Leio VII., šiev. 88. Celfe, čelrtek 13- avgusfa 1925. Paštnina plačsna v gotovini. \ Naročnina •> Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezno sfevilka I Uin. v forek, ceirtefe Sn soboto. Redakcija in upravai Strossmaijerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavodaI10.666. Oglasl po stalnem oeniku. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Sedaj ko so se jugoslovenski dele- gati za pogajanja o trgovinski pogodbi z Avstrijo vrnifi z Dunaja je po poro- cilu izvestitelja »Jutra« Beograd pre- ' plavljen z dunajskimi. agenti, ki ponu- jajo razno blago trgovcein po znižanih cenah za slučaj, da stopi nova trgovin- .ska pogodoba z Avstrijo v veljavo. Oči- vkhio so avstrijski gospodarski krogi dobro poučeni o konce.si.jah, ki jih ,ie pri/nala naša delegacija avstrijski in- dustrijd, dočim pri nas čuvajo podrob- nosti sporazuma v veliki tnjnasti, ka- kor bJ se bafi, da bi kdo izvedel za nje. Kolikor sg je dalo izvedeti, je do- bila avstrijska industrija z novo po- gddbo posebne ugodnosti za svoje že- lezne in kemične produkte. Tako je ba- je na polovico zuižana carina za na- vadno erno vo.ščilo za obutev, akorav- no izdelujemo tega voščila v Jugosla- viji še za izvoz. Isto velja za parketno voščiro, za lakove barve in za razno galanterijsko blago. Posebno favorizi- rana bo tudi av.strijska industrija po- hislva. Ne le fine mobilije, lemveč ludi priprosti lakirani ali barvani mizarski izdelki se bodo mogli uvažati za polo- vično earino. Znatno so znižane tudi postavke za, žico in izdelke iz žice, za žebrje in za. izdeike iz kavčuka. Dočim carine za ča.sopisni papir, ki ga pri nas rie izdelujemo dovolj in tudi ne pri>- merue kakovosti. nisa znižali, je dobil ovpjni in rastriraui papicr, katerega se pri nas izdehije dovolj, poseben popust, ki. znaša več ncgo polovico sedanje ta- rifne postavke. Jasno jc, da so te in slične vesti, ki polago-ma prihajajo v javnost, gospodarske kroge in zlasti nažo hiduslrijo zel*o vznemirile. Vse- kakor je dejstvo, da smo Avstriji pri- znali koncesije, ki izigravajo celokupni zaščifni značaj naše nove earinske ta- rife. V Beogradu po poroeilu. omenje- nega lista irde, da je Avstrija reduci- rala 73 carinskih postavk, med njimi največ povsem nebistveno, mi pa smo pri 373 postavkah priznali popuste, ki gredo do 80 odstotkov svot, normira- nih v avionomni tarifi.. Pogodba z Avstrijo prcdstavlja za sedaj le sporazuin, dosežen med oboma delegacijama. Z živahnim obžalova- njern treba ugotoviti, da so se pogaja- nja. zakl'jucevala. bas v dncli, ko je v Heogradu bila kriza na vrhuncu in ko j vlada nitii ni imela prilike, da bi bila dajala končne instrukcije. Sedaj je dolžnost vlade, da pogodbo dobro pro- uči, kajti,gospodarski krogi si ne mo- rejo rnisliii, da hi kdo mogel odobriti tako stifizirano trgovinsko pogodbo. Polifika p NOVI TISKOVNI ZAKON. Dne 8. t. in. jc nastopila veljavnost novega tLskovnega zakona, ki je bil ravnokar sankcijoniran. Ko se je že nekoli-ko po- lcgla prva razburjenost, ki jo jo novi zakon povzročil, in moreino mirneje motriti novi položaj, vidimo, da časo- pisju sicer ni zadan snirtni udarec, kakor so nekateri trdili, pač pa je od- klenkalo neki posebni svobodi časopis- ja.- Ca pravično in trezno presojamo, nioramo broK ovinkov priznati, da se poštenemu t-asopisjn ne bode inogia delati kaka posebna krivica. Težava bode le v tern — in to je neugodno —, da se ne bo dalo lahko ugotoviti, kaj se sine popolnoina varno pisati in kaj jo dvoini'jivo oziroma sposobno. da re- dakciji nakoplje siitnosti. Zakon ima gotovo svojo dobr in celo bliagodejno stran. Po njem se ne bode dalo vgü slepomišiti s člankL in dopisi: bx'ez iood- pisa. Dopisniki brez podpisa ne bodo nikoli varni pred sodišč-em, kajti udru- ženje novinarjev je odvezalo svoje cla- ne moleccnosti za shičaje, ko bi morali trpeti za pogreške drugih. Z novim za- konom je storjen konec laiem, zavija- nju, obrekovanjn m liatolcevuuju. Pred kJovolami in zlobmm iianirigavanjeni bodenio bolj varni. Ogabnosti bodo jtio- j-ale izo.stati, ker ni varno piisati o njih. Pošten časopis in vesten žurnalist, ki ima takt in maniro, ne ])ode posebno trpel. Zelo pa bodo trpefi razni litsti — med teiiii1 tudi naši »krščanski in katcn liški.« — ki so se radi skrivali. za po- slanske hrbte. Sedaj je temu konec. Ne- mara še zmanjka kakega časopisa, ko ne bode, vedel s čem polniti .svoje stolpce, če je laž in ^loba prepovedana. 1) GOSPOD PAŠIČ je že zdrav. liiidikalni klub v Beogradn je sprejel iz KarloviJi Varov brzojavko od mini- st rskega predsednika Pašica, s katero poroččij da je popolnoma ozdravel. V Karlovih Varih še ostane tri tedne, po- teni pa pojde najbi^e v Evian fes Bains, da. se docela okrepi. p NAŠi PRI ZVEZI NAR0D0V. Za konl'erenco Zveze narodov v Ženevi so določeni kot naši delegati dr. Ninčič, dr. Laza Markovic in poslanik Milju- tin Jovanovic. Da bi žel z njimi tudi Stopan Radio še ni gotovo. Program delri te konference ša ni dognan. p ;JUGOSLAVIJA IN TURČIJA. Turska vlada je imenovala svojim predstavnikom pri naši vladi Jusufa Izmet-l)ö|ta, dosedanjega načemika po- liticnoga oddelka zunanjega ministr- stva v Angori. Sedaj vso torej vezi med naso državo in Turčijo vzpostavljene. p PRIKLJUClTEV AVSTRIJE NEMGIJI. Glasovi za priključitev Av- strije Nemciji ne utihnejo. Dočim so se izpočetka za ujedlnjonje navduševali le bolj Avstrijci, ker jim je gospodarsko in politicno bolj sfaba predla, se je poz- neje tehtnica nagnila in so začeli Nem- ci prijazneje razpravljati o tej mož- nosti. Sedaj pa so i v Avstriji i v Nem- riji stranke in organizacije, kii imajo to z-ahtevo kot eno najvažnejših točk na programu. Dne 9. t. m. je nacijonali- sticna organizaci.ja v Franksurtu pri- rcdila veliko zborovanje, kjer so skle- niili. jirotestirati proti hudemu ravnanju z neinško manjšino na Itatijanskem Tirolskem. Sprejeli so resolucijo, da imajo prebivaicii na Tirolskem proyico sami o sebi odlottevati in da tndi Av- slrijccm nikdo ne sme braniti x)riklo- pitvo. Obcekorifttna uradniška stavbna zadruga. Narnen občekori.stne uradniške slavbne zadruge v Cefju je oskrbovati svojim c'lanom zdrava in cenena sta- iiovniija lev od])omoci stanovanjski be- di. Svoj nameti zamore doseči le, co ji nudijo pomoc })osamezniki. Zadruga more uspesno le ledaj delova.ti,- ee se more ponasali z volikim številom članov-zadružnikov. Dolžnosti članov so mafcnkostne. Samo prijaviti se je treba, placati pristopnino, ki se po občnem zboru določa ter vzeti vsaj en delcž po 100 Din. Le-ta se tudi more v obrokib odplacevati. Zadružnik jamči se z enkratnim deleženi za. slučaj iz- gub. Za vplačane deleže pa je po pra- vilib določeno obrestovanje po vsako- kratnom diskontu Narodne banke. Ka- kor je nam znano je zadruga svojim clYinom dosedaj «e redno izplacevala obresti od popolno vplačanih deležev,- odnosno vknjiževala je obresli v tlobro zadružnikom. .lasno je, da se za 100 Din ne mo- re postav.ili biša za celo rodbino. V Celju je nad 500 državnih nameščen- c(,'v in gotovo nad 300 drugih javnih' in privatnih nastavljencev uradniške- ga ali poduradniškega značaja. Poleg lega je precejsjije stevilo pragmatičnih upokojencev. Vsaj 60% ten nima pri- inernega stanovanja. 0 ceni stanova- nja pa se ne bomo razgovarjaK. To do- loca stanovanjski zakon za zaščitene najemnike. Gotovo je, da se stanovanj- ska l)eda v Gelju po ukinjenju stano- vanjskega zakona ne omeji. Toraj se- zimo po sarnopomoci, ki je po zadrugi (lana! Nekateri se bojijo, da vplačani ilelež 100 Din izgubijo in da še feventu- elno nadaljnih 100 Din za jamstvo do- plačajo. Tovariši! Manjka nam pojem o zadružništvu. Pozabljamo, da jamči odbor jz vsem svojim premoženjem, ako jc- slabo gospodaril, posamezni zadruž- iiik pa si; največ z 200 Din. Je-li toraj za posameznika kak riziko? Nimaš li zaupanja v odbor, ki se more ob go- tovili prilikah odstaviti? Od svoje vloge prejemaš obresti; kaj še hočeš? Poglej si zadružne hiše v Kersnikovi ulici, pa zemljiško knjigo, kako so obremenjene. Nemara je že nekaj dolgov odplačanih. Oceni potem hiše in prepričaš se, da je zadruga precej aktivna. Vsak zadružnik naj bL imel vsaj z;.>, 1000 Din delezev, kakor ga imajo (¦i'aiii UraiJniskc .slavbne ^adriige v Beogradu in Zemuim, in sicer brez- obrestno, dočim naša zadruga deleze obrestuje. Ako bodemo delali vsi za enega in vsak za vse, odpravimo v • prihodnosti stanovanjsko bedo. Tistim^. ki imajo vsaj nekaj pod palceni, bode omogoce- no si omisliti: lastne hisice, drugim, seveda ne vsem na enkrat pa cenena in zdrava stanovanja. Ako Vas je volja, lahko nastane v par letih 20—50 last- nih hišic in v imdaljni dobi 5—10 na- daljnih rodbinskili hiš. Cela uradniška kolonija lahko nastane ob velikem šte- vilu zadružnikov. Poslužujte se toraj zadružnih koristi vsi, ki Vam je na- menjeno bivati v Gelju. Onim, ki se želijo na stara leta presefiti v naše Ge- Ije »belo in veselo«, je dana prilika že sedaj, da ,se nam pridružijo in svoje ./. liusse-Palma: Grospod ravnatelj. Poslovenil P. H. Gospod ravnatelj je bis prevzel novo službo šele pred nekaj urami. Zdaj je sedel v naslanjaču, se sklanjal malce s svojim obilnim telesom nad mizo in pregl'edoval s prvim knjigovod- jo ter tajnikom poslovne knjige ope- karne. Ko uiu baš razlagata neki ra- čun, se pripeti, da se rjava brada mla- dega tajnika dotakne ravnateljevega polnega lica. Razburjeno plane pokoncu. »Po- vejte mi, gospod —* »Kovač«^ dostavi uljudno nago- vorjeni. »Torej, gospod Kovač, ali se vam zdi posebno lepo, da nosite pohio bra- do?« Mladi mož zardi kot kuEan rak'. »Stara navada, gospod ravnatelj.« »Noy vsekako imate prav čuden okus.« Nato so računali dalje in bilo je Z(J Pozno zvecer, ko je ravnatelj za- Plistii tovarno in se odpravil v veliko»- »o/gočasno hišo, kjer je imel stanova- Drugo jutro je sedel okoli devete ure baš pri zajtrku, ko je služkinja še enkrat odprla duri in pomolila svojo plavolaso glavo v sobo. Brivec ge tu, gospod ravnatelj! Kam naj ga vedem?« »Brivec? Hm! Kar semkaj naj pride.« 13obro, si misfi, da je že tu, in se l>otij)lijc» z rokn po bvadi, saj imam že celo strnišče. Brivec je vstopil. Bil je dolgopet, mlad človek rdečih las, ki so mu trdo ko ščetine štrleM z oglate glave. Globoko se je poklonil ravnatelju in ga pozdravil s pobešeni- iiii 0(;mi. »Vi ste torej moj novi oTepševa- lec?« mu zakliče ravnatelj veselo v po- zdrav. »Kaj pa, imate tudLvse potreb- no s seboj, ostro britev, lahko roko* kaj?r ' ^!; ¦¦t'»vi Ozke ustnice mladega človeka so se skremžile v nem nasmeh. »Upam,- da, gospod ravnatelj I«: reče. *Ce se pa Kočete poprej še pre- pričati ...» Pol"ožil je škatlico za müo in u&- njeni tok na mizo in vzel iz njega svet- lo, dvorezno britev. »Cisto nova je in ostra kot strup, gospod ravnatelj. Gre, ce je Ireba, skozi meso in kosti.« Zarežal se je ter pokazal ravna- telju jeklo, pri tem pa mu pomežiknil r/. malih, napol zatisnjenih oči. Gospodu ravnatefju je postalo re- kam neprijotno pri srcu. Človek mu ni bil všec in zdelo se mu je, kakor da ga mora poznati; ni pa seveda mogel uga- «iti» kje ga je že videl. Končno pa: kaj ga briga oseba njegovega brivca? 3orej je osorno odkimal. »Ze prav, že prav! Postavite stol tfale k oknu!« Brivec ga je ubogal in ravnatelj je sedel. Dobil je prtič okoli vratu, brivec ß';^ Ji1 jol mazati in drgnitii z milom. Pri tem jo ravnatelj opazil, kako velike in reokretne roke ima mladi človek. »Kaj, to-le imenujete »lahko ro- ko«'?« se je ponorceval ter pomembno namrgodir usta. Brivec je nehal mazati in si ogle- doval svoje lopatam podobne roke. »Lahke res niso«, je dojal mirno. »Zato pa varne in krepke! Varne in krepko! Glejte, kar hočejo zagrabiti, to zagrabijo; in kar liočejo držati, to tudi drže! In kdor ne yerjame . . .* Ravnatelj dvigno neliote svojo ro- ko, kakor da se hoče braniti. Kaj pa vraga ima vendar ta človek? Pri zad- njih besedah je oelo zažkripal z zobnal in pogl'ed mu je postal tako lokavo ze- len. Ni dosti prida! si misli. Da je moj sovražnik, hi- se mu gotovo ne dal briti. »Rad verjamem«, odvrne torej in se prisiljeno smehlja. »Toda prosim* ]iorlvizajte se! Vsak hip mora priti pi-- smonoša.« Zardel je, kajti laž mu je ušla ne- hole in sam si ni vedel pojasniti, zakaj jo je izustil. Preko brivčevega obficja, ki se je bilo takoj spet pomirilo in zresnilo, kot se pri takem poslu spodobi, je za hip; šinilo nekaj kakor pritajen posmeE. »Za to vam ni treba skrbeti, go- spod j'avnatelj! Vsa pisma oddajajq kar v pisarni in semkai gotovo ne pri- de živa duša!« Ravnatelj se vgrizne na ustnice. »Odkod pa yeste to?t ga vpraša razdraženo. »Bil sem brivec tudi pri prejšnjoin gospodu.« Nato prime za britevj previ'dna poskusi s prstom ostrino in jame po- časi britL , ,_. Ssran 'L »NOVA DOßA« *t:.-v. 88. prihranke nalagajo, da dosežejo lastno hišico. Za lastni staVbni sklad se spre- jemajo hranithe vloge mesečno po naj- manj 100 Din, ki se zamorejo ugodneje obrestovati. Vloge so namenjene le za zidavo lastnih hišic za dotične vlaga- telje. Te vloge delijo seveda usodo ka- ke valutne spreraembe, kakor vse ena- ke uloge pri hranilnicah in drugih de- narnih zavodih. Toraj na dero vsi brez izjeme in brez pomislekov! Nekaj samozatajeva- nja, nekaj premagovanja in nekaj lju- bezni do bližnjega ter nekaj outa za skupnost je potrebno. Na svidenje! Zadružnik. Celjska kronika. c SESTANEK IGRALGEV MEST- NEGA GLEDALIŠČA. V torek zvecer se je vršil v mestnem gledališču sesta- nek igrakiev-diletantov, ki je bil prilič- no lepo obiskan. V teku čisto strokov- nih razprav je bito tudi izrecno po- udarjeno, da na odru in v gledališču sploh ni mesta za kakosibodi politiko, ker je Talijin hram posvečen izključno umetnosti, ki je nadstrankarska in ne- politič-na. Želeti bi biio, da se zaeno za- nimati za oder tudi oni, ki čutijo za umetnost veselje in zinožnost za na- stopanje na odru, a stoje na strani, ker si morda v zmoti misfrjo, da jim je oder riedostopen radi kake politike, ki je na njem ni in je ne bo. Ne srao biti, da se nekateri sami izključujejo radi namišljenih ovir, ki jih jim nikdo ne stavi. Talija vabi Vvse k sebi, ki jo spo- štujejo. c REPERTOAR MESTNEGA GLE- DALIŠČA za sezono 1925./26. 1. Jugo- slovenska dela: Cankar Ivan: Pohuj- šanje v dolini šentfibrjanski in Za na- rodov blagor. — Finigar Fr.: Nasa kri (nova predelava) in Veriga. — Gradišnik Fedor: Norec. — Jurčič Jo- sip: Tugorner. — Jurčič-Govekar: De- seti: brat. — Tiran^-Pregelj: Cudezne gosli. — Begovič Milan: Gospa Walew- ska. — Petrovič Petar: Düse. — Voj- novic Ivan: Ekvinokcij in Smrt majke Jugovicev. — 2. Slovanska dela: Przy- byszewski Stan.: Zlato runo. — Totetoj- Levstik: Živi mrtvoc. — Turgenjev Ivan: Tuji kruh. — 3. Tu ja dela: Gör- ner A.: Maks v škripcih. — Halle Maks: Reka. — Hauptmann Gerhard: Elga. Ibsen Henrik: Strahovi. — Laufs Karl: Vražja misel. — Moliere: Georges Dandin. — Nestroy J.: Lum- pacius vagabundus. — Schiller Fri- derik: Razbojniki.,— Strindberg Av- gust: Velika noč, Ulica št. 15. in Ge frak dobro pristoja. — Če bodo dopuš- čale tehnične razmere, se nameravata uprizoriti tudi dve opereti in sicer: Viktor Parma: Amazonke in Kafrnan: Jesenski manever. — Iz pretekle sezo- ne se ponove sledoča dela: Engel-Horst: Pereant možje! — Nicodemi: Scampa- lo'in Župančič: Veronika Deseniška. — Razven tega se bodo vrsila gostovanja Jjubljanskega, mariborskega in zagreb- »Močna brada!« meni 9 prizna- njem. »Močne, debele kocine. V prejs- njih časih bi tega ne bil verjeT, ker ste — ne zamerite mi besede — imeli že nekoliko pleše. Toda morda me nič več ne poznate, gospod ravnatelj? Kako neki? Saj sem bil takrat še deček.« Torej yendar! si misli ravnatelj. Že od početka se mi je takoj^zdelol »Hm, odkoÜ me pa poznate?« »Iz Bukovja. Blagovoftte se spom- niti, gospod ravnatelj, na staro Doli- narico, ki je stanovala tarn zunaj pri gozdu, kjor ste imeli syoj lov. Njen sin sem.« »Dolinarica, Dolinarica —« pre- mišljuje Ravnatelj y dvomu. Naenkrat se pa domiisfi: to je bila vendar ona sta- ra ženska, ki je bila s svojim šiljastim, suhim obrazom podobna ptici ujedi in s katero je imel nekdaj toliko sitnostil Hm! Res mu ni bilo kar nie prijetno Pri tej misli. Imel je slabo vest in temu ^alademu čtoveku, ki je bil njen sin in iö z ostro nabruseno brityijo tako po- casi in okorno praskal po njegoyem obrazu, ni bilo dasti zaupatu »Res jeU se tore} oglasi, »Malo se spominjanL Kako se pa zdaj godi vaši yaöi msr teri?« (Dalje pride.), škega Narodnega gledaiišca. — Sezo- na se otvori dne 15. septembra z Jur- čičevo zgodovinsko tragedijo »Tugo- mer«. c TOLMAC ZA FRANC0SK1 JE- ZIK. Zti tolmaca za francoskL jezik pri okrožnem sodišču v Čelju je višje de- želno sodišče v Ljubljani imenovato :n zapriseglo proses or ja tukajšnje realiie gimnazije g. Josipa Napotnika. c IZ PROFESORjSKIH KROGOV. G. Josip Kardinar, profesor verouka na tukajšnji realni gimnaziji, je pre- rneščen na realko v Ljubljani. c SREZKI SANITETNI REFE- RENT. Za stalnega srezkega sanitet- nega referenta v Gelju je bil imenovan dosedanji vršilec te dolžnosti g. zdrav- nik dr. Anton Schwab. c PRETEP NA VESELIGI. V ne- deljo so imeft člani oeljskega Orla pri Janicu na Babnem svoj nastop. K pri- reditvi so prišli tudi neki saut je, s ka- terim.L se je vnel radi drobnih zasebnih zadev prepir. Iz prerekanja pa je krna- lu nastal pretep, pri katerem so si zla- sti privoščtli predsednika celjske srenje g. Josipa Uršiča, zasebnega uradnika v Cretu. G. Uršiiča S"o močno ranüi na čelu tik nad nosom, tako da je niorat oditi v bolnico. Pretcpači niso znani, ker so se previdno umaknili. c NAP AD PRI BELEM DNEVU. V nedeljo popoldne nekako ob dveh je sei po ljubljanski cesti iz mesta domov pri porljetju Gradt v Gelju zaposleni kfjučavničarski pomočnik g. Adalbert Jeraj. Tik pred mostom nad Krušičevo hišo sta pa skocila nanj od zadi dva neznana človekat ki sta ga, predno se je zavedel, prijela in vrgla na kup ka- menja, da se je na obrazu in kolenih precej potolkel. Odkod sta se zlikovea priplazifa in kdo sta bila, Jeraj ne ve, ker sta tako hitro izginila, kakor sta bila prišla. c MEDNARODNI HOTELSKI KO- LEDAR 1920 z voznim nedom. Kakor se nam poroča, zaene gospod Franjo Pre- log, imejiteij tukajšnega anonCnega in reklamnega zavoda »Jugografija«, le- tos zopet s'preddetom. Ker se je ime- novan emu Lmejitelju že ponovnokrat za njegova okusno sestavljena reklamna dela splošno priznanje izreklo, pripo- ročamo vsom interesentom na oglase tudi njegovi najnovejsi izdaji. 752 c ZA ODJEMALCE ELEKTRlG- NEGA TOKA. Odjomalce elektricnega toka mestna eTektrarna zopet opozarja na točko 55 in 56 »Pogojov za dobavo toka«, ki veleva: Točka 55: Popravila na hišnih instalacijah naj se oddajajo predvsem koncesijoniranim instalater- jem. Mestna elektrarna prevzema. na- čeloma le popravila in prenovitve več- jih elektri'c. naprav. Tocka 56: »Kon- cesLJoniranini instalaterjein se naj od- dajo tudi popravifa na porabljivcih elektricnega toka, n. pr. na svetilih, li- kalnikih, mptorjih itd.« — Popravila na hišnih instalacijah naj vsled tega stranke oskrbe po oblastveno konce- sijoniranih instalaterjüi. Elektrarna vzdržujo samo napeljavno omrežje do glavnih varovalk v hišah in ima nad hišnimi instalacijami le kontrolo. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL € se vrši vsak vecer salonski koncert pod vodstvom kapehiika gosp. Silbersteina. NARODNA ENGIKLOPEDIJA S. 11. S. od firof. Slanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdko Biblio- grafski zavod, Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goricar & Leskovšek, Golje, v prcdpfacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goricar & Les- kovsek, Gelje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goricar & Leskovšek. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajct.ti v zelo okusni in estetieno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goricar & Leskov- šeK, Celje. c REDNI SESTANKI SAMQ- STOJNE DEMOKRATSKE STRAN- KE OB SREDAH so tako dobro obis- kan i in je za nje ßploh toHko zanima- nja, da se letos radi želje članstva vr- äUo tudi ˇ pocitnicah" vsoko sredo ob" pol devetih zyecer v klubovi sobi Gelj- skega doma. Clanstvo iz mesta ima pri- jetno priliko prosto in neprisiljeno razgovarjati se o vseh tekoeih javnih vprasanjih. Iz naših krajev« i POZ1V GG. ZDRAVNIKOM. Pr- vi jugoslovenski antialkoholni kongres v Beogradu je skfenil obnoviti delo »Drustva lekara i medicinara trezve- njaka« kot sekeija >'Jugoslov. Saveza Trezvenosti«. Podpisana sta poobla- ščena, da sprejemata in upisujeta cia- ne med gg. zdravniki in absolviranimi medicinci) na teritoriju SlovenLje. Do- sedaj je bil antialkoholni pokret v Slo- v>0|0 J <3J > > o O Dečman Ferdinand-------2-------22----------------96- - — — Esih Matija ....-------2-------31--------------------------------------------- Friedrich Ivan ...---------------11-----------_______ Gorenjak Josip . .------1— 1----------— _— — — — — — Hohnjec Viktor . .------1------24------------------ — - - — Janžek Marija . . .-----------------2---------- — - - — - — - Junger Ludvlk ..----------3------6------_______ Kroflič AIojz . . . .------3------34-------_- 45 65 - - - iZVOZi 34 telel Lapornik Ivan ...------1------3----------_______ Rebeuschegg Franc------13 6—9----------_ 495 434 — — — — Senica Karol ...-------------1 21------— — — - - — — Urbančič Adolf . .------2------5----------_|--------_ _ _ _ Voisk Rozalija . . .------1- 1—------"" -1 ~ 88 ~ — - "" Zany Viktor . . . .----------2------8----160- - - _ - Zavodnik Alojzija .------2------5------— _ — — — — _ — Čoh Stefan .... 1------------------------_ _______ Bernard! Drago . .-------------— — 3 — — — — — — — — — Krkočlvan ....----------------- 70 - - - _----------------------------Jzvozi 70 teiet Reberšak Anton . .---------------------j _ — _. _ _ _ _ _ _ Robek Anton . . .-------------— 2------—-------— — _ — — Lebič Fani.....-------------— 1 — — —-------54 — — — — | Plešivčnik Ana . .—-------------1------—-------250— — — — Žumer Josip . . . . —------------------------— - 100112 — — — — Permozer Anton ..------1—1 1 1----------1____ _ _ Leskošek Ivan . . .----------1-------------------------99 — — — — Lesjak Franc ...-----------------------------------______ Skoberne Fric . ,-----------------1------------------— 57— — — Potekal Ludvik . .-----------------2------------------— - — - - Trškan Alojzija . .--------------------j------------------— 25 — — — slanine Skupno . . . I l|-|29|l2| 5JU6J27------1-755|il78147------------- Učenec se sprejme v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15. 5-1 PfiwniPQ na KralJ'a Petra ces.tj' CelJe> DI IVIIIUoL se priporoča. Za dijake, de- lavce in otroke striženje samo Din 4--. Sprejema britve vbrušenje. M. Bukovčan. ISčem stelažo srcdnje vetikosti s öipaml za čevljarsko obrt. Vpraša se pri Martiu Kolšek čevlj. mojster Celje. 2-1 Prodam 3_3 dobro ohranjeno moško kolo (1000 Din). Naslov v upravi. Kupim boljse posestvo v celjski ali mariborski okolici v ve- likosti 8—20oralov. Pogoji: da je pose- stvo v enem kosu, da je hiša dobro ohranjena, z vsaj tremi sobami in pri- tiklinami, da je v lepi legi in nedaleč od postaje. Ponudbe s podrobnim opisorn in ceno je nasloviti: IVAN JURCA, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, II. 2-2 Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše ,-% dežnihe vseh vrst, za- jamčeno solid- nega domačega izdelka po naj- nižjih cenah nudi le Dežniharna 30S. ÖRHH3EK CELJE, Kralja Petra cesta it. 85. Popravila in preobleke izvršuje točno in solidno ! Na drobno! 10—3 Na debelo! Učenec zdrav in z dobrim Solskim spri- čevalom, se «ppeime v manu- fakturni in modni trgovini Miloš —6 PšeniCnik, Celje. PresBlffev trpyine. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo trpuino damsbih in moShih slamnikou in klobukov iz Gosposke ui. 4 v GOSPOSKO 111. Si» 27 ter se najtopleje pripo- ročam za nadaljnjo naklonjenost. Na izbiro so najnovejši jesenski in zimski filcmodeli po najnižji ceni. FRANC CERAR, lö^IliH Slaiiü, 1Z 0.1. Cel)e, Gosposka ullca 27. Proda se sfavba na periferiji mesta ob cesti, pripravna za napravo delavnic ali stanovanj, z vrtom, kakor tudi več stavbišč. Na- slov v upravi. 4—3 Eščem dobrega prirezača ki je zmožen pripravljati zgornje dele, ter vešč vseh ostalih čevljarskih del. Plača po dogovoru. Prijave pismeno ali ustmeno do 20. t. m. na naslov MARTIN KOLŠEK, čev- Ijarski mojster, Celje. 3—3 Vsak bo zadovoljen, ki kupi od mene konstruirano, elegantno OtOttl_nO z blaga »Rekord« po ceni Din 660*—• Dobi se samo pri edinem izdelovatelju &ntonu Baumgarlner, lapetniškl mojster 3 Celje, Gosposka ulica štev. 30. 2 Lesna industrija v južnem Banatu v bližini Beograda ob Donavi in železniški postaji, preskrb- ljena z polnojarmenikom in raznimi stroji za obdelovanje lesa, pohištva, krst in drugih mizarskih izdelkov kakor tudi veletrgovina z lesom s popolnoma moderno uredbo in modernimi poslopji, zgrajeno predštirimi leti, Se proda po najugodnejSih pogoiih. Bogata oko- lica in za vse vrste lesa ugodno tr- žišče. Interesenti naj se izvolijo obrniti na Kovinska banka efl. d. Kovin, 3 Banat. 2 Elektrotehn. in mehaniško podjetje Drago Gams CELJE — GABERJE ST. 91 Bwjavni oaslov: Kims Celj» - PoStnl predil Jt. 31. Naprava in popravilo vseh vrst v me- haniško stroko spadajočih predmetov, n. pr. kolesa, motorje, avtomobil©, ši- vaine, pisalne in vse ostale stroje.— Prodaja elektrotehn. in men. predmete, n. pr. elektromotorje, žarnice. kolesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gumijev vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ceni. Proračuni in prospekti brezplačno, 10 istotakr» strokovni nasveti. 7 'WÜNUBPf »NOVA DOBA« Stev. 88 Telefon 8tev.75 In 76 Podružnica PoštniČek.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000-— Cenfrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve » , * ,«cjcfi.Kie loter»ije. Olvarja akrediiive In izdaja krcdltna pisma za Iu- in inozemstvo. Cement, KoK5, anglest 1st &- zijsK« briHctc HaKor todt prentog in dn/a, rezatte in sclfa«e, fypS najeeneje pri Fr. pajtnan, Cdj«, jYlatija CubceVa 2. 3-2 ¦ ¦BIHBnBOIBIBlBDBIlBDIBaiill IH.Ropas,Celje Zaloga noyih ter preigranih kla- virjev in pianin, samo prvovrstnih tvrdk. 3-3 V8a popravila in uglašanja točno in strokovnjaško. — Uglašanja vseh vrst klavirjev in pianin. Stanovanje v mestu, i š č e nezaščiten obrtnik s tremi ali 2 velikima sobama, kuhinjo ter pritiklinami. Naslov v upravništvu. 3—3 „IN KR A" ixidLustK»ij st Ptr»aavait D. CeHini & Oomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 6 Cene konkurenčne! > s \s > I — « i o I *~ o | • ¦*¦* o. I -^° I S - I 5 °- I =» o I «s r Popolnoma varao naloüte denarne prthraifke pri zadrugi URSTHI DOM stxvb. tu kreditd SHSr.vom. maenao t Gaberjn pri Ccljn VeC}e sbrim f*a»fr p# ^BfOfora rar^godneje Junstv» A ^ios» ««t t «tHSjon 250.000 Din. Pisarna v Cc^n» tiiliimuiaa tdlea št. 15. >4 Ei, 'S jo r-f- < o 3avno skladisce.. preuoznü družba Telegr. .Skladisped' jB jt \J |Jjjjjj - SlOVBHlJQ Tel.Interurbanšt.48 Bančni konio: Prva hr vat ska šfedionica, podružnica Celje. — Ljubljanska kreditna banka podr. Celje - Celjska posojilnica d. d. Celje. Mednarodni transporti. — Javna, carinska in špedicijska skla- dišča spojena z lastnim tirom z državno železnico. — Carinsko posredovanje. — Reklamacije in inkaso. — Prevozi. — Zbirne pošiljke na vse strani. — Transporti lesa in hmelja, zavaro- vanje vseh transportov. — Družba ustanovljena od trgovcev in industrijcev mesta Celja in okolice. Razna zastopstva.— NajboljSe zveze s tu- in inozemstvom. — Kulantni pogoji. — Hitro delo. — Najcenejše oferte. — Trgovci mesta Celja in okolice se opozarjaio na to podjetje, ki deluje v svojem delokrogu, najceneje izmed vseh špedicijskih tvrdk v Sloveniji. 5—3 Cenjenim Interesentom *i vljudno vednost, da sestavljam letos novo stensko reklamo in sfcer: IHednorodiu tiofelski koledor 1926 z voznim pedom. Ker se bodo imenovane stenske reklame razpošiljale vsem hotelom v Jugoslavijl, bo imel vsak oglas na tem koledarju uspeh in bo to najcenejša reklama. Za obilna naročila se najtopleje priporočam in beležim z odiičnim spoštovanjem Franjo Prelog lastnlk anoncnEyilin reklamnega zauado .lugogpafija', Celje, Zataijo S liaznanilo preselifve. 10—8 Tcm potom vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem prcselil svojo popolnoma novo urcjcno ter bogato opremljcno manufakturno trgovino iz Plcvčakovc hiše v Gaberju Pioj[.55(priplilil»')issj2-Ce!jc. V'zalogi imam razno tu- in inozemsko blago vseh vrst, kakor vedno doslej tudi sedaj po najnlžjih konkurenčnih cenah. — Priporočam sc za nadaljnji obilni nakup ____ _______ z odličnim spoštovanjem JL* JKlH^UL4Dl.lS( frgouina z manufahturnim blagom. Specijalna kleparska delavnica za kopalne banje, moderni ter zanesljivi aparat za preizkušanje strelovoda in naprava novih stre- lovodov. Klep. stavbno. podjetje. Fronc Tashep, v ui m Celje, Fred gpofijo. Kleparstvo, vodovodne Inšta- lacije in xiaprava sirelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprejemaVsaddazgoraj omenienih stroH HaKor tudf popraVila pO5trczba toctsa. Cene ztnerne. Solidna izVrsitcv. 401 100-36 Pupilaraovaren f« JavnokMHIston denarii! aeavod oelj»kega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljen* let* 185*. - Pod trujnim drtearnha n&dsorstvom. V lastnl palači PpI kolodvoim. Vitf tmumiteiil POMI mm tsvritdefo naJfcBUantiiele, Wiro 1ä toC- B»v Ugodiio fctMnttttnranle. Pofasnlla in wutmven brexplacaa. Yrtdnost rexervnib xakladov matd «ron 2$,OOO.OOO«-n. Za hran?tne vtoge jaroßi mesto Oefjs s celim svojim premoženjem in 2 vso svojo davčno močjo