografsk i d eterm in izem  se je  do­
končno uveljav il pod vp livom  F. R a t z l a  (1844—-1904), u stan o v ite lja  a n tro -
pogeografije. S  pom očjo p riro d n ih  pogojev  n i poskuša l obrazložiti sam o 
k u ltu rn o  udejstvovan je , tem več tu d i socialne in  politične p o jave  te r  celo 
fizične in  psih ične lastnosti človeštva. R a t z  1 a se sm atra  za enega od  id e j­
n ih  p red h o d n ik o v  geopolitike ( I l e š i č ,  1939; N i k o l i č ,  1977).
G eografsk i determ in izem  je -prevladal v  geografskem  m iš ljen ju  19. sto­
le tja , n jegov  vp liv  p a  se je  ponekod  .zadržal vse do  danes. ( R i u p p e r t - ,  
1981). S rečam o ga povsod, k je r  se n a  razvoj d ružbe g leda  k o t n a  posledico 
p riro d n e  pogojenosti. N ajbolj m očno se je  zako ren in il v  ZDA (F. H u r ­
t i n g  t o n ,  G.  T a y l o r ) ,  čeprav  v raz ličn ih  ob likah  ( B r o e J c ,  1965). 
Poskus v račan ja  iz pozitiv istično zasnovan ih  -zablod geografskega ideter- 
m in izm a pom enijo  h o ten ja  R i c h t h o f e n a  in H e t t n e r j a ,  d a  bi geo­
grafijo  ponovno o p rede lila  k o t horološko znanost, k i p ro u ču je  prosto rsko  
razm estitev  pojavov. R aziskuje naj p rosto rske po jave  n a  zem eljskem  po v rš­
ju , v e n d a r b rez  ug o tav ljan ja  zakonitosti n jihovega -razvoja. ( N i k o l i č ,  
1977, 283). Ločitev p ro s to ra  in  časa, dveh b is tv en ih  kom ponen t m ateria lne  
stvarnosti, pa pom eni k o rak  nazaj k  ponovnem u u v e ljav ljan ju  d esk ripc ije  
in  zan ik an ja  d ia lek tike . H e t t n e r j e v  o b račun  s pozitiv istično  pogo je­
n im  p roučevan jem  odnosa m ed p rirodo  in  družbo  n i m ogel popolnom a 
uspeti, saj je  n ih a l m ed  H  u m  ib o 11 o v  i m  m ehaničn im  m ateria lizm om  in 
K a n t o v o  op rede litv ijo  geografije  k o t horološke znanosti. U spešnejši ob ­
raču n  z geografskim  determ in izm om  pom eni geografsk i posibilizem , k i se 
je  razv il <v zače tku  20. sto letja . V. d e  l a  B l a c h e  (1845— 1918) je  trd il, 
d a  je  p riro d n o  okolje  pod  vp livom  navzočnosti č loveka in  obratno . (W r  i g  - 
l e y ,  1965, 8). P riro d a  n u d i človeku  le določene pogoje, v  središče se p rv ič  
p o stav lja  človekova ak tivnost. G eografsk i -posibilizem se je  p rib liža l d ia lek - 
tično -m ate ria lis tičnem u  g led an ju  n a  odnos m ed družbo in  geografsk im  oko­
ljem . G eografski inde term in izem  k o t d ru g a  reak c ija  n a  de term in izem  p a  
v b istvu  pom eni o d rek an je  vzročne pogojenosti p riro d n ih  in  d ru žb en ih  p o ­
javov. V specifični obliki se je  razv il p r i  d e lu  -geografov v S ov jetsk i zvezi, 
izhaja joč iz enostranskega p o u d a r ja n ja  d ia lek tičnega izhodišča o kvalita tiv n i 
raz lik i m ed družben im i in  p riro d n im i pojavi, o zan ik an ju  d ia lek tične e n o t­
nosti n asp ro tij ( I l e š i č ,  1979).
V -sodobni geografiji so velik  v p liv  doživela p red v sem  m etodološka iz­
hodišča logičnega pozitiv izm a in  env ironm enta lizm a. Logični pozitivizem  
(neopozitivizem ) se je  ko t nova filozofska sm er u v eljav il konec trid ese tih  
le t 20. sto le tja  v  A vstriji, a je  v  n as led n jih  d ese tle tjih  p rerase l v  m edna­
rodno filozofsko giban je ( M a j e r ,  1968, 215). U tem eljite lji so bili m a tem a­
tično izobraženi in  so daja li poseben pom en  nov i logiki ( K r a f t ,  1968, 13). 
Po m n e n ju  M a j e r j a  (1968) ga z načeli pozitiv izm a (klasičnega) veže n a ­
čelo, d a  so em pirična  dejstva  edino m erilo  resn ice. P om em bna -so neopozi- 
tiv istična  izhodišča, ki p o u d a rja jo  težn jo  po  analiz ičn i razč len itv i sveta, 
pom en em pirije , logične -analize in  indukcije . Z novo logiko je  neopozitiv i­
zem  pom em bno vp liva l n a  razvo j k ibe rne tike . M a j e r  (1968) trd i, da je  
logični pozitiv izem  k lju b  vsem u an tim etafiz ičnem u  pato su  zasnovan n a  
m etafiz ičn i tezi, k i celo tno človeško spoznanje om eju je  n a  neposredno  čutno 
izkustvo. Iz tega sledi, d a  je  m ogoče spoznati sam o posam ično in  slučajno, 
ne p a  splošnega in  nu jnega . P o jem  znanosti je  zožen zgolj n a  m atem atične 
in  em p irične  posebne vede, n e  d a  b i se p r i tem  zavedal, da so s tem  izločili
iz p o jm a  znanosti vse d ružbene vede, ali vsaj tis te m ed n jim i, ki ne « p o rab ­
lja jo  ek sak tn e  m atem atične m etodologije.
V 'geografiji je  zgolj p o u d a rja n je  indukcije , n u jn o s ti ana litične  razčle­
n itve sveta, vodilo v še podrobnejše p roučevan je  posam eznih  geografskih  
pojavov , k a r sam o po sebi n i negativno , ven d ar se je ob podrobnem u p ro ­
učevan ju  zan em arila  celo ta, p o k ra jin a  in  povezanost pojavov. P rikazovan je  
geografsk ih  po jav o v  in  razm er je  ostajalo  vse p rev eč  izo lirano, brez pravega 
v red n o ten ja  okoliščin, v .k a te r ih  je  do po java prišlo. U strezno tem  pogledom  
se je  da ja lo  veliko več p o u d a rk a  razvo ju  pojavov, k a k o r  pa n jih o v i fu n k ­
cijsk i vlogi. S p loh  je  b ila funkcionalnost v geografiji močno zapostavljena, 
saj je  ob ičajno  te rja la  od raziskovalca veliko  več dela kak o r pa genetično 
p rikazovan je , p ri k a terem  se je  m a rs ik a te ri znanstven ik  lahko  zatekel v 
varen  p ris ta n  pozitiv izm a ( V r i š e r ,  1975).
Po n jegovem  m nen ju  je  m ed vsem i idealističn im i ide jn im i tokovi n a  
geografijo  naj<bolj vp lival ravno  pozitivizem , vendar bolj v načinu  poda­
ja n ja  snovi, k o t p a  v p rav em  nazorskem  sm islu ( V r i š e r ,  1979, 88).
H a r v e y  (1969) ugo tav lja  škod ljivost u v e ljav ljan ja  »vseobsežnosti« in ­
dukcije  v geografiji, k i se je  ponovno uv eljav ila  pod vplivom  neopozitiv istov , 
zlasti K a r n a p a  i n  P a  p  p e r j a .  Ob ostri reak c iji n a  pozitiv istične .na­
zore C o m  t  a, S p e n c e r j a ,  M i l l a  pa trd i, da tu d i p r i  M a r x u  zasle­
dim o elem en te pozitiv is tičnega g led an ja  in sicer v zvezi s trd itv ijo , d a  z 
d rug im i pozitiv isti v re d  p ris ta ja  na d e te rm in ira n o st sveta pojavov ( H a r ­
v e y ,  1969, 47). Podobno stališče zavzem a tu d i S m i t h  (1979, 369), češ, da 
H egel in  M arx ostro  ločita  n a rav o  in  družbo. V sekakor g re  za enostransko  
razlago M arxovega razum evan ja  odnosa d ružbe  in  prirode. M arx nam reč  
ne podčrtu je  zgolj n ju n o  re la tivno  sam osto jnost, tem več tu d i organsko 
povezanost. Z razg laševan jem  em p irije  za edini tem elj geografske znanosti 
(z iz riv an jem  teoretsko-tfilozofskih osnov) in  podcen jevan je  ali zan ik an je  
d edukc ije  ogroža neopozitiv ističan  pristop  p rihodnost geografije  k o t enotne, 
sin tetične znanosti. N a d ru g i s tran i pa se s pozitiv istično, ibiologistično ra z ­
lago odnosa m ed d ružbo  in  narav o  z ide jam i soc ia l-darv in izm a in e n v iro n - 
mentalizim a o h ran ja jo  nek a te re  značilnosti geografskega determ inizm a. So- 
c ia l-d arv in izem  skuša  dokaza ti veljavnost načina borbe za obstanek  C. 
D arw ina tu d i v razvo ju  d ružbe , k i n a j h i p o tek a l po splošno veljavn ih  za­
konitostih  evolucije  ( M a r k o v i č ,  1974). E nv ironm entalizem  dokazu je  vse- 
obsežni vpliv  »fizičnega« okolja  n a  d ružbeno  dogajanje. N eka teri am eriški 
geografi celo geografsk i determ in izem  označujejo  zgolj ko t env.ironm entali- 
zem. Na osnovi .koncepcij soc ia l-darv in izm a in  env ironm enta lizm a se je 
razv ila  h u m a n a  (socialna) ekologija , v k a te r i se u v eljav lja jo  tu d i neka te ri, 
zlasti am er,iški 'geografi. M. S o r  r  e  govori o biološkem , geografskem  in  so­
ciološkem  koncep tu  ekologije. ( P j a n i č ,  1980, 128). »G eographie hum aine« 
je  o b rav n av a l k o t ekologijo  človeka, v sm islu p ro u čev an ja  m ed p rirodn im  
okoljem  in družbo  ( S o r r e ,  1947). H um ana ekologija neposredno  p renaša  
ekološke po jm e n a  teo rije  d ružbe ( K o m o r e n  e t al., 1975, 137). Z ahod- 
■nonemški m arksis t E r  z e n s b  e r  g e  r  (1974) ji  očita h ib rid n o st in  m eto ­
dološko nepovezanost. N evarnost »ekologizacije« ozirom a »biol-ogizacije« ce­
lokupnosti in te rakc ij m ed  d ružbo  in  okoljem  je  tak o  neu m estn a  k o t »geo- 
.grafizacija« ali »sociologizacija« teg a  odnosa. Sam o sklop m edsebojno pove­
zanih znanosti, ki p rouču je jo  človeka s kateregako li vidika, lah k o  zado- 
vo ljivo  odgovori n a  .postavljeno vp rašan je  ( R a d o v a n o v i č ,  1977, 354). 
K ot enotna stroka, s p o u d arjan jem  eno tnosti geosfere, geografskega okolja, 
lahko geografija p rispeva pom em ben delež p r i  p rem agovan ju  pozitiv is tič­
nega, social-darv in ističnega g ledan ja  ma odnos družba-oko lje .
Pod vplivom  severnoam eriške socialne ali hum ane ekologije so se 
socialdarv in istična izhodišča uveljav ila  tu d i v socialni geografiji »m ünchen- 
ske« šole, ki im a v svetu velik  vpliv. Za osnovni p rincip  d iferenc iacije  v  
družbi postav lja jo  socialno d iferenciacijo , k ar je  analogno D arw inovem u 
p rincipu  boja za obstanek  ( R u p p e r t  e t al., 1981, 16). P o k ra jin a , n jen a  
n o tran ja  s tru k tu ra  na j ne bi b ila  več g lavn i p red m et raz iskovan ja , tem več 
le »procesno polje« ozirom a » reg istrirna  plošča« socialnogeografskih  doga­
jan j ( I l e š i č ,  199a, 271). Po m nen ju  I l e š i č a  je  to re j socialna geogra­
fija, k lju b  d e k la r ira n ju  o svo ji povezovalni vlogi v geografiji, z naznačeno 
sprem em bo p red m eta  vsaj nehote že ub ra la  pot dezin tegracije  skupnega 
p red m eta  geografskega p roučevan ja , obenem  p a  podcen ju je  vlogo p riro d n ih  
fak to rjev .
V socialni geografiji, ki se je  razv ila  na osnovi »m ünchenske« šole, p a  
obsta ja jo  raz lične usm eritve, k a te re  so v splošnem  u sm erjen e  na p ro u če­
v an je  družbene s tru k tu re  in  procesov, vendar posam ezni av to rji pogosto 
podrobneje p rouču je jo  tud i »prostorske« s tru k tu re , to re j učinke delovanja 
družbe. O benem  pa je po treb n o  tu d i posebej naglasiti, da je  socialna geogra­
fija  u tr la  p o t z d ia lek tičnega v id ika  neobhodnem u procesološkem u p roučeva­
n ju  d ružbe  in n jen ih  sestavnih  delov. Pozitivno je  tu d i p rizn av an je  social­
nih slo jev  v kap ita lis tičn i družbi, k a r pom eni posredno  a li neposredno  p r i­
znanje obsto ja raz redne  s tru k tu re  družbe. P reseg la  je  to re j pozitiv istično 
načelo p rikazovan ja  »m onolitne« d ružbe  in »povprečnega« oko lja  in n e ­
p rizanesljivo  opozarja  n a  n e k a te ra  b istvena n o tran ja  d ružbena  nasp ro tja . 
V endar obenem  p o u d arja  tra jn o s t in  stab ilnost (pozitiv istično načelo) k ap i­
ta listične družbe, in  k lju b  p rizn an ju  b istven ih  n o tran jih  n asp ro tij pogosto 
zanem arja  ali p a  se izogiba p rikazu  osnovnih vzrokov za n as tan e k  d ružbe­
nih konflik tov . D ružbo kot celoto se pretežno  jem lje  k o t b rezkonflik tno , 
siceršn ji kon flik ti p a  se n a j rešu je jo  ob nesp rem en jen ih  d ružben ih  razm e­
rah . Z apletene rea ln o sti d ružbenega ž iv ljen ja  in  učinkov  v p o k ra jin i p a  ne 
m orem o to lm ačiti zgolj kot od raz  ak tivnosti posam eznika a li socialne sk u ­
pine. N aspro tno , d ružben i zakoni vp livajo  n a  obnašan je , ak tivnost posa­
m eznika in  socialnih slo jev , n e  g lede n a  to, a li se le ti zavedajo  stva rn ih  
m otivov, ki jih  u sm erja jo  v  določene akcije, ali ne. O snovni d ružben i za­
koni in  odnosi se odražajo  v ak tiv n o stih  ljud i in  v n jih o v ih  m edsebojnih  
odnosih. Pod vplivom  am eriške rad ik a ln e  geografije, ki je sp reje la  nek a te ra  
d ia lek tična izhodišča, se  tu d i v socialni geog rafiji po jav lja jo  dela s k r itič ­
ne jšo vsebino glede op rede litve  osnovnih  d ružben ih  konflik tov . Na d ru g i 
stran i pa srečam o sk ra jn o s t v p o u d a rja n ju  fenom enoloških izhodišč pri 
H a r t s h o r n u  (1966), k i je  le ta  1939 z »The na ture  o f G eography«  
vplival n a  razvoj am eriške geografije  ( B o r i s o v  e t  al., 1973). K lju b  po ­
zitivistično n asp ro tn im  izhodiščem  je v  končni fazi p ris ta l n a  nem oč geo­
g rafije  p ri spoznavan ju  zakonitosti. #
V sodobni geog rafiji vzbu jajo  pozornost tis ta  geografska proučevanja , 
k i poskuša jo  trad ic io n a ln i p red m e t eno tno  po jm ovane geografije  proučiti 
s pom očjo sis tem skega pristopa. R azvil se je  p o d  vplivom  en e  izm ed  vode­
čih, novejš ih  filozofskih  sm eri —  s tru k tu ra lizm a  (s tru k tu ra ln eg a  funkciona­
lizm a), v en d a r n e  gre za  popolnom a hom ogeno filozofsko sm er. Z am etke 
s tru k tu ra lizm a  srečam o p rav zap rav  že p r i  H e g l u .  N jegova d ia lek tična 
logika izh a ja  iz  p rep ričan ja , da se p o jav i povezujejo  v sk len jen e  procese 
in  jih  n i  m ogoče jem ati zuna j te  povezave. V sak po jav  se to re j določa glede 
n a  s tru k tu ro  celote, k je r  v rš i o d re jeno  funkcijo . S tru k tu re , iz k a te r ih  je  se­
stav ljen a  realnost, tem eljijo  n a  v iš jih  in  širših  s tru k tu ra h , vse p a  se ravna jo  
po fun k cijsk ih  zakonih , k i p red s tav lja jo  p rav iln ik  n jihovega delovanja . 
O snovni p rin c ip i so: p rin c ip  funkcionalne enotnosti, un iverzalnosti, nu jnosti 
d inam ičnega rav n o tež ja  in  k o n tin u ite te  ( M a r k o v i č ,  1974, 115). Edino 
sm iselno spoznan je  eksak tnosti na j bd bilo spoznan je m atem atično  logične 
in  em p irične znanosti. -Ne glede n a  razločke se zd i s tru k tu ra lize m  predvsem  
nova oblika filozofskega pozitiv izm a, saj podobno ko t francosk i pozitivizem  
19. stol. in  logični pozitiv izem  20. stol. zavrača vsako »m etafizičnost« ( K o s ,  
1979, 258).
P odobno kot p r i A. C o m  t  u  in  ce lo tnem  razvo ju  pozitiv izm a gre za 
ožen je področja  izkustvenega zgolj n a  em pirično , k a r  velja  tu d i za sam o 
sistem sko teorijo . ( J o g a n ,  1982, 5). P ri p o ja sn je v an ju  d ružben ih  po javov 
se zan em arja  v p rašan je  »zakaj«, pogosto p a  .zam enjujejo svo je m esto vzroki 
in posledice. P ris ta ja  to re j na nesm iselnost vp rašev an ja  znanosti o .smotrih 
d ružbenega  obstoja in  razvo ja , če hoče o sta ti »nevtralna«, tem več m ora kot 
racionalna, » logično -iiziku sit ven a znanost«  sp re je ti dan i sm oter. M arksistično 
po jm ovan je  s tru k tu r  m ora  izh a ja ti n e  le  iz n jih o v e  sta tične , tem več d ina­
m ične narave , označiti ne le  k v an tita tiv n o , tem več tu d i k v a lita tiv n o  s tran  
d ru žb en ih  s tan j ( G o r i č a r ,  1975). Tako po jm ovan je  d ružben ih  s tru k tu r  je  
nasp ro tno  m eščansko zasnovanem u pristopu , k i p o u d a rja  sta tičnost d ružbe 
in  n je n ih  s tru k tu r , zanem arja  d inam iko  d ružben ih  s tru k tu r  te r  n jihovo  
sp rem en ljivost ali celo m ožnost propada.
V p rim e rja v i s sosednjim i, izlasti naravoslovn im i znanostm i, se je teo ­
r i ja  sistem ov v geografiji začela u v e ljav lja ti razm ero m a pozno. K lju b  n a ­
kazan im  m ožnim  pom an jk ljivostim  pom eni u p o rab a  te o rije  sistem ov su v e­
reno  u v eljav itev  in  p o trd ite v  n e k a te rih  izhodišč m arksistične  d ia lek tike , 
saj so osnovne kom ponen te  d ia lek tičn ih  m etod  obenem  pom em bne lastnosti 
te o rije  sistem ov: d ia lek tično  razum evan je  analize in  sin teze, d e la  in  celote 
(e lem en t-s is tem ), zakonitosti vzajem nosti in  pogojenosti ( G r č i č ,  1980, 4). 
N ajpom em bnejše pa je  dejstvo , d a  nu d i sistem ski p ris to p  solidno osnovo, 
da dosežem o in teg riran o st geografije. H a g g e t  (1974) m eni, da je  p o tre b ­
no ortodoksno  d e litev  geografije  n a  fizično in  .družbeno, reg ionalno  in  občo 
opu stiti in  preseči. U veljav itev  sis tem skega p ristopa  v S ovjetsk i zvezi se 
kaže zlasti v zvezi s  p ro u čev an jem  vp liva  človeka na okolje  (M u h  i n a e t 
al., 1978), obenem  p a  pom eni postopno  p rem agovan je  dualizm a sovjetske 
geografije. R azparceliranost, razcep ljenost geografije je  poleg zapletenosti 
geosistem ov (zlasti an tropogen ih  sestav in) eden  od osnovnih  vzrokov za 
zaosta jan je  geografije  p r i upo rab i sistem skega p ristopa , zato še vedno n i 
zg ra jena splošna teo rija  raz iskovan ja  geosistem ov. »R adikalna geografija«,,
ki se je  razv ila  v ZDA in  se usm erila  n a  p ro u čev an je  n e k a te rih  zan em arje - 
n ih  družbenogeografsk ih  po javov  (lakota, k rim in a l, rasn a  d isk rim inac ija ), 
opozarja na .nevarnost zgolj k v an tita tiv n eg a  p ro u čev an ja  ( S m i t h ,  1979) 
in  ru š i m it o ed in i znanstvenosti zgolj k v an tita tiv n o  zasnovane in  k o t take 
pozitiv istično u sm erjene  .geografije. Podobno velja  za rad ika lno  sociologijo, 
ki se je  delom a pod vp livam  rev o luc ionarn ih  g iban j s  pozitivistično, zgolj 
k v an tita tiv n o  zasnovano sociologijo spop rije la  že v šestdesetih  le tih  (J  o - 
g a n ,  1982) in  se lo tila  tu d i izdelave k v alita tiv n e  m etodologije ( A d a m ,  
1975). D ialektično zasnovan  in  dopoln jen  sis tem sk i p ris to p  p red stav lja  eno 
od pom em bn ih  osnov za obvladovanje obsežnega geografskega em piričnega 
g radiva, v en d a r nobena m atem atičn a  shem a, m odel, n e  m ore zaje ti raznolike 
geografske stvarnosti, ind iv idualnosti določenega izreza .geosfere, to re j ne 
gre brez up o rab e  k v a lita tiv n e  m etodologije, trad ic iona ln ih  geografsk ih  p r i­
jem ov. V sekakor p a  rezu lta ti, p r id o b ljen i z uporabo  sistem skega pristopa, 
p o tr ju je jo  vzajem no povezanost prirodniih  in  an tropogen ih  sestav in  po k ra­
jine, d ia lek tično  enotnost p o k ra jin e  te r  up rav ičenost obsto ja eno tne  geo­
grafije .
II.
P r i  poskusu  p rik aza  k ra tk e , splošne ocene nazorske in  m etodološke 
u sm erjenosti slovenske geografije  je  po trebno  podčrta ti, da odraža n je n  po­
v o jn i razvoj p rev ladu jočo  dialektično-im arfcsistično n arav n an o st ( P a k ,  1981, 
76). Po m n en ju  av to rja  tega p risp ev k a  bi bilo docela neup rav ičeno  govoriti 
o kak ršn iko li nazorsko-pozitiv ističn i n arav n an o sti slovenske geografije. P ri 
raz iskovan ju  so slovenski geografi vedno p o u d arja li neobhodnost in  po trebo  
p roučevan ja  in  razlage tem eljn ih , globljih  vzrokov odnosa m ed družbo in  
geografskim  okoljem . S številn im i, tu d i .družbeno k o ris tn im i raz iskavam i so 
ovrg li in  zan ikali nazorsko izhodišče pozitiv izm a o nekakšn i n e v tra ln i zn a ­
nosti, in  k ritično  opozarjali n a  štev ilna d ružbena .nasprotja, k i se odražajo  
tu d i v  pok ra jin i. Z lasti so štev ilne  raz iskave s  področja d ru žb en e  (»socialne« 
geografije), k i .so n a  en i s tran i k ritično  ugo tav lja le  tu d i učinke d ružben ih  
akcij in  obenem  krep ile  položaj in  ug led  geografije v d ru žb en i praksi.
O benem  pa je  razum ljivo  dejstvo , da je  b u re n  .razvoj od p rl štev ilne d i­
lem e k o t odraz po ložaja  .geografije v svetu , pogo jene s specifičnim i .poteza­
m i v o k v iru  sam oupravne  socialistične družbe. V prašan ja  pa niso nazorske, 
tem več vseb inske (snovne) ozirom a m etodološke narave. N am en k ra tkega  
orisa ni n ik a k rše n  poskus p rikaza razvo ja  slovenske geografije, n jene uv e­
ljav itve  dom a in  v sv e tu  (o tem  p riča jo  tu d i š tev ilne  ob jave v tu jih  rev i­
ja h ) , ten w eč izključno oznaka n e k a te rih  vseb insk ih  in  m etodoloških  v p ra ­
šanj in  dilem . Tako P a k  (1981) uprav ičeno  naglasa, da je  ob p rev ladu joči 
d ia lek tično -m ateria lističn i narav n an o sti pogosto prev ladovalo  em pirično  in  
p rak tično  raz iskovan je , zan em arjen  p a  je  bil razvoj znanstvene teo rije  in 
m etodologije.
Vzroki, da zanem arjam o ob likovan je in  pog lab ljan je  teo re tskega  in  m e­
todološkega koncep ta  naše stroke , so po m nen ju  R a d i n j e  (R azprava o 
položaju slovenske geografije , GV LIII/1981, 90—92) v nenazo rskem  pozi­
tiv izm u ozirom a p rak tic izm u  in iz tega izhajajočem  splošnem  pom an jkan ju  
k ritičnosti -in sam okritičnosti.
K r e m e n š e k  (1982, 2) ugo tav lja  podobne poteze tud i p ri slovenski 
etnologiji, n ezan im an je  za m etodološka v p rašan ja  p a  je  po  n jegovem  m ne­
n ju  posledica strokovne lagodnosti dn v z tra jan ja  na podedoivanih m etodološ­
k ih  konceptih , k i so še vedno pretežno  pozitiv istično n arav n am . O benem  
trd i, da vid ijo  pozitiv isti n ap re d ek  stroke le v specializaciji, v k v a n tita tiv ­
nem  kop ičen ju  gradiva, pozitiv istično oblikovanih  raz p ra v  in  v čim večji 
m nožini ljudi, ki bo obvladala vse bolj specializirane naloge. Razen posa­
m eznih tem  pa bi nas m orala rv enak i m eri zan im ati ce lo ta  po javov ( K r e -  
m e n š e k ,  1982, 6). V pedagogiki v ZDA je p re tira n a  specializacija -in d ro b ­
ljen je  pedagoškega raz iskovan ja  povzročila, d a  je  pedagogika kot veda iz­
ginila iz sistem a znanosti! ( S a g a d i n ,  1982, 3). 'N jen p red m et so si po 
delovnih področjih  razdelile  d ruge znanosti (filozofija, sociologija, psiho lo­
gija).
Š tevilo  k ritičn ih , splošnih, idejn ih , teo re tičn ih  ali m etodoloških  člankov 
o osnovnih  d ilem ah slovenske geografije  je  g lede na štev ilne  em pirične 
raziskave zadn jih  dvajse t le t p resenetljivo  skrom no. K ljub  sk licevan ju  na 
priznan je  eno tne geografije , k i jo vsaj form alno slovenski geografi p r i­
znavam o ( R a d i n j a ,  1974), so zelo n asp ro tu jo ča  m n en ja  in  stališča o v lo­
gi in položaju  slovenske geografije. S icer pogosto sk licevanje na nu jnost 
uporabe d ia lek tičn o -m a te ria lis tičn ih  izhodišč v geografskem  raz iskovan ju , 
že zgolj zarad i n a ra v e  sam ega p red m e ta  raz iskovan ja  (P  a k ,  1981), ni vedno 
upravičeno. K ako si naj sicer razlagam o u v e ljav ljan je  š tev iln ih  ide jn ih  
sm eri v m eščanski geografiji ali dogm atsko razlago d ia lek tičn o -m a te ria li­
stičn ih  -izhodišč v  delu  sovjetske geografske lite ra tu re ?  S p re je tje  dela  d ia ­
lek tičn o -m ate ria lis tičn ih  izhodišč še ne pom eni n jihovega u v e ljav ljan ja  v ce­
loti, zlasti to n e  velja  za p roučevan je  d ružbeno -geografsk ih  pojavov, k je r  so 
nazorske razlike še bolj vidne.
Določena ekstenz ivnost naše geografske m isli se odraža p redvsem  v 
dejstvu , da slovenska geografija  n im a izoblikovanega osnovnega, skupnega 
koncepta. I l e š i č  (1979 b) m eni, da je  začela slovenska geografija  v p re ­
cejšn ji m eri p lavati -brez koncepta, k a r  se po n jegovem  m nen ju  kaže tu d i v 
izločitvi p red m eta  »Teoretične in  m etodološke -osnove geografije« iz š tu d ij­
skega n ač rta  -oddelka za geografijo  FF  v L jub ljan i. Vsako delo, skupno ali 
posam ezno, bi se m oralo  o p ira ti n a  vodilna načela, na filozofsko, teo re tično - 
-m etodološko osnovo. Ne m orem  se s tr in ja ti z  m nenjem , da je  izg radn ja  
snovnega koncep ta stroke nepo trebna, k e r om eju je  p lu ra listično  zasnovano 
raziskovanje. O predelitev  osnovnih ide jn ih , teo re tičn ih  in vseb insk ih  izho­
dišč je  p o trebna  iz več razlogov, saj le n a  osnovi eno tnega koncepta geogra­
fije lahko snujem o razm erja  do osta lih  znanosti, se vk ljuču jem o v in te rd isc i­
p linarno  p roučevan je  in  usk la jeno  oprav ljam o družbene  zah teve, skrbim o 
pa tu d i za  sk laden  razvoj geografske znanosti v celoti. K oncept naj bi hil 
prožen -in sposoben, da se sm iselno p r ila g a ja  d u h u  časa, v osnovi pa v en d a r­
le u tr je n  ( I l e š i č ,  1979 b, 19). N eskladen razvo j slovenskega geografskega 
snovanja je  delno posledica p o m an jk an ja  osnovnega razvo ja  koncepta, pa 
tud i n jene  organizacijske in  vsebinske razdrob ljenosti. I l e š i č  (1979 a) 
zaskrb ljeno  ugotav lja , da bi se  m orali odreči skušn javam , da še napre j
blodim o po ipoteh razk ra ja jočega dualizm a ali p lu ralizm a v geografiji, da 
vsaik zase, bodisi ko t posam eznik ali in stituc ija  om ejujem o svoj in te res 
in  delovno vnem o samo n a  n ek a te re  ožje  e lem en te  in  n a jv eč k ra t le dopol­
n ju jem o ali celo ponav ljam o raziskovalno delo specia ln ih  znanstven ih  d i­
sciplin.
H udom ušno  lahko  p ristav im o , d a  je  naša .geografija večkrat p ra v ­
zaprav  podobna um etnosti, saj si geografi ob em p iričn i zagnanosti n jen  
osnovni p red m e t in  naloge razlagam o pogosto k a r vsak po  svoje, to rej kot 
um etniki!
P reveč v ozadju  so osta la  po tisn jena širša, reg ionalno  geografska p ro ­
učevan ja, raz iskovan je  geografskega oko lja  v luči odnosov m ed p rirodo  in 
družbo. U sm eritev  n a  p roučevan je  posam eznih, slabo p roučen ih  geog ra f­
sk ih  po javov  .in procesov je  b ila sicer neobhodna v p rv i stopn ji š irše  zasno­
vanega raz iskovan ja  geografskih  značilnosti S lovenije. Ob podrobnejšem , 
nedvom no nu jno  p o treb n ih  in k o ris tn ih  'proučevanj posam eznih pok rajino - 
tv o m ih  elem entov  in  procesov p a  se je  n avadno  ho te ali neho te zanem arilo  
raz iskovanje in  p rikazovan je  n jihove vloge v p ok ra jin skem  sistem u, izostala 
je to re j reg ionalna sin teza in  dedukcija . E nostranska u sm eritev  že sam a po 
sebi delu je -determ inistično ali inde term in istično  ( R a d i n j a ,  1974, 116). 
Tako je  bil v geam orfologiji p rev lad u jo č  genetski, v socialni geografiji pa 
procesološki vidik. G eografiji kot celoti je  p re tiran o  p o u d arjan je  genetskega 
v id ika  v škodo, m očneje bi se m o ra l gojiti funkcijsk i vidik, nam esto  ali 
poleg genetskega ( I l e š i č ,  1979 a, 93). Na področju  d ru žb en e  geografije 
se je  pod vplivom  müinchenske socialnogeografske šole večji del p rouče­
van ja  usm eril n a  p roučevan je  d inam ičnega razvo ja , deagrarizacije  in u rb a ­
nizacije S lovenije, in  p rinese l štev ilna d ružbeno  k o ris tn a  spoznanja, k i so 
brez dvom a zelo koristila  u v e ljav ljan ju  geografije. G enetski v id ik  je  sicer 
-zamenjal procesološki, funkcionalnost vseh p o k ra jin sk ih  elem entov, k i brez 
dvom a vplivajo  tu d i na po tek  d ružbeno -geog rafsk ih  po javov -in procesov, 
pa se je  pogosto ob rav n av a la  p reveč n a  splošno ali fo rm alno . V ozadju je 
osta lo  p ro u čev an je  k u ltu rn e  po k ra jin e  k o t celote z vsem i učinki socialno- 
geografskih  sprem em b. V endar se v novejših  raz iskavah  opazi tud i bolj p o ­
u darjeno  (a v p re tek losti neuprav ičeno  zanem arjeno) p roučevan je  ne le 
d ružbeno-geogra fsk ih  procesov, tem več tu d i posledic v k u ltu rn i pokrajin i. 
( K l e m e n č i č ,  1981). D inam ično, procesološko p roučevan je  d ružbenih  
s tru k tu r  slovenske socialno-geografske u sm eritve  pom eni p resegan je  pozi­
tiv istično  zasnovanega p roučevan ja , ki p o u d arja  sta tičnost d ružbe in  n jen ih  
sestavnih  delov.
Zgovorna ilu s tracija  razčlen jenosti in  nesk ladnosti razvo ja  slovenske 
geografije je  p rikaz  n jen ih  rezu lta tov  ob petdese tle tn ic i GDS v G eograf­
skem  vestn iku  XLIV/1972. V p reg ledu  se odraža široka in uspešna u v e lja ­
vitev  posam eznih  geografskih  disciplin: geom orfologija ( Š i f r e r .  1972), 
geografsko raz iskovan je  k rasa  ( G a m s ,  1972), k lim ato log ija  ( M e z e ,  1972), 
slovenska m esta  ( V r i š e r ,  1972), p roučevan je  slovenske podeženske po­
k ra jin e  ( M e d v e d ,  1972) in  geografija  p reb iv a ls tv a  S lovenije ( K l e m e n ­
č i č ,  1972). P ogrešam o pa reg ionalno-geografske štud ije , ki n a j bi p re d ­
stav lja le  »krono« geografskega raz iskovan ja . N ekateri av to rji p regledov po 
posam eznih geografsk ih  v e jah  sam i ugo tav lja jo , d a  je  p reveč poudarjeno
pro u čev an je  posam eznih  elem en tov  ( M e z e ,  1972) in  pog reša jo  preg ledne 
š tud ije  ( G a m s ,  1972); odločno p rev lad u je jo  fizično- ali družbeno-geograf- 
ska raz iskovan ja  in  sicer po posam eznih  vejah . Z an em arjen  je  funkcijsk i 
aspekt, tako  se p ri p reg ledu  razvoja geo m orfologije odraža p rev lad a  geneze, 
saj n i om enjena vloga geom orfoJoških oblik, re lie fa  v p o k ra jin sk em  kom ­
p leksu , n jegova  vloga ob posegih  družbe v pokrajino .
O b vsej up rav ičenosti in  n u jn o sti p og lab ljan ja  p ri p roučevan ju  posa­
m ezn ih  geografsk ih  e lem en tov  v določeni fazi razvo ja  slovenske geografije, 
je  ostalo  m očno v ozad ju  zan im anje  za teo rijo  in  osnovno m etodologijo , za 
celoto geografsk ih  po javov  in  procesov. P ris top  geografije je  n u jn o  celosten, 
p ro u čev an je  d ia lek tičnega odnosa m ed družbo in  oko ljem  je  v  osnovi n a ­
sp ro tno  stro g i pozitiv istični razd e litv i n a  posam ezne geografske discipline 
in  en o stran sk e  specializacije, k i onem ogočajo geografsko zasnovano iskan je 
zakonitosti, parad igm , p rav iln o sti v  pok rajin i, k a r  u tem elju je  geografijo  
k o t znanost. Z akonitosti razvo ja  posam eznih  p o k ra jin sk ih  e lem en tov  pa že 
uspešno u go tav lja jo  posebne znanstvene discipline. P reg led  em piričn ih  geo­
g rafsk ih  štud ij odraža to re j očitno  raz h a ja n je  m ed »načelnim i stališči« in  
d e jan sk o  p rakso . D oločen odraz naše  neživi jen  j skosti so d ružbene zahteve 
po uvedb i novega p red m e ta  o oko lju  ( M e d v e d ,  1974 a , b ). O dsotnost 
geografije p r i ob ravnav i osnovnih  geografsk ih  tem  so tu d i težn je  o sm isel­
nosti nove s tro k e  —  ekologije  ( I l e š i č ,  1979 b, 17).
Delovno področje geografije  je  izredno  široko, p o jav lja jo  se vedno no­
va, za geografa zanim iva delovna področja. S lovenske geografske raz isko­
valce po  š tev ilu  ne m orem o p rim e rja ti s štev ilom  geografsk ih  raziskovalcev 
večjih  narodov , čeprav  se je  zelo povečalo  (v le tih  1962— 1966 je  bilo d o ­
seženih  20 dok to ratov  geografske znanosti), zavoljo tega vseh geografskih  
področij in  vej n e  m orem o ustrezno  p roučevati v  nobenem  p rim e ru . M ož­
nosti so, da se uveljarvim o vsaj n a  n e k a te rih  geografsk ih  delovn ih  področjih .
V p re te k lem  razv o ju  je  'bila m očno p o u d arjen a  težn ja  po uv eljav itv i v  n e k a ­
te r ih  panogah  fizične ali d ru žb en e  geografije . Ne sm em o zan ika ti in  p rez re ti 
pom em bnih  uspehov  in  uveljav itev , k i so bili p r i  tem  doseženi. Ob p rouče­
v an ju  specialn ih  geografsk ih  po javov  p a  se je zanem aril rag iona lno -kom p- 
leksen v id ik  p roučevan ja  p o k ra jin e , osrednjega in  ed ino  resn ično  »našega« 
delovnega področja. D ružbena p rak sa  vse  bolj zah teva tu d i sin tetične, r e -  
gionalnoHgeografske štud ije . K r e m e n š e k  (1982, 7) trd i, d a  je  odprava 
dosedanje pozitiv istične razp arce liran o sti in  v rtič k a rs tv a  slovenskih  d ru ž­
boslovnih in  h isto riog ra fsk ih  ved tu d i osnova za izgradnjo  novih  delovn ih  
odnosov m ed  posam eznim i d iscip linam i.
L ite ra tu ra
A d a m ,  F., 1975, A spekti k v a lita tiv n e  m etodologije v znanosti, Časopis za 
k ritik o  znanosti, dom išljijo  in  novo an tropologijo  11/12, 215— 227, L ju b ­
ljana.
B o r i s o v ,  A. A., K u r  k o  v A. A., 1973, Im m anuel K an t kak  geograf, 
Izvestija  vsesojuznogo geografičeskogo občestva 1973/6, 489— 506, Le­
n ing rad .
B r o e k ,  J., 1965, G eography  (Its Scope and S p ir i t) , 116 s, Colum bus.
E r z e n . s i b e r g e r ,  K. M., 1974, K ritik a  po litične ekologije, M arksizam  u 
sv ije tu  1974/9, 157— 197, Beograd.
G a m s ,  I., 1972, G eografsko raz iskovan je  k rasa , G eografsk i vestn ik
XLIV/1972, 57— 74, L jub ljana.
G o r i č a r ,  J., 1975, T em elji oboe sociologije, 335 s., L jub ljana.
G r g i č ,  M., 1980, Prim erna sistem skog p ris to p a  u  saviremenoj geog rafiji kao 
k o n k re tizac ija  m aterija lis tičke  d ija lek tik e , H orizon ti u rban izm a, 46 s., 
Beograd.
H a i g g e t ,  P ., 1974, G eography: A  M odem  S ynthesis, 483 s., N ew  York,
H a r s t h o r n e ,  R., 1966, P erspec tive  on th e  N atu re  of G eography, 201 s., 
Chicago.
H a ir  v e  y , 1969, E xp lanation  in  G eography, 521 s., London.
I l e š i č ,  S., 1939, Osinove in  c ilji geopolitike, M isel in  delo 1939/6—7, 194— 
210, L jub ljana.
I l e š i č ,  S., 1979a, P oglad i na geografijo , 612 s., L jub ljana.
I l e š i č ,  S., 1979 b, M isli o slovenski geog rafiji m ed  M ariborom  1954 in 
M ariborom  1978, Z born ik  11. zborovanja slovensk ih  geografov, 13— 20, 
M aribor.
J o g a n ,  M., 1982, Pozitiv izem  ko t celostna u sm eritev  v  sociologiji, 10 s., 
(tipkop is), L jub ljana.
K l e m e n č i č ,  V., 1981 Die K u ltu rlan d sch a ft im  nordw estlichen  G renzge­
b ie t Jugoslaw iens (SR S loven ien), S ep a ra tt d ru c k  aus Regio B asiliensis 
Nr. 2, 3, 217— 23.
K l e m e n č i č ,  V., 1972, G eografija  p reb iv a ls tv a  S lovenije, G eografsk i v est­
n ik  XLIV/1973, 133— 157, L jub ljana.
K r e m e š e k ,  S., 1982, Pozitivizem  — še vedno n aša  tem eljn a  m etodološka 
u sm eritev? , 8 s. (tipkop is), L jub ljana.
K o s ,  J., 1979, T em elji filozofije, 327 s., L jub ljana.
K r a f t ,  V., 1968, D er W iener K reis —  D er U rsp rung  des N eopositivism us, 
202 s., W ien —  N ew  York.
L e n i n  V. I., 1956, M ateria lizem  in em piriokritic izem , 414 s., L jub ljana.
M a j e r ,  B., 1968, M ed znanostjo  in  m etafiziko —  razvo j koncepcij p red m eta  
,in fu n k cije  filozofije v  postheglovski m eščanski filozofiji —  s posebnim  
ozirom  na eksistencia lizem  in  logični pozitivizem , 324 s., L jub ljana.
M a r k o v i č ,  D., 1974, Osnovi opšte socijologije, 432 s., Beograd.
M e z e ,  D., 1972, K lim atska p ro u čev an ja  S lovenije, G eografski vestn ik  
XLIV/1972, 75— 89, L jub ljana.
M u h i n a  L.  V., P r e o b r a ž e n s k i i  V.  S.,  R u n o v a  T. G., D o  1 g u š i n
I. J., 1978, O sobenosti sistem nogo podhoda k  prob lem e ocenki vozdeist- 
n ija  čeloveka n a  sredu, G eografičeskie aspek ti vzo inedeistv ija v sistem a, 
če lovek-priroda, 22— 49, M oskva.
N i k o l i č  , S., 1977, U vod u  geografiju , 316 s., B eograd.
P a k ,  M., 1981, N ekaj m isli o po ložaju  v slovenski geografiji, G eografski 
vestn ik  LIII/1981, 73— 83, L jub ljana.
P a v i č ,  R., 1969, N eki aspekti p rirodno-geografskog  determ inizm a u Hegla, 
G eografski p reg led  X III. 51—66, Sarajevo.
P  j a n i č , L., 1980, P o litička ekonom ija  p rosto ra , 332 s., Beograd.
R a d i n j a ,  D., 1974, G eografija  in  varstvo  človekovega okolja, G eografski 
v es tn ik  XLVI/1974, 110— 120, L jub ljana.
R a d o v a n o v i č ,  M., 1977, T eorijsko-m etodološke osnove i p rak tičk i ciljevi 
geografskog is traž iv an ja  životne sredine, Z born ik  10 jub ila rnog  k o n g re ­
sa geografa Jugoslav ije , 351— 360, Beograd.
R o m  o r  e n ,  E., R o  m o r  e n ,  T., 1975, M arx in  ekologija, Časopis za k r i­
tiko  znanosti, dom išljijo  in  novo an tropo log ijo  111/12, 136— 150, L jub ljana.
R u p p e r t ,  K. ,  S c h a f f e r ,  F., M a i e r , J. ,  P a u s i e r ,  R., 1981, Socialna 
geografija , 159 s., Zagreb.
S m i t h ,  N., 1979, G eography, Science and  P ost-positiv ist M odus of E xp la­
nation , P rogress in  H um an  G eography  3/N. 3, 356— 384, O xford.
S a g a d i n ,  J., 1982, P ozitiv izem  v  pedagogiki, 4 s., L jub ljana.
S o r r e ,  M., 1947, L es fondem ents ide Ja geographic hum aine I, 447, P aris.
Š i f r e r ,  M., 1972, N eka tere  sm eri in  pogledi geo m orfološkega p roučevan ja  
na S lovenskem , G eografski vestn ik  XLIY/1972, 33— 55, L jub ljana.
V r i š e r ,  I., 1972, O geografskem  p ro u čev an ju  slovensk ih  m est, G eografski 
vestn ik  XLIV/1972, 115— 131, L ju b ljan a .
V r i š e r ,  I., 1975, Nove m eje geografije , G eografski vestn ik  XLVII/1975, 
3— 9, L jub ljana.
V r i š e r ,  I., 1979, R azm išljan ja  o -geografiji, G eografsk i v es tn ik  LJ/1979, 
83— 96, L jub ljana .
W r i g l e y ,  E. A., 1965, C hanges in th e  P hilosophy of G eography , F ron tie rs  
in  G eographycal Teaching, 3— 12, London.
THE ORIENTATION OF GEOGRAPHY IN THE LIGHT OF POSITIVISM
D ušan P l u t  
(S um m ary)
W hen th e  »classical« geography  h a d  es tab lished  itse lf  as such, positi-  
vistic p rincip les s ta rted  to  em erge in the sp h e re  of those geograph ical tren d s  
w hich savoured  a n a rro w  specia lization  an d  a sp littin g -u p  of geography .into 
ind iv idual geographic disciplines. T hrough  the vu lgar-m ateria lis tic  in te rp re ­
ta tio n  of th e  s im ila rity  o r even iden tity  o f n a tu ra l an d  of social law s a p a rt 
of geog raphers seeking to  p rese rv e  the u n ity  lapsed  in to  positiv ism  — geo­
g rap h ica l determ in ism . Q uite a w ay in coping w ith  the  geograph ica l d e te r ­
m inism  goes the geographical possibilism , w hich as reg a rd s the  tre a tm e n t 
of the  re la tio n  betw een  society an d  n a tu re  com es close to  the  d ia lectical 
view. G eographical inde term in ism , w hich v irtu a lly  n egates the causal re la ­
tionsh ip  'betw een n a tu ra l and social phenom ena, has been developed in a 
specific form  also am ong the S oviet geographers.
In  com tem porary  geography  g rea t value is a ttach ed  to  th e  ideological 
an d  m ethodological s ta rtin g  points o f th e  logical positiv ism  an d  en v iro n ­
m entalism . The procla im ing  of em pirica l approach  as basic to th e  geogra­
phical science, th e  supp ressing  of theore tical-m ethodo log ical and philosophic 
fundam en ta ls , the  u n d erstim atm g  or re jection  o f th e  deduction  — all 'these 
th e a te n  th e  fu tu re  of geography  as a un ified , syn the tic  discip line. W ith the 
positiv istic, biologistic in te rp re ta tio n  of the re la tio n  betw een  society and 
n a tu re  co n tem porary  geography  by m eans of th e  ideas of social darw in ism  
p rese rves some fea tu re s  o f the geographical determ in ism . In  spite of the 
d ifferences, s tru c tu ra lism  is a w holly  new  form  of the  ph ilosophical p o siti­
vism . W ith its th e o ry  of system s it is g radua lly  es tab lish ing  itse lf  in  geo­
g raphy . As d ia lectically  conceived and  fu rth e r  e labo rated , toge ther w ith 
the application  of q u alita tiv e  m ethodology, it dem onstrates the m u tu a l co n ­
nections betw een  the n a tu ra l and  an th ropogenuous constituen t elem ents and 
th e  ju stifica tion  for the  ex istence of un ified  geography.
The p o st-w ar developm ent of S lovene geography  exh ib its  a p redom i­
nan tly  d ia lec tical-m ateria listic  o rien tation ; freq u en tly , how ever, em pirica l 
and  p rac tica l investigations have been in the foreground. Too lit tle  a t te n ­
tion  h as  b een  p a id  to the deve lopm en t of th e  scientific theo ry  and to  .the cu l­
tiva tion  of the  theo re tica l though. D espite of the  adm itting  of th e  s ta rtin g  
po in ts  of a u n ified  geography , recognized, a least form ally , by the Slovene 
geographers, th e re  a re  h ighly  d ivergen t op in ions an d  view s concern ing  the  
ro le and position  of th e  S lovene geography . The ex ten sity  is reflec ted  also 
in  the fact th a t S lovene geog raphy  still has not w orked  out a 'basic, com m on 
concept. B roader reg iona l-geog raph ic  research  is k e p t in  the background, 
an d  th e  is a p redom inance of m ore d e ta iled  investigations of ind iv idual 
geographical phenom ena and processes.