JI	v
rvrg 425S0 SLOVENSKI :ggvs
«bm t«
1119 II |||| || I | | «¡J^ptata! tM
ggg I. II v UII II A U
pm^ «• «t?«** 11 11 ■ |8 E 11 1H JfjH 3 n 5 T!!**
ssrgt U U U 1 U JU A IIh ^¿H^
«^.^ocntaT	List ljudstvu v pouk in zabavo.	^T^SST
Štev. 1.
Dragi Slovenci!
Novo leto je napočilo. Zopet imamo za seboj odmorjeno dobo svojega življenja.
Vsak pošteno misleč človek se bo ozrl na preteklo dobo ter premislil svoja dejanja, svoje izpolnjene in neizpolnjene upe in želje. In rekel bo, to sem storil dobro, to bi bil lahko drugače. Dobro, da se mi ta želja ni izpolnila, tega že nikdar več ne storim — in konečno bo izprevidel, vse, kar je storil, je minulo brez nasledkov, samo kar je d o-brega delal, če je komu kako uslugo storil, bodisi še tako malo, ali če je celo človeku zopet pomagal na noge, če je ne glede na napade od sovražne ali prijateljske strani dobro in koristno delo izvršil — edino to bo imelo za njega po preteku celega leta vrednost, vse drugo bo pozabil.
In čim več dobrega in koristnega je storil, tem večje zadoščenje in veselje bo imel. Rodila se bo v njem želja, delati še več dobrega in to tem lažje, ker ima sedaj že skušnjo celega leta za seboj. Izprevidel je, da se mora pri vsaki malenkosti kaj učiti ter, če ostane dosleden, bo v vsakem letu popolnejši.
Slovenec ima srce na pravem mestu in ni dvomiti, da imate iste misli, kakor so tu napisane. Ce jih ne bi imeli, bili bi obžalovanja vredni.
Božjo zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, Slovenec lahko ume. Poglej Slovencu odkrito v oči, in prepričan si o tem. Ljubimo vse ljudi! Tudi Nemca? Seveda tudi njega. — Ali pa moramo
Listek,
Stari Bog še živi.
Dogodbica; poslovenil Višnjevicki.
I.
Bilo je meseca grudna 1. 1896. V mestu
M......, kjer se godi naša povest, je vse
pusto in prazno. Zunaj brije mrzel veter ter se igra s padajočimi snežinkami, iskajoč po dobro zaprtih hišah odprtin, da bi obiskal človeštvo in je pri gorki peči nekoliko pretresel.
V tem mestu je stanoval razven drugih trgovcev tudi trgovec Likavec, posestnik sloveče trgovine s perilom in drugim blagom. Ali danes se temu trgovcu silno mudi. Kar dirja po ulicah, da se ljudje, kolikor jih je sploh videti na ulici, kar ustavljajo in gledajo za njim. Izginil jim je v privatno stanovanje policijskega nadzornika Frančiča.
»Oprostite, gospod nadzornik, da vas motim«, reče, ko vstopi k njemu v sobo.
»Kaj pa se je pripetilo?« vpraša nadzornik.
»Nekaj prav posebnega, posebno za mojo osebo, če se mi ne posreči, da dobim ukradeni predmet nazaj.«
»Torej tatvina? Prosim, sedite in mi stvar razložite.«
V Maribora, dne 1. januarja 1903.
radi tega tudi ljubiti velikansko krivico, katero nam on dela? Krivico Nemca sovražimo in zaničujmo! Nemec torej in njegova krivica so čisto drugačne stvari.
So nekateri, ki vedno vzdihujejo: »Oh, jaz hočem le mir in nič drugega, saj miroljubnost je najlepša lastnost.« Mi pa vprašamo: zakaj pa sploh živimo? Kako dolgo človek živi, ima le tudi to dolžnost, braniti pravico in neustrašeno bojevati se proti krivici! Kdo drugi nas je tega lepše učil kakor naš Izveličar Jezus Kristus sam!
Kdor torej »mir ljubi« ali bolje rečeno lenari, tega ne moremo častiti, ampak moramo ga le pomilovati!
Znano vam je, kako se vpije po nemških časopisih, če zahtevamo slovensko šolo, bodisi prepotrebno ljudsko ali srednjo šolo. Mi zahtevamo šole, ker potem kaj vemo, si lažje zaslužimo svoj kruh ter smo sploh koristnejši ljudje. In kaj je vzrok, da nam branijo slovenskih šol? Jat vem in ne dvomim, da imate tudi vi .'»iO^piapri&mje, da nam radi tega ne privoščijo slovenskih šol, ker hočejo, da se ponemčimo. Kdor se pa da ponemčiti, je brezvesten človek, kateri ne samo, da ne stori s tem nič pametnega, ampak si škoduje. On je brezvesten, ker rojen Slovenec ostane Slovenec, če še tolikokrat pravi, da je Nemec. Rojstva vendar ne more zatajiti, sicer mora lagati. Zakaj se torej laže? Ker to Nemec ali nemški denar od njega zahteva. Nemec je, če to stori — krivičnež. Njegov denar — je Judežev groš.
Prvi sili človeka h grehu, drugi ga h grehu podkupuje. Kdor ima odkrito srce in
Ko se je Likavec vsedel, začne pripovedovati : »Le v najhujši sili se obračam do vas, ker druge pomoči ne vem. Na sumu imam namreč osebo, kateri sem še pred kratkim zaupal vse. Saj poznate mojo prodajalko Jelico Tilčnik?«
Nadzornik vstane osupnjen.
»Jelica Tilčnik? Kaj je ž njo? Pridna, poštena deklica — njen pokojni oče je bil moj prijatelj — pa saj ne sumito nje?«
»Zalibog«, vzdihne trgovec. »Pokazala se je v pravi luči. Poslušajte! Mlado dekle je že pri meni tri leta. Vedno je bila pridna ter tudi priljubljena pri vseh. Imela je oči, kakor bi rekel, povsod in za vsakega in niti najmanjša reč ni preminula iz moje prodajal-nice.«
»In sedaj pravite, da vam zmanjkuje ?«
»Tako je. Od nekaj časa sem sem opazil, da mi preminjajo vsakovrstne reči. Prvikrat, pred kakim pol letom, sem pogrešal ducat srajc. Mislil sem, da se je pošiljatelj zmotil, ter sem povedal tudi Jelici, ki je bila preplašena in nemirna. Pa zato se nisem nič brigal. Pozneje pa, ko se mi je to večkrat pripetilo, sem začel opazovati njeno nemirnost in preplašenost.«
»Pomanjkovanje blaga se je torej ponavljalo?«
Tečaj XXXVII.
jasno pamet, to uvidi. Kdor pa dobre volje k temu nima, ta seveda ne vidi in tudi videl ne bo, ker je slep.
Gotovo so vam znani nekateri taki za-sleplienci. Vprašajte se, morete li imeti do njih spoštovanje? Priznati se mora, da je večina teh zaslepljenih sinov propala in brez-značajna. Kdor nima ponosa v sebi, ta sploh ni za nobeno resno delo. Vzrok temu propadu pa je edino le ta: Malo se vendar vsakdo sramuje, kdor svojo narodnost zataji, že očitanje, katero vidi v očeh svojih bližnjih, mu je neprijetno. Da se iznebi tega čustva, pa skuša prepričati svojo okolico, da ni storil nič napačnega. Ker pa ni mogoče, da bi poštenjaka o tem prepričal, pa z brezvestnimi besedami in dejanji ljudstvo pohujšuje in pači. In če se mu to posreči, potem pač ni propala samo slovenska narodnost, ampak tudi vsi ti ljudje, ki so se ji izneverili. Pri takih ljudeh ne najdeš več mirne vesti. Ž njimi pa se tudi Nemci ne obogate. Nasprotno, oni ceh okužijo še poštene Nemce. Pošteni Slovenec in posebno poštena Slovenka, za take ljudi ne imej drugih besed ko »fej te bodi!«
Znano je, da je med nami Slovenci jako veliko »miroljubnih« ljudi. Miroljubnost je lepa lastnost. Zalibog, da se ona mnogokrat krivo razume. Je veliko ljudij, kateri svojo lenobo tako imenujejo. Zopet je veliko ljudij, kateri svojo bojazljivost tako imenujejo. Le malo ljudij je takih, kateri si jo prav tolmačijo. — Miroljuben je edino le ta, kateri ne išče prepira ali razpora — kjer ga treba ni. Kdor pa je prelen ali preboječ, odkrito be-
»Da. In vedno dražje reči so mi izginje-vale. Naznanilo se mi je tudi, da ima Jelica Tilčnik razmerje z nekim ključavničarjem, ki hoče postaviti svojo delavnico in se potem oženiti. Tudi je nakupila za poroko v različnih prodajalnicah raznovrstne reči. To se mi je čudno dozdevalo, ker dekle ni imelo sredstev, kajti še s svojim zaslužkom redi svojo mater in dve sestričini.«
»Zakaj pa sumite ravno Jelico? Kakor mi je znano, imate še več oseb.«
»Samo knjigovodjo in enega pomagača. Zadnji, stari Nemnik, tega gotovo ni napravil —.«
Nadzornik pokima smehljaje.
»In Lahkožive, moj knjigovodja«, nadaljuje trgovec, »je jako priden človek in dobre rodbine. Njegov oče je moj prijatelj, kateri podpira še svojega sina z vsemi mogočimi sredstvi.«
»Hm, gotovo. In tuje roke ne morejo tatvine —«
Likavec zmaje nevoljuo z glavo.
»Popolnoma nemogoče, ako vam povem le včerajšnje naklučje. Pred nekaj dnevi je naročila gospa baronica pl. Benoes v moji trgovini elegantno obleko, pretkano z zlatom. Obleka naj bi bila okinčana s cvetlicami in na njih cvetih bi se naj lesketali biseri kot jutranja rosa. V ta namen mi je dala škat-
8W Današnji list ima „Naš Do m" kot ppilogo I
sedo povedati, kjer se gre za načela resnice in pravice, recimo za nedotakljive naše narodne pravice, tega nikdar ne smemo imenovati miroljubnega — tak človek je izgubil vsako pravo na spoštovanje med poštenimi ljudmi! Kdor hoče razumeti, ta razume.
Novo leto nam torej ne sme biti znamenje miru. Novo leto, kakor sploh vsako leto v človeškem življenju, bodi vsem poštenim ljudem opomin: V življenju ni miru! Življenje je večni boj za pravico in proti krivici! Kdor v tem boju več deluje, kdor kaže več ljubezni do pravice, več gorečnosti za dobro delo, ta si je boljši del izbral!
Za narodne svoje pravice pa moramo delati vsi brez izjeme. Ne samo slovenski meščan, tudi slovenski kmet, slovenske kmetice, krepki slovenski fantje in mile slovenske deklice, vsak kolikor in kjer more. Kako, to ve vsak prav dobro sam.
Geslo vam bodi: Občujte samo z narodno značajnimi ljudmi, z drugimi ne več kakor je ravno potreba!
Geslo vam bodi: Kjer je le mogoče, pošljite svoje slovenske otroke v slovenske šole ! Berite samo poštene slovenske časnike, lažnjivih in grdih se pa ogibajte!
Deželni zbor.
L. 1861. so^se vprvič vršile volitve v deželni zbor štajerski. Marsikoga vtegne zanimati, če podamo v naslednjem imena deželnih poslancev, ki so zastopali v prete-čenih 41 letih kmetske občine na Spodnjem Štajerskem:
Volilni okraj Celje: 1861 dr. Mortl Jan., 1865 dr. Razlag, Wolf Jožef, 1862 Reisinger, 1863 Lichtenegger. 1867 dr. Razlag, Žuža Ivan, Lipoid Janez. 1870 dr. Voš-njak Jožef, dr. Dominkuš Ferd. 1871 dr. Vošnjak Jožef, dr. Dominkuš Ferd. 1878 Zolgar Mihael, dr. Dominkuš Ferdinand. 1884 Vošnjak Mihael, dr. Dominkuš Ferd. 1887 dr. Sernec Jožef. 1890 Vošnjak Mihael, dr. Sernec Jožef. 1896 dr. Sernec Jožef, dr. Dečko Ivan. 1902 dr. Dečko Ivan, dr. Hra-šovec Jurij. — Maribor: 1861 pi. Feyrer Al., Loschnig Mihael. 1867 dr. Dominkuš Ferdinand, Seidl Konrad, dr. Vošnjak Jožef.
1870	Seidl Konrad, Brandstetter Friedrich.
1871	Seidl Konrad, Brandstetter Friedrich, 1876 dr. Radej Franc. 1878 Flucher Janez, dr. Radej Franc. 1884 baron Godi Lanoy, Herman, dr. Radej Franc. 1890 Robič Franc, dr. Radej Franc 1896 Robič Franc, Lendov-šek Mihael. 1902 Robič Franc, Roškar Jan. — Ptuj: 1861 Herman Mihael. 1867 Her-
man Mihael. 1870 Herman Mihael. 1871 Herman Mihael. 1878 Herman Mihael. 1884 Raič Božidar, 1886 dr. Jurtela Franc. 1890 dr. Jurtela Franc. 1896 dr. Jurtela Franc. 1902 dr. Jurtela Franc. — Ljutomer: 1861 Globočnik Anton. 1867 dr. Prelog Mat. 1870 Kukovec Janez. 1871 dr. Sernec Janez. 1878 Kukovec Janez. 1884 Kukovec Janez. 1890 dr. Dečko Ivan. 1896 dr. Rosina Franc. 1902 Kočevar Janez. — Slovenjigradec: 1861 Lohninger Matija. 1867 Rak Jožef. 1870 Adamovič de Cepin Karol. 1871 Ada-movič Karol, 1874 Schmidt Feliks. 1878 dr. Schutz Jožef. 1884 dr. Schutz Jožef. 1890 dr. Lipoid Ivan. 1896 Vošnjak Ivan. 1902 Vošnjak Ivan. — Brežice: 1861 Janeschitz Janez. 1867 Lenček Alojz. 1870 Košar Frane. 1871 Janeschitz Janez, 1874 Znideršič Ignac. 1878 Žnideršič Ignac. 1884 Jerman Jožef. 1890 Jerman Jožef. 1896 Zičkar Jožef. 1902 Zičkar Jožef.
Zadnja leta se niso naši deželni poslanci več vdeleževali deželnega zbora. Vzrokov, zakaj tega niso storili, ne bomo tukaj navajali. Slovensko ljudstvo je pri zadnjih volitvah meseca novembra popolnoma odobravalo to postopanje naših poslancev. Novoizvoljeni poslanci so pri svojem shodu 19. decembra v Mariboru to posebej povdarjali in izrekli, da njim je tudi zdaj od njihovih volilcev čisto na prosto voljo dano, naj storijo po svojem najboljšem prepričanju ter naj vstopijo v deželni zbor ali se ga naj izogibajo, kakor se njim z ozirom na koristi našega naroda boljše dozdeva.
Sklenili so, d a vstopijo. V posebni izjavi bojo pri svojem vstopu naznanili, da so pripravljeni, sodelovati pri posvetovanju o deželnih zadevah, dokler njim bo to-le mogoče.
Prva seja.
Dne 29. m. m. so se zbrali novoizvoljeni poslanci štajerski k prvi seji. Pozornost so obudili slovepsk poslanci, katerih že dolgo več niso videli v Gradcu, in pa bauern-biindlarji, katerih je prišlo tokrat 7 v deželni zbor, a prej je bil le jeden bauernbiindlar. Cesarski namestnik grof Clary pozdravi vse poslance, posebno pa poslance slovenskega naroda in izrazi svoje veselje, da so zopet prišli v Gradec. Potem predstavi zbornici deželnega glavarja grofa Attemsa in njegovega namestnika dr. Fr. Jurtelo. Tudi deželni glavar grof Attems pozdravi zbornico in omenja, da je zbornica polnoštevilno zasedena, ker so tudi Slovenci prišli zopet v Gradec. Zbornica si izvoli zapisnikarjem dva Nemca Erberja iz Mute in graškega advokata dr. Hofmanna
Wellenhof. Overovateljem so izvoljeni sami trdi Nemci Hackelberg, Sutter, Lenko in Daniel.
Izjava slovenskih poslancev.
Napeta pozornost je nastala v zbornici, ko se vzdigne slovenski poslanec in glavarjev namestnik dr. Jurtela ter govori — v nemškem (!!!) jeziku v imenu slovenskih poslancev sledečo izjavo: Slovenski poslanci smo v prejšnjem zasedanju zapustili deželni zbor iz razlogov, ki smo jih ob svojem času tudi razložili, ter nismo več prihajali v deželni zbor. Ce smo sedaj ob začetku novega zasedanja zopet vstopili v deželni zbor, čeravno še razlogi, ki so bili prej za nas merodajni, niso izginili, storili smo to, da Se enkrat poskusimo, da se pritožbe in opravičene zahteve slovenskega naroda v prosvetnem in gospodarskem oziru uvažujejo, posebno glede deželnega reda in deželnega volilnega reda, s katerima se sedaj godi velika krivica slovenskemu narodu.
Cela zbornica je tiho poslušala izjavo slovenskih poslancev.
Različni predlogi.
Poslanec dr. Deršata poroča o začasnem proračunu, ki se mora še pred novim letom sprejeti. Njegov predlog se sprejme. Slovenci so glasovali proti.
Poslanec Robič in tovariši so predložili predlog o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda..
Poslanec Zičkar stavi predlog, da se ustanovi kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom.
Na to se je zasedanje odgodilo in deželni glavar je želel poslancem veselo novo leto!
Državni proračun za 1.1903.
(Konec.)
Stroški železničnega ministrstva znašajo 243 milijonov 388 810 K, vsi dohodki so proračunjeni na 283 milijonov 740 380 K, železnični minister ima plače 40 000 K, vse osobje železničnega ministrstva skupaj: 2 milijona 661.760 kron.
Poljedelsko ministrstvo. Stroški so proračunjeni na 17 milijonov 867.013 K, dohodki (iz državnih gozdov itd.) 14 milij. 865.660 K.
Pravosodno ministrstvo. Vsi stroški: 72 milijonov 326 691 K, minister dobi 40.000 K 2 sekcijska šefa skupaj 42000 kron, vse osobje v ministrstvu: 648 700 K.
Najvišje sodišče potrebuje 1.326.200 K. Stroški za sodišča na Štajerskem znašajo:
ljico z biseri. Te vrste naročila niso pri nas nič kaj nenavadnega, zatorej sem vzel bisere in jih s škatljico vred zaklenil v predalček. Danes, v nedeljo, se ne dela nič v moji trgovini. Prostori ležijo v pritličju mojega privatnega stanovanja. Navadno ni v nedeljo nikogar v mojo trgovino, zato sem se podal danes ob treh popoludne v ta kraj, da bi nemoten pisal par nujnih pisem. Kar pride — kdo bi popisal moje začudenje — gospica Tilčnik nasproti.«
»Nemogoče!«
»Tudi jaz sem komaj verjel mojim očem. Vprašam jo jezno, kaj išče tukaj, na kar mi pove, da sem jo dal ob treh popoldan poklicati v trgovino. Ko sem ji povedal, da to ni res, se je ustrašila in začela jokati. Kdo pa je prinesel to vest, jo vprašam ? — ,Nek fant je prišel', mi odgovori, ,pred kakima dvema urama ter mi povedal. Čudila sem se, kako je to mogoče, ker se do sedaj še ni nikoli pripetilo, vendar sem šla ter vas čakam že četrt ure. Ravnokar sem hotela k vam, vas vprašat, česa želite.' Jezno sem ji rekel, naj odide, in zdelo se mi je, da se je zaničljivo nasmehnila, ko je zapustila sobo. V prvem hipu mi je postalo žal, da sem tako ravnal, pa takoj mi je šinila misel v glavo, grozna misel, da sem kar planil s stola in odprl predal — toliko da nisem padel, tako
sem se ustrašil — škatljica z biseri je izginila.«
»Mislil sem si«, dostavi grenko nadzornik. »Je pa bil predal zaklenjen?«
»Seveda, ker sem ga vsakokrat zaklenil. In tudi je bil zaprt, ko sem tatvino zapazil. Odpreti se je moralo s ponarejenim ključem.«
»Odkod naj bi dobila Tilčnik ponarejeni ključ?«
Trgovec zmaje z ramama.
»Kaj jaz vem? Njen ženin je ključavničar —.«
»Tudi njega poznam. On je priden in pošten mladenič, o katerem se ne more reči nič slabega. In vendar — nerazumljivo, zelo nerazumljivo! — Vi seveda želite, da se začne hišna preiskava?«
»In sicer takoj brez odlašanja«, zakliče Likavec razburjeno. »Zato sem prišel k vam. Ako bi se ne šlo za bisere, bi tega nikdar ne naznanil — te pa moram najpozneje do jutri imeti, drugače je uničena moja trgovina !«
»To vem«, odgovori Frančič. »Pa tega si ne morem misliti«, mrmra globoko zamišljen, hodeč po sobi gori in doli. »Ali osebni upliv na Jelico nima nobenega vspeha?«
»Prepričan sem, da je vse zastonj. Ona je zapeljana in tudi ne bode nič pristala.
Neumno dekle — z veseljem bi ji še dvojno svoto od ukradenih reči posodil«
«Ali boste pri hišni preiskavi prisostvovali?«
»Za celi svet ne! Pogled jokajočega dekleta bi ne mogel prenesti. — Njena mati je poštena ženska in — če bi — ne!«
Nadzornik privoli: »Vidim, da ni drugače«, reče čez nekaj časa s težkim srcem. »Takoj grem na delo, gospod Likavec. Še danes dobite od mene poročilo.«
Likavec odide, policijski nadzornik se pa odpravi na preiskavo.
III.
V stanovanju vdove Tilčnik se je zbrala majhna, pa vesela družba. Na častnem mestu, na divanu sedita ženin in nevesta. Je-lica, lepo, vitko, plavooko dekle, z radostnim smehom na ustnicah in zraven nje Anton Veselič, nje ženin, tri ali štiri leta starejši, Sirokopleč. Nato so se vrstili prijatelji Antona in dve prijateljici Jelice, v sredi teh pa 16 letni brat in dvanajst ter štirinajstletni sestričini srečne neveste.
Od vseh je bila Jelica jedina, ki ni bila prav vesela. Sestanek z gospodarjem, ki ji je prišel nepričakovano, ji ne gre iz spomina. Sili se vtopiti v misli ljubezni in sreče na strani ženina.
3,774.364 K. Proračunjeni stavbeni stroški za novo okrožno sodišče v Mariboru so se prekoračili za 89.400 K V Slovenji Bistrici znaša zadnji del stavbinih stroškov za uradno poslopje in za zapor 80136 K. Notranja oprava tega poslopja 6 000 K. Za novo poslopje okrožnega sodišča v Celju (1. del) 130 000 K. Notranja oprava novega poslopja za okrožno sodišče v Mariboru je znašala 140 000 K.
Politični ogled.
Presvitli cesar je sedaj popolnoma ozdravel in bo sprejemal od 5. januarja naprej zopet redno avdijence.
„Novice" — prenehajo. Z novim letom so v Ljubljani prenehale izhajati »N ovice«. »Novice« so dosegle s preteklim letom svoj 60 letnik, ter so dosegle velikanska uspehe pod uredništvom nepozabnega očeta Slovencev, rajnega dr. Jan. Bleiweisa. Zadnja teta pa so postale »Novice« popolnoma brezpomemben list.
Žalostni dogodki. Naš presvitli cesar mora prestati veliko žalosti. Tudi letos osi- j veli in od raznih bridkih dogodkov skušani vladar ni imel veselih božičnih praznikov. Prestolonaslednica na Saksonskem, nadvoj-v< dir.ja Lujiza, hčerka vojvode toskanskega Ferdinanda, je zbežala s 24 letnim učiteljem svojih otrok, z nekim Gironom. Sedaj prebiva v Genevi na Švicarskem. Povratek na Saksonsko ji je zabranjen. Prestolonaslednica je v 32 letu in mati petero otrok. Istotako je odšel v Genevo njen brat nadvojvoda Leop' ld Ferdinand ter sporočil od ondot, da želi izstopiti iz cesarske hiše ter se poročiti s svojo izvoljenko Marijo Adamovič. Nosil bo priprosto ime Leopold Wo fl ng. Adamovič je stara 28 let, nadvojvoda 36 let.
Sestanek treh vladarjev se bo vršil baje v drugi polovici meseca marca v Opatiji. Sestali se bodo cesar Franc Jožef, nemški cesar Viljem in rumunski kralj Karol. Dogovarjali se bodo menda radi balkanskih zadev.
Rnsija in Slovanstvo. Ravno 25 let je, odkar je končala ona za nas Jugoslovane velezoamenita vojska, po kateri je Rusija Bulgarijo, Srbijo in Crnogoro osvobodila turškega jarma ter za Bosno in Ercegovino izborila pravico, da ju zasede Avstrija. V spomin na ta čin je ruski car Nikolaj ukazal, da se ima vsakemu še služečemu vojaku vojne kakor mornarnice, ki se je pred 25 leti slovanske vojske udeležil, izplačati 100 rub-ljev, to je v našem denarju okoli 325 kron.
Vojska v Venezueli. Angleško-nemško brodovje je dosedaj zaplenilo 20 venezuelskih ladij. Toda do nadaljnih korakov ne bo prišlo, ker se obe sovražni si stranki hočeta podvreči razsodbi mejnarodnega mirovnega sodišča v Hagu.
Razne politične novice. Naš cesar je pisal papežu pismo, ki so ga podpisali ysi nadvojvodi in nadvojvodinje, naj bi se pokojna nadvojvodinja Magdalena proglasila svetnicam. — V Przemislu v Galiciji se bo vršila v kratkem sodna obravnava zoper nekega mlinarja, nekega natakarja in več obrtnikov, ki so vohunili v prid neki sosednji državi. — Neka nemška igralska družba je vprizorila v Belgradu burko »Neumni Vencei«, v kateri se zasmehujejo Čehi. Občinstvo je z žvižganjem preprečilo igranje. — Listi javljajo, da se je vsenemški poslanec Stein, ki ves gori za luteranstvo, pred kratkim pri neki vsenemški slavnosti tako napil, da je predsednik moral zaključiti zborovanje. — Maloruski deželni poslanci v Galiciji so sklenili, da bodo v deželnem zboru obstruirali državni proračun. — Uredništvo jungovskega lista »Učiteljski Tovariš« je prevzel gosp. E. Gangl. Dosedaj ga je uredoval gosp. I. Dimnik. — V deželnem zboru istrskem so italijanski poslanci predlagali združitev Istre in Trsta.
Dopisi.
Kozje. (Raznoterosti.) V Kozjem je bila sredini meseca grudna volitev v okrajni šolski svet. Izvoljena sta enoglasno dva ka-toliško-narodna moža dr. Frančišek Jankovič in Franc Brilaj, posestnik v Opečniku. Dosedanji načelnik okrajnega šolskega sveta, Anton VertovSek, po duhu in značaju hud liberalec, je popolnoma propadel. Samo jeden glas je nekje ujel. Dobro! Le vedno tako naprej in kmalu bode se popolnoma razbil veliki zvon liberalizma v Kozjem. Živeli vo-lilci! — Tudi nekaj božičnih uzmovičev se je klatilo po kozjanskem okraju, ki so si tu in tam za poboljšek nekaj nanesli. Da bi jim le vse dobro teknilo. Imejte pozor pred uzmoviči, da se vam ne bode treba kesati. — Naš č. g. kaplan Ivan Jančič so nekaterim ubogim šolskim otrokom po radodarnih kozjanskih dobrotnikih priskrbeli za božičnico nekaj nove obleke. To lepo božično darilo so otroci sprejeli dan pred božičem. Marsikateri otrok ubogih starišev je z veseljem in hvaležnostjo korakal ta dan s punkeljčkom pod pazduho z božičnimi darili domov. Pri-
Jeden zbranih gostov ravno razlaga, kako je sam enkrat snubil, in tedaj se je prvikrat Jelica ta večer nasmejala iz polnega srca — Kar potrka nekdo na duri in 12 letna Anica, ki je šla odpirat, naznani, da želi policijski nadzornik Frančič govoriti z materjo.
Ta se hitro vzdigne, pogleda pomenljivo hčerko in se nasmehne, češ, gotovo je prinesel čestitke in dar nevesti. Ali vdova izostane dolgo, dolgo. Nemir se poloti Jelice in že hoče vstati, da pogleda, kaj je, kar se prikaže glava matere in pokliče hčerko za trenutek iz sobe.
In obraz materin! Izražal je grozo; bled obraz, tresoč glas! Vsi gostje osupnejo, ženin gleda vpraSajoče nevesto, ki se je vzdignila in odšla iz sobe.
Gospa Tilčnik jo prime za roko ter jo pelja v kuhinjo. Tukaj je stal nadzornik v spremstvu nekfga drugega moža. Oba sta imela civilno obleko in nadzornik je poskušal napraviti zelo strog obraz, vendar se je v obraznih potezah kljub temu videlo pomilovanje.
»Tukaj je«, reče mati ter pokaže svojo hčer staremu prijatelju.
Ta pa gleda vprašajoče v obraz mladega dekleta.
»Uboga gospa Tilčnik«, reče potem ter
jo prime za roko; »zelo težko mi je, da moram priti ravno v tej uri. Kako rad bi, kot star prijatelj vam čestital ter se pomudil kako urico v vaši družbi — mesto tega pa moram spolno vati svojo dolžnost!«
»Kaj — kaj je?« vpraša plašno Jelica.
»Strašna sumnja je prišla čez te, moje dete«, reče nesrečna mati. »Ti naj bi bila ničvredna tatica — ti naj bi ukradla vse stvari, ki so zadnji čas izginjevale in sedaj, da si ukradla bisere, *ki jih je imel tvoj gospod v svojem predalu —.«
Mati obmolkne. Jelica je padla kot nezavestna na tla. Njen, od radosti rudeč obraz je pobledel kakor sneg.
»Jaz — tatica!« zašepeče komaj slišno. »Moj nebeški Bog, jaz —.«
»Torej ne priznavate, da bi bili ukradli omenjene reči«, in oko se mu zjasni. Zdelo se mu je, kot bi odložil težko breme.
»Gospod nadzornik«, reče jokaje Jelica, »saj me poznate že od mladih nog — ali sem bila kdaj malopridna in lahkomišljena. Oh, kako si more gospod Likavec, kako si morete vi misliti kaj takega?«
Nadzornik maje pomilovalno z glavo. »V tej reči sem jaz nedolžen, Jelica«, in ji razloži, kaj mu je trgovec povedal. »Ali je res, da ste bili po nekem fantu poklicani v
srčno zahvalo izrekam v imenu starišev gospodu kaplanu in vsem, ki so kaj v ta namen darovali. Ljubi Jezušček, prijatelj otrok, naj vam vsem stoterno povrne. — O Božičnih praznikih se je menda prvič pri nas pela prav ubrano latinska sv. maša. Čast in slava našim pevcem za požrtvovalni trud. Ob koncu pa želi vsem srečno novo leto Kozjanski poročevalec.
Iz Sevnice. (Občinske volitve.) Kakor ste poročali v vašem cenjenem listu, vršile so se občinske volitve dne 18. dec. p. 1. Kakor menda nikjer, tudi pri nas ni izid volitve vsem povolji. Agitiralo se je na dve strani, nekaj za trg, nekaj za kmete. Doslej so imeli tržani dve tretjini odbornikov, no zdaj so jim kmetje dva spodrinili. Tržani pravijo, da bi kmetov ne smelo biti več kot ena tretjina, to je šest. Pa najbrž da tisti, ki to pravi, ni dobro računal. Veliko je bilo javkanja pri posameznih, ko je moral neki posilinemec izostati, ki je bil že dolgoletni odbornik. — Žalostno je bilo le pri volitvi, da so kmetom njihovi sotrpini nasprotovali, saj kmetje itak nič hudega ne nameravamo. Hvala Bogu, da imamo dovolj sposobnih mož za odbornike. Nabrali bi jih lahko še za dva taka odbora, toliko jih je bilo na razpolago na dan volitve, pa žalibog, ko je le za 18 mož prostora. Koga naj izvolijo županom, pa ne bodo menda odborniki veliko premišljevali. — Veselo novo leto, vam gospod urednik in vsem čitateljem želi
Ževestekdo.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Veselo novo leto! Vsem prijateljem, naročnikom in čitateljem želimo veselo novo leto! Podpirajte nas pridno z jedrnatimi, kratkimi poročili, nabirajte nam naročnikov, in naš list bo najzanimivejši, najbolj razširjen in tudi najbolj priljubljen in uvaževan na Spodnjem Štajerskem.
Slovenski deželni poslanci so se že dne 28. decembra zbrali v Gradcu ter se posvetovali o političnem položaju. Ker se je zasedanje deželnega zbora že po enodnevnem zborovanju odgodilo, so se vrnili zopet na svoje domove. Tudi naš mil. knez in škof so
trgovino?«
»Kakor je Bog v nebesih, gospod nadzornik!«
»Ali ste poznali fanta?«
»Ne. Začudila sem se. ko mi je poveda naj pridem; pa ubogati sem morala.«
»In odkod ste dobili denarje, ki ste jih potrebovali za nakup?«
»To sem si prihranila skrivaj.«
»Prihranili ? Gospod Likavec mi je rekel, da si ni možno prihraniti pri vaši plači — saj morate tudi preživeti vaše ljudi!«
»Mi živimo zelo skromno, gospod nadzornik. Odpovedala sem se vsem zabavam, vsak vinar sem dala na stran.«
»Koliko ste si pa prihranili?«
»Nekaj čez dve tisoč kron.«
(Datje sledi.)
Smešničar.
Premalo je slano. Natakar gostom: «Kako? Cenjeni gostje! Vam ne diši danes obed?» Gostje: «Seveda ne! Vse je neslano!» Natakar: «Prosim, le malo potrpite, da pride račun, bode pa ta zato bolj osoljen.»
se udeležili otvoritvene seje deželnega zbora ter se na večer z osebnim vlakom vrnili v Maribor.
Promocija. Na praškem vseučilišču je bil 18. dec. m. 1. promoviran gosp. Gvidon Sernec, sin celjskega narodnega odvetnika dr. Jos. Serneca, doktorjem prava. — Prisrčno čestitamo!
Osebne vesti. Gospodičina B o ž e n a Sernec, do sedaj učiteljica na višji dekliški šoli v Ljubljani, je imenovana za učiteljico francoščine na c. kr. višji dekliški šoli v Pulju. — Naš rojak g. dr. Iv. Zolgar je imenovan ministerialnim podtajnikom v naučnem ministerstvu. — Prestavljen je c. kr. davčni pristav g. Ferdinand Kocuvan iz Maribora v Gleisdorf. Mariborski Slovenci bodo ljubeznjivega družabnika težko pogrešali.
Predlog slovenskih deželnih poslancev. V prvi seji deželnega zbora so slovenski poslanci podali po g. Robiču naslednji samostojni predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da predloži še v tem zasedanju zakonske načrte o p r e-membi deželnega reda in deželnega volilnega reda, držeč se pri tem naslednjih načel: 1. Kurijo veleposestnikov je reformirati glede predpisa, da morajo biti posestva vpisana v deželni deski in je skrčiti število zastopnikov tega volilnega razreda. 2. Določiti je v volilnih razredih mest in trgov in kmetskih občin minimalni cenzus na 8 K direktnega državnega davka. 3. Ustanoviti je splošno volilno kurijo. 4. Uvesti je direktno in tajno volitev. 5. Olajšati je volitev potom pomnoženja volišč. 6. Uvrstiti je v mestno skupino vse trge, ki volijo zdaj s kmetskimi občinami.«
Iz šole. Dvorazrednica v Podčetrtku se razširi v trirazrednico. — Podučitelj v Št. Ilju pod Turjakom je nameščen g. Rudolf Mencin iz Škocijana na Koroškem.
Mariborske novice. »Slovanska čitalnica« \ v Mariboru je priredila včeraj v Narode .i. domu Silvestrov večer z zanimivim programom. — Okrajni zastop mariborski je dovolil za zgradbo železnice Maribor—Zeleni Travnik 2000 K. Kaj pa je tega treba bilo? — Dne 30. dec. se je videla nad Mariborom lepa mavrica. Bila je pač zadnja v letu 1902. — Na mariborski pošti je bil letos o božičnih praznikih velikanski promet, ki še dosedaj traja. Uradniki zmagujejo delo le z največjim naporom. — Nova državna telovadnica, ki so jo postavili v največji naglici letošnjo jesen, poka in zija na vseh straneh: na stropu, na tleh, pri oknih in durih. Komaj izgotovljena je že sedaj v takem stanu, da se ne da dogreti, in učenci pri količkaj večjem mrazu ne morejo telovaditi. Takšna tudi po letu ne bode porabna, ker bo menda preveč prepiha v njej. Pa kaj zato, ko gre denar iz žepa davkoplačevalcev! — Trgovec Blau je opazoval, da njegova komija Toma-nič iz Hajdine in Šuler iz Gradca postajata vsakokrat bolj okrogla, kakor navadno, ako zapuščata trgovino. Dokazalo se je, da sta nosila blago seboj. Sedaj sta že pod ključem. — Delavec Sorman iz Št. Petra pri Mariboru se je lepo pogostil v neki tukajšnji gostilni, potem pa zastavil svojo suknjo, ker ni imel nobenega denarja. Kei- pa se mu je vendar zdelo premrzlo brez suknje hoditi okoli, uzmil je v gostilni drugemu havelok in klobuk. Toda imel je smolo in sedaj je pod ključem.
Služba uradnega sluge je razpisana v področju okrožne sodnije v Mariboru in Celju. Prosilci morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika in morajo svoje lastnoročno pisane prošnje doposlati zgoraj navedeni okrožni sodniji.
Državne mitnice so se odpravile v noči od 31. decembra na 1. januarja.
„Siidmarka" je dala zopet podporo raznim nemškim šolam na Sp. Štajerskem:
v Poberšu, Št. Ilju, Konjicah in Brežicah. Slovenci, na pomoč družbi sv. Cirila in Metoda!
Radvanje pri Mariboru. Pred dvema letoma je nekdo umoril mater posestnika Perdana. Zločinca niso mogli najti. Sedaj se je dognalo, da sta umora kriva želarski sin Vizočnik in hlapec Orenik. Izročili so ju okrožni sodniji.
Šolska tombola bo v Ljutomeru na dan sv. treh Kraljev (6. januarja) ob 6. uri zvečer v Vaupotičevih gostilniških prostorih. — Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo učnih pripomočkov za ubožne učence in učenke Franc Jožefove šole, vabimo k obilni vdeležbi vse blage šolske prijatelje in jih prosimo za primerne prispevke oziroma dobitke, katere sprejema učiteljstvo.
Ptujske novice. Umrla je v Ptuju blaga žena, gospa Ana Pavlinič roj. Špešič, dolgoletna oskrbnica »Dijaške kuhinje« v Ptuju. Odbor društva »Dijaška kuhinja« je radi tega blagi pokojnici položil na krsto lep venec v znak hvaležnosti za njen trud. Obilno prijateljev in znancev moškega in ženskega spola je blago rajnko ravno na sv. Božič spremilo k večnemu počitku. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti! — Župan Ornik se ni vdeležil prve seje deželnega zbora, ker še njegova pravda s Kalh-bergom, ki mu očita nečastne stvari, ni končana. — Pri volitvi meseca decembra v odbor trgov, pomočnikov v Ptuju so slovenski pomočniki krepko stopili na noge. Tokrat so še zmagali nemški in nemškutarski pomočniki, toda slovenski pomočniki ne bodo mirovali, dokler ne zmagajo. — Umrl je mornarski nadkomisar g. Ant. Dvoršak.
Iz Ptujske gore se nam piše: V nedeljo, dne 28. decembra 1902 je obhajal tukajšnji stražmojster gospod Alojz Leskovar s prijatelji svojo odhodnico. Priredila se je zategadelj v gostilni gosp. Ivana Hufnagelna veselica. S koliko ljubeznijo smo našega stražmojstra ljubili, pokazalo je obilno število ljudij, ki so se pridružili veselici. Med mnogovrstnimi pogovori in med petjem je minul čas ter prišel trenotek ločitve. S težkimi srci smo se razšli in vsakdo je želel srečo našemu vrlemu stražmojstru.
Sv. Barbara v Halozah. Umrl je dne 20. decembra ob sedmi uri zvečer v Dunajskem Novem mestu tukajšnji rojak Josip Gavez, bivši dragonec 5. dragonskega polka v 24. letu svoje starosti. Pokojni mladenič je bil blaga duša, obče spoštovan in priljubljen pri vseh rojakih, ki ga ne bodo mogli tako hitro pozabiti. Ob njegovej prerani gomili žalujejo stariši, dva brata in dve sestri ter mnogoštevilni njegovi iskreni prijatelji. Bodi njegovemu truplu ptuja žemljica lahka, duši njegovi pa Bog milostljiv! R. i. p.
Podčetrtek. Občina Podčetrtek bo še za 1. 1902 pobrala občinske doklade v visokosti 85%.
Smrt. Nagloma umrl je v Brežicah umi-rovljeni sodnijski kancelist Andrej Divjak. Zadela ga je kap.
Celjske novice. »Rokovnjači« predstavljali so se v nedeljo, dne 21. decem. v tretjič na našem odru. Radi tega, ker je bilo proti koncu meseca in tik pred prazniki, bati se je bilo slabega obiska. Pa bil je to prazen strah — dvorana je bila polna. To je dokaz, da je tudi pri nas ta igra priljubljena, kakor povsod, kjer se je že predstavljala. Prednašanje je bilo obče izvrstno, le nekatere vloge so bile igrane s premalo ognjem, nekatere pa zopet s preveliko gorečnostjo, kar pa ni mnogo motilo celotnega vtisa. Petje, posebno v rokovnjaškem zboru, je bilo izborno, godba točna, a tudi mladi vojaki so se postavili, za kar jim gre vsa čast. Za letošnjo sezono so že pripravljene igre: »Bucek v strahu«, »Medalja«, »Pri belem konjiču«, »Divji lovec«, »Deset deklet« itd. — »Narodna čitalnica« priredi »Silve-
strovo veselico« v zvezi z drugimi društvi. Ta veselica se je še vedno dobro obnesla, upamo, da tudi letos. — »Delavsko podpor, društvo namerava prirediti veselico v večjem obsegu, vprizorila se bode igra s petjem itd. — Finančni minister celjskega mesta Lojze Valand je v občinskem odboru poročal o proračunu za 1. 1903. Izdati namerava mesto 158.411 K 68 h, dohodkov pa bo imelo gotovo 82.456 K 56 h. Kar manjka, se bo z dokladami pokrilo. — Društvo »Lastni dom« ima dne 10. jan. občni zbor.
Novice iz brežiškega okraja. Žan-darski postajevodja v Kapelah je dne 20. dec. t. 1. izročil sodniji v Brežicah Jožefa Glogov-šeka iz Gaberja in njegovo hčer ter posestnika Petelinca iz Sele, ker so utihotapljali svinje čez hrvaško mejo. — Dne 23. dec. ob 3. uri popoldne je nastal ogenj pri Matiji Pleterski, v župniji Zdole ter upepelil hišno poslopje. Škoda znaša okoli 1360 K. Sumi se, da je zažgal otrok.
Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 15 K 70 v, rži 13 K 80 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 60 v, koruze 15 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 17 K 40 v, fižole 24 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 7 K 71 v, rži 6 K 87 v, ječmena 7 K 25 v, ovsa 6 K 42 v.
Sadne in druge cene v Mariboru.
1 kg jabolk 26 do 40 v, orehov 40—48 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v» česna 50 do 55 v, 1 jajce 8 v, 1 kg sira 30 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 20 v, posnetega mleka 10 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v.
Cerkvene stvari.
Milodari za družbo vednega češ-čenja: Kapela pri Radgoni 43 K 76 v, Sv. Ilj pri Gradiču 27 K 1 v, Sv. Bolfank na Kogu 20 K, Sv. Bolfank v Slov. gor. 32 K, Sv. Urban pri Ptuju 42 K, Sv. Lovrenc nad Mariborom 11 K 70 v, Pameče 100 K, stolna cerkev v Mariboru 44 K 30 v, Kamca 10 K, Sv. Miklavž pri Viderdrisu 4 K 50, Sv. Štefan pri Žusmu 20 K, Središče 7 K 68 v, Sv. Barbara pri Mariboru 32 K 12.
Sv. Peter pri Mariboru. Lepo božično darilce so pripravili preč. g. duh. svet. in župnik Dav. Jurkovič svojim župljanom. Priredili so jim namreč zadnji teden pred Božičem, t. j. od 15. do 25. decembra lepo misijonsko pobožnost, katere so se farani s hvalevredno gorečnostjo vdeleževali. Zelo vspodbujevalne in v srce segajoče propovedi sta imela čč. gg. superijor Fr. Kitak in Frančišek Birk od sv. Jožefa pri Mariboru. Bog povrni tema gospodoma in drugim čč. gg. spovednikom njih trud, med Petrovskimi župljani pa daj obroditi obilnega sadu te lepe pobožnosti!
Griže pri Celju. Dnevi od 13. do 21. decembra bili so za grižko župnijo dnevi posebnih milosti in duhovnega veselja. Obhajal se je sv. misijon. Z apostolsko gorečnostjo in navdušenostjo so oznanovali častiti gospodje misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem božjo besedo, z ravno tako vnemo in veseljem pa se je ljudstvo \ kljub hudemu mrazu vdele-ževalo. Vsemogočni naj obilo blagoslovi delo misijonarjev. Grižki farani jim bomo vedno hvaležni. Ljubi Bog jim pa naj ta velikanski trud enkrat tisočero poplača. — Hvaležni grižki farani.
Duhovniške vesti. C. g. Franc Mo-ravec, mestni vikar v Ptuju, je dobil župnijo Sv. Lovrenca nad Mariborom.
Lavantinska škofija šteje 24 dekanij, 219 župnij in 195 kapelanij, 361 dušnih pastirjev, 66 redovnikov, 88 šolskih sestri, 69 usmiljenih sester in 8 sester nemškega viteškega reda; nad 50 kapelanij je praznih.
Društvena poročila.
Bralno in pevsko društvo „Maribor" ima svoj redni občni zbor v soboto
3.	prosinca t. 1. v društvenih prostorih v »Narodnem domu». Začetek ob 8. uri.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od
1.	do 20. decembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: A. Gnus na Dolu iz nabiralnika 3 K, Posojilnica v Ormožu dohodek za »Ormoške spomine« 7 K, volilo f Marije Zadravec pri Sv. Miklavžu 180 K; podružnice: izvenakademična v Gradcu 50 K, v Slov. Bistrici 200 K, za Vuhred-Marenberg udnine 25 66 K in na Bemšniku nabranih 10 K, pri Sv. Juriju ob Ščavnici za gorenje-radgonski okraj 200 K, ženska v Gorici 220 K, moška v Idriji 34 K, moška v Mariboru 200 K, ženska v Mariboru 225 K, za Žužemberk in okolico 42 K; darove Mo-horjanov so poslali: župnik Josip Černko v Vuhredu 1 K, dekan Jak. Caf pri Sv. Tomažu ob Veliki Nedelji 2 50 K, župnik Fr. Ogrizek v Črešnjicah 3 20 K. Nadalje so darovali Št. Peterski Mohorjani 8 K, in Konjiški Mohorjani 6 K. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Dijaški kuhinji v Ptuju so meseca decembra darovali sledeči p. n. dobrotniki: Janžekovič Vid, kaplan K 3, Mahorič 1, Muršec Jožef 1, Pinterič 1, Toplak 1, Mo-ravec 2, Podvinski 2, Cilenšek 2, dr. Stuhec 2, dr. Komljanec 2, dr. Brumen 2, o. Peter Zirovnik 2, Oschgan 2, dvorni svetnik dr. Frid. Ploj po g. dr. Jurtelu 50, Ormoška posojilnica 30, Posojilnica v Št. Lenartu v Slov. goricah 50, Vozlič Leopold v Riegers-burgu 5, dr. Spešič, namesto venca na krsto svoji sestri Ani Pavlinič, 10 in Čitalnica v Ptuji 24 kron namesto vencev na krsto g. Mašlu in gospej Pavlinič. — Vsem blagim p. n. dobrotnikom srčna hvala!
Občni zbor „Narodne čitalnice" v Ptuji vrši se dne 6. januarja 1903 ob 1/i3. oziroma 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo odborovo in pregledovalcev računa za 1. 1902; 3. Volitev novega odbora;
4.	Oddaja časnikov; 5. Slučajnosti.
Pozor, slov. glasbeniki! (Razpis 2 častnih nagrad.) «Slovensko pevsko društvo» v Ptuju obhaja prihodnje leto dvajsetletnico svojega obstanka z velikim pevskim koncertom avgusta meseca v prijaznem trgu Ljutomeru ter razpisuje nalašč za ta koncert dve častni nagradi po 60 kron za najboljši moški in mešan zbor. Kompoziciji naj ne boste pretežki ter kolikor mogoče v narodnem duhu uglasbeni. Rokopise je poslati odboru «Slov. pevskega društva» v Ptuju do konca februarja 1903. Glasbeniki naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj prilože svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije. — Odbor «Slov. pevskega društva» v Ptuju, dne 20. decembra 1902 — Drag. Zupančič, predsednik. Kajnih, tajnik.
Vranska čitalnica. Na občnem zboru vranske čitalnice so sklenili opustiti »Slovenski Narod« in »Zvon«. Na Vranskem niso prijazni kranjskemu liberalizmu!
Sevniško bralno društvo je dobilo novo lice. Izvolil se je novi odbor, kojega načelnik je gospod, katerega vsi spoštujemo. Upamo, do bo poslej več kmetov pristopilo k temu društvu, katerega so bili že do malega zapustili. Ako bodo pa še v bodoče naši nasprotni listi na prvem mestu, potem pa ostane pri starem, ker kmetje se ne pečajo z liberalnimi listi. Dozdaj sta bila vedno na čelu »Narod« in »Rodoljub«. »Slovenec« in pa »Domoljub« ležala sta zvita tam bolj v kotu. Upamo, da bo novi odbor slavnega bralnega društva to predrugačil, ža to mu iz srca želimo za novo leto v rešitvi te naloge in v drugih zadevah veliko sreče!!!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 26. m. 1. je bila pri nas tombola, katero so priredili
gasilci. Udeležba je bila še precej obila, dobitki lepi in šaljivi, ki so vzbujali smeh. Sploh je bil celi večer zelo kratkočasen in zabaven. Posebno s šaljivo pošto je imel marsikdo obilo opraviti, ker so ga nekateri kar obsipavali s pismi. — V okoslavski občini se snuje novo gasilno društvo s slovenskim poveljem. Bog daj novemu društvu obilo vspeha. — Tamburaški zbor se pomnoži na 24 tamburašev. Zanimanje in veselje do te narodne godbe je veliko; le krepko naprej, mladina, da dosežemo kaj. — Mladeniška in dekliška zveza lepo napreduje, in vedno več udov pristopa. Posebno dekleta kar trumoma vr6 v bralno društvo, da je soba natlačeno polna. Mladeniči ne dajte se osramotiti od deklet. — Naši čč. gg. duhovniki mnogo delujejo za probujo mladine. Vspeh se je že pokazal. Pevski zbor je precej močan in tudi poje kaj prijetno. Posebno sedaj na Božič in Štefanovo so na koru peli zares krasno. Slovenska pesem, prihajajoča pevcem iz srca, gre tudi v srca poslušalcev. Vrla mladina Jurjevska in Jurjevčanje sploh, kličem vam: Le tako naprej, saj naša fara ni najzadnja med drugimi. »Štajerca« imate tudi precej, pa upam, da ga kmalu odpravite. »Slov. Gospodar« in »Naš Dom«, to bodita Vaša lista in čitanje teh dveh Vam bo blažilo srce, ne pa obrekovanje in zaničevanje dušnih pastirjev v ptujskem listu.
Božičnica r K atol. podp. društva v Celju". Tudi letos je priredilo «Kat. podp. društvo» božičnico za revne otroke obeh tukajšnjih slovenskih ljudskih šol. Obdarova-nih je bilo 134 otrok, deloma z obutalom. deloma s toplo zimsko obleko in na zadnje še s sladčicami. Mnogovrstne darove je razdelila med otroke blagorodna gospa dr. Hra-šovec. Vspored za to slavnost, ki se je vršila v zavodu čč. šolskih sester dne 23. decembra t. 1., je bil zelo zanimiv. Deklice so pod vodstvom svojih dobrih učiteljic pele in pred-našale jako ljubko. Sviralo se je tudi na harmonij, gosli in citre. Med udeleženci smo opazili razun predsednika «Kat. podpornega društva», mil. g. opata Fr. Ogradi, tudi še okrajnega nadzornika g. J. Supanek in mnogo odličnih slovenskih dam. Vsem blagim dobrotnikom, ki so z darili prispevali za božičnico, bodi še enkrat tukaj izrečena najpri-srčnejša zahvala, katero jim je že izrekel pri slavnosti v imenu društva mil. g opat Fr. Ogradi.
St. Pavel pri Preboldu. Preteklo nedeljo je obhajalo naše «Kat. izobraževalno društvo» svoj redni občni zbor. Društvo šteje 155 udov, ki so razdeljeni v 7 skupin, zato da listi redno dohajajo k posamnim udom. Za nastopno leto se je društvo naročilo na 25 «Slov. Gospodarja», nekaj «Gospodarjev» pa dajajo udje prostovoljno, povrh k temu je naročeno: 15 «Naš Dom», 25 «Domoljubov», 1 «Slovenec», 2 «Primorska lista», 2 «Narodna Gospodarja», 1 «Dolenjske novice», 1 «Dom in Svet», 1 «Mir», 1 «Kršč. deto-ljub», 1 «Bogoljub», 1 «Vrtec», 1 «Glasnik». Na nabožne liste je več posameznikov naročenih , zato smo si naročili več listov drugih vrst. Iz teh dejstev že spoznate, da je društvo v dobrem stanju in na krepkih nogah, in tudi naš občni zbor je bil dan veselja in izraz rastoče katoliške in narodne zavesti, dasiravno smo vam ga suhoparno opisali. Katoliških društev ni treba širiti z hvalisanjem in pretiravanjem, ampak se sama priporočajo.
Iz drugih krajev.
Gospodarska zveza v Ljubljani je
imela dne 29. m. m. odborovo sejo, pri kateri se je izvolil predsednikom g. dr. Jan. Krek, I. podpredsed. Jeglič Jožef, II. podpr. J. Šiška, kancelar.'
„Zgodnja Danica", ki je izhajala v Ljubljani 55 let in je bila dolgo časa središče verskega življenja na Slovenskem, je z novim letom prenehala izhajati.
Njemu nisem nič dolžen. Ko je leta
1863 v Frankobrodu zboroval kongres nemških vladarjev, priredilo je svobodno mesto Frankobrod velikansko slavnost, na katero so bili povabljene tudi vse najimenitnejše osebe zveznega glavnega mesta. Knezi nemške zveze sedeli so v posebnem oddelku slavnostnega prostora ob malih mizicah ter se živahno med seboj pogovarjali. Naenkrat nastane med knežjo gospodo vsesplošno gibanje. Vse kronane glave so se vzdignile, da pozdravijo ravnokar v njihov krog vstopiv-šega, na videz neznatnega moža; le knez Adolf Šaumburg-Lippe je v začudenje vseh obsedel na svojem sedežu. Kar se mu približa volilni knez hesenski in mu pošepeta na uho: «Toda, dragi knez! Ali ne bodete tudi vi pozdravili tega gospoda? Kaj ne veste, kdo je ta gospod?» «Ne!» «To je pač baron Rotšild!» «Ah kaj! Me prav nič ne briga! Saj mu nisem nič dolžan!»
Velika nesreča pri vožnji s sanmi. Petero sinov zasebnika E. Mayerja v Gradcu so na Ruckerlbergu našli neke sani, na katere so se vsedli in jih spustili po gori. Sani so letele kot blisk. Dečki jih niso mogli ustaviti. Mej vožnjo so trije dečki odleteli s sani in se težko poškodovali. Dečka Karol in Oton sta ostala na saneh, katerih sta se krčevito držala. Sani so konečno priletele z dečkoma v neki zid. Oba dečka sta nevarno poškodovana. Ponesrečene dečke so pripeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Glasoviti žepni tat zadel glavni dobitek. El Dientes, eden najbolj »spretnih« žepnih tatov v Madridu, je zadel 60 tisoč peset na neko srečko. Dientes je prosil policijo, naj ga sedaj izbriše iz zaznamka tatov, ker hoče odslej biti pošten.
Obsojen plemenitaž. Porotno sodišče dunajsko je člena grofovske rodbine Potočki spoznalo krivim radi jednega dela sleparij, katerih je bil obdolžen. Sodišče je temu visokemu plemenitažu prisodilo dvamesečno navadno ječo.
Člen španske kraljeve hiše aretiran. Iz Madrida poročajo: General de Bc ion de Castelli, ujec kralja in predsednik «cercleja», je bil te dni aretiran in odveden v palačo generalnega kapitana. To aretovanje je v zvezi z odredbami, ki jih je uvel prefekt proti igranju v «cercleju».
Pismo na vojaka. »Predragi Janez! Tukaj ti pošljdm kos telečje pečenke. Sicer ni posebno velik, a pride od srca Tvoje ljubeče Minke.« Hm!
Pošten ne, a zvit je bil. Pri neki sodnijski obravnavi reče sodnik obtožencu, kateri je bil zatožen zavoljo več tatvin: »Dve leti ste minuli, odkar ste bili zavoljo tatvine kaznovani. Če ste bili tako dolgo pošten človek, zakaj se niste še naprej zdržali tatvine?« »Tatvine se sicer nisem med časom zdržal, pa zasačili me niso!« mu je dve leti pošten človek odgovoril.
Nenavaden samomor. Na Dunaju se je usmrtil 27 letni uradnik na ta način, da se je vlegel v zaboj ter potegnil za seboj težko ^obloženi pokrov in se zadušil.
Čudovito ozdravljenje. Ljubljanski »Slovenec« poroča: Na Lancovem pri Radovljici je v hiši, ki se ji pravi po domače »pri Grilcu«, hrom fant z imenom Matevž Dežman. Ta je imel v svojem devetem letu hudo bolezen, a ko je že okreval in shodil, dobil je še hudo hripo, ki mu je pustila za nasledek trde in krive noge tako, da revež ni mogel prav nič stopiti na nje. Oče Janez Dežman je poskusil vse, da bi ga zopet spravil na noga, pa je bil ves trud zaman. Bil je ž njim pri več zdravnikih in tudi pri g. dr. S., ki mu je svetoval, da naj pošlje hromca v bolnišnico ljubljansko, češ, da bi ga tam počasi že ozdravili. A ker se je fant temu odločno protivil, ga je oče pustil doma in ga prepustil njegovi osodi. G. dr. S. je rekel Janezu Dežmanu, da mu bode hromi sin tudi sam shodil pozneje, ko bode bolj močan postal, zato pa da naj uživa dobro,
tečno hrano, kakor: juho, meso itd. Toda hromi Matevž ni maral jesti ne mesa, ne juhe, ne kruha in skoro nobene boljše jedi, pil ni niti mošta niti vina, ampak dišalo mu je le žganje. Nad vse čudno pa je bilo pri njem to, da ga je bilo vedno zelo strah v stanovalni sobi po noči in po dnevi in ni sam ali z otroci v njej ostal po nobeni ceni. £daj je star dvajset let, in noge so se mu bile same od sebe že toliko zmehčale, da so se mu v kolenih udajale v pravi kot in je zadnji dve leti že dokaj lahko in dobro hodil po kolenih in opravljal razna domača in poljska dela, ker mu je zgornji del života zelo močan. Sedaj pa pride na vrsto na-dalnje ozdravljenje njegovih nog. To pa se je zgodilo tako-le: Na sv. Barbare dan, t. j. 4. t. m. je peljal Janez Dežman hromega sina na Brezje k spovedi. Ko ga zvečer pripelje zopet domov, je hromeč še moral iti v hišo po kolenih. A ko potem v topli sobi nekoliko posedi in se ogreje, naenkrat vstane in gre sam po nogah po sobi. Noge so se mu namreč hipno toliko zboljšale in zravnale, da more hoditi po njih. VenJar pa popolnoma zdrave še zdaj niso. Še so nekoliko krive in trde, in hromeč se opira ob palico, ko hodi. Vendar pa je upanje, da v kratkem popolnoma ozdravi, ker okrevanec čuti, da mu zopet redno prihaja kri v noge in da so te zopet gorke, med tem ko so bile prej vedno mrzle. Tudi jč zdaj vsako jed lahko, in prejšnji čudni strah mu je popolnoma prešel.
Cndno jezero je v Kaliforniji blizo reke Kolorada in blizo mesta Los Angelos. Voda tega jezera, ki meri četrt hektarja, je popolnoma črna; ob bregu je jezero 270 m globoko, v sredi pa je, kakor se sodi, brez dna. Strokovnjaki trdijo, da vodo barva vul-kanični pepel. Ako se volnena obleka pomoči v to vodo, obdrži črno barvo več mesecev, če prav bi bila izpostavljena solnčnim žarkom.
Kruh posebne vrste. V Meksiki pobirajo prebivalci drobna jajčka, ki jih raznoteri mrčes poklada na visoko travo ob morskem bregu v veliki množini, te jajčke suše, meljejo in v vrečah ponujajo kot moko in tudi iz pjih opravljajo kruh. Tako napravljeni kruh je sicer' tečen, vendar je njega okus kisel in diši po ribah. V Sev. Afriki v isto svrho rabijo kobilice, ki se tukaj nahajajo v velikanski množini. Na Kamčatki na-pravljajo ljudje kruh iz skorje, in sicer smreke ali borovca, na Islandu iz raznoterih mahov, v Indiji, vzlasti ob času lakote, iz mehkega kamenja, ki ga rabijo naši čevljarji pri tesnih obuvalih.
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in gnojenje.
Prav za prav so gnoji s kalijevimi solmi zaradi potrebnega kalija. Pa one imajo poleg tega tudi še drugih klorovih soli n. pr. kuhinjsko sol. Ta ima pa poseben vpliv na zemljo, kateri jemlje apno in sicer odtegne 1 stot aj-k nita zemlji po 1 stot apna. V zemlji nastaja namreč klorovo apno, ki gre z vodo v glo-bočino. Zlasti klorovo apno pa zelo zgosti raztopine rastlinskih redilnih snovi v zemlji.
Tako ovira kalenje semena in pa rastlinam sprejemanje hrane, ono takorekoč rastline požge Zato se mora kajnit več tednov pred setvijo trositi. V vinogradu, sadonosniku itd. trosi se na jesen zato, da se med počitkom rastlin klorove soli že bolj zgube.
Krompir zelo črti klorove soli, zato se istemu ne sme neposredno s kajnitom gnojiti. Ker zemlja tako trdno prime žvepleno kisli kalij kajnita, se sme ta veliko časa prej ko ga zamorejo rastline porabiti, trositi.
Apno.
To je kot rastlinska hrana tudi. velike važnosti ter igra gnojenje z apnom važno vlogo. Apno ponuja se rastlinam zlasti v živem apnu, v apnenem laporju, v mavcu itd.
Razun teh pridejo v trgovino še razna druga gnojila. Trži se pač z vsakojakim, ne vedno kmetovalcu v korist, torej je opreznost potrebna.
Poraba umetnih gnojil.
Umetna gnojila stanejo denar, čim prej se ta v obilnih pridelkih z dobičkom povrne, toliko večja bode korist, če že vinograd na novo nasajamo, ali drevo sadimo ali kaj takega, mu že lahko damo večjo zalogo hrane kakor jo sproti porabi. Na polju, posebno pri nizkih cenah poljskih pridelkov, bodemo pač skušali denar hitro prevrniti, umetna gnojila hitro do cela izkoristiti. Da pa bode od umetnih gnojil dober in nagel uspeh, je odvisno od tega, kako so redilne snovi v njih rast-liram pristopne. Zato bodo gnojila, ki imajo rastlinsko hrano lahko raztopno in neposredno v rastlinam ugodni obliki n. pr. čili-salpeter in superfosfati najhitreje in najbolje vplivala. Kazun kajnita se zamorejo gnojila, ki imajo lahko raztopno rastlinsko hrano le kratek čas celo neposredno pred setvijo ali pa celo ob setvi v zemljo spraviti. V sadonosni-kih, vinogradih, na travnikih itd. bodo lahko raztopna gnojila, tudi če se šele na pomlad trosijo, dobro vplivala. Težje raztopna gnojila n. pr. Tomaževo moko itd. se mora pa že na jesen trositi. Taka gnojila, ki so zelo raztopna, katere pa zemlja ne more zadržavati, se pa nikakor naj ne trosijo dalj časa prej kakor jih zamorejo rastoče rastline sprejemati. To velja o čilisolitra, ki se celo v dva ali več delov razdeli in le med rastjo rastlinam podaja. Bolj kot se rastlinska hrana umetnih gnojil po zemlji razdeli, z isto pomeša, tem bolji bode vspeh. Trošenje le na debelo sem-ljetih umetnih gnojil je prav za prav potrata. Zato naj se rabijo najdrobneje semleta gnojila.
Taka gnojila, ki napravljajo grude, n. pr. kajnit, Čilisoliter itd., naj se pred porabo stolčejo in presejejo. Prej ko se raztrosijo, je najbolje, da se umetna gnojila s zemljo, šotnim prahom ali kako drugo rahlo tvarino dobro premešajo. Večjo množino te mešanice je namreč lažje natančno razdeliti nego majhno. Ako se zagotovi prostor, pripravi gotovo število litrov take mešanice, se gnojilo tudi lažje na celem zemljišču enakomerno razdeli. Trosijo pa se umetna gnojila najbolje po dolgem in povprek.
_(Dalje.)
Loterijske številke
Trst 27. decembra: 74, 54 27, 17. 71.
Line 27. decembra: 70, 63, 27, 54, 76.
Izjava.
Podpisanec imenuje povzročitelja članka v celjski »vahterci« z dne 30. novem. 1902 pod napisom »Pristova v okraju Šmarije«, o kojem sem šele 19 decembra zvedel, dokler laži in obrekovanja dotičnega članka ne prekliče, nesramnega lažnjivca in obrekovalca.
Pristava, 24. dec. 1902.
Fran Zopf, naducit.
Vljudna prošnja:
Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrecno vselej — Kathraim rjevo — Kneippovo »Ladno
kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
Društvena naznanila.
»Bral. društva pri Sv. Marku niže Ptuja« po večernicah občni zbor v
Dne 3. januarja:
go-
6.
11.
šoli po navadnem vsporedu.
»Bral. društva za ljutomersko okolico« občni zbor po večernicah.
»Bral. društva Edinost' v Središču« občni zbor v društveni sobi stilne J. Sinka. Začetek ob 6. uri zvečer.
Društva »Zvezda« na Dunaju občni zbor v dvorani »Wiener Ressource« I, Reichsratsstr. 3, ob 5. uri pop
»N^govskega bral. društva« občni zbor v župnijskih prostorih. Začetek ob polu 3. uri pop.
»Bral. društva Gornje Šaleške doline« veselica v prostorih gosp. Josipa Skaza. Začetek ob 7. uri zvečer.
»Kmet. bral društva v Gor. Radgoni« občni zbor in tombola v prost, g J. Osojnika.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u . =====
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.
©S
Zaloga pohištva.
Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Spoštovanjem	823
P. Hrebre, Maribor, Tegetthoffova ul. 23.



Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
-\r Oe 1 jG-rašica. cesta štev. Xi3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in st^ -v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebijev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalk«, merH in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorjo), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko io-lezne trgovine spadajoče predmete
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^PV
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
0M
MM
üí
MZß
Strežnik
se sprejme ob novem letu
pri oo. minoritih v Ptuju.
649 3—1
Katekizem
o zakonu
ali
Navod
za katoliške zaročence in zakonske.
Priporoča
tiskarna Sv. Cirila v Mariboru.
Vizitnice
vsakojake vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
Ravnokar so izišle
Slovenske razglednice <§>
lO vin.
lično in fino izdelane
priporoča jih
Preprodajalcem
znaten
p» p UM«!
Odda se
služba orgljavca in cerkovnika.
Prošnjiki, kateri dokažejo, da bi mogli opravljati službo tajnika pri posojilnici, imajo prednost. Oglasila se vlagajo pri upravništvu „Slov. Gosp." 5 2—1
Gluhoneme
otroke
v starosti od 7. do 12. leta sprejme v pouk in vzgojo, iz te stroke izprašan učitelj z daljšo prakso.
Kdor želi .natančnejih informacij v tej zadevi, naj se obrne pismeno do Jos. Ar-miča, učitelja v Mozirju, Štajersko.	7 3—1
Zahvala.
Vsem dobrotnikom in prijateljem obče urnim gasilnim društvom, kateri so mi pri požarni nesreči 25. avgusta 1. 1. delovali, osobito mi s premnogimi darovi pomagali, izrekam Vam potom tega lista mojo najprisrčnejšo zahvalo. Bog Vam povrnil! Ob enem Vam želim zdravo in veselo novo leto.	4 1—1
Ivan Stanj ko,
posest, v Vogričevcih, fara ljutomerska.
Trgovina
— z mešanim blagom —
oddaja pošte, žganjetoč, prodaja dnhana. poštnih znamk in kolekov, pri veliki župni cerkvi na Spod Štajerskem, v bližini železnice in ob državni cesti	se proda.	pod jako
ugodnimi pogoji za 10 do 20 tisoč gld. Letni promet 80 do 100 tisoč gld. Proda se z blagom. — Redka priložnost. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Sreča na Spodnjem Štajerskem na upravništvo >Slov. Gosp.« 6 3—i
Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanja objava 45 v.
IALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
¡Vsaka beseda stane 2 v.
\ Večkr. objava I po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na uprav tiištvu se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Lepa hiša z gostilno, žganjetočem, malo trgovino, prodajo tobaka, se proda po jako nizki ceni. Hiša ima 5 sob, dve kleti, verando za gospodo, dva vrta za zelenjavo, lep sadonosnik, ki se lahko trikrat kosi, dva svinjaka, hlev za krave. Zemljišča je okoli 1 oral in je oddaljeno četrt ure od mesta in 20 minut od kolodvora na Sp. Štajerskem. Jako primerno za izlet. Kdo, pove upravništvo. 8
Šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, se po ceni proda. Jožef Verdnik, Spod. Novavavas, pošta Slov. Bistrica.
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen it rastoč, ponija se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-
vzetem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Mlad vinogradski oskrbnik z
dobrimi spričevali, ki se razume tudi na poljska dela, želi službo nastopiti brž ko mogoče. Poste restante. Sv. Pavel pri Preboldu.	6 1—1
Priden hlapee se sprejme v zavodu Marijinih bratov, Gradec Kirchengasse 1. 16 K mesečne plače, stanovanje in perilo prosto. Od duhovnikov priporočeni in z dežele imajo prednost. Vstop 5. prosinca.
V najem se da.
Trgovino z mešanim blagom in gostilno z žganjetočom ter prodajo tobaka, 10 minut od farne cerkve in pol ure od železniške postaje, se da v najem. Jožef Pirš, Sv. Jernej, pošta Sv. Duh-Loče. 547 2—1
isit^iioe
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Miar i boru.
a^T Svoji k svojim! "^CS &
KONRAD SKAZA f
Št. Ulrih, Groden, Tirolsko.
Slovenska delavnica
za vsa cerkvena dela, od preč. gg. duhovnikov odlikovana, se priporoča za umetno izdelovanje: svetnikov, oltarjev, prlžnio, krlževlh potov rezljanih (reljef) in na platno slikane v vsakem slogu in po mogoče nizki oenl. Betlehemske Jaslice s 15. rezljanimi podobami in 16. živali od 15 kron naprej. Umetno izdelane lardske votline itd. — Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije mojih del, za oltarje originalne načrte. HK" Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj. "90 Za cenjena naročila prosi udani	525 12—4
Konrad Skaza.
želiva
Vsem cenj. p. n. gostom in obiskovalcem najiie restavracije
veselo novo leto! <§> <§>
Priporočujoč se i v nadaljni obisk beleživa
Simon in Zvonimira Jagodic,
9 1—1
restavr. v Narod. domu.
"9G
Od škoiijstva dovoljeno! -M- Se lahko da blagosloviti!
Šestinka prave velikosti. — Postavno zavarovano.
Verižice in zapestnice
+ + + + s križevim potom
(Na verižici in zapestnici so vtisnjene vse postaje križevega pota) lepo, ukusno izdelane in so jako po ceni, posebno primerno za
^^■ d a p i1 a
Priporoča in razpošilja edina založba na Spod. Štajerskem
tiskarna sv. Cirila
527
Maribor, Koroška cesta 5.
Velika zaloga švicarskih ur
AITOI KIFFMAMU,
urar, Maribor, Gosposka ulica 5 (vis-a-vis Grubitsch)
280 10
E S os xa
ce >o
00 O > 2
AZ r
■ e
S
ca tt>
Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 gld. ♦ Srebrna ura, z dvema pokrovcema in Z najflnejo uredbo in posebno močnimi z dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr. pokrovci 7 gld. 50 kr.	+ NajJneja, močna trpežna ura 8 gl. 50.
Iste ure z bolj navadnim kolesovjem mnogo ceneje! "VB
Razpošilja se po poštnem povzetju. — Neugajajoče ali slabo idoče ure, ako se v 14 dneh povrnejo, se zamenjajo ali vrne denar.
„Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani Dunajska cesta št, 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v LJubljani44 je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 34
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.

irejema hranilne vloge vsak delavnik I 8. do 12. are dopolnilne in jih obre-nje po 4*/o ter pripisuje nevzdignjene )reeti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-li davek od vložnih obresti plainje hra-lniea sama, ne da bi ga zaraiunila agateljem.
Za varnott vlog jamči poleg lastnega «ervnega zaklada mestna občina Ijub-kngka i vsem svojem premoženjem in io svojo davčno močjo. Da je varnost og popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo to hranilnico tudi sodišča denar mlado-taih otrok in varovancev.
Staqje hranil, vlog 16 milijonov K. Rezervni zaklad nad 370.000 K.
Mest
hranilnica ljubljanska
320 7
na Mestnem trgu
zraven rotovža
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4'/«<>/o n& leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način s« ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dojžnik poplačati dolg z vasmi obrestmi vred na primer v 38 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tndi na menir« in na vred-ntstie papirj» in sicer po 4'/,'/„ do 5°/«.