fcv-ia vsak dsn rasen (M »eielj is praanikev. Ut0t¿ daily «"«P* Saturday«, ls sundaya and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la upravniikl proa tori: MIT South Lawndala Avo. Off loo of Publication i 8M7 South Lawndala Ato. Tolaphona, Rockwall 4904 UfQ—YEAR XXX Cana lista jo 96.00 îs^cii^ ^^jrïrïîïr CWCAQQ. »-L- PONDELJEK, IS. OKTOBRA diktatorja za srečo svojega ljudstva." Ena izmed razstavljenih slik ae norčuje iz generala Herman-na Goeringa, nacijskega letal-"ga ministra. Neka druira kaže dva rjavosrajčnika, oborožena s puškama in bajoneti, ko nosita na taci kos mesa. "Jaz sem kos mesa zunanjega izvora, ki sem pokvaril nemške želodce," se glasi napis na tej sliki. «v industrijah masne pro- «kcije. Konvencija je po sprejetju te-■'»lovora soglasno ponovno Wil||ama Gr6enm M kakor tudi vse o-•*flane eksekutive. Tajnik-■Jjnik federacije Frank Mor-rj j« bil ie dvainštirideaetič "S tO pozicijo. rr,Mnja letna konvencija £\r*>la v Houstomj, Te*, j/ *1 zaključim j« konvenci-^solucijo, v kateri JJ^» od znatnega U Follet-¡¡¿k kl ** clviln« svobod-J!***"0 ° krAitvi teh med illinoiskimi ru-»■ t rani I*wi«ovlh "goril". )«■ prišla pred kon->" M poaledioi Ožaničeve-i-redsednika Progre-.r"k* unli€' v »«terem l <*»1 Uwiaat da so njegovi ki ,, ',v|,nl rudarski vojni u-^ razkolniške unije. I« okt. - Vo-^ l'> zbrani na konfr m ; tJ< Program St teg. gibs- * "men terja vidi na il*ljt na itroai.) Italija priznala revoko v Afriki Odpor proti fašistični nadvladi v Abesiniji Rim, 16. okt.—Poročila o re-volti domačinov proti Mussoll-nijevemu režimu v podjarmljeni Abesiniji, ki ao v zadnjih tednih prihajala v London, Pariz in glavna mesta drugih evropskih držav, so bila zdaj potrjena. Uradni komunike rimske vlade ki je bil pravkar objavljen, pravi, da je bilo 58 italijanskih vojakov, med temi več častnikov, ubitih pri zatiranju revolte. Upor je bil potlačen in zdaj je spet mir v afriški državi. Komunike dostavlja, da je 4007 Italijanov izgubilo življenje v času "podjarmljenja In pomir-jevanja domačinov." V aeptem-bru so znašale izgube iz vseh vzrokov, uključivll bolezni, 107 življenj. Poročilo se glasi: "Močne grupe banditov ao napadale Italijanske vojaške posadke v izoliranih krajih osrednje Abeainije, toda nagli In učinkoviti protinapadi kolonijalnlh čet so vzpostavili mir. Upor je bil zatrt na vsej črti." Vrhovni fašiatični svet je uveljavil nov zakon glede vojaškega vežbanja Italijanske mladine To vežbenje se bo vršilo v ljudskih šolah. Namen tega zakona je, da razvije med mladino milltari-stični duh in utrdi fašizem. Domače vesti t Novice iz Minnesota V Aurori je bil pred nekaj dnevi pokopan 25-letni Stanley John Levstik, rojen v Ameriki. Zapušča starše, brata in dve sestri. — Mladi rojak Ernest Spitznagel, Čigar starši so v Gil-bertu, je zadnje dni prejel od armade naslov častnika v rezervi. Nova ftrtev avta v Clevelandu Cleveland. — John Spehar je bil 18. t m. na mestu ubit od avta, ko je hotel prekoračiti ulico vračajoč se z dela. Dva nova grobova v Jolietu Joliet. — Zadnje dni je tu u-mrl rojak Josip Kastelec, star 46 let in doma od Trebnja na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. — Dalje je umrl bolj nanagloma Mihael Metel, star 27 let in rojen tu. Zapušča ženo, dva otroka, starše In pet bratov ter pet sester. Nov grob v starem kraju Piney Fork, O. — Mary Le-pich, članica društva 176 SNPJ, je te dni prejela žalostno vest, da je na Kožjeku pri Cerknici na Notranjskem umrla njena mati Jerica Suhadolnlk v starosti 62 let, po domače 2nidarje-va. V Ameriki zapušča hčer, v starem kraju pa moža, dva sinova in hčer. •> MUwauŠke vesti "Milwaukee, * — V bolnišnici Deaconese leži težko bolan Mike Candek, član društva 104 v W. Allisu. Njegovi bližji prijatelji in znanci so naprošeni, naj ga obiščejo. — Drugi bolnik iz W. Alllaa je Joe Ceplak, ki je tudi bil v bolnišnici nekaj časa zaradi arčne hibe, a zdaj se zdravi doma. — Zakonska dvojica John Potiš ja te dni obhajala srebrno svatbo. — Frances Janežič iz W. Allisa je bila 7. oktobra stara 00 let. Doma je iz St. Janža pri Gršovljah v Savinjski dolini, po domače Negličeva Franca, in v Ameriki se nahaja 32 let. Zdaj živi pri hčeri Elizabeti Banko in je še vedno zdrava in čvrsta. — PoročfLa sta se Jos. Cajnar iz Po ft Waaningtona In Mary Vr-hovnik iz W. Allisa. Kitajci porazili Japonce v protinapadu Nankingika vlada vložila nadaljnji protest, pri Ligi ijarodov Sanghaj, 16. okt. — Kitajske čete so izvršile protinapad na šanghajski fronti in vrgle Japonce nazaj na Mri milje dolgi črti v sektorju Hpngkew, ki laži na severni strani mednarodne naselbine v Sanghaj u. Kitajci so zasedli več ulic po umiku japonskega vojaštva v tem sektorju. Japonski letele! so včeraj i bombami napadli kitajska obrežna mesta v provinci Santung. Ta je ena limed petih provinc v severni Kitajeki, ki jih hočejo dobiti Japonci pod svojo kontrolo. Sanghaj, 16. okt. — Kitajske avtoritete so obdolžile Japonce, da v avojih napadih na kitajske pozicije ne prizanašajo niti mednarodni naselbini v Sanghaj u. Obdolžitev je bila izvršena, ko so Japonci obatreljevall sekcijo v naselbini, kamor so se zatekli kitajski beguni. Krogle in bombe ao razdejale več hiš v tej sekciji ter ubile 40 Kitajcev in ranile 60. Med ranjenci /e tudi ameriški mornar Milton O. Hlatt. Nekaj bomb, ki so jih vrgli japonski let+lcl, je treščilo na elektrarno American Shanghai Power Co. Delavci, ki so uposlenl v elektrarni, pravijo, da je bil čudež, kef jih bombe, ki so deževale na elektrarno, niso ubile. JUGOSLAVIJA SKUŠA DOBITI OPOROVANGUJI Premier Stojadinoviž gost londonske vlade AKCIJA PROTI ITALIJI London, 16. okt. — Dr. Mjlan Stojadinovič, jugoslovanski ministrski predsednik, je bil gost angleške vlade na banketu na prvi dan svojega obiska, po končanih razgovorih s člani angleškega kabineta. On je prišel sem, da razpravlja o mednarodni situaciji z uradniki angleškega zunanjega ministra. Na kolodvoru je Stojadinoviča sprejel Anthony Eden, angleški zunanji minister. V razgovorih z angleškimi diplomati, ki se bodo še nadaljevali, je skušal Stojadinovič iive-deti o obsegu pomoči, ki jo lah ko pričakuje s strani Velike Brl tanlje v slučaju, da se Jugoslavija zaplete v konflikt s Italijo ali Nemčijo. Nasprotno so bl< la premierju stavljena vpraša nja, kakšno stališče bi Jugoela-vija zavzela v primeru, da Italija nastopi proti Angliji ali pa Turčiji. Stališče Jugoslavije v sedanji krizi na Sredozemskem morju je važnega pomena z ozirom na bodočnost Evrope. To dejstvo priznavajo skoro vse evropske vlade. Geografična lega Jugo-Zapadno od Whaja so ja- jtl Wju¿ »Uueolje. Ako Eksplozija v premogovniku iibila 32 rudarjev Birmingham, Ala., 16. okt.— Poročilo, ki ga je prejel urad okrajnega šerifa, se glasi, da je eksplozija v premogovniku v Mulgi, Ala., ubila najmanj 32 rudarjev, več drugih pa je bilo ranjenih. Rešilno moštvo je odšlo v premogovnik, v katerem ae ja pripetila eksplozija, da potegne Is nj«g» ranjence. Vzrolc eksplozije *e ni pojssnjen. Unija ADF zmagala pri volitvah v Kenoehi Kenosha, Wia.f IS. okt.—Delavci v tovarni A. A. Simmons Co. so se pri volitvah, kl so se vršile pod nadzorstvom federalnega deievskega razsodišča, izrekli ae unijo ADF kot svojo predatavnieo pri kolektivnih po-ga jen jih. (ionske bombe uBlTe 75 kitajskih civilnih prebivalcev, kp so letalci bombardirali postajo in progo Kašing-Sučov Železnice. Kitajsko poročilo pravi, da so kitajski protiletalski topovi uničili šest japonskih letal, ki so se pojsvila nad kitajskim letališčem v Yangtsepuju. Peiptng, 16. okt. — Japonska armada je zasedls Kvveisuj, glavno mesto province 8uiyuan v severni Kitajski. To mesto je važno železniško križišče in leži okrog 300 milj zapadno od Pei-pinga. Tainunfu, glavno mesto province Sansi, je tudi v nevarnosti. Tri japonske kolone prodirajo proti temu mestu z vzhodne strani. Ženeva, 16. okt. — Naklng-ška vlada je vložila protest pri Ligi narodov, v katerem obdol-žuje japonske čete, da rabijo krogle^ dum-dum in strupene pline v napadih na kitajske o-brambne pozicije. V protestu je rečeno, da je 45 kitajskih vojakov na šanghajski fronti u-mrlo zaradi zastrupljanja s plinom. Kitajski protest vsebuje Izjavo dr. E. F. Kttlngerja, načelnika bolnišnice Rdečega križa v Sanghaj u, in dr. Borcia, predstavnika zdravstvene organizacije Lige narodov na Kitajskem, da se Japonske čete v res- bi se Jugoslavija zdrulllt i fašističnimi državami in tako oja-člla os Rim-Berlln, bi Italija in Nemčija veliko pridobili. Faši-stična propaganda proti demokratičnim državam bi dobila močnega zaveznika. To Je virok, da ae angleška diplomacija trudi, da Jugoslavija ostane zvesta starim tradicijam, ki ao zapopa-dene v nadaljnji prijateljski zvezi med njo, Anglijo in Francijo. Stojadinovič je obiskul tudi angleškega premiarja Nevills Chamberlaina in pozneje Je bil gost kralja in kraljice. Rumunija obljubila vojsko pomoč Franciji Sibiu, _ Rumunija, 16. okt — Kralj Karol je povedal generalu M. G. Gamelinu, načelniku francoskega armadnega štaba, kl Je prišel v Rumunljo opazovat vojaške manevre, da se Franciji* lahko zanese ns pomoč rumun-sk« armade, kadar bo to pomoč potrebovala. "VI niste videli samo vaših tovarišev, temveč tudi armado, na katero se lahko zanesete, da vam bo pomagala v slučaju potrebe," Je rekel kralj. nld poslužujejo strupenih pli. nov v bitkah s Kitajci. Vatikan podprl japonske mflhariste? I ^^mm^m Papež odobrava satira-nje komunizma na Kitajskem Waahington, D. C„ 16. okt.— Ameleto Giovanni Cicognanl, papežev delegat v Waahingtonu, je ainočl podal izjavo, v kateri zanika poročilo, da Vatikan odobrava japonske milltaristlčne aktivnosti proti kitajskim komunistom. ' "Nadškof Plzzardo, vatikanski podršavni tajnik, me ja in-struiral, naj poiovem časopisno agenturo Associated Press, ds zanika vest, kl jo je objavila in v kateri govori o stališču Vatikana napram konfliktu med Japonsko in Kitajsko," pravi Cicognanl v svoji Izjavi. "Poročilo, da Vatikan podpira japonske milltaristlčne aktivnosti proti kitajskim komunistom, ja Izmišljotina in ja prišla Is krogov, kl hočejo premotiti ameriško javnost o stališču Vatikana, ki Je strogo nevtralno." Vatlkanako meato, 16. okt. — Vatikanski krogi so izjavili, da papež Pij odobrava Japonske milltaristlčne aktivnosti na Ki-tajskem v krajih, kjer so kitajski komuniati sovražniki Japoncev. Ta politika — pravijo vatikanski krogi — Je normalna ekspanzija milltantne kampanje proti boljševizmu in v soglasju s stališčem, katerega je papež naglasil v svojih enciklikah glada civilne vojne v Španiji. To stališče Je, da se mora rimska cerkev postaviti na stran onih. ki vodijo vojno proti komunizmu. Papeževo stališče glede kitaj-sko-Japonskega konflikta Je orisano v posebni spomenici, katero Je Pij naslovil predstavnikom katoliške cerkve na Kitajskem. Spomenica uključuje instrukci-Je, naj predstavniki v kitajskih provincah podpirajo japonske mllitaristične aktivnosti, ako so te naperjene proti komunistom. (Ta vast je v konfliktu z ono, ki so jo objavili pariški listi, v kateri je bilo rečeno, da se Js pap«* pridružil demokratičnim državam v mirovni kampanji. Vatikanski list Osservatore Romano je v članku napadel agresivne drŽave, iz česar so sklepali, da so bile tarča napada Japonska, Italija In Nemčija.) Papeževa poslanica vsebuje o-sem posebnih instrukcij. Glavne izmed tem so: Predstavniki katoliške cerkve morajo podpreti japonske milltaristlčne akcije proti kitajskim komunistom. Japonske milita-ristične avtoritete je troba overiti, da bo rimska c«rk«v sodelovala z njimi pri zatiranju komunizma. Kitajski katoliki morajo razumeti, da jim preti manjša nevarnost s strani Japonske kakor s strani boljševikov. Papež Pij vodi militantno kampanjo proti komunizmu že več let, toda ta kampanja Je zlasti aktivna od izbruha vojne v Španiji. Aretacija »tavkar- je v v Michiganu Unsing, Mteti., 16. okt.—Dva-os jat tekstilnih d«lavcev, ki so piketirall tovarno Homer Hroth-«rs Wool«n Co. v Katon Rapldsu, j js bilo aretiranih in obsojenih v zapor in plačitev denarne kazni. Kod Iio Je izrekal sodnik Russell K MrIVrk Hi s v ko v tovarni te kompartije je oklicala unija CIO, ko je druftbs odklonlls zahtevo glede zvišanja mezde. Nadaljnje smrtne ob* »odbe v Sovjetski uniji Moskva, 16. «fct.~Hovjetska aodlšča so obsodila nadaljnjih 16 saboterJev In trockistov v smrt, Osem Jih Je bilo ustreljenih v HI. Mrl Ji, šest v Uzbek istanu in dva v moskovski provinci. ANGLEŠKI MINISTER POSVARIL MUSSOLINIJA Anglija izgublja potrpežljivost, pravi Eden OBRAMBA DEMO-KRACIJE V EVROPI lxmdon, 16. okt. —. Angleški zunanji minister Eden je v žgočem govoru posvaril diktatorska države, predvsem Musaolinl-Ja, italijanskega diktatorja, naj ne izalvajo demokratičnih držav, ki hočejo ohraniti demokracijo v Evropi, Anglija in Francija Imata dobro namazano mašlne-rijo in ta te učinkovito deluje. Kden Je govoril na Javnem shodu, katerega se Js udeležilo več tisoč ljudi, v Llandudnu. Wales. V svojem govoru ae Ja dotaknil konflikta na Daljnem vzhodu In v Španiji. Dejal Je, da Musaollnljeva intervencija v Španiji v prilog Francovlm fašistom ogrela evropski mir. Ita-lijanakega diktatorja Je okrcal, ker noče odpokllcatl "prostovoljcev" la Španije. Anglija ee ne bo vsč obotavljala, ker Je bila doalaj preveč potrpsšljlva, te pa more biti konec. Anglija In Francija delujeta skupno in na drugačni podlagi kot 1. 1985, ko se nista mogli zedlnltl glede akcije, da ustavita Italljanako utilitaristično kampanjo v Abesiniji. Angleški zunanji minister je dalj» rekel, da imajo demokratične države v Kvroj>l akupen program. Njihova fronta Je trdna in nobene sile nI, ki bi Jo mogla razcepiti. Amerike se tudi zaveda resne situacije v Evropi in na Daljnem vihodu In ona bo podprla demokratične države v borbi proti diktaturam. Edenov govor Je feU značilen že zaradi toga, ker ga Je Imel na predvečer konferenoe mednarodnega nevmeševalnega odbora, kl se prične v Londonu. Druga konferenca bo v Bruslju, Belgija. Na tej se bodo sestali represen-tantje devetih držav, kl so podpisale pakt, ki garantira Kitajski nedotakljivost njenega ozemlja. Fašistična ofenziva v severni Španiji Trupla angleških in ameriških prostovoljcev najdena mm^m^m i Hendape, Francija, 16. okt.— Hem dos|ielo poročilo se glasi, da so fašisti dosegli vsč uspehov v ofenzivi, kater« cilj Js okupscijs Gljona, prlstsnlšksga mesta v severni SfianlJI, ki Je ša pod kontrolo šfianske vlade. Prodrli so več milj daleč in zasedli več strsteglčnih točk ob reki Helll. 1'erplgnsn, Francija. 16. okt. —Agsntje mednarodnega nevmeševalnega odbora, ki nsdzi-rajo mejo med Francijo in Španijo, poročajo, da so našli trupla 200 angleških in ameriških prostovoljcev v gorovju. Mnenje agentov Je, da so se izgubili v gorovju in umrli za lakoto. Narodnost prostovoljcev je bila ugotovljena po uniformah, katere ao nosili. Tokio poroča o mobilizaciji sovjetske armade Tokio, 16. okt—List Niehl Niehl Je objavil |ioročilo svojega dopisnika Is Tsltsihara v Mand-žurijl, v katerem Js rsčeno, ds Js Moakvs odredila mobilizacijo svoje obomšene sile ob meji au-nanj« Mongolije. Ua| namiguje, da je mobillsaclje naperjena proti Jsponski. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA W Ml W IN* irte'« iim nil«si) is Its* m Ui*. N M M pri Ute. USA m ft«rt M»; M IB CImm ITS» » ob IM NU M pri Met M NH __nt«i for tW U»i.«4 M m* C+m+U N M pm rmr. Oim— cM («nln mitito USA p*r tmi. m. pmmi KA.) m TOM* to J» »rttaAII poAtalM. ___ - ASvOTttetac MUi m Mrift Mobmu^U ef «•té«» mmi mamUettmI MtAcIn wUI m» te MMMriyu, awN m atari*. »Uf». U MMar oaljr «te imwphIN * PROSVETA MAT-At Sa. LavaAala A»a^ OP TMS riDOATn M ^JUhT «Alarain. aa prlaar iSafL M. ItTT». pota* vaAafa bau M ee«le«» mmI, Aa t»m * • t» «Mil ■■ J I'*1" a* «tal» PmmvIm M miNMM, N M «M M M «Uri. •M Žoganje z "diktatorji Očitki "diktatorstva" ni§o menda še nikdar leteli «em in tja teko poljubno po Ameriki, kakor danes. Burbonci imajo že gtaro bolezen, da jim je vite diktatorsko, kjer nlao oni zraven, kjer pa imajo oni svoje prate v potici, Je v»e demokratično, pravilno in "okeJM. Ker v zadnjih petih letih nimajo povsod gvojlh prstov, je zdaj Roosevelt diktator In vsi njegovi poma-gači so diktatorji. Ista bolezen se drži delavskih organizacij. Vsem delavskim frakcijam ne bo nikdar ustreženo in vsled tega delavski voditelji neprestano očitajo drug drugemu "diktatorstvo". Zadnje čase, odkar se Amerika nahaja v položaju največjega razkola med organiziranim delavstvom v svoji zgodovini, je ameriško delavstvo bolj bojaželjno napram sebi, kakor je napram svojemu največjemu sovražniku kapitalizmu. Ameriika delavska federacija je svoj letošnji zbor v Denver ju porabila največ z načrti za boj g CIO, nasprotno delavsko organizacijo, ne za boj z delodajalci. Resolucije, ki so bile sprejete na tem zboru, so večinoma naperjene proti CIO, proti federalnemu delavskemu odboru, proti mezdnemu zakonodajstvu. Ce čltai te resolucije in večino govorov g te konvencije, dobil vtis, da to ni bilo zborovanje delavcev, ampak zborovanje kakine Ameriške legije aH Liberty-lige . . . Tako nizko je padla reakcionarna laboritska birokracija na čelu Ameriške delavske federacije! Na zboru so rekli, da je federalni delavski odbor aH right, toda člani tega odbora niso all right, češ da so pristaši Lewisa! Osnova mezdnega zakona je all right in »pet ni all right, ker voditelji ADP nimajo svojih prstov zraven! Na zboru v Denverju je bil tudi neki Joe Ožanič, ameriški Hrvat in predsednik razkolne unije rudarjev v južnem Illlnolsu, ki je očital Lewisu diktatorstvo ln najeto pobojništvo — čeprav so bivši voditelji njegove unije pod obtožbo ubojev in drugega nasilja. Pred petimi leti je U razkolnA unija pribila tudi Greena kot diktatorja, ko sta Green in Lewis skupno pestila razkolnike, ampak dsnes jim Green ni več diktator in danes so tudi oni v diktatorski in "fašistični" Ameriški delavski federaciji, kakor so jo prej imenovali. Zakaj ? Zato, ker ni več tawlsa zraven! Tem ljudem ni prav nič za principe all kakšne delAVNke nazore, le za osebe in osebne časti jim Je! Razume se, da ameriški kapitaMstično-bur-bonski tisk vriska veselja nad takimi bratomornimi izbruhi med delavci In radostno poroča, kako "delavstvo obsoja tirane v Washington u in na čelu CIO" — tirane, ki so prav takšni tirani kot so obaojevalci sami! Kdaj bo konec mečkanja? Anglija in Francija še vedno capljata okoli Mussolinija in Hitlerja v Španiji, kakor maček okoli vrele kaše — meti tem pa se Mussoli-ni in Hitler krohočeta na ves glas in dan za dnevom dovažata nove topove, nove tanke in nove čete Franku v Španijo za uničenje demokratične republike. Francoska in angleška vlada ne izgovarjata druga na drugo. Francija bi rada to in to storila. pa Anglija ne dovoli, Anglija bi rada nekaj storila, pa Francija ne dovoli! Obema že prenedata Mussolini in Hitler do grla, ampak Francija sama ne bo nič storila, dokler se Anglija ne zgane — in Anglija sama ne bo nič storila, dokler se Francija ne zgane . . . Fran-cija že dva meseca odpira mejo španski vladi za svoboden uvoz orožja in streliva. meja pa ni še danes odprta. Najbrže ni še Muaaolini dal svojega dovoljenja! . . . Mussolini in Hitler uživata medene čase ln žanjeta image It — neslog», med demokratičnimi ljudstvi. Francoska vlada a* bi rada postavita Mussolini ju in Hitlerju po robu. toda ima zvgzane roke na znotraj po francoakih fašističnih bandah. ki Jih financira Muaaolini. na zunaj pa po Angllil, katera si na tihem želi fa-šistične zmage v Španiji, obenem pa želi. da bi španski fašisti ne bili pod kontrolo Musaolinija — zadnje pa je nemogoče, ker Franko ne bo nikdar zmagal brez Muasolinija in Hitlerja! Španska demokratična vlada ima isvošbanih milijon mož. ki jih lahko postavi Jutri na fronto In pomete a fašisti na vaej črti, če bi imela dovolj orožja in streliva tanje. Spanaka vlada mora čakati in čakati. Francija se obotavlja ln obotavlja, mečka In mečka, med tem pa Muaao-lini ln Uilkr zmagujeta ... VM9JL Detroitake novice Detroit. — Tukaj v Detrottu sik> imeli hudo borbo za noml-niranje kandidatov v mestno zbornico in za župan«. Zgodilo se je prvič, da je organizirano delavstvo poseglo samostojno v mestne volitve. Imeli smo kandidata za župana in pet kandidatov za mestni svet. Bili so vsi nominirani. Zdaj pa moramo gledati, da bodo 3. novembra tudi zvoljeni, kar bo lahko, ako se delavci zavedajo svoje dolžnoeti, to Je "svoji k svojim". Sedaj, ko CIO razprostira svoja mlada krila, je vse drugače kakor je bilo prej. Na primer pred por leti smo morali imeti volilne oglase na avtih samo koncem tedna, v soboto in nedeljo, v pondeljek pa zmo jih lepo stisnili ko kužek rep med noge do prihodnje sobote. Sedaj ni tega dela, ker so oglasi na avtnih vedno na ogled. Gotovo je, da bomo imeli še dosti dela, da postane CIO močna trdnjavo. Toda !e aedaj je toliko bolje, da nas več ne morejo tako direktno izkoriščati kakor so nas. prej. Seveda je še izkoriščanje, toda je bolj in-direktno. Sčasoma, ko postane unija organizacija prave solidarnosti In zavednosti, se bo tudi to odpravilo. Kar se tiče družabnosti tukaj na vzhodni strani, imamo vedno dosti prilike, da se pogovorimo o tem in onem v našem SND. Naj omenim, da se bo v nedeljo dne 24. oktobra, pričetek točno ob 2. popoldne, vršila delničarska seja 8ND. Pozivam vse delničarje in odbor, da se gotovo udeleže, ker imamo za rešiti veliko važnih stvari. Moramo se tudi reinkorporirati, ker sedanja kapitalizacija ne odgovarja zakonom države Michi-gon. In to se more izvršiti le no delničorski seji. Bilo je že tudi omenjeno no prejšnjih sejoh s strani tajnika, ako bi se zavzeli glede našega dolga, da bi ga prevzeli delničarji aH posamezniki. S tem se seveda ne misli, da bi Dom imel kakšno izgubo ali dobiček. Gre nomreč za obresti, katere sedaj prejema tujec, oko bi po to dolg prevzeli ml, bi potem nom osto-le obresti. Ce je to izpeljlvo oli ne, ne vem, todo tudi o tem bomo lohko razpravljali. Torej vsi na sejo! Sedaj je Dom oziroma Domov prosvetni odsek organiziral mladinski pevski «bor, ki Je že imel por vaj. Upam, da bo odbor o tem dal kakšno poročilo na seji. A. Neprudnlk. 121. i ii Planto is Južne Amerike Aauncion, Paragvaj, 7. sept. — Po triletnem bivanju na Dunaju sem se odloČil, da grem rajši nazaj v Južno Ameriko, kakor da bi bil v večnem strahu kdaj me aretirajo, ker sem kot inozemec delal, kajti kot tak nisem imel postovne pravice, da bi smel delati. Naaprotno, dobil bi še občutno kasen. Na mojo pri tožbo glede tega so mi višje oblasti odgovorile, da je to le zato, ker Jugoelavija postopa tako z avstrijskimi državljani, toda meni ne bodo delali ovir, ker ser* bil mnoga leta v Ameriki. Skoro sleherni dan sem videl, kako so uboge delavce šupirali radi malih prestopkov, četudi so preživeli večji del svojega življenja v Avstriji ali |>a no celo bili rojeni na Dunaju. Ko sem nekega večera sedel v Praterju, je k mizi prlseJlo čedno mlado 18-letne dekle. Kmalu sva bila v pogovoru. Povedala mi je. da Je kuharica, a je pred enim mesecem tgubila delo. ker jo smatrajo ta tujeiemko. četudi njene liatine izkazujejo, da Je bila rojena na Dunaju. Križ Je bil v tem. da je bil njen oče Ceh, ki ni nikdar vzel avstrijskega državljanstva Na take slučaje sem večkrat naletel. Ko sem bil na Dunaju, Je dostavljanje Proavete večkrat ito-a ta k». Tako nlaem prejel od 9. dovlB. Junija niti ene Številke, enkrat prej pa eelo dva tedna Pritožil aem ae v bližnjem pošt-nem uradu, pa so me poslali na glavno pošto, kjer je šlo od u-radnika do uradnika. Glavni poštni uradnik ae je oproščeval in obžaloval to nerodnost, nato pa me spet poslal v urad lokalne pošte. Toda glejte čudo! Ko sem prišel domov, me je Ae čakalo 10 številk Prt*vete naenkrat! Potem, ko je neki delavec rekel, da me bo naznanil, da delam kot tujezemec, sem se odločil, da jo ucvrem nazaj čez veliko lužo v Ameriko. Toda kam? Ako bi skušal priti v Združene države, bi moji tamkajšnji sorodniki in prijatelji imeli obilo truda, predno se bi to moglo u resničiti, da bi dobil dovoljenje. Ampak na Kubo in v Paragvaj mi je pa bila pot odprta brez zu nanje pomoči, in tako sem se odločil za zadnje. Stopil sem k jugoslovanskemu konzulu, da mi podaljša potni list in dovoli potovanje v Južno Ameriko. Dejal je, da mora prej pisštl v Kamnik po dovoljenje, tako tudi v Belgrod, nakar sem moral čokati šešt tednov. Druga potežkoča je bila glede denarja, ker ga nisem mogel dobiti iz hranilnice. Dobil sem pa denar s pomočjo dobrega prijatelja v Ljubljani, kar pa je spet vzelo mesec dni Končno sem se poslovil od dobrih, prijaznih dunajskih Slovencev, ki pozimi na Dunaju pečejo kostanj, poleti pa tržijo sladko Čokolado in hladnimi ne-opojnimi pijačani. Imajo naj boljše prostore okrog Stadt par ka In Park Ringa ter okrog cerkve sv. Štefana. Dušan Stojil-kovlč ml je podaril listnico, da sem vanjo dal razne listine, ker je videl, da je *moja obrabljena. On se nahaja na Dunaju XVIII. okroju, Wehringer Strasse 134. Ima dobro kuhinjo in prodaja dobra jugoslovaneka vina ter najboljše dunajsko pivo. Z Dunaja sem odpotoval dne 21. julija okrog osmih zvečer. Z menoj je potoval tovariš, ki je stonovol v 21. okroju Friederich Wielandom, pO poklicu zidar, je poiskal železniškega agenta Royal Mail družbe in tako sva dobila izredno dober prostor na brzovlaku Dunaj-Pariz. Ko «mo prišli na švicarsko mejo, nas je carinik pozdrovil v lepi slovenščini ln vprošol, koliko denarja imovo. Pokazal sem mu, potem pa je preiskal še kovčeg, prekladal vse moje listine in tudi Pro-sveto, ki jo je čital in ko ni v nji opazil ničesor proti zokonom, se je uljudno poslovil. Moj dunoj-ski tovariš ga je debelo gledal. Drugi potniki niso tako zlahka zlezli izpod strogega očesa cari niko. Neko ženico je v drugem vogonu jokolo, ker ji je vzel d» nar, drugi pa so mi pozne jf francoski luki pravili, da jim je pobral angleške šilinge oziroma funte. Neki potnik se je v Cher-bourgu nemalo začudil, ko me je videl, kajti večer pred odhodom mi je na Dunaju prodal salamo eden za drugega nisva vedela da odpotujeva. V Parizu ni bilo nobenih ne-prilik. Družbin zastopnik naju je po vedel v hotel ln deležni smo bili dobre postrežbe. Medtem so se nam pridružili trije Moče-done i, ki so potovali v Argenti no, kamor so se vračali na svoje domačije k svojim družinam Dejoli so, da ne marajo Živeti MacedoniJI, da Je bilo boljše tam pod turško vlado. Zastopniku sem dejal, da si bi rada o-gledala pariško razstavo in da namn je vstopnici za polovično ceno. Bal ae je, da se morda kje zgubiva, pa sem ga zagotovil, da mi je pariška vas dobro znana, saj sem še v njej več mesecev delal. Tako sva zgodaj zjutraj s tovarišem Šla kar peš na razstavo, kamor sva prišla že ob osmih, pa so naju obvestili, da pred deveto ae ne odpre. Pregledala sva na rasoto-vi vse, kar ae je pač v enem dnevu dalo pregledati. ' Razstavo Je bila odprta že dva meseca, po še niso bila vsa poalopja dovršena radi stavk. V avstrijskem paviljonu me je tovariš opozoril na Gemeinde Houaer (muni- vozili večinoma v Brazilijo, sto Llžbona ima sedem gričev nad mestom pa znamenito pokopališče s tisoči katakomb 1« či stega marmorja. Prvič sem vi-del rakve Ho obeh stranéh ha policah, v sredi* pa je oltar. Vidijo se slike umrlih in sveže cvetje. Videlo svo tudi delav-sko grobišče, ki Um ležijo brez vsokega znamenja ali napisa. Naša prihodnja postaja je bila Madeira, ki pa me ni posebno zanimala, ker sem že prej enkrat potoval. Potem smo se u stavili v St. Vincéntu, kjer nakladajo premo*. Pomik je krenil proti Braziliji. Ustavili siho se v Pernambucu, v Bahiji, stari ptestolici Brazilije (do leto 1768), ki je četrto noj večje meato dežele, šteje 347,000 prebivalcev in ima 70 cerkva. Govoril sem z nekim Italijanom, ki je syoječasno delal v Philadelphiji in je dejal, kako rad se bi znašel y Združenih državah. Potem smo se odpeljali naprej proti Rio de Joneiru. Nas iz tretjega razreda niso pustili v mesto, pustili pa so potnike z nemškega par pika. Na, moje vprašanje so mi pojasnili to diskriminacijo, češ da se boje, da je na angleškem parniku kakšen komunist. Neki francoski katoliški duhovnik je trikrat skušal dobiti dovoljenje, do bi šel v mesto, zaprosil je tu di policijskega načelnika mesta Rio de Janeiro, pa ga ni usUšol. Pošalil sem se, do je gotovo to duhovnik komunist. Sopotniki so se smejali. Ustovili smo se tudi v mestu Sontos, po tudi tukaj nas niso pustili z ladje, ker nos po ni veliko brigalo, kajti zelo je deževalo in bilo je ponoči. Spravil pa sem se v I. razred nad angleške časopise iz Buenos Airesa. Izvedel sem tudi, da se je kon Čno onemu duhovnu posrečilo iti na suho, bilo pa mu je žal, da je Šel. Dalje smo se ustovili Montevideu. Nekogo sem vprošol, če je njegovo kolo nemškega Izdelke, po je dojel do ni, ker óni bojkotirojo nemške produkti v tem mestu. Noslednji don smo prišteli v Buenos Airesu. Imeli pa smo le malo časa, kajti ob treh popoldne smo morali na drttgo ladjo» last Mihonovičeve Hnije, ki vozi do Azunclono, Paragvaj, do kjer je Še tri dni vož-nje po reki. V Buenos Airesu sem Izvedel, da se delo lahko dobi in bi bil tam oetal, ako bi bi imel vozni listek samo do tam V mestu sem videl, da se vsepovsod zida, cele nove ulice rastejo, gradijo nove subvaje in plačajo po 5 pesov navadnemu delavcu. Življenjske potrebščine so poceni — pa kaj pomaga, če ji človek spet "greenhom", ker se zahteva znanje španščine. 7 Ob petih tistega popoldne smo odpluli proti Asuncionu, glavnem mestu republike Paragvaj, ki stoji na vzhodni strani reke istega imena, 985 milj od Buenos Airesa. Pridružilo se nam je več Nemcev In Avstrijcev ter večje število Poljakov. Vožnja Je lepa na tej velikanski reki. Ladje vozijo v daljavo 1800 milj do mesta Ville Concepcion, od tam naprej pa manjši čolni. Zanimalo me je pripovedovanje nekega Nemca, ki nam je pravil, kako se mu je posrečilo iti is Nemčije. "Bila sva oba mlada, ona 22 in jaz nekaj starejši. Oče je bil že leta tu in je pred par leti umrl." To je izrabil in dejal, da gre sem na obisk in tako sta dobila oba dovoljenje, dovolili pa so jima samo deset mark. Ostala sta torej brez denarja. Potem sta vendar kupila nekaj blaga, da ga prodasta. Toda to je malenkostno, kajti tam so drugačne mode. Dejala ata, če se bi smeli Nemci izseljevati. da bi morali takoj izdati 10 milijonom Nemcev potne líate! Povedal je, da so vsepovsod v Nemčiji vohuni, na ladjah in pri delu v tovarnah, sploh povsod. Ako kdo kaj zine, takoj tudi brez sledu izgine. Dospeli smo v Asunción. Me- Verjela Ustom, TT pišejo čev. co. toda sedo j, odkar je cipalno poalopja). v katerem sojjje šteje nad 100,000 prebival-se videle slike, ki so katale Stanovanjska poslopja, katera igradiia demokratična avstrijska vlada na Dunaju. On kot zidar Je bil uposlen pri teh zgradbah. Naslednjega dne smo dospeli z vlakom v Cherburg in šli na parnlk Arlianza. nakar amo od-pluli proti Lizboni, kamor smo doapeli po treh dneh vožnje. V Lizboni smo dobili 'večjo družbo Speocev in Portugalcev, ki st te . Je prijozno. ima več lepih kov. največji pa je park Ca-ballero. zasajen z rasnim tropskim drevjem. Nastanil sem se pri nekem Nemcu, ki je prišel sem is Nemčije pred dvema letoma Včeraj je dospel k njemu oče U Berlina TukoJšnji listi se vsi ogrevajo ta Hitlerja. Govoril sem t neko Nemko, ki je tukaj Še nekaj let in ee je mudila pri svoji hčeri, v Buenoa Airesu. Dejala je, da je prej resni-bila v Bueno« Airesu, je pa drugače. !t)en sorodnik, ki se je mudil v Nemčiji, ji je namreč razložil in ttojoiftail vse o Hitlerjevem "paradižu" v Nemčiji, in ona ve, do se ji ni legel. Dolje je de-jela, ako hočem, da bom dobil dobro in stalno delo, ne smem pokazati barve svojega mišljenja in prepričanja, sicer me bodo prezirali In bojkotirali . . . Odpravil sem se k mojim nemškim tovarišem, pa so mi povedali, da so že bili poslani naprej na "homestede", kjer vsak dobi 10 hektarjev zemlje, oženjčni pa 20, popolnoma brezplačno, na severu pa še enkrat toliko. Zemlja je večinoma dobra, a ldjub temu je težak začetek za človeka brez denarja. Tu sem že dva tedna in so me prišli iskat, naj grem delat kot pleskar hiš, četudi sem pleskar avtov. Medtem pa gledam, da bi kje v bližini mesta dobil kakšen "renč", toda ker nimam na rokah gotovine, je težko. Dobil pa bi 10 hektarjev 15 milj od tu s hišo, hleyi in vodjakom za vs6to 8500 pesov. Tukaj je vedno toplo, slana malokdaj pade, bombaž je eden najboljših pridelkov. Dalje rastejo oranže in drugo citronovo sadje, sladek krompir, sladkorni sadež, kava itd. itd. Klima je izvrstna poleti, to je tukaj v mesecih december in januar, ko so najbolj vroči dnevi, tako da na deželi nimajo niti šip v oknih. Zelenjava raste dobro, o sedaj je ma)o hladno. Baš sedaj tukaj streljajo, kakor v Združenih državah na 4. julija. Upam, da mi urednik oprosti, ker sem tu in tam zamešal opise in parkrat preskočil v drugo smer. Dostaviti moram, do me je moj dunojski tovariš šele predvčerojšnjim Zapustil, t menoj pa je še vedno tovariš iz Gradca, ki Čaka na denar iz Avstrije, da se odpelje v Buenoe Aires, kjer ima delo. Denar si je prislužil s kontrabantom ob jugoslovanski meji, ko so živino gonili čez mejo, "a sedaj ae tudi več ne splača". Sedaj se pridno učim španščine. Moj naslov je: Frank Abe, Union Germanica del Paraguay, Casilla 77, Asuncion, Paraguay. Frank Abe. LE*. 18. OKTOBD Poročilo iz Colorado Creeted Butte, Colo. — Preteklo je že precej čoaa, odkar sem zadnjič poročal iz naše naselbine. Tukaj se dela i polno paro po pet dni v tednu. Nekateri delajo podnevi, drugi pa ponoči. Kdor ima dober proetor v rovu, lahko zasluži od 100 do 200 dolarjev na 14 dni. Kdor pa Ima slab prostor, Je dobro, Če zasluži od 50 do 75 copokov no 14 dni, to je v desetih dneh delo v obeh slučojih, ker se dela po pet dni na teden. Depresijska mizerija se je od tu poslovila in tako je šel po gobe tudi relif. Tukaj je pač toko, kakor je bilo pred 35 leti. Kdor Je imel "dobro glavo", si je prihranil nekaj copakov in si postavil primemo hišico. Sedaj si je maraikateri Slovenec in Hrvat popravil svojo domačijo in jo prepleskal, nekateri pa imajo tudi lepe avte. Včasi grem na sprehod in se ustavim v salunu pri Johnu Sukletu, kjer se radi zbirajo rojaki in veselo zapojo slovenske in hrvatske pesmi, stari Panian pa jih z veseljem posluša. Prišla je jesen in bliža se zima. Treba je pripraviti drv In premoga, da se bomo greli pri topli peči. Toda to še ni dovolj: treba je pripraviti vrečo krompirja, repe, sel j a, par prašičev, da si človek naredi nekaj klobas In slanine, tako da je vsakega nekaj. Pa tudi to Še ne zadostuje. Treba je namreč tudi nekoliko dobre kapljice, da se hrana zalije. Ko ae del tega dene "pod streho", se gre lahko na sprehod in v Sukletov salun, da posluša lepo petje. Pred nekaj dnevi so me obiskali prijatelji is Puebla. zakar se jim lepo zahvalim, f o so bili Anton Brunovih in žena. dolje njena hči in tet Max Lkkovieh. Hvala tudi Mary Panion, ki je prišla s tamburico in pela ter igralo. Max Lickovich pa je igral na harmoniko. To je bilo veeolje to stare in mlade. Vaake stvari je enkrat konec, tako tudi mojega dopisa. Pozdrav vsem (itateljem! Pool Malo tega m onega lva> U.l.l. Ivan Molek čutt— 'Cloveiko vojskovanje" Vatikansko glasilo Osservator* r, pred nekaj dnevi SSS" evtanazlje ali nebolečega usmrtwT bolnike, ki si sami žele smrti. Papežev Wst zaključuje na podlagi ver dogem, da nihče, ne sterši, sorodnikom v^nim. pravic vzeti življenja drugemu Vatikanski glavarji so že stotisočkrat dei strirali, kako gre ta reč v teoriji in praksi novejše demonstracije se vrše prav dane« ] solinljeve čete so odhajale v Abesil danes odhajajo v Španijo morit zd ljudi in celo otroke, toda iz Vatikana le n ■ESiSfil1?-? tega- 2ivljenje ^ IJIvego bolnika je dragocena stvar po sodbi tikancev, ampak če Mussolinijeva bomba i to "dragoceno stvar" v Madridu in zrave sto ali tisoč drugih zdravih in krepkih t "dragocenih stvari", so Vatikanci tiho i pritrdijo španskim škofom, ki opravičuje] početje... ™ Vatikanci so že tako navajeni svojega merstva, da se ga ne zavedajo več. e Listi poročajo, da ima vrhovni sodnik I Black katoličanko za svojo privatno tajnic Juda za svojega pravnega tajnika. Da bo gova solidarnost z vsemi plemeni in religi — kar je naaprotje kukluksklanstvu — p na, bi moral imeti še zamorca za Šoferji morda ga ima. Upajmo, da bodo katoliški in židovski bone! zdaj molčali. e Zadnji mesec, ko se je vršilo zborov ameriških kemikov v Rochester ju, N. Y nekdo med njimi sprožil debato o "človei vojskovanju". Današnje vojskovanje je nečloveško in s no barbarsko, je bil argument. Čas je h znanost iznajde orožje, ki nadomesti ubiji krogle In bombe — orožje, ki ne bo ved ub vojakov, temveč jih vrže le v omedlevico roma jih fizično tako paralizira, da ne več sposobni za boj, normalni pa postaneji le čez tedne ali mesece. Kemija bi lahko vila nekaj takega. Na primer kemik "acetyl choline" je znana, da povzroči pop onemoglost Človeka takoj čim pride v naj m šl količini v kri. Namesto da bašejo v iza ke svinec in druge ubijajoče trdine, bi jih i napolnili s tb kemikalijo in napadalna an bi hitro obležala živa in brez hujših ran -vojne bi bilo konec. Kemik, ki je to povedal, je pozabil, da bc padalec navadno prvi, ki se posluii te izna in rezultat bo isti: kdor prvi in dobro udu kakršenkoli način, ima vedno prednost, rt pa ni dosti, če na bojiščih leže mrliči tli bol Ako kemiki že morajo nekaj tuhtati, naj iztuhtajo nasprotni ekstrem: neksj tako vitega, da bo vojna skrajno nevarna tud napadalce in da ne bo mogel več kakšen i kavi Mussollnijev sin reči, da je vojna " boljši sport na svetu". To je potrebno u Jake In barbare. Nekaj, kar jih čez noč metuje, če nočejo izvršiti samomora! Človeško vojskovanje je bunkum! Clove ga vojskovanja ni, kakor ni človeškega zl« Vsako fizično nasilje človeka nad človekoi nečloveško, ker izvira iz podedovanega t skega, zverskega instinkta! Amerioka reklama Američani menda že sami ne vedo. kam bi s svojo reklamo vtaknili nos. Tsko je i dnevnik iz Los Angelesu priobčil tale «l POKOPAVAJTE svoje mrtve na jrler skem pokopališču! Gruda je tsm lažja lu drugod. Vrhu tega vsako nedeljo popo od treh do štirih koncert za pokojnike Podoben oglas Je prinesel "Lo« Ani Times"; tam se bere: KUPITE SI takšno in takšno grob"» tej in tej ceni. Sele po smrti * učne I" življenje. Vrhunec je ps dosege! tole ogls* neke* kurenčnega podjetja v istem listu: ZAKAJ bi živeli, ko se ps ie ta 750 lahko daste pokopsti? Evropa bi se lahko še mnogo oaae» Amerike ... Pred dr^jtetimi leti (Is Prosvete z dne 18. oktobrs »W flomo* H* Scensko ^^ žtnje je objsvilo vonskego odbors v Umdonu. « , ske vlade, ki je prišlo v Amerik*. «* Slovence in Hrvete Dojoro*' Pf ti. V južnem >r kolo 12.000 rudarjev. j — ¿vetoma vojna R * nemških bojnih ledij no o»>r« ^ Rutha rtrMmrijn. * demon at ri ral i preti efc** Tomi mmmš*** - — . [^ri iRK. 18. CKTOBKK Vesti iz Jugoslavije f1 -—^ (brin* n^ina sprememb» v vladi M 4. oktobra «e je jugoslo-[jl vlada rekonstruirala. Kfministrov je demlsijonira-Knenovanih pa je bilo sedem H h Demisijonirali so: pra-ELu minister dr. Subotič, Keni minister dr. KoiulJ, M gozdove in rudnike C, Jankovič, prosvetni mlni-uTstošovič, poštni minister i Kaludjerči« in minister M U,no vzgojo dr. Rogič.. Poceni so na razpoloženje, ftaenovani pa so bili: za prsr Lednega ministra Simonovi«, ¡¡¡predsednik senaU, za mini-Egoidov in rudnikov Bogo-EJ gujundžič, doslej banjalu-Efcan, za gradbenega ministra Cfevil doslej prosvetni mini-C^is ministra telesne vzgoje Cgiletič, poslanec, za poštne-L ministra Cvrkič, podpredsed-U skupščine, za prosvetnega Listni Magaraševlč in za mi-Ltrl brez portfelja dr. Nova-L*, poslanec. [ Spremembe v vladi so samo Lboega značaja. Zakaj so se Etopmnembe izvršile, ni znali Ker so novi ministri po ve-L pristaši sedanje vladne Uinke, niso izpremembe važne, f Opombe vredno je, da smo z L Novakovičem dobili četrtega Lnutra brez portfelja. b bo opozicija sporazumela? te dalj časa se voditelji opozi-Ukih izvenparlamentarnih skupi pogajajo za skupen program m ikupen nastop. Zastopniki tiikih opozicionalcev se vozijo kjreitano v Zagreb konferirat »dr. Mačkom kot predstavnikom «nočne j &e opozicijske skupini rdria vi. Na teh pogajanjih led tolmačili svoja stališča gle-[b važnih notranjepolitičnih mnianj in pred kratkim se je mneila vest, da so srbski opo-nkmalci pristali na hude zahte-Udr. Mačka in da bodo v kratita podpisali protokol o sporaz-mu glede vseh važnih vprašanj, »kar bodo svoje zahteve sporo-i dvoru. I Ko pa so se beograjski delete vrnili v Beograd, so tam-l|J x glavnimi voditelji popravki nekatere točke sporazuma, ■ndi česar doslej še ni prišlo b podpisa. I Via jugoslovanska javnost z npetostjo in nestrpnostjo princi« teSa sporazuma vseh faicijskih skupin, ker bi to pobilo najbrte velik preokret v notranji in tudi zunanji politik (V se vse skupine izven-Jriimentarne opozicije povele-J»» «kupen nastop, potem bodo predstavljale najmočnejšo sku-Jto v državi, ki zastopa večino JjHvalstva. Zsto je zelo dvom-PJMa bi mogel iti dvor mimo [■tev te večine, organizirane v •oten blok, ter ie nadalje držati II vladi sedanjo 8tojadinoviče-Jmpino, za katero stoji manj- Hrv»tje zahtevajo že več let F Prvo: razpis demokratičnih FJwv v ustavotvorno akupšči-* Tej zahtevi srbski opoziciji dolgo niao msrali prizna-«opravičenosti, zdaj so se men-lahtevi le priključili. Ce «um podpisan, potem ZZih rekli, da zahteva ve- ÎROSTïTA B>ffOslovanskega prebival-sedanjega parla- EL izpust ¡¡*J 'n razpis svobodnih in JM» volitev v skupščino, ki naj ^»»i novo ustavo. tega m|h,razuma zavisi to-¿.razmere v Jugo-r'j!spremenile na bolj-¡"•»fc je zadnja delna Izpre-C*. v J,Jgoalovanaki vladi 4rU kaj v zvezi s "pretečl-To bi potrjevalo dl j€ ^ baje v Beognrt več poslani- U UubljaaaJ— bre volje, nenadoma pa se je zresnila in odšla iz gostilne. Hip nato šo zaslišali strel, pohiteli so ven ter našli na gostilniškem pragu umirajočo Pepco, ki si je bila izstrelila kroglo iz revolverja v glavo. Bila je že brez zavesti in nekaj hipov nato je umrla. Zapustila je 7 let starega nezakonskega otroka, ki so ga vsa leta že vzgajali njeni starši. Pokojna Pepca je sestra Karla Hoidomala, ki je pred leti odšel iz Jugoslavije in je bil lani aretiran na Dunaju kot zaupnik komunistične internacionale in letos obsojen na nekaj mesecev zapora, nato pa z Dunaja izgnan. Morda je ta okolnost diktirala dopisniku* da je v ljubljanskem "Jutru" napisal stavek: "Eni zatrjujejo, da je (samomora)-kriva nesrečna ljubezen, drugi govore, da je bila v politični službi." Kakšno zvezo naj b* imela služkinja H udom a lov a a "politično službo" In kakšno zvezo naj bi imela "politična služba" s samomorom si je težko misliti. Ponarejevalci bankovcev pred sodniki Meseca maja je mariborska policija z žandarmerijo izsledila in polovila celo družbo ponarejevalcev naših bankovcev, ki so imeli kar tri "sedeže" svojega "delovanja": V Spodnjih Ho-čah, v Zgornjem Radvanju in v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Zaplenili so tudi ves tiskarski materijal in vso pripravo—vse ravno pravi čas, kajti ponarejevalci niso spravili dotlej še nobenega bankovca v promet. To organizacijo ponarejanja je organiziral leta 1985 posestnik Franc Greif iz Spodnjih HoČ. Obrnil se je na znanega Gašperja Potočnika, ki je bil že nekajkrat kaznovan zaradi ponarejanja. Greif ga je poklical k sebi in se mu ponudil kot finančnik za ponarejanje bankovcev,, Da) mu je nekaj denarja, za kar je kupil Potočnik razne aparate, vendar pa s svojim delom ni uspel, dasi je Greif plačal za vse nad 15,000 din. Zato je poklical Greif svojega nečaka Mihaela Medveda, ki je lani v Greifovi hiši poizkušal ponarejati ban kovce, a mu tudi ni šlo delo dobro od rok. Medved se je nato z delavnico preselil od Greifa h Greifovi hčeri Ani Kolmanovi v Zgornje Radvanje. Ko Medvedu le ni uspelo, so se spomnili znanega ponarejevalca Franca Rupnika iz Maribora. Ta dva— Rupnik in Medved—sto nato izpopolnila delavnico. Tedaj so prišli orožniki stvari na sled, ujeli so Medveda, niso pa dobili Rupnika, ki jim je ubežal iz obkoljene hiše v neznano smer. Maja meseca pa so orožniki odkrili Rupnika v Spodnji Novi vasi, kjer je stanovsl pri svojem bivšem kaznilniškem "kolegu" Francetu Majcnu, oziroma pri njih starših. Bil je tamksj jav-Ijen za hlapca na napačno do-movnico na ime Anton Sušnlk, v resnici pa je Imel na podstrešju svojo ponarejevalsko delavnico. Sobica je bila opremljena celo s signalno napravo, da bi ga v nevarnosti lahko takoj opozorili. Ravno ai je Rupnik dobro opremil delavnico in že lepo pre-riaal In prenesel sliko bankovca na marmorno ploščo, ko so orožniki stvar izvohali in aretirali Rupnika in Majcns. Tedaj je prišla vsa družba v roke policije in v petek. 1. oktobra, je stala pred mariborskimi sodniki skupina 12 ponarejevalcev. Priznali so svoja dejanja, a se zgovarjali drug na drugega. Obsojeni ao bili: Rupnik na 6 let in 2 meseca robije, Potočnik na 1 leto, Msjcen na 1 leto in 8 mesecev, Medved na 1 leto in 6 mesecev, Greif na 9 mesecev, drugi na zapor do 6 mesecev. Le ženi dveh obtožencev sta bili opro-ščeni. ----#___J Proslava 100-letnlce rojstva skladatelja Foeraterja Decembra poteče 100 let, kar se je rodil komponist Anton Foerster, po rodu Ceh, ki pa je večino svojega življenja preživel med nami in postal popolnoma Slovenec in slovenski komponist. V slovenskem glasbenem življenju je ustvaril toliko, da tvori njegovo delo posebno, obširno in bogato poglavje v naši glasbeni zgodovini. V Ljubljano je prišel za organista in dirigenta zbora stolne cerkve. Da je takrat zavzemala pri nas glavno mesto cerkvena glasba, je znano. Toda ta cerkvena glasba je bila dlletantska in zastarela. Foersterjeve kompozicije so napravile v cerkveni slovenski glasbi celo revolucijo. Njegove tovrstne pesmi prepevajo še dandanes, Nič manj zastareli ao bili programi slovenskih posvetnih pevskih zborov. Tudi zanje je napisal Foerster celo vrsto samospevov, moških, ženskih In mešanih zborov. Slovenska operna produkcija je bila siromašna kakor je prav za prav siromašna tudi danes. Foerster pa je napisal opero, ki je vanjo vpletel tudi slovenske motive in s to opero — "Gorenjskim slavčkom" — je ustvaril slovensko delo, ki je ostalo stalno na repertoarju ljubljanske opere. Veliko pa je bilo tudi njegovo vzgojno delo: učil je na orglarski šoli, ki ji je bil ravnatelj, učil je privatno, napisal več glasbenih učnih knjig itd. Bil je težaški delavec v našem glasbenem življenju, k temu pa je treba še prišteti težave, s katerimi se je moral boriti vse življenje, saj je veljal starokopltnelem za zanesenega novotarja, prekucuha v kraljestvu melodije. Pa je bH stvarnik novih glasbenih lepot. Stoletnico FoerBterjevega rojstva bo slovenska glasba proslavila v tednu od 7. do 14. novembra. Prirejenih bo več koncertov Foersterjeve cerkvene glasbe, posvetnih zborov In samospevov, Ljubljanska opera pa bo uprizorila "Gorenjskega slavč-ka" v glasbeni predelavi opernega ravnatelja Poliča. V mali filharmonični dvorani pa bo prirejena Foersterjeve razstava, pred poslopjem Glasbene matice pa bodo odkrili njegov spomenik, bronast portret na kameni-tem stebru. Umrla mati znanega Izseljenca.—V Podgorici pri Pečah Je po daljši mučni bolezni umrla Francka Klopčič, ki je pomagala gospodinjiti avoji sestri Mariji, ženi posestnika Bedenka, po njeni smrti pa na velikem posestvu vodila vse gospodinjstvo. Pokojna Francka Klopčičeva je bila mati izseljenca Franka KlopČl-ča, ki živi nekje v Wyomlngu In je bil pred leti član širšega odbora SNPJ, in teta Jožeta Bedenka, ki živi menda nekje v Kanadi. Klopčičeva Je umrla v nedeljo dne 8. oktobra dopoldne, pokopali so jo v torek S. t. m. ns pokopališču v Pečah. Njenemu sinu Franku naše sožaljel Seattle trdnjava organisacij ADF Zapad naj vojne med bo pozoriUt CIO in ADF Denver, Celo.—(FP)-John F. Dore, župan mesta Seattle, Wash., je na konvenciji A me ri -šek delavske federacije dejal, da je Seattle najmočnejša trdnjava unij ADF v Združenih državah. "Glavno pa je, da so tovarnarji in trgovci a tem zadovoljni." Ameriška delavska federacija naj prične kampanjo proti CIO na sapadu, kjer so najboljši izgledi za zmago. "V Seattlu smo uničili gibanje CIO," je rekél Dore. "Lahko se zanesete, da bom napel vse sile, da se ne bO ponovno pojavilo, dokler bom župan. Kot iupan imam veliko ekatkutivno oblast. . . V Seattlu ne bo plketlra-nja, ako ga ne odobri delavski svet unij ADF.", Dore je rekel, da se je spri s H. Brldgesob, vodjem pristani ških delavcev, ker je napadal unijo Voznikov, organizacijo A-meriške delavske federacije. "Ni. ti enega tovarnarja v državah ob Pacifiku nI, ki bi se pogajal unijami dft), če ne bi bil v to prisiljen," je rekel župan. Brldgesa in Harolda Pritchet-ta, predsednika kanadske postojanke mednarodne organizacije lesnih delavcev, je Dore imenoval "zunanja agitatorja." Oplazil ju je na sllčen način kot nekateri kanadski uradniki voditelje ameriških unij, ki i mijo člane tudi v Kanadi. Rekel je, da delavci v Seattlu ne bodo sprejemali ukazov "zunanježev." Ameriška delavska federacija mora Informirati javnost, da jt vojna proti Lewisovim unijam potrebna. \ Dore je dalje napovedal, da po zatrtju gibanja CIO na sapa du ne bo Ltwlsova organizacija uspela s svojo propagando v drugih ameriških državah. Njen konec je bl[^u. Unija voznikov na zapadu bo vodita tudi v bodoče borbo proti un)jam CIO. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pohvalil županova izvajanja. Dejal je, da lahko dobi službo kot glavni organizator federacije na zapada, če jo hoče, ker se je izkazal kot velik prijatelj unij ADF. » stavke drugih unij pri Istem podjetju. Solidarnost dela vat va je važnejša, sta argumentirala. Konferenca je zahtevala, da prideta Tom Glrdler in Eugem Grace na satožno klop pred senatni odsek za civilne svobodšči-ne vsled industrijskegs špion-stva. Prav tlko je konferenca obaodila čikaško policijo in čika-Ške oblasti radi maaakra stav-karjev na spominski dan. Raeo-luclja pravi, da je postopanje čikaške policije "škandal za vsako mesto, ki skuša biti količkaj civilizirana" Van Blttner je rekel, da je čikaški župan prejel $100,000 od Republic Steel sa razbitje jeklarake stavke. Konferenca je obsodila tudi zvezni delavski odbor, ker je zadnje čase odredil več tovarniških volitev po strokah in s tem dal udarec industrijskemu unionisms Slično je tudi obsodila vladno pomorsko komisijo in vladni biro za ladijsko inšpekcijo, češ, da sta s svojimi akcijami odvzela mornarjem pravico do kolektivnega pogajanja. Kongres pa urglra, naj sprejme tak farmski program, ki bo farmarjem garantiral produkcijske stroške in priznaval "sorodnost Interesov med farmarji In Industrijskimi delavci." Sprejeli jt tudi zahtevo ia Izboljšanje aveanega zaščitnega lakona, ki naj krije vse delavce, ln boljšo podporo ali pokojnino. V ta zakon naj kongres uključl tudi bolezensko zavarovanje. Sprejela je tudi program sa u stanovltev državnih atanovaitj skih komielj, ki naj rešujejo stanovanjsko kriso, in sa držav, ne delavske odbore. Atlantic City, N. J^ 18. okt — Konferenca Odbora za indu atrijsko organizacijo Je posvala Ameriško delavsko federacijo, naj Imenuje posebni odbor, ki naj bi se eestal s representanti CIO v tednu, ki se prične 25. oktobra. Na tem sestanku naj bi se vršila razprava glede končanja konflikta med CIO in ADF. Konferenca Je obvestila vodite lje federaciji, da Je ši imenova Ia odbor d«itih članov, ki ji pripravljin na pogajanja s gru po Amiriški delavske federacl Je v Washington u. Ali ste naročeni na •Prosveto?* Podpirajte svoj Mat t Premirja mad AmarUko delavalco federacijo in odborom CIO (nadaljevan* s I straaL) znanje In y "svrho Študlranja" odgovor d4nver*ke konvencije ADF glede ponovne aprave med organisiranlml delavci. Lewis, kl se vsled bolem i nI udeležil zadnjih dveh sej konference, je rekel, ds za enkrat nima nobenega ¡komentarja o odgovoru ADf. Molčali so tudi drugI voditelji. Konferenca CIO Je sprejela več resolucij In program za nadaljnje akcije tega gibanja. Z resolucijo se je izrekla za striktno izpolnjevanje kolektivnih pogodb vseh unij CIO. Besedilu te resolucije sta ugovarjals Harry Bridges, vodjs prlstanlščnih delavcev na zapadu, In Haywood Broun, predaednlk časnikarske unije. Obe sta rekls, da nista za kršitev pogodb, sta pa proti temu, da bi bile kolektivne pogodbe železni jopič za delavstvo in gs silite k stavkolomttvu v primeru » «f^-V Zagorju ob 8a-življenje 30-letna »"» »malova; hči upoko-r*4 Udarja, ¿e Ve* let je ^ pri r.ekem ljubljanskem iTTLu ki i*»p»- t, u»" < r *o »»..«Iii t intncj v •stilno. fVpcs je bila do- Ogrodje novega letala, ki ga eeka •meriška firma t IU|làm«m. Md., gradi m sovjetske Rmdjo. 'Duče' generale iz Španije? Delna kapitulacija pred Anglijo in Francij Pariz, 18. okt. — Vilic zavla čevanja akcije proti Muasoliniju s strani Anglije in Francije, se vzdržuje mnenji, da se Je dlk tator ustrašil posledic, ki bi pri Šle, ako bi Francija uveljivila svojo grošnjo tir odprla svoje miji lsvozu orožja v apañijo, če ne bo Mussollnl odpoklical ita lljanskfh čet Iz Španiji. Nedavno mobilizirana armsds 50,000 mož, katero Je Mussolin nameraval poslstl v Apañijo ns pomoč gansralu Francu, Ja šavv Italiji. Rlmaka poročila javlja jo tudi, da jo diktator pozva vič geniralov, ki so poviljival italijanskim četam v Apsnlji domov, V zadnjih dneh so s« vrniti gerisrall Attlllio Tiruz-zi, Bsatlco In Bergonsoll. TI ss ne bodo vrnili v »penijo In vust iz zanesljivih virov pravi, da bodo oni, ki ao ši tam, posvari domov. Vsi to ši ni pomenj, da name rsva Mussollnl zapustiti generala Franca, vrhovnegs povelj niks špsnaklh upornikov; to Je le dokaz, da ss diktator boji An gliji in Francija, ki sa priprav Ijata na odločno ikcijo. Po poročilih, ki so bila objav IJena po seji članov francoak< ira in angleškega kabineta, aodijo da sta ae Francija In Anglija sporazumeli glede nadaljnje a k cije proti Muaaollnlju. Mih!»h rodni ne v maše val nI odbor mora v določenem času pokazati uape he pri reševsnju vprašanjs glede od pok I les "prostovoljcev" it ftpenije. Ako ne bo nobenega rezultata, bo Prsnclja odprls svoje meji In podprli špenako ljudsko vlad«# z orožjem In mu nicijo. Parlšks vlada Je poals Ia noto v lx»ndon, v kateri Je o-risala svoje stališče v zvezi s cl vi I no vojno v ftpenijl, Anglešks vlada Je nedsvno nsmlgnlls, ds bo prlansls prsvo bojevn lit vs obema ipeaaklms grupama |n* Dr. Maz Wirshow, nsčilnlk kliniki, ki jo ji ustanovila avtna unija v Dctroitu, prelakuje nekega avtnega delavca. Razgled po jugu Anton Garden (NadalJsvaaJs) TI "farmarji" ao pač svoje vrste umetniki. Čudiš ss, kako ss prižlvljajo, čeprav Imajo majhni potrebe. S tistim zeljnlkom koruze se gotovo ne morejo, ker bi ikozl vsi leto ne zadostovala niti za enega prašiča s slamo vred. Zelenjave ne vidiš nobene in tudi aadnega drevja zelo malo. Edina možnost je, da se hribovci preživljajo s puàko—z lovom—in s gozdarstvom. Gozdovi ros izgledajo iaborno torišče za divjačino, posebno zs medvedi, katar i h ss v "Smokies" baje ne manjka. • Sem pa tam prve ure naše vožnje naletimo na majhno mestece z žago ali papirnico. Ismed dveh ali trih papirnic, ki smo Jih videli, je ina, ki dela papir iakljušno sa zvezno vlado. Papir dala Iz leaa oziroma kaša, predpiaana po vladi, po biroju ■a atandarde. Za predpisano kašo se les dobi ssmo v teh krajih; mora biti namreč raznovrsten. V "Smokies" pa reste nad 800 različnih vrst dreves in nad »000 različnih vrst rastlin— mnogo več kskor kjs drugje v Ameriki. Nedaleč od Ashevills sem vi del tudi prvo tekstilno, oziroma rajonako tovarno Knka Rayon Corp., katero kontrolirajo brli ski Interesi. V nji dels »800 delavcev, ki žive v kompanij-skem mestu več milj od ceate. Naaelblna, ki laži po napetem vznožju hriba, Je videti It ličnih hišic. Voznik nam Je povedal, da Je to "modelna" naaelblna— kompanijsko mestece—v kateri služi elektrika sa kuhanje In kurjavo. Ca je rea tako, ne vem. Verjitno pa Ja, da vlada v na-silbini vzoren red In disciplina, kakor Ji rekil voznik. Za zanl-k miži In umizance baje nI prostora v njaj—In gotovo tudi ne za dilsvske sgitstorje. V bližini Ashevilla Je še več tekatllnlh tovarn, toda ao vse na samoti in |iod strogo dominacijo tekstilnih baronov. T«*la unlo-nlzem prihaja tudi v te kraje. Prejšnji voter sem v Ashcville Preasu, majhnem, toda presenetljivo liberalnem dnevniku (stana pet centov izvod) čltal, da so v nekem bližnjem krsju delavci pri tovsrniških volitvah s precej veliko večino odglaao-vali za tekstilno unijo CIO. Tudi naslovns stran tags lista Je bila vaa poavečena zunanjim veatem^ ki so po objektivnosti dsle^ M sekale zunanje veatl člkaških dnevnikov z Izjemo Daily New-aa, ki ima enega najlioljšlh štabov zunanjih poročevalcev, Ha se sopet vrnem k našemu romanju v gore. Po dveh urah vožnje smo napravili prvo fioata-Jo v nekem kotlinakem meatecu, kjer smo imeli koailo. Kar Je bilo vnaprej naročeno, kskor po vaeh drugih krajih, amo bili s nJim hitro gotovi In ae tudi nad kuhinjo niamo mogli pritoževa- ti. Po trlčetrt uri aa odpeljemo proti Griyaon City ju, "zadnjim meatu, ki ga bomo videli, dokler se ni vrnimo v civilizacijo," ji nam pojasnil šoftr. Vrnili smo se po drugi strani v resnici že naslednji večer, toda amo asmo prenočevali, nakar amo zjutraj sopet odpotovali v gore. V tem meatecu ae voznik preskrbi t gaaollnom, nakar zapustimo — "civilizacijo." Pot še vedno gre po dolini. "Ker Imamo še čas In ker iti fajn ljudje, vam ly>m nekaj pokazal, kar ji slcir Izvin rida," nam pravi voznik—ob lepem dnevu najbrž ti-ko pravi vsaki skupini. "Ali bomo v ta-ls hrib," nam pravi. Gora Ji rss visoka In strma, prsv tako njsns soseda na nasprotni strani. Rus zavlji s ceste, ki še nI tlakovana, marveč le posuta z debelim peskom In vsebuje oblaki prahu. Pot v hrib Ji ozka, posuta s peskom In še precej dobra. Zgradili so Jo člani civilne srmsde v svrho vsčje protekclje proti gozdnim požarom. Pričnemo plezati po gori tdaj naprej In topet nata j. naprej in nazaj, vedno više In više. V bu-au vsi stojimo in skoti "odprto streho" strmimo v glnbočlno, ki se stopnjuje t našim dviganjem proti vrhu. Naj votnik zgreši na ostrih ovinkih le ta sekundo In že bi treščili vsi skupaj v pro-l>ad. Kot nam Je pravil, se jo taka nesreča prH»tila lani, ko Ja t avtom |»et oseb treščilo v globočino. lllll ao seveda val ubiti. Hlitu vrha ae uatavlmo In opazujemo bližnji slap. kl ss po pečini tliva v dolino. Za nas js bila to tudi sreča, ker Je po klancu navtdol priHJal dolg trok v "dva štuka," naložen s telegrafskimi drogovi. Ce bi se ne bili ustavili; bi ae morali rakovo vrniti na isto, nekoliko širše mesto. Za tem trokom kmalu pri-ropota še drugI, krajši trok, ki je bil naložen s klaftrskimi drv-ml. Oilšll amo proti vrhu ln laobrnili. Nata j grede amo do-šli oba vota. (Dalja prihodnja ) tem, ko bo armada "proatovolj-cev" potegnjena It ftpanije. V Parltu sodijo, ds ae na atrani španake uporniške armade bori okrog 50,000 iiftlijamtkih "pro-stovoljciv". Edward je orodje laki-stov, pravijo radikalci London, 18, okt. — Edward WIno«<»r, bivši angleški kralj, je orodje v rokah fašističnih Interesov, naglašajo radikalni krogi v Angliji. Ti so tudi ns|>adll Kdwards zaradi obiska nacijake Nemčije. Njegovo prijateljstvo t narijskimi voditelji ugaja Hitlerjevim prijateljem v Angliji, nasprotno |>a Je Kdwanlov ugled padel pri ljudstvu, pri katerem je Imel največjo taslombo. To Je prišlo na dan. ko sta dva levičarska dnevnika krftltirala bivšega kralja, ker se pejdaAi t na-cljl, New Under, delavski list, pile, da "socialno pomirjanji," v katero je Kdward zainteresiran, Je novo Ime za fašitem. Dalji pravi, da Joarhim von Rib-bentrop, nemški poslanik v Londonu, skuša i spreobrnit I Kdw arda Dally Worker, glaallo angleških komunistov, pa kritizira WlniWjevo izbiro Njegovi novi prijatelji r 1 PROSVETA F. M. DOSTOJEV8K1J: Bratje Karamazovi fMMIMikl Potlej, že mnogo let pozneje, ao mnogi izmed naših pametnih menihov, ko so se podrobno spominjali vsega tistega dne, strmeli in se zgražali nad tem, kako je moglo takrat to pohujšanje doseči tako stopnjo. Zakaj te preje se je dogajalo, da so umirali menihi zelo pravičnega življenja, bogaboječi starci, ki je bila njih pravičnost vsem očitna, in je vendar tudi iz njihovih ponižnih krst udarjal mrliški duh, ki se je pojavljal prirodno kakor pri vsakem mrtvecu, a vendar to ni povzročilo Izkušnjave ali tudi le najmanjšega razburjenja. Res je, da je bilo med tistimi, ki so bili preminuli v davnih časih, tudi pri nas nekaj takih, o katerih so hranili v samostanu še živ spomin in o katerih pravi sporočilo, da njihovi zemeljski ostanki niso pokazali znamenj trohnobe, kar je ganljivo in skrivnostno vplivalo na bratstvo in živelo v njegovem spominu kot nekaj divne-ga in čudežnega in kot obet, da bo bodočnost obdala njihove grobnice s še večjo slavo, če bo le volja božja, da pride čas za to. Izmed teh so posebno hranili spomin na starca Joba, znamenitega zaslužnika, velikega post-nika in molčečnika, ki je bil učakal sto pet let ter preminul že davno, še v desetih letih našega stoletja in čigar grob so s posebnim in izrednim spoštovanjem kazali vsakomur, kdor je prvikrat prišel v samostan na božjo pot, ter pri tem skrivnostno namigovali na nekakšne velike upe. (Prav U grob je bil tisti, na katerem je Paisij zjutraj našel Aljošo). Mimo tega davno umrlega starca je živel enak spomin tudi na razmeroma nedavno preminulega očeta, velikega meniha-svečenika in samotarja, starca Varsonofija—na tistega, od katerega je bil tudi starec Zosima prevzel star-čevstvo in katerega so imeli za njegovih živih dni vsi božjepotniki, ki so prihajali v samostan, uprav za slaboumnega. O teh dveh pripoveduje sporočilo, da sta ležala v svojih krstah kakor živa in sta bila pokopana povsem nestrohnela in da sta se jima obraza v krsti kar nekam razjasnila. Nekateri pa so se celo trdovratno spominjali, da so se od njunih teles razločno širile blage vonjave. A tudi ne glede na te tolikanj izpodbudljive spomine si je bilo vendarle težko razjasniti neposredni vzrok, zaradi katerega je moglo priti ob krsti starca Zosime do toli lahkomiselnega, neumnega in hudobnega pojava. Moje osebno mnenje je, da se je pri tem časovno strnilo še marsikaj drugega in da je vplivalo mnogo raznih vzrokov namah. Tak vzrok je bilo na primer celo tisto vkoreninjeno sovraštvo do star-čevstva kot kvarne novotarije, ki ga je še mnogo menihov našega samostana skrivalo v globinah svojih duš. In potlej je bila seveda pred vsem tudi zavist do pokojnikove svetosti, ki se je bila toli krepko utrdila za njegovega življenja, da je bilo tako rekoč prepovedano vobče kaj ziniti zoper njo. Zakaj, čeprav je bil pokojni starec mnogokoga pritegnil k sebi, ne toliko s čudeži, kolikor z ljubeznijo, in ustvaril okoli sebe tako rekoč cel svet ljudi, ki so ga ljubili — Je vendarle, in še tem bolj, prav s tem ustvarjal take, ki so mu zavidali in po tem takem tudi srdite sovražnike, tako očitne kakor skrivne, in ne samo med prebivalci samostana, ampak celo med posvetnimi ljudmi. Res je bilo na primer, da ni storil nikomur ničesar žalega, toda evo, oni so vpraševali: "1* zakaj ga neki imajo za tako uvelega?" In to edino vprašanje je s tem, da so je stalno ponavljalo, naposled ustvarilo cel prepad najbolj nenasitne zlobe. Prav zato pa mislim, da so se mnogi neizmerno razveselili, ko »o začutili mrliški duh njegovega trupla, in še tako kmalu, še preden je bil minil prvi dan po njegovi smrti; prav tako, kakor so se med onimi, ki so bili vdani Mtarcu in so ga dotlej spoštovali, takoj našli taki, ki no ne začutili malone osebno užaljene in prizadete po tem dogodku. Razvijal pa se je pojav takole: Komaj se je bilo jelo pojavljati trohnenje, si že po samih obratih menihov, ki no prihajali v celico preminulega, lahko uganil, zakaj prihajajo. Tak menih je prišel, poittal malce in Ivan Vuk: spet odšel, da bi čim preje potrdil novico drugim, ki so čakali zunaj v gostih gručah. Nekateri teh čakajočih so žalostno majali z glavami, drugi pa niso niti več hoteli skrivati svoje radosti, ki jim je očitno sevala v srditih pogledih, in nihče jih ni več maral zato, nihče ni izpregovoril dobre besede, kar je bilo tem bolj čudno, ker so imeli pristaši preminulega starca vendarle večino v samostanu: oči vidno je Gospod sam dopustil tako, da to pot za nekaj časa nadvlada manjšina. Kmalu so jeli prav tako ogleduško prihajati v celico tudi posvetni ljudje, največ iz števila naobraženih gostov. Preprostega ljudstva je malo prihajalo noter, čeprav ga je bilo veliko zbranega pred vrati sa-motišča. Nedvomno j«, da je baš po tretji uri pritok vnanjih posetnikov zelo naraeel in to prav zaradi pohujiljive novice. Tisti, ki ta dan morda vobče ne bi bili prišli in niti niso imeli namena priti, so se zdaj nalašč pripeljali; med njimi je bilo nekaj oseb imenitnega stanu. Sicer pa ni navzven še nihče kršil spodobnosti in oče Paiaij je trdno, razločno in a strogim obrazom še vedno na glaa čital evangelij, kakor da ne Čuti, kaj se godi, čeprav je bil idavnaj opazil nekaj nenavadnega. A tedaj to jeli tudi njega dosegati glasovi, izprva telo tihi, potlej pa čedalje samosveatnejši in smelejši. "Vidi se, da božja sodba ni taka kakor človeška!" je zdajci začul oče Paisij. Prvi je bil izrekel to posvetni človek, neki mestni uradnik, že prileten in — kolikor je bilo znanega o njem — zelo pobožen mož; a s tvojimi glasnimi besedami je samo ponovil tieto, kar ao menihi med seboj že davno ponavljali drug drugemu na uho. Oni so bili zdavnaj izrekli to brezupno besedo; najhujše pa je bilo to, da te je tkoro od trenutka do trenutka rasodevalo in naraščalo ob tej besedi nekakšno zmagoslavje. A kmalu je jela ponehavati celo vnanja spodobnost, in ne samo to, ampak vsi to te čutili kar nekam upravičene, da jo kršijo. "In kako te je moglo to zgoditi 7" so govorili nekateri itmed menihov, izprva še z nekakšnim pomilovanjem. "Saj je bil majhnega teleaa in mršav, sama kost in koža, odkod naj bi se vzel mrliški duh?" "Videti je, da je Bog hotel dati migljaj," to hlastno dostavljali drugi in poslušalci so neute-goma in brez ugovora sprejemali njihovo mnenje, tem bolj, ker se ni manjkalo opozoril, češ, tudi če bi bil duh povsem priroden, kakor pri vsakem grešniku, ki umre, bi vendarle nastopil pozneje, ne pa s takšno očivtdno naglico; pojavil bi se kvečjemu drugi dan — ta pa je "prehitel prirodo" — in po tem takem se ni skrival za tem nihče drugi kakor Bog in Njegov mogočni prst. "Migljaj nam je hotel dati." Ta sodba je šla vsem nepremagljivo do živega. Krotki oče Jotif, menih-svečenik in knjižničar, pokojnikov ljubljenec, je Jel ugovarjati nekaterim itmed opravljivcev, češ da "nI vselej tako"; da aahteva, naj trupla pravičnikov ne trohnijo, ni morda kaka dogma v pravo-slavju, ampak samo mnenje, In da te niti v najbolj pravotlavnlh deželah, na primer na Sveti gori, ne razburjajo toliko zaradi mrliškega duha in ne smatrajo tega, da trupla zveličanih ne trohne, za glavno znamenje njihove svetosti, ampak barvo njihovih kosti, kadar so trupla že mnogo let letala v zemlji in celo atrohnela v njej, "in če se iskaže, da so kosti žolte kakor vosek, tedaj je to najpoglavitnejše znamenje, da je Gospod proslavil pokojnega pravičnika; ako pa niso žolte, ampak črne, tedaj pomeni, da Gospod tistega človeka ni spotnal za vrednega nebeške slave — vidite, tako je na Sveti gori, v velikem mestu, kjer že ista pradavnih dni neomajno in v najsvetlejši čistosti čuvajo pravoslavje", je končal oče Joeip. Toda besede krotkega očeta niso nič zalegle, ampak to celo izzvale porogljiv odpor. "Vse to je učenost in novotarija, škoda je poslušati," ao razsodili menihi Mami pri sebi. "Pri nas je po starem; novotarij se dandanos ne manjka, ali naj jih posnemamo vse?" so dodajali drugi. "Pri nas ni bilo nič manj svetih očetov nego pri njih. (Dal)« prihodnji« ) š f Preko sremskobanatskih poljan (Hetni ptiti tkati okno vlaka.) (Nadaljevanja.) "Kakor da smo v vrtečem ne kolenu v obširni galeriji slik," Je rekla Tea. videč moje poglede. "To je država, ki jo radi teh reaničnih nlik tavida cela Kv-ropa." "Samo če hi bil še red in za-dovoljnoat In prenehali prepiri, pa bi bil raj." je omenil Matevž. "če bi n« to zgodita," je nrk-nil Ivo smederevčana," pa bi bil odločno proti, da bi ne kakršnemu koli tujcu dalo dria\ljan. stvo . . . Mil nem v Italiji. Tam okrog Milana ava blodila n prijateljem. Da. kranne cente . . . Ali ao, kakor v galeriji naslikane nlike. Plača*, vidiš ... to je vne. Drugače (»a revščina, da ne bogu usmili. v glavo. Zdela sva ne ae Jim neizmerna bogataša ... Do-gajalo ne nam je. da naju je lepo oblečen Človek, ko ne je prej oprezno ogledal, če nikdo ne vi* di, poproail za liro. Revščina, rečem. In krepoat ženak. Revščina Jih duši. Zgodilo ae nama je, da nama je akrivaj pomignila kaklna lepa žennka. vae prej kakor pocestnica. Zakaj .., Tujca sva bila. vino sva pila po steklenicah, pa so naju šteli za bogataša ... Ko sva prekoračila mejo, je moj prijatelj, ves za mišljen zarobantil: "Naj mi še doma kdo zabavlja da je pri nas siromaštvo ... Po gobcu ga vsekam. To. kar sem videl in doživel, je pri nas raj Resnica, delavca in kmeta tuli jo in odirajo ... Ali kar sem videl, je kljub temu pri nas raj . . ." Tea ne je nmehljala. Matevž pa je nrknil smederevčana. Vsi nmo ae bavili s pravkar slišanimi mislimi Rrzovlak beti. Koruza . koruza . . . korusa . . . Zelena korajtno ae dvigajoča v tretjo dimenzijo, v lepih, ravnih vr stah stoječa, rasprontirajoča ae v nedogled. Tam zopet jagne-di . . . Slika ae menja . . . Pšenica Nevihta jo je pritianila k Oom Vae proatranatvo, nepregledno leti in počasi vstaja. "Kakšna škoda," je rekel Matevž. "Narava umetnik," je rekla Tea, "je tukaj obrisala svoj slikarski čopič. In pokazala te je grotetknoet Življenja. Od vihre omahnivšf pšenico. Kakor pri človeku, ki ga vpogne nesreča." "Opomogla si bo," je rekel Ivo. "Ze blizu dogoritve je in ne bo obležala." "Kakor v življenju," je zopet rekla Tea. "Udari, potlači ga, a če je dovolj dosorel, se zopet vzdigne." Ivo je gledal skozi okno in pogasi majal z glavo, kakor bi nekomu nekaj pritrjeval. "Kaj ti ni pra?." je vprašal Matevž. "Filozofija gospodične Tee?" "Ce gledam vso to mogočnost nepreglednih njiv pšenice, pa se spomnim na naše kvadratne metre v Sloveniji, me kar prevzema. Tam se vesele že tistih ne-caj kvadratnih metrov valoveče pšenice, tu pa, no ... glej .. . Morje ... morje pšenice. In br-zovlak po cele ure plava tako-rekoč po nji." "Kakor v Ukrajini polja rži," sem pripomnil. "Nobene vati nikjer, kakor tukaj ne, a rži nepregledne dalje, valovi, kakor bi gledal morje." Brzpvlak beži. "Glej," je pokazal Matevž na pšenico, nekoliko poleglo. "Preveč dežja je bilo. Rja se je prijemlje." "Uboga pšenica — škoda," je rekla Tea. Franjo pa je zamišljeno gledal in rekel: "Naši politikarji ne vedo, kaj imamo. Bogme, z veseljem bi jih tepel po riti." a Ivo je natočil smederevčana, Tea pa je z belimi zobmi v grizla v -kruh. "Ali veste, gospodična Tea," je rekel Ivo, "kakšne pekarske zadruge imajo Cehi?" Tea ga je gledala vprašajoče. "Kmet pridela žito. Ne peče kruha doma. Ampak vzame pod pazduho toliko in toliko kil rži, koliko pač hoče za dva, tri dni kruha in gre v pe(carno. Tam zvagajo rž in mu odvagajo kruh. Zadruga namreč sama melje in peče, kmet, zadružnik, ti pa samo prinesi in odnesi in — jej." "Vražja komodnost," je rekel Matevž. "Oho, so pa češki kmetje tudi ponosni na tvoje ladruge." |Tri nas bi to oe bilo mogoče," je rekel Matevž. "Seveda," je omenil Ivo. "Pri nas vzgajajo zadružništvo tako površno. S frazami in iščejo pri tem vsak svoj dobiček. Da bi podprli in prenovili narodno gospodarstvo, kar prav za prav zahteva današnji kaotičen položaj, jim ne pride na misel." "Vsak začetek Je težak," je rekla Tea. "Vsak začetek je neokreten, kakor otrok preden shodi." "Da, to imate prav," je potrdil Ivo. "So tudi že pri našem zadružništvu svetle točke, le zelo počasi napredujemo. Preveč je politike vmes, namreč, strankarske politike." "Čudno," se je vmešal Matevž v pogovor. "Čudno, da o češkem zadružništvu, o njegovem delu in vzgledih pri nas nikjer nič ne pišejo. Pa imajo kupe časopisov. Ker, resnično, če bi se kmečki kolektiv tako postavil, kakor ti, Ivo, nam tukaj razlagaš, bi cene pridelkom ne bile PONDEUEK. 18 nvT. J -a—r»uw> Ifmvm. Kitajska vojaka z maskami na obrazih na šanghajski fronti. tako za nič, pa tudi draginja v mestih bi ne bila takšna." "Ali ena nesreča bi vseeno nastala, če bi se tako zgodilo," je rekla Tea in rožnate ustnice so se ji stisnile, kakor bi zadrževala smeh. "Bežite no, kakšna nesreča," se je začudil Ivo. "Spekulantje bi postali brezposelni." "Živeli za te besede," je Ivo trčil s smederevčanom. "Da, ta nezgoda bi se zgodila. Ali nič ni dobrega, da bi ne Bilo tudi neprijetno. Zdaj so špekulantje preskrbljeni, kmet in delavci pa stradajo in so brezposelni. Kolo se pa mora obračati. Zakaj bi ne bili enkrat tisti, ki zdaj stradajo, preskrbljeni, a tisti, ki imajo zdaj vsega, brez velikega truda celo, poskušali neprijetnost brezposelnosti? . . . Kar se pa tiče, da se v naših listih o tem nič ne piše, moram reči, da smo to v zadružnih listih sicer pisali. Ali kdo jih čita? V dnevnem časopisju pa ni prostora. Tam pišejo o ubojih, tatvinah, ropih, vojnah, o strankah, in kdo je imel lepši shod. Samo zato, da bi ljudje manj mislili." a Večeri se. Tam na obzorju, kjer se poljublja prostranstvo z nebom, zahaja sonce. Sramežlji vo se je zagrnilo z bel kast orde-čim pajčolanom, vse pozlačenim kakor Perzijanska lepotica . . . in odhaja. Pašnik s celimi čredami konj . . . Pastirja nikjer. Svobodna čreda, a ne razkropi se. Skupaj te pate ... 'Tu poglejte resnico," je rekel Matevž. "Te črede nimajo voditelja-pastirja. Vso svobodo uživajo ... ali skupaj vseeno drže, pa naj bo dan ali naj bo noč." "Tudi po noči ostanejo črede na pašnikih ?" je vprašal Franjo. "Tudi po noči," je odgovorila lepa Slavonka. "A če rabi gospodar konja?" "Pride kar na pašnik, ga za-preže in gre vozit ali orat . . ." a Sremski Karlovci... Brzojavni drogovi kakor tujci stoje v tem prostranstvu pašnikov. Tam je zložena cela vrsta opek. s "Tu pa sonce žge opeko, a no kakor drugod, peč," je pokazala Tea na zložene opeke. Gledamo. "Opeka kakor opeka, samo bleda. Sonce pa vkljub svoji vročini nima tistega ognja, ki bi dal opeki rdečo ožgano bojo. "Cele vasi so tukaj zidane iz take opeke," je razlagala Tea. "Niso hiše sicer tako trpežne, kakor iz opeke v pečeh žgane, a vseeno ne iščejo druge opeke." "Bogastvo je v teh krajih," je rekel Ivo. "Sremski kmetje so gospoda." "Kakor češki kmetje," se je pomešal vmes Matevž in usta so se mu kremžila v nasmeh. "Samo frakov in cilindrov še nimajo" Ivo se pa ni dal zmotiti. Čudovito resno je rekel: "Ce bi imeli pa tako zadružništvo povrh, kakor ga imajo češki kmetje, ej," obliznil je prste, "pa bi bili tudi fraki in cilindri ... pa še kaj drugega, bogi bogme!" 'To je res," je odvrnila Tea. "Na zunaj tega ne vedo poka- "Otrok je pa malo videti," je omenil Franjo. "Tudi pametno gospodarstvo," se je namuzal Ivo. "Prevelik naraščaj bi kmalu snedel bogastvo. Zato se ga čuvajo, čeprav to v oficielnem smislu mo- rale ni prav. Znan je SremJ bri gospodarji so v tem Najbolj bogati kmetje najmanj otrok. Tako se pr ženje ne razbline, rod pa kljub temu, in to še mc cenjen." "To se pravi," je rekel njo, "da praktičen poj m mc ovrže teoretičen poj m mor "Da," je zmigal Ivo s poglej Srem! Kaj hoče*, vi govor je brez jedra." ' Tea je gledala skozi okno zovlaka . . . Brzovlak drvi... Osem drvi neprestano, kakor po slavonsko-sremsko-banat vsemirju. Prijeten somrak| jema prostranstvo. Ovce tam na travniku kor na drobno posejane < marjetice ... Tu in tam p^ ži mimo ograjen vrt z 1 trto — gorice. Kakor ro kmečkih oknih, so ti vrtovi ric med morjem pšenice in| ruze. (Konec prihodnjič.) NAROČITE SI DNEVNIK PROSI »Ja v Reich Iti. Španija, po bitki w*4 fašisti In le jahati, v kateri ae bili fašiatl Pa aklepa ie. redne konvencije as lahka aaroči na list prišteje eden. dva. tri. štlrt ali pat članov Is ene druiine k eni nlni. List Proaveto ataaa sa vsa enako, sa ¿lana ali nečlane HM ena letno naročnina. Kar pa ¿lani ia plačajo pri ssesmests $121 tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroks, reči. Ja list predrag sa člane 8.N.PJ. Llat Prosveta Je vsls leetslss gotovo Jo v vsaki drnlinl nekdo, ki bi rad «tal list vsak das. liatu Proeveta Jat Za Zdrnž. države la Kaaado.9t.ee 1 tednik bi..............ŠJM t tednika bi.............Me t tednika la.............1M 4 tednika bi............. 1JS 5 tednikov ia............ ali Za Evropo Je.. Ispolnlto spodnji kupon, priložite potrebno vsote denar)« »11 M Order v pisan in al naročite Proaveto. list. ki Je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali 6e aa preseli proč od družine In bo sahhevsl «m «roj tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako ittl naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnsniti uprsvniltvs In obenem doplačati dotlčno vsbto H«tu Prosvets. Ako tegs ne » tedaj mora upravnlltvo snižati datum sa to vsoto naročniku. Za Cicero In Chicago |s....fti 1 tednik In............ S tednika la........... t tednike in........... 4 tednike in........... 5 tednikov In.......... ..........»».se 1) PROSVETA, SNPJ, 2457 So. Lawndale Ava, Chicago, III Priležeae pošiljam naročnino sa list Proaveto vsoto I...... Ime....................................Ö« dmltva It... ............................... Naalev Uatavlte tednik in ga pripišite k meji earečalal ed sledečih moje dražbe t S)••»••••••»•••««»«•»••»•••«•»••••♦•••••.•• šmltvs It. WČL draitvs It-. Oft droit t« It.. §\ .........ft. drelt»e It........ .Država Nov narolaik .Star narolaik. TISKARNA S.N.P. SPKKJKMA VSA ¥ tiskarske ehrt spadajoči deli llaka vabila sa veselice te shode, viHtaice. £J koledarje, letake Itd. v slovenskem. hrvatskem, češkem, aemškem, angleškem jeziku ia - i ■ ■ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANOVO S-> ? TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI anijske d* prte i tlakama.—C«n« PMIte po Informacij* SNPJ PRINTERY W74« 80. LAWNDALS AVENIJI CHICAGO. HJ-UL Jt «v.r- jJC\