YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIX., ŠT. 12
Ptuj, 27. marca 1986
CENA 40 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Tudi
v Ormožu
31. marca
Podobno kot v Ptuju se bodo
tudi v Ormožu sestali zbori ob-
činske skupščine v ponedeljek,
31. marca. Najprej bo 20. skupna
seja zbora združenega dela, zbo-
ra krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega zbora, za tem pa
še ločene seje zborov.
Na skupni seji bodo obravna-
vali predlog družbenega plana
občine Ormož za obdobje
1986-1990 (glasovali o spreje-
mu bodo na ločenih sejah), poro-
čilo o delu Skupščine občine Or-
mož in njenih organov v mandat-
nem obdobju 1982—1986 ter
vprašanja delegacij in delegatov.
Na ločenih sejah bodo posa-
mezni zbori, v skladu s svojimi
pristojnostmi, obravnavali in
sklepali še o družbenem dogovo-
ru o skupnih planskih elementih
na območju skupnosti podrav-
skih občin za obdobje do leta
1990, o predlogu odloka o prora-
čunu občine Ormož in še o sed-
mih drugih predlogih odlokov, o
štirih sklepih in enem dogovoru.
To bo zadnja seja tretjega
mandata delegatske skupščine
občine Ormož. Temu je name-
njena tudi 21. številka njihovega
glasila »Odločanje«. V uvodu je
predsednik Skupščine občine Or-
mož, Tone Luskovič med drugim
zapisal:
»Upam si trditi, da smo v takš-
nih razmerah svojo nalogo ven-
darle uspešno opravili. Res je, da
so možnosti delegatskega siste-
ma mnogo večje, kot je dosežena
stvarnost, vendar so razprave v
zborih občinske skupščine doka-
zovale, da se je velika večina de-
legatov i^avedala svoje odgovor-
nosti za sprejete odločitve in za
urejanje družbenih odnosov.«
FF
O našem
delu v
prihodnje
v Ljubljani, v Cankarjevem
domu je bil minuli petek in so-
boto XI. KONGRES ZVEZE
SINDIKATOV SLOVENIJE,
največja slovenska delavska
manifestacija, ki bi morala
dati odgovor na številna vpra-
šanja, tudi tista, ki so jih v
svojih 184 kongresnih razpra-
vah izpostavili neposredno pri-
zadeti — delavci v slovenskem
združenem delu, iz bogatih in
revnih delovnih sredin iz vseh
koncev Slovenije. Ali jim bo-
mo tokrat prisluhnili? Bomo
vse njihove tehtne pripombe in
predloge upoštevali? Upajmo,
da vsaj tokrat besede niso bile
v prazno!	"»š
Plenarno zasedanje XI. Kongresa ZSS. V delovnem predsedstvu je tudi
Katica Kašman, delegatka iz Ptuja. Foto: mš
V Ormožu za samoprispevek
o predlogu programa za uvedbo drugega občinskega samopri-
spevka za financiranje osnovnošolskega prostora v občini Ormož, ki
ga je pripravila OK SZDL Ormož, smo v Tedniku že poročali. O tem
predlogu je Skupščina občine Ormož razpravljala na seji, 11. marca in
nanj ni imela pripomb.
Na ločenih sejah zborov SO Ormož bodo v ponedeljek sklepali
tudi o predlogu odloka o razpisu referenduma za uresničitev progra-
ma gradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Ormož. V
predlogu je zapisano, da bo referendum v nedeljo, II. maja, samopri-
spevek pa naj bi uvedli za dobo petih let, to je od 1. junija 1986 do 31.
maja 1991.	FF
¥f^EOFUO NARAVNAJTE URE!
v nedeljo, 30. marca, bomo spet uvedli poletni čas. Urine kazalce
bomo potisnili za eno uro naprej in tako uskladili računanje časa z
ostalimi evropskimi državami. Poletni čas bomo imeli od 28. septem-
bra, ko bomo kazalce spet potisnili za uro nazaj.
Letos uvajamo poletni čas že četrto leto zapored. Mnogi se zago-
tovo spominjate, kako dolgotrajne so bile priprave na poletni čas, ko-
liko je bilo problemov in nesporazumov. Danes se nihče več ne vpra-
ša, koliko energije smo prihranili s takim računanjem časa, kako je ta
vplival na produktivnost in podobno. Brez velikih izračunov pa lahko
z gotovostjo trdimo, da smo prihranili ogromno—samo če pomislimo
na prometne povezave z ostalimi državami.	q
Milena Cestnik, najboljša
jadralna pilotka
Zveza letalskih organizacij Jugoslavije je 20. marca v Beogradu
proglasila najboljše v posameznih disciplman za leto 1985. Najboljša
športnica ptujske občme, Milena Cestnik iz aerokluba Ptuj, je tudi
najboljša lugoslovanska jadralna pilotka. Na tretie mesto sta uvršče-
na Oton Vefunšek med letalskimi modelarji in Edi Butolen med mla-
dimi padalci, Vinko Pišek pa je četrti med motornimi piloti. Čestita-
mo!	I.k.
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih občine IHuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/76, 12/79 in 9/85), ter 2.
člena Pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/76), Ko-
misija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj obja-
vlja
RAZPIS
za podelitev priznanj občine Ptuj
I.
Za posebne in izredne uspehe na posameznih gospodarskih
in družbenih področjih ter na področju vsesplošne ljudske
obrambe, ki so širšega pomena ali posebnega pomena za občino,
se podeljujejo priznanja občine Ptuj in sicer: •
1.	imenovanje častnega občana,
2.	zlata plaketa občine,
3.	plaketa občine,
4.	družbeno priznanje v obliki listine.
Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim skupinam
posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter
družbenim organizacijam in društvom.
II.
Razpisuje se 7 priznanj za delo na področjih dejavnosti: go-
spodarstva, družbenih dejavnosti, krepitve političnega sistema
socialističnega samoupravljanja ter sistema splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite.
Razpis traja do 1. junija 1985.
III.
Pisne predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo komisiji
za odlikovanja in priznanja Skupščine občine ftuj v razpisnem
roku: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, organizacije združene-
ga dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne
skupnosti ter druge organizacije in društva.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke
kandidata oz. podatke o predlagani organizaciji, skupnosti ali
društvu, natančen opis posebnih in izrednih uspehov na posa-
meznem področju dejavnosti iz II. točke in predlog za vrsto pri-
znanja.
Predlog je treba vložiti na posebnem obrazcu (OD-LO, 18),
ki ga predlagatelji dobijo pri tajniku komisije za priznanja in
odlikovanja Skupščine občine F>tuj, Srbski trg I/I.
IV.
Priznanja bodo podeljena na svečani seji občinske skupšči-
ne ob praznovanju občinskega praznika.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA
IN PRIZNANJA
Lanski rezultati so najslabši (stran 2)
Čas za nego travnikov (stran 2)
y vrtcu bo več prostora (stran 4)
Več olajšav za obrtnike (stran 4)
Avtoprevozniki se vračajo? (stran 51
UVODNIK
Bo mnenje
delavcev končno le
upoštevano ?
v Ljubljani je bil v dneh od 21. do 22. marca 1986 XI. KON-
GRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, ki bi naj bil nekak
sklepni dogovor predstavnikov najbolj množične organizacije delav-
cev o vseh tistih pomembnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo v
naši družbi in še posebej v sindikatu. Brez dvoma lahko rečemo, da
so na tej veliki delavski manifestaciji delegati povedali — kaj jih te-
ži, kje bi morali tokove družbenega razvoja in stagnacije obrniti v
drugo smer, koga poklicati na odgovornost za nedelo, kdo je odgo-
voren za nenehno padanje standarda — .'skratka, veliko je bilo teh
vprašanj na katere terjajo delavci odgovore.
»Sedaj smo na XI. kongresu ZSS, na največjem delavskem
dogovoru, na katerem se bomo odločali — kako naprej? Res je, da
resolucijskih in drugih ciljev ter nalog ne bomo mogli uresničiti brez
naše večje pripravljenosti in usposobljenosti. Ob tem pa nas čaka
pri premagovanju ovir in odporov težavno delo. Zavedamo se, da je
uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja
proces, ki zahteva daljši čas, vendar pa je pri do sedaj opravljenem
delu, po oceni delavcev, prišlo do zastoja in prevelikih razlik znotraj
delavskega razreda. Vprašujem vas — kaj je s tem zastojem, neka-
teri mu pravijo tudi kriza. Če pa zastoja ni — zakaj potem toliko
ukrepov družbenega varstva, prekinitev dela, nezadovoljstva delav-
cev, zakaj tolikšna inflacija, zakaj pritiski na dvig cen, na drugi
strani pa padanje življenjskega standarda in slabi gospodarski re-
zultati? In kako to preseči?...« je v svoji kongresni razpravi pou-
daril delegat iz ptujske občine Edvard Kupčič in z njo požel vsesplo-
šno odobravanje avditorija.
Takih in podobnih razmišljanj, ki so se vsaka po svoje in vse
na kritičen način dotikale življenja delavcev v njihovih delovnih
okoljih, je bilo 124. Žal pa vseh zaradi pomanjkanja časa ni bilo
moč predstaviti delegatom in gostom XI. Kongresa ZSS, zato so jih
60 oddali še v pisni obliki. Prispevki delegatov, kar 71 odstotkov jih
je bilo iz neposredne proizvodnje, so odkrito in pošteno govorili o
naših slabostih in tistih zgrešenih odločitvah, pri katerih imajo de-
lavci kaj malo besede, čeprav se jih sprejema v njihovem imenu in v
njihovo »dobro«. Marsikateri diskutant ni izbiral besed, povedal je
tisto, kar misli in kar teži okolje iz katerega je prišel. Kljub slav-
nostnemu vzdušju, ki ga taka manifestacija brez dvoma ima. je
ostal grenak priokus nezadovoljstva tistih, ki ustvarjajo — pa jim v
tem času ostaja le za golo življenje. Nekdaj tako realne sanje o pri-
jetnih dopustih, malih razkošjih — kot so avtomobil, lepo stanova-
nje, pa tudi obleka in morda kak povsem nepomemben — vendar
že težko dosegljiv priboljšek, vse to se iz dneva v dan razblinja ob
nebrzdani rasti cen, veliki inflaciji, ob vse težjih pogojih življenja
delavskega razreda. In — ali ta isti delavski razred resnično sam
odloča o takem življenju ? Če odloča, potem si gotovo boljšega ne
zasluži!? Če pa kdo le v njegovem imenu — je kongres prava prilož-
nost. da se mu to onemogoči.
Delegati so opozorili na toliko različnih dejstev, da bi jim ne-
kdo le moral prisluhniti. Zaključna poročila vseh treh komisij v^e to
tudi potrjujejo. V prvi so prevladovale razprave o gospodarjenju, o
nadaljnem ekonomskem in socialnem razvoju — vse pa potrdile
nujnost hitrejšega uveljavljanja in ustavne vloge TOZD v okviru de-
lovnih organizacij. V drugi komisiji so poudarjali, da je potrebno
dati znanju in ustvarjalnosti več veljave, v tretji pa, da so vse pre-
malo upoštevana stališča sindikata, zaradi česar pogosto prihaja
do zaostrovanj, slabih medčloveških odnosov in temu primemo tudi
gospodarskih rezultatov. Novemu vodstvu ob vseh teh dejstvih goto-
vo ne bo lahko. Ali pa bomo tudi tokrat ostali samo pri besedah ?
Marjan Sneberger
Jutri dan inovatorjev
v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju se bodo jutn do-
poldan (28. marca ob II. uri) zbrali najodgovornejši za področje in-
ventivne dejavnosti v občini. Najprej se bodo seznanili z inventivnimi
dosežki občine Ptuj v prejšnjem letu (o tem pišemo v samostojnem se-
stavku), zatem pa o delu krožkov za izboljšanje proizvodnje, ki jih z
uspehom uvajajo v DO AGIS Ptuj, odkoder prihajajo tudi jutrišnji
strokovni razlagalci.
Ob koncu bodo podelili še nagrade in priznanja inovatorjem za
dosežke v letu 1985. Podelili bodo tri nagrade in dve priznanji. Prvo
nagrado bodo prejeli člani krožka za izboljšanje proizvodnje v TOZD
Velika oprema.
mg
Pred dvema letoma so v ptujski bolnišnici pričeli z akcijo zbira-
nja denarja za nakup mamografa, aparata za odkrivanje raka na doj-
kah. Takrat so se številne osnovne organizacije in drugi odrekli obda-
rovanj ob 8. marcu — ženskem prazniku in sredstva namenili za na-
kup te dragocene aparature. Obračun ob prvem letu je pokazal, da je
sredstev premalo, vendar so z akcijo nadaljevali.
V ponedeljek, 24. marca, pa smo izvedeli, da je mamograf že v
ptujski bolnišnici. Kupili so ga od mariborske bolnišnice, kije kupila
novi aparat. Zanj bodo morali plačati dva milijona dinarjev, polovica
zneska je že zagotovljena. Zatorej bo z akcijo zbiranja potrebno nada-
ljevati.
Mamograf bodo namestili v okviru rentgenskega oddelka, upora-
bljali pa ga bodo ginekologi in rentgenologi. Kot je povedal dr. Lojze
Arko, bodo pripravili program preventivnih pregledov, ki je nujen
glede na to, da v ptujski občini letno odkrijejo od 17 do 18 novih pri-
merov raka na dojkah, v Sloveniji pa okrog 550.
mg'
z - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
27. marec 1986 —
TEDNIK
Več možnosti
za zaposlitev?
v resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja obči-
ne Ormož v 1986. le'u je predvideno, da bo dosežena 3,2 odstotna rast
zaposlovanja. Takšno rast bi ob nadomestitvi naravnega odliva iz za-
poslitve omogočila zaposlitev okrog 220 delavcem, od tega okrog 120
na novih delovnih mestih.
Organizacije združenega dela pa v svojih načrtih zaposlovanja
napovedujejo večje zaposlitvene motnosti. V načrtih so zapisali, da
bodo potrebovali 480 delavcev in pripravnikov za enostavno in razšir-
jeno reprodukcijo. Ob tem pa nakazujejo, da bodo potrebovali kar
206 delavcev le za določen čas. Vzroki za nove zaposlitve so pred-
vsem v povečanju obsega proizvodnje v F'ekovem tozdu Proizvodnja
obutve, v aktiviranju novih zmogljivosti v Tovarni Jože Kerenčič ter v
sezonskem zaposlovanju v Droginem tozdu Gosad in v Tovarni slad-
korja.
Izobrazbena struktura načrtovanih zaposlitev od tistih za ne-
določen čas do pripravnikov in delavcev za določen čas, je dokaj ne-
spodbudna. Izraženih je le 57 odstotkov potreb po strokovnih kadrih
od tretje zahtevnostne stopnje navzgor. To seveda ne kaže na prizade
vanja organizacij združenega dela, da bi izboljšale sedanjo kvalifika
cijsko strukturo zaposlenih.
Skupnost za zaposlovanje predvideva, da bi lahko na podlagi
primerjave med planiranimi zaposlitvami in pričakovanim prilivom
in šol zaposlili celoten kadrovski priliv iz izobraževanja. Zaradi neu-
sklajenosti priliva in potreb po kadrih pa je pričakovati presežke ozi-
roma primanjkljaje na posameznih zahtevnostnih stopnjah in tudi v
določenih usmeritvah.
Nobenih pozitivnih premikov pa v občini Ormož ne bodo dose-
gli na področju zaposlovanja pripravnikov. Organizacije združenega
dela načrtuj.ejo, da bodo letos zaposlile le 74 pripravnikov od tretje
zahtevnostne stopnje navzgor, kar je okrog 70 odstotkov s sporazu-
mom predvidenega števila pripravnikov. Iz primerjave med načrtova-
nimi potrebami po pripravnikih in oceno priliva iz izobraževanja je
razbrati, da bi lahko združeno delo v občini Ormož zagotavljalo pri-
pravništvo le okrog 45 odstotkov diplomantov, dejanske možnosti pa
so zaradi že omenjene neusklajenosti med potrebami in ponudbo v
posameznih poklicih še manjše.
N. Dobljekar
Lani 200 tisoč
kopalcev
Prihodnje leto bo že deset let, odkar so toplice obiskali prvi ko-
palci. Desetletnico naj bi praznovali v novih statusnih okvirih in z no-
vimi razN ojnimi pogledi, v katerih ima osrednjo mesto topliški hotel,
ki edini lahko zagotovi pravi razvoj.
Četudi je bilo v tem obdobju precej narejenega; najbolj so pono-
sni na pridobljeni status naravnega zdravilišča, poleg tega še na bun-
galove. \ katerih je 50 postelj, fizioterapijo in avtocamp, z rezultati ne
morejo biti zadovoljni.
Lansko leto so zaključili z izgubo 810 tisoč dinarjev, ki so jo po-
krili iz sredstev rezervnega sklada DO EKK, kopalcev pa je bilo 200
tisoč. Toliko in še več jih načrtujejo tudi letos. Premajhne nočitvene
zmogljivosti jim onemogočajo doseganje boljših rezultatov — večjega
dohodka. Po številu tujih gostov in glede na svoje nočitvene zmoglji-
vosti, jih doseženi rezultati uvrščajo na četrto mesto med dvanajstimi
naravnimi zdravilišči v Sloveniji.
Največ stroškov povzroča bazenska tehnika in ogrevanje, zato
bodo letos in še prihodnje leto največjo pozornost posvečali namesti-
tvi določenih naprav za varčevanje z energijo. V okviru priprav na le-
tošnjo sezono dajejo največji poudarek kakovosti storitev. Računajo
tudi na razširitev avtocampa, skupaj z raziskovalno skupnostjo obči-
ne in Slovenije ter lastnimi sredstvi naj bi prišli do nove vrtine in s
tem do manjšega bazena za starejše kopalce. Dodatna vrtina bo zago-
tavljala tudi potrebno energijo za obstoječe objekte in še nove nočit-
vene objekte. Dobili naj bi 70 odstotkov potrebne energije.
V novem srednjeročnem obdobju načrtujejo sanacijo obstoječih
objektov (v glavnem vrtine), montažo naprav za varčevanje z energijo,
razširitev avtocampa in pripravo dokumentov za izgradnjo zdravili-
škega hotela.
Pod katero streho bodo v bodoče poslovali in delovali, še ne ve-
do. Pogovori z gostinskim podjetjem Pohorje in Radensko se še nada-
ljujejo. Po napovedih se bodo končali v kratkem, verjetno pa rezultati
ne bodo takšni, kot pričakujemo.
Prvič letos v toplicah uvajajo sezonsko karto, ki bo veljala od 1.
6. do 1. 9. in bo za odrasle veljala 4 tisoč, za otroke 3 tisoč dinarjev. V
osnovne organizacije in v društva upokojencev pošiljajo te dni obve-
stila, v katerih navajajo možnosti nakupa vstopnic z 20 odstotnim po-
pustom. Vsem, ki bodo kupili nad 500 vstopnic^ bodo zagotovili 30
odstotni popust.
MG
POGOVOR Z JANKOM BEZJAKOM
Lanski rezultati so najslabši!
Lelo, ki je za nami, v gospodarskem pogledu ni hilo takšno, da hi se
ga z veseljem spominjali. Pa vendar Je sedaj čas. da povemo, kaj smo pri-
gospodarili za to leto in za novo srednjeročno obdobje. O tem smo se po-
govarjali s predsednikom ptujskega občinskega izvršnega sveta Jankom
Bezjakom
»Resnično, lansko leto je bilo
najslabše \ minulem petletnem
obdobju kar zadeva resolucijske
cilje. Takorekoč na nobenem po-
dročju nismo uresničili zastavlje-
nih ciljev. Najbolj problemati-
čno je bilo v industriji, saj smo
dosegli manjšo proizvodnjo kot
v 1984. letu. ki je bilo edino leto
prejšnjega srednjeročnega ob-
dobja, ko je industrijska proiz-
vodnja padla. Tudi v drugih de-
javnostih beležimo padanje ob-
sega proizvodnje na primer v
gradbeništvu, trgovini in v zaseb-
nem kmetijstvu. Ostale dejavno-
sti beležijo komaj vidno rast,
precej manjšo od predvidene. Iz-
razit padec beležimo že drugo le-
to zapored v izvozu, ki je lani pa-
del kar za 9 odstotkov, pa tudi
uvoz je manjši za 2 odstotka. To
so seveda slabe podlage za novo
plansko obdobje, posebej še za-
to, ker je slabše od predvidevanj
na področju investicij in zaposlo-
vanja.«
Kakšni pa so prvi — zaenkrat
še neuradni podatki o poslova-
nju organizacij združenega dela?
»Reči je treba, da so nekoliko
bolj ugodni kot so bili v devetih
mesecih preteklega leta. Doho-
dek je na primer porasel za 66
odstotkov, čisti dohodek pa za
91 odstotkov. Primerljivi doho-
dek še ni izračunan, približni iz-
računi pa kažejo na okrog 95-od-
stotno rast. Tako bodo vredno-
stni rezultati ugodnejši od pred
lanskih, ko smo beležili rekordne
proizvodne dosežke v industriji,
kmetijstvu in nekaterih drugih
dejavnostih - vrednostni pa so
bili slabši. Seveda so lanski vred-
nostni rezultati predvsem posle-
dica povečanih cen, ne pa kako-
vostnih kazalcev gospodarjenja.
Kako pa je z izgubami!
»Izgube so v primerjavi s
1984. letom kar trikrat večje in
znašajo 430 milijonov dinarjev.
V to številko je zajeta tudi izguba
tozdov Petovia in Mizarstvo, ki
sta prenehala obstajati, znaša pa
86 milijonov. Tako dejanska iz-
guba znaša okrog 350 milijonov
dinarjev. Dva tozda, ki leta 1984
nista imela izgube, sta Poslovna
oprema z okrog 180 milijoni in
Tovarna volnenih izdelkov s 134
milijoni dinarjev izgube. Tozd
Elektrokovinar ima izgubo 29
milijonov dinarjev, manjšo izgu-
bo pa imata tudi tozda Ptujske
Toplice in Visoke gradnje Drava.
Vse izgube so pokrite, razen v
TVI Majšperk, kjer je ostalo ne-
pokritih 95 milijonov dinarjev,
računajo pa, da jo bodo pokrili v
okviru sozda.«
»Kako smo delili ustvarjeni
dohodek?
»V nasprotju z resolucijskimi
usmeritvami! Gospodarstvo je
namenilo kar 102 odstotka več
sredstev za osebne dohodke.
Osebni dohodek na delavca je
bil višji za 98 odstotkov in je zna-
šal 50.618 dinarjev. To pomeni,
da je bil poprečni osebni doho-
dek v gospodarstvu realno večji
za več kot 10 odstotkov.
Skupna poraba je bila lani
večja za 107 odstotkov, v repu-
bliki 109,5 odstotkov, za splošno
porabo pa smo namenili 92 od-
stotkov več kot 1984. leta. Ti po-
datki povedo, da je poraba rasla
za 10 odstotkov hitreje, namesto
da bi rasla za toliko odstotkov
počasneje — tako je bilo dogo-
vorjeno z republiško in občinsko
resolucijo.
Za obresti je ptujsko gospo-
darstvo plačalo lani 5,1 milijarde
dinarjev, za vse interesne skup-
nosti družbenih dejavnosti smo
izdvojili okrog 3,5 milijarde,
okrog 900 milijonov dinarjev pa
za občinski proračun. To pome-
ni. da smo za skupno in splošno
porabo namenili precej manj kot
za obresti v gospodarstvu. (Obre-
sti so bila ogromna bremena, ki
se odražajo v padcu akumulativ-
nosti gospodarstva.«
Kateri so osnovni problemi, ki
jim bomo morali nameniti ustre-
zno pozornost v novem srednje-
ročnem obdobju?
»Mislim, daje prvi in največji
problem visoka stopnja brezpo-
selnosti. Število brezposelnih
smo v zadnjih petih letih poveča-
li za 700. To je najbolj neugoden
podatek za preteklo srednjero-
čno obdobje in temu problemu
moramo nameniti pozornost in
seveda ustrezno ukrepati. Enako
pereč problem je pomanjkanje
sposobnih strokovnih kadrov
tehnične stroke v skoraj vseh na-
ših organizacijah združenega de-
la. Problem naše nerazvitosti in
brezposelnosti je prav v skrom-
nih in slabo izkoriščenih kadrov-
skih potencialih.
Naslednji resni problem je
nadpoprečna odpisanost opreme
in zastarelost tehnologije v veči-
ni industrije. Poleg tega so
skromna sredstva za reprodukci-
jo v bistvu porabljena za tekoče
poslovanje in ne za obnovo. To
zagotovo ne daje perspektive za
boj na domačem in tujem trgu v
prihodnjih letih.
Tudi ustreznost ali bolje reče-
no neustreznost povezav našega
gospodarstva v velikih poslovnih
sistemih je problem. Ce izvza-
mem Unial kot zgledni primer
sozda, skorajda vsi drugi sozdi
ne opravičujejo povezav z našimi
organizacijami združenega dela.
Pa tudi tozdi s sedeži zunaj
občine, v katerih je zaposlenih
več kot 3000 delavcev, poslujejo
na robu rentabilnosti ali z izgu-
bo. In te organizacije, razen za
osebne dohodke zaposlenih,
praktično ne prispevajo ničesar
za razvoj občine. Narediti bo tre-
ba analizo.
Naslednji pereč problem je
neskladni razvoj Haloz in Slo-
venskih goric. Infrastuktura na
teh območjih je pogojena z mož-
nostmi ptujskega gospodarstva.
Povem naj, da tisti, ki imajo se-
dež zunaj občine, vsi dislocirani
obrati z okrog 1000 zaposlenimi
in okrog 2500 delavcev, ki
ustvarjajo dohodek zunaj obči-
ne, ne prispevajo ničesar za raz-
voj komunalne infrastrukture.
Ce bi, bi to pomenilo okrog 30
odstotkov več denarja kot ga da-
nes daje ptujsko gospodarstvo za
te namene. To dovolj zgovorno
pove, kakšen problem predsta-
vlja sedežni princip oblikovanja
sredstev za interesne skupnosti
materialne proizvodnje. Prizade-
vati si moramo, da bomo tudi za-
nje uveljavili domicilni princip.
Tudi mimo problema oskrbe z
energijo ne bomo mogli, saj po-
znamo težave pri oskrbi s premo-
gom za široko potrošnjo. Vse
bolj resni pa so tudi problemi na
področju ekologije, ki se jim bo-
mo morali posvečati bolj kot do-
slej. Gre tako za odlagališča od-
padkov, čiščenje odplak, varova-
nje vodnih virov in zmanjševanje
onesnaženosti ozračja.«
Nevenka Dobljekar
Janko Bezjak (arhiv Tednika)
SIS IN SKLAD ZA KMETUSTVO
Običaj je takšen, da se enkrat letno sesta-
nejo delegati v skupščinah Samoupravne in-
teresne skupnosti za pospeševanje kmetijstva
občine Ptuj in Samoupravnega sklada za in-
tervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Na
prvi pogled gre za zelo komplicirano sestavo
samoupravnih organov, ki delujejo na po-
dročju kmetijstva. Vendar pa je tako, da smo
SIS ustanovili v ptujski občini leta 1978 z na-
menom, da bi podpisniki samoupravnega
sporazuma združevali sredstva za pospeše-
valne akcije v kmetijstvu. Ker tega niso stori-
le vse občine, je bilo z republiškim zakonom
uzakonjeno enotno zbiranje sredstev za inter-
vencije v kmetijstvu in porabi hrane in tako
smo tudi v ptujski občini ustanovili Samou-
pravni sklad. Skorajda vsi viri sredstev SlS-a
so tako presahnili. Ker pa je bil sklad ustano-
vljen le do konca prejšnjega srednjeročnega
obdobja, smo v ptujski občini »ohranili« sa-
moupravno interesno skupnost »za sedanji
čas«. Pa se je znova izkazalo, da brez zakona
ne bo šlo in za letošnje leto smo znova spre-
jeli republiški zakon in občinski odlok o zbi-
ranju sredstev. Ker se pripravljajo sistemske
rešitve na nivoju države, bo prihodnje leto
padla odločitev, ali še imeti v občini SIS za
kmetijstvo ali bo prihodnja skupščina tudi
zadnja . . .
Sicer pa so delegati na zadnji skupščini
brez večjih pripomb sprejeli poročilo o delu
interesne skupnosti. Pa tudi bistvenih usme-
ritev niso dali za njeno delo v tekočem letu,
saj se bo zbralo na njenem računu borih 2 in
pol milijona dinarjev.
Veliko pomembnejši pa je Samoupravni
sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi
hrane. Posebej, ker se v občini zbrana sred-
stva v takoimenovanem A programu 4 kratno
oplemenitijo s sredstvi iz republiškega skla-
da. Kam so namenjena ta sredstva najbolje
vedo kmetovalci sami, tisti torej, ki so deležni
cele vrste regresov, tako v živinoreji kot v po-
ljedelstvu.
Lani seje na račun sklada v občini Ptuj na-
bralo nekaj nad 90 milijonov dinarjev, na nji-
hovo razdelitev delegati niso imeli pripomb.
Letos se bo na računu Samoupravnega
sklada zbralo bistveno več sredstev, planira-
nih je 241 tisoč dinarjev. Z občinskim odlo-
kom smo namreč zvišali prispevno stopnjo
od 0.5 na 0,8 odstotka od bruto osebnih do-
hodkov vseh zaposlenih. Nekaj nad 113 mili-
jonov sredstev bo namenjenih A programu
- torej regresiranju kmetijske proizvodnje.
32 milijonov za B program — to je program
dodatnih interventnih ukrepov, 82 milijonov
dinarjev pa bo namenjenih za letošnjo no-
vost. to je C program. Ta program je enotno
dogovorjen na nivoju podravskih občin in v
ptujski občini predstavlja investicijo v Mle-
karni in perutninski klavnici.
J. Bračič
ČAS ZA NEGO TRAVNIKOV
Nastopil je najprimernejši čas
za nego travnikov. Ob pomlad-
nega dela na našem travnatem
svetu je v veliki meri odvisen pri-
delek trave, če sedaj ne ravnamo
pravilno te napake med letom ni
mogoče popraviti. Kot je pove-
dal Vlado Tumpej, dipl. inženir,
vodja pospeševalne službe pri
Obdravskem zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo v Ptuju, je
prav na naših travnikih in pašni-
kih še ogromno neizkoriščenih
rezerv. Zato nasvet vsem, ki z in-
tenzivnim obdelovanjem travni-
kov še nimajo izkušenj: Krti so
letošnjo zimo naredili precej ško-
de in razrite travnike je potrebno
izravnati. To storimo z brano,
vendar ne klinasto, saj ta poško-
duje rušo. Najboljša je brana iz
odpadnih avtomobilskih gum
(glej sliko). Obstajata dva načina
izdatnega gnojenja. Na hektar
travnika ali pašnika lahko upora-
bimo 20 kubičnih metrov gnojev-
ke, to je sedem 3 tisoč litrskih ci-
stern. Večja količina gnojevke je
škodljiva, saj prekrije travno ru-
šo s skorjo, ki travo uniči, po/nc
je pa na tem mestu poženejo od-
pornejši pleveli. Poleg gnojevke
damo na hektar 300 kilogramov
NPK gnojila v razmerju 8-26-26
ali 350 kilogramov gnojila v raz-
merju 5-20-20. Če nimamo gno-
jevke, povečamo dozo umetnega
gnojila na 600 kilogramov.
Po prvem in drugem odkosu
pognojimo travnike še s 150 do
200 kilogrami KAN-a.
Pri pašno kosnem sistemu do-
damo omenjeni količini gnojev-
ke na hektar in 300 kilogramom
NPK gnojila še 3 vreče KAN-a,
saj potrebujejo pašniki mnogo
več dušika.
Ce boste ravnali po tem nasve-
tu, boste prvo košnjo opravili že
prve dni maja, glede na letošnjo
pozno pomlad okoli 10. ali 15.
maja. Pri zgodnji košnji boste
dobili izredno kakovostno krmo,
ki bo vsebovala 15 odstotkov be-
ljakovin ali 550 do 600 škrobnih
enot, surovih vlaken, ki jih živina
ne prebavi, pa bo le okoli 24 od-
stotkov. V pozno košeni krmi pa
je razmerje povsem drugačno.
Beljakovin je samo okoli 3 od-
stotke oziroma samo 120 škrob-
nih enot. Neprebavljiva vlakna
se povečajo kar na 35 odstotkov.
Pri krmljenju z mlado krmo bo-
mo dosegli pri živalih 60 do 70
odstotno izkoriščenost, pri pozni
košnji pa bodo živali krmo izko-
ristile pod 50 odstotki.
Iz teh podatkov je razvidno,
da bomo s pravilnim ravnanjeni
dobili na hektar travnih površin
\ cč mleka in mesa. Izračun kaže,
da se bolj izplača vložiti nekaj
več sredstev v gnojenje travni-
kov, kot pa kupovati draga krmi'
pripravil: .'H
Brana i/ (Klputtnih atloinobilskih K"'", ki jo lahko naredite sami.
TEDNIK - marec 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
V PETEK, 28. MARCA, DAN INOVATORJEV OBČINE PTUJ
Brez inventivnosti pri razvijanju
inovacijske ustvarjalnosti
Kljub velikim družbenim pri-
zadevanjem, da bi v vseh okoljih
oblikovali možnosti za razvoj in-
ventivnih sposobnosti vseh de-
lovnih ljudi (spomnimo se pro-
blemske konference ZK na to te-
mo, junija 1984) in k dvigu moti-
vacije za ustvarjalno delo, v ptuj-
ski občini v teh prizadevanjih ni-
smo bili preveč uspešni. Tako
kažejo rezultati ankete, ki jo je
pripravila občinska raziskovalna
skupnost za leto 1985.
Anketiranih je bilo 179 OZD,
odgovorilo jih 71 ali 40%, od te-
ga 51 gospodarskih in 20 nego-
spodarskih OZD. V letu 1985
smo imeli v občini 280 inovativ-
nih predlogov, 186 tehničnih iz-
boljšav in 94 koristnih predlo-
gov. Skupna gospodarska korist
je bila 94.196.240 din, 82.393.579
od tehničnih izboljšav in
11.802.661 din od koristnih pred-
logov. 93 inovativnih predlogov
je bilo za povečanje produktiv-
nosti, 50 za prihranek materiala,
en za dopolnjen proizvodni pro-
gram in 136 predlogov, ki jih ni
mogoče opredeliti tako ozko kot
prej navedene. Nagrade so bile
izplačane v višini 5.645.231 din.
Zanimiv je tudi podatek, da je
26 OZD odgovorilo, da čeprav
nimajo razvite inventivne dejav-
nosti, ne potrebujejo strokovne
pomoči, 10 pa bi jih želelo tak-
šno pomoč. Od 37-ih. kolikor jih
je odgovorilo, da nimajo razvite
inventivne dejavnosti, jih 28 ni
navedlo vzroka zakaj ne, sedem
pa jih meni (predvsem s področ-
ja družbenih dejavnosti), da so
njihovi postopki v procesu dela
natančno določeni, z zakonom
predpisani, skratka na novo ni
kaj odkrivati.
kljub temu, da ima 24 OZD
(DO in TOZD v njihovi sestavi)
razvito inventivno dejavnost, pa
jih je le 10, ki so v letu 1985 ime-
le inovativne predloge, v dveh
OZD niso ugotavljali gospodar-
ske koristi in tudi niso nagrajeva-
li inovatorjev. Od teh je le ena s
področja družbenih dejavnosti,
to je Srednješolski center v Ptu-
ju.
Ce pregledamo minulo petlet-
no obdobje, ugotovimo, da prav-
zaprav nismo naredili nobenega
koraka naprej pri razvijanju
možnosti za inovacijsko ustvar-
jalnost. Res se je število prija-
vljenih predlogov od 110 v letu
1981 povečalo na 280 v letu
1985, vendar ostaja število le-teh
na zaposlenega v občini v prete-
klem srednjeročnem obdobju le
0,01. Ena stotinka predloga na
zaposlenega v zadnjih petih letih
bi nam morala dati misliti, pa ne
samo to, slediti bi morali tudi
ukrepi in ne nazadnje, poiskati
bi morali tudi tiste, ki so odgo-
vorni za takšno stanje. Število
OZD, ki so evidentirale inovaci-
je, seje od treh v letu 1981 pove-
čalo na deset v letu 1985, največ
pa jih je bilo v letu 1984, dva-
najst. Vendar, kakorkoli že obra-
čamo te podatke, smo na tem po-
dročju v občini šele na začetku,
čeprav posamezna okolja beleži-
jo napredek. Po številu inovativ-
nih predlogov posebej izstopa
TAM-ova TOZD Proizvodnja
zavor, sledi ji AGIS, KK TOZD
SIvenske Gorice in še nekatere.
Ob Dnevu inovatorjev občine
Ptuj se vsako leto srečajo, oziro-
ma naj bi se, tisti najbolj odgo-
vorni za razvoj te dejavnosti (vo-
dilnih delavcev je iz leta v leto
manj), najuspešnejši inovatorji,
predstavniki družbenopolitične
skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij. Sprejmejo se po-
membni zaključki. Večina navzo-
čih ob strokovnem predavanju
pomisli, res je, to bi bilo koristno
tudi za nas. Najuspešnejši inova-
torji prejmejo nagrade in prizna-
nja. To pa je tudi vse. Zelo, zelo
malo se spremeni, vsaj tako ka-
žejo zbrani podatki.
Kje iskati vzrok? Vse je bilo
povedano in napisano že ničkoli-
kokrat. In hote ali nehote se vsi-
ljuje misel, da tistim odgovornim
takšno stanje ustreza, čeprav je
prav lastna ustvarjalnost, poseb-
no če je množična, tista, ki mora
odločilno prispevati k boljšim re-
zultatom poslovanja v slehernem
okolju.
Nataša VODUŠEK
Letos bo Dan inovatorjev
občine Ptuj 28. marca ob II.
uri v Delavskem domu Fran-
ca Krambergerja. Poleg po-
delitve nagrad in priznanj
najboljšim inovatorjem bo še
strokovno predavanje na te-
mo: KROŽKI ZA IZBOLJ-
ŠANJE PROIZVODNJE.
XI. kongres zveze sindikatov Slovenije
Delo XL Kongresa ZSS je spremljalo 579 od skupno izvoljenih 613
delegatov, 360 gostov in 190 akreditiranih novinarjev. Organizacija in
izvedba je veljala 60 milijonov dinarjev.
Ljubljana je bila 21. in 22.
marca središče slovenskih delav-
cev, ki so se po štirih letih zbrali,
da bi na skupnem in obenem
sklepnem dogovoru opravili in-
venturo svojega dela ter začrtali
smernice nadaljnjega razvoja in
veljave svoje organizacije, tiste,
ki je bila doslej vse prepogosto
rezervirana za nekoliko manj po-
membna odločanja.
Slovenskega sindikalnega kon-
gresa se je udeležilo tudi deset
delegatov iz ptujske občine in
štirje gostje, med skupno 613 iz-
voljenimi delegati v 6000 osnov-
nih organizacijah ZSS in na
skupščinah 18 sindikatov dejav-
nosti ter 65 občinskih in v dveh
mestnih organizacijah Zveze sin-
dikatov Slovenije. Med delegati
je bilo 71 odstotkov delavcev iz
materialne proizvodnje, 33 od-
stotkov žensk in 8 odstotkov
mladih. Prisostvovale so mu še
delegacije republiških in pokra-
jinskih svetov zveze sindikatov
ter sveta zveze sindikatov Jugo-
slavije, najvišji predstavniki
družbenopolitičnega življenja ter
tuje delegacije: po tri iz Italije in
Avstrije, dve iz Madžarske in
Zvezne republike Nemčije ter
delegacija Ukrajine iz Sovjetske
zveze. Omeniti pa je potrebno še
predstavnike zamejskih Sloven-
cev ter njihovih organizacij in
zvez.
Letošnji kongres je potekal v
dveh značilnih novostih; manj je
bilo delegatov in tudi njihovo
delo je bilo skrčeno le na pol
drugi dan.
V svoji uvodni besedi je dose-
danji predsednik slovenskih sin-
dikatov Marjan Orožen ocenil
minulo štiriletno sindikalno delo
v naši republiki in pred 800.000
člani takorekoč razgrnil obraču-
ne uspehov in neuspehov.V svo-
jem govoru je med drugim pou-
daril:
»Ostale so mnoge neskladno-
sti, ki se kažejo v še ne odpravlje-
nih razlikah v družbenoekonom-
skem položaju med delavci v go-
spodarstvu in delavci v družbe-
nih dejavnostih, med delavci v
organizacijah združenega dela,
ki poslujejo p« tržnih zakonito-
stih in delavci v rudarstvu, elek-
trogospodarstvu, prometu in
drugih organizacijah — tako
imenovanega posebnega družbe-
nega pomena, ki s prodajo svojih
proizvodov in storitev ne dosega-
jo niti enostavne reprodukcije.
Ostale so neskladnosti med polo-
žajem aktivnih in upokojenih de-
lavcev ...«
Za tem je predsednik republi-
škega sveta ZSS Marjan Orožen
podrobno razčlenil vsa protislov-
ja, ki se pojavljajo v sedanjem
trenutku družbenega razvoja.
»Materialna, družbena in politi-
čna protislovja so tam, kjer je
odpovedala aktivnost subjektiv-
nih sil, morala pa bi nujno vpli-
vati na zavest ljudi, ki se mora
spremeniti — saj se pogosto za-
vedamo bolj svojih pravic kot pa
dolžnosti.« Govoril je tudi o vlo-
gi sindikatov, ki v vrsti današnjih
situacij ni dovolj opredeljena.
Zato sta v tem času pomembni
dve poglavitni vprašanji: KAKO
tudi z akcijo sindikata povečati
učinkovitost upravljanja z druž-
benimi sredstvi za proizvodnjo,
zagotoviti razširjeno reprodukci-
jo in na tej osnovi učinkovitost
političnega sistema socialistične-
ga samoupravljanja v vseh oko-
ljih in na vseh ravneh. KAKO
povečati učinkovitost sindikata
kot množične politične organiza-
cije delavskega razreda, njegovo
vlogo v političnem sistemu sa-
moupravljanja, njegovo učinko-
vitost pri reševanju tistih vpra-
šanj delavcev in delovnih ljudi,
ki so osnova za to, da bi se pono-
vno okrepilo zaupanje v lastne
sile in družbo, da bi se posamez-
nik bolj indentificiral s svojo or-
ganizacijo združenega dela in s
tem z družbeno skupnostjo.
Delegate in goste na XI. kon-
gresu ZSS je pozdravil tudi pred-
sednik CK ZKS Andrej Marine,
ki je med drugim rekel, da delo-
vni ljudje upravičeno pričakuje-
jo, da se bodo tudi slovenski sin-
dikati povsem odločno zavzema-
li za načelne in konkretne opre-
delitve, ki so napredne in ki bo-
do sproščale in spodbujale
ustvarjalne sile socializma in na-
predka. Stojan Stojčevski — član
predsedstva ZSJ — pa je v svojih
pozdravnih besedah menil, da
sindikat mora voditi borbo za
realizacijo samoupravnih pravic
delavcev ter njihovih neposred-
nih in dolgoročnih interesov. V
tej borbi mora upoštevati in upo-
rabljati vsa tista sredstva, ki so
mu po ustavi na voljo. Pred de-
lovnimi ljudmi pa mora nositi
odgovornost, kritično in samo-
kritično ocenjevati svoje delo —
ker bo, če se bo samo tako obna-
šal, lahko terjal odgovornost tudi
od drugih odgovornih dejavni-
kov v družbi.
Po dopoldanskem plenarnem
zasedanju je sledila razprava v
treh komisijah. V prvi so govorili
predvsem o nalogah sindikatov v
nadaljnjem razvoju družbeno-
ekonomskih odnosov in politi-
čnega sistema socialističnega sa-
moupravljanja. Druga komisija
je imela nalogo, da predlaga
kongresu kar najbolj stvarne
usmeritve za delovanje sindikata
pri razvoju proizvajalnih sil ter
ustvarjalnosti delavcev in da od-
govori na vprašanje: Kako^z več
znanja in inovativnosti priti do
bolj kakovostne proizvodnje in
dela ter boljšega življenja. V tre-
tji komisiji pa, da da kar najbolj
celovit in stvaren odgovor na
vprašanje o vlogi sindikata v po-
litičnem sistemu socialističnega
samoupravljanja.
Delo v komisijah so zaključili
okrog 21. ure in ga drugi dan zju-
traj nadaljevali. Prispevek ptuj-
skega delegata Edvarda Kupčiča
je naletel na zelo dober odziv
med delegati, svoje pa so prispe-
vali še Janko Mlakar, Darinka
Čretnik in Katica Kašman.
Delegati XI. kongresa ZSS so
izvolili 93-članski republiški svet
ZSS, v katerem sta tudi Erika
Mihelač in Janko Mlakar iz Ptu-
ja, za tem 9-članski nadzorni od-
bor, 15-člansko statutarno komi-
sijo, 16 članov v svet ZSJ, člani-
co nadzornega odbora ZSJ ter
39. delegatov za X. kongres ZSJ.
Slovenske sindikate bo v na-
slednjih štirih letih vodil Miha
Ravnik, dosedanji sekretar pred-
sedstva CK ZKS in član CK
ZKJ. Za sekretarja republiškega
sveta ZSS pa je bil izvoljen
Franc Hribar, ki je bil že od se-
daj član republiškega sveta ZSS
m njegovega predsedstva.
XI. kongres ZSS je zaključil s
svojim delom v soboto, 22. mar-
ca, ob 14. uri.	mš
Člani ptujske delegacije pred Cankarjevim domom v Ljubljani.
Foto: mš
Za večje podružbijanje uprave
Zbori Skupščine občine Ftuj bodo na
skupnem zasedanju, 31. marca med drugim
obravnavali tudi poročilo o delu izvršnega
sveta in upravnih organov, ti so: Občinski
komite za družbeno ekonomski razvoj in pla-
niranje, Občinski komite za kmetijstvo. Ob-
činski komite za urbanizem, gradbene in ko-
munalne zadeve. Oddelek za ljudsko obram-
bo, Oddelek za notranje zadeve. Oddelek za
občo upravo. Uprava za družbene prihodke.
Geodetska uprava in Uprava za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj.
K poročilom je dal Izvršni svet SO Ptuj
svoja stališča o delu v letu 1985 in na podlagi
tega predlagal zborom občinske skupščine,
da sprejmejo naslednja stališča:
»Upravni organi in njih delovanje mora
biti organizirano tako, da bo doseženo čim
večje podružbijanje uprave, kar smo s kole-
gijsko vodenimi organi že v dobršni meri do-
segli, in vloga ter vpliv delegatske skupščine
na njihova delovna področja. Ob tem so dol-
žni zagotavljati ustavnost in zakonitost svoje-
ga dela za potrebe združenega dela, delovnih
ljudi in občanov. Upravni organi morajo s
svojim delom pomagati pri razvoju občine
predvsem z izvajanjem stabilizacijskega pro-
grama in drugih ukrepov. Biti morajo nosilci
nalog na področju družbenega sistema infor-
miranja in s tem omogočiti in zagotoviti do-,
bre osnove za delegatsko odločanje.« FF
Plan, ki to ni
Zadnja seja občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj
in planiranje občine Ptuj v tem mandatu kljub večurni razpravi ni iz-
gubila ritma, predvseni pa kritičnega pogleda na predlagane točke
dnevnega reda, kot so informacija o uresničevanju družbenoekonom-
skega razvoja občine Ptuj v prejšnjem letu, obravnava predlogov sa-
moupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti in analiza izvajanja samoupravnega sporazuma o soci-
alnovarstvenih pravicah.
Skozi razpravo pa seje kot rdeča nit vlekla neusklajenost planov.
Ne glede na to se je namreč izvršni svet skupščine občine Ptuj odločil,
da bodo delegati tretji mandat zaključili s prejemom družbenega pla-
na občine, čeprav za to, kot pravijo ni niti formalnih niti strokovnih
pogojev. Komite je o tem razpravljal na dveh sejah, s sklepi pa sezna-
nil izvršni svet. Svojo odločitev, oziroma zahtevo za odložitev spreje-
ma plana je strokovno utemeljil, gradil pa na ugotovitvi, da svojih
planov še vedno niso sprejeli glavni nosilci planiranja, prav tako ne
samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in na tem še
vedno vztraja.
Zato bo tudi zdravstvo, ki je skupaj z izobraževanjem, edino us-
klajeno med sisi družbenih dejavnosti — torej upošteva vse, za kar
smo se v občini dogovorili, ločeno nastopilo v združenem delu, neus-
klajene skupnosti pa posebej.
Zaradi strokovnega nesoglasja, oziroma po neuspelih poskusih,
da bi uveljavil stroko, je Anton Ilec, ki je v izvršnem svetu odgovarjal
za družbeno planiranje, odstopil. Ob tem je tudi navedel, da so v iz-
vršnem svetu s takim ravnanjem izrekli nezaupnico strokovnemu ko-
legijskemu organu — komiteju in obenem strokovni službi, ki že dve
leti dela na pripravi družbenega plana in je v njem skoraj 80 odsto-
tkov dela plansko-analitske službe.
Potrebno pozornost je komite namenil tudi informaciji o uresni-
čevanju družbenoekonomskega razvoja občine Ptuj v prejšnjem letu,
ob tem pa opozoril na nedoseganje resolucijskih ciljev, zlasti še (a ne-
doseganje proizvodnje in dohodka, probleme zaposlovanja in izkazo-
vanja izgub. Pri analizi izvajanja samoupravnega sporazuma o uresni-
čevanju socialnovarstvenih pravic pa je poudaril nujnost ponovnega
pregleda kriterijev za socialno pomoč. Oceniti je potrebno, kaj je so-
ciala in kaj le-ta mora biti. Večji poudarek je potrebno dati funkcio-
nalnim oblikam pomoči, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se mo-
rajo bolje povezati sindikat, komisije za socialna vprašanja in center
za socialno delo. Poleg tega pričakujejo v centru za socialno delo več-
jo pomoč uprave za družbene prihodke občine Ptuj, poslovne enote
kreditne banke v Ptuju in kadrovskih služb.	mG
MLADINSKE NOVICE
Ta teden poteka na območju ptujske občine v znamenju mladin-
skih aktivnosti, kar je pred pričetkom 12. kongresa ZSMS — ta bo od
4. do 6. aprila v Krškem -— kar primemo.
V	ponedeljek, 24. marca popoldne je v delavskem domu Franc
Kramberger potekala okrogla miza o aktualnih vprašanjih uresniče-
vanja stanovanjske politike v občini Ptuj, ki jo je občinska konferenca
ZSMS Ptuj pripravila v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom.
Udeleženci so razpravljali predvsem o uresničevanju dogovorjene po-
litike gradnje stanovanj, o urejanju stanovanjske problematike v orga-
niz!^cijah združenega dela s poudarkom na stanovanja, ki so namenje-
na mladim družinam, ter o odnosih na področju kreditiranja stano-
vanjske gradnje pri nas. Žal organizatorji niso bili zadovoljni z ude-
ležbo, saj so se okrogle mize udeležili le predstavniki stanovanjske
skupnosti in mladinci.
V	torek popoldne pa so se v delavskem domu sestali na posvetu
predsedniki osnovnih organizacij ZSMS z območja ptujske občine.
Člani delovne skupine za pripravo nadaljevanja prekinjene program-
sko volilne seje OK ZSMS Ptuj so se trudili, da bi vsem razložili ne-
jasnosti, do katerih je prihajalo. Pojasnili so kriterije, ki so jih upošte-
vali pri pripravi gradiva in razložili celoten kandidacijski in volilni
postopek, ki se predvideva po novih pravilih.
Danes ob 13. uri pa se bodo za odrom dvorane v Srednješolskem
centru Ptuj sestali delegati mladine na nadaljevanju programsko vo-
lilne seje. Razpravljali bodo o gradivu delovne skupine, o sprejemu
novih pravil, za tem pa bodo razrešili dosedanje vodstvo ter opravili
kandidacijsko konferenco in volitve novega vodstva.	.OM
4 — IZ NAŠIH KRAJEV
27. marec 1986 - TEDNIK
Dober den, vsaki den! Malo za hec, malo za res, bon van gnes obja-
va pismo, ki mi ga je posla: SOZD državni krematorij Beograd, Tozd
Ljubljana Okostnjakava ulica 6 v zadevi moje delegatske upepelitve. Tak
mi pišejo:
»Ker si dosegna predpisano starost in naša socialistična družba ne-
mre pričakovati od tebe več nibenega haska, si avtomatsko zapadna upe-
peljitvi po prven odstavki 7. člena Zakona a upokojencih in drugih
(ne)koristnih članih naše družbe (Uradni list SFRJ štev. 80/9 z dne 1.
novembra leta gospodovega). Zato vas oziroma te vabimo, da se najpoz-
neje v roku 15 dni zglasiš v našen tozdi pred pečjo številka 8, dveri števil-
ka šest, zavolo upepelitve tvoje smešne in škodljive podobe. Biti moreš na
tešče in polnoma trezen, da ne bi prišlo do poškodbe peči. Vemo, da bode
tisto o treznosti težko doseči, pa se vseeno potrudite. K upepelitvi se mo-
rate javti lepo počesani, za plešaste pa velja na friško umita glava. Oble-
čene moraš metifriške spodnje gate no vrnite noge, saj v našen kremato-
riji še nemarno montirani buzerantskih pardon dezodorantskih naprav.
Opozarjamo te tudi, da predhodno sprozneš svoj mehur, da nam ne
bi slučajno pogasna žerjavice. S seboj moraš prinesti eno suho bukovo
poleno, aktovko premoga, posoda za ocvirke no kasti. Pred upepeljitvijo
moraš poravnati tudi stroške za kurjača, poštnino, žaro no drugi materi-
al, da bi lehko tvoje posmrtne ostanke poslali na naslov tvoje Mice. V
nasprotnem primeri bomo poslali tvoje ostanke v nadaljnja predelavo v
tozd Slovenija — truplo Krtova dežela 111.
Toti dopis velja kot odjavnica na matičnem uradi, istočasno pa tudi
kot opravičilo vsen tistin vinskin no pivskim bratecom, ki bodo smeli na
tvoji sedmini spiti kakšno kupico več tudi na tvoj račun. Pričakujemo te
in te tovariško pozdrovljamo! Dežurni kurjač. . . .«
Odgovor na tata pismo, ban objava drugi tjeden. Pa srečno
Vaš LUJZ
Krepitev
bratskih
vezi
Več kot dvajset let uspešnega
sodelovanja veže člane prosvet-
nega društva Cirkovce in kultur-
no umetniškega društva Ogranak
seljačke sloge iz Nedelišča. Po-
sebno uspešni so bili stiki fol-
klornih skupin obeh društev, kar
je vodilo k podpisu listine o po-
bratenju v letu 1982.
V petek, 21. marca, so se pred-
stavniki obeh društev, krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij sestali v Cirkovcah in
ocenili dosedanje delo. Dogovo-
rili so se, da bodo sodelovanje
razširili. Se vedno ostaja največ
aktivnosti na kulturnem področ-
ju, je povedal Anton Brglez, po-
budnik tega medrepubliškega so-
delovanja. Mladinci so se dogo-
vorili za športna srečanja, pred-
stavniki civilne zaščite pa za
skupne vaje in izmenjavo izku-
šenj na tem področju.
Maja se bodo predstavniki
obeh krajevnih skupnosti pono-
vno sestali v Nedelišču, sestavili
natančen program dela in določi-
li nosilce. Pogovorili pa se bo'do
tudi o predlogu krajevne skup-
nosti Cirkovce o pobratenju kra-
jevnih skupnosti.	N. D.
S SKUPŠČINE DRUŠTVA INVAUDOV PTUJ
Poživiti množično rekreativno dejavnost
s sobotno skupščino so člani
ptujskega društva invalidov pri-
čeli letošnje aktivnosti ob med-
narodnem dnevu invalidov. Po-
leg tega so pregledali delo v mi-
nulem obdobju in sprejeli osno-
vne usmeritve bodočega delova-
nja. Trenutno ima društvo 612
članov, v glavnem invalidov prve
kategorije.
Kljub temu, da delajo v zelo
utesnjenih pogojih, na voljo ima-
jo le prostor v izmeri 10 kvadra-
tnih metrov, dosegajo dobre re-
zultate. Športniki — strelci, ribi-
či, šahisti in kegljači — so lani
dosegli vrsto dobrih rezultatov.
Strelec Franc Bradač celo take,
ki ga uvrščajo v državno strelsko
reprezentanco. Na treh enodnev-
nih izletih in enem srečanju je
sodelovalo čez 600 članov, kar je
glede na to, da so člani iz razli-
čnih krajev, zelo veliko. Poverje-
niki delajo v vseh krajevnih
skupnostih, kjer je več kot 15 čla-
nov.
Na skupščini so poudarili nuj-
nost večje oziroma množičnejše
rekreativne dejavnosti, ki naj bi
jo uresničevali s pomočjo, dru-
štev Partizan, ki imajo na voljo
ustrezne športne prostore. Ostale
programske usmeritve so stare,
saj jih prenašajo iz leta v leto, le
razčlembo potrebujejo. Tako bo
potrebno podrobno ovrednotiti
socialni program, čeprav je po-
trebno pri tem izhajati iz ugoto-
vitve, da društva invalidov niso
društva socialnega skrbstva.
Več bo potrebno storiti pri po-
vezovanju delovnih invalidov v
delovnih organizacijah. Aktivi
delajo že v gradisu, Agisu in TVI
v Majšperku. V Kidričevem se
na ustanovitev šele pripravljajo.
Člani so v razpravi opozorili,
da je potrebno izboljšati delovne
pogoje. Prvotno načrtovani prizi-
dek bi veljal 280 milijonov dinar-
jev, teh pa nimajo. Morda jih ča-
ka ustrezen prostor v bodočem
domu društev v Muršičevi ulici v
Ptuju, vendar že sedaj vedo, da
ne bodo zmogli plačevati stro-
škov najemnine in kurjave.
Skupščino so pozdravili tudi
člani pobratenega društva iz
Škofje Loke, s katerimi se bodo
letos dvakrat srečali.
Letošnji program je ovredno-
ten z nekaj nad milijon dinarjev,
ki jih bodo dobili od Zveze dru-
štev invalidov Slovenije, občin-
skih SiS in nekaterih drugih.
MG
Tudi tokrat so se invalidi zbrali v jedilnici Agisa
foto: M. Ozmec
V VRTCU BO VEČ
PROSTORA
Vzgojno varstvena organizacija Ptuj si zadnjih nekaj let močno
p zadeva za povečanje zmogljivosti, saj je prošenj za sprejem otrok v
vrtec vedno več. Največ je sicer še vedno prošenj za sprejem otrok v
jasli, trenutno je samo v Ptuju 97 nerešenih prošenj za jaslične oddel-
ke in 78 za vrtec. Kljub temu pa so se odločili za obnovo prostorov
vrtca v Raičevi ulici v Ptuju, kjer že imajo štiri igralnice za 105 otrok.
Z obnovo spodnjih prostorov v stavbi, kjer je sedaj omenjeni vr-
tec, so pričeli prejšnji teden. Dela, ki jih izvajajo delavci ptujskih Gra-
denj, bodo veljala nekaj več kot 17 milijonov dinarjev, končana pa
bodo konec junija. Z obnovo bodo pridobili stiri igralnice, razdehino
kuhinjo, garderobe in kabinet. Tako bodo lahko že to jesen sprejeli v
obnovljene oddelke 105 otrok. Sredstva za obnovo bodo namenili iz
amortizacije.
Z ureditvijo novih igralnic se pojavlja tudi potreba po novih za-
poslitvah. Zaposlili bodo štiri vzgojiteljice in štiri varuhinje. Konec
aprila pa bodo objavili tudi razpis za sprejem otrok v vrtec, zato naj
bodo starši na to pozorni. Sicer pa v vrtcu pravijo, da prošnje za spre-
jem prihajajo tudi med letom.	N.D.
V obnovljenih prostorih se bo že to jesen igralo 105 malčkov, (foto M.
Ozmec)
S SKUPŠČINE OBRTNEGA ZDRUŽENJA PTUJ_
Več olajšav za obrtnike
četudi ugotavljamo, da se za-
deve glede drobnega gospodar-
stva spreminjajo na bone, ostaja
nekaj problemov še vedno odpr-
tih in po mnenju obrtnikov so le-
ti glavna ovira "bodočega razvoja.
Zakaj ne moremo zaposlovati 10
in vec delavcev, je vprašal Mar-
tin Kokol. V občini je 1500 neza-
poslenih in če bi nam dovolili
večje zaposlovanje, bi se število
nezaposlenih gotovo zmanjšalo.
Omenil je tudi olajšave, ki jih
poznajo v drujgih občinah, zlasti
se pri investicijah. Če danes želi
obrtnik investirati, potrebuje naj-
manj 20 milimnov dinarjev. Kje
jih naj dobi? Morali bi zagotoviti
vračanje kapitala (primer Dom-
žal), je sklenil Martin Kokol.
V tem srednjeročnem obdobju
je predvidena šest odstotna rast
zaposlovanja v obrti. Kot je po-
vedal Janez Rižnar, tajnik zdru-
ženja, imajo obrtniki resnično te-
žave pri dodatnem zaposlovanju,
nekatere olajšave so sicer spod-
budne, vendar si bo na tem po-
dročju še potrebno prizadevati.
Ravno ti problemi so znova po-
kazali, da obrtniki morajo biti
vpeti v delegatske tokove, ker si-
cer ne bodo ničesar dosegli. Ko
je združenje organiziralo razpra-
vo o spremembah in dopolnitvah
obrtnega zakona, razpravljalcev
ni bilo.
Združenje ima danes 562 čla-
nov, ki zaposlujejo 720 delavcev.
Popoldanskih obrtnikov je 195,
pri vseh, ki opravljajo senjsko
dejavnost, pa se bodo trudili, da
postanejo redni obrtniki. Letoš-
nje volilne naloge so obrtniki in
pri njih zaposleni delavci, kot je
poudiaril Mirko Bizjak, dobro
opravili. Od 1425 volilnih upra-
vičencev jih je volilo 1216" ali
85,3 odstotka. Do volitev v okvi-
ru obrtnega združenja, ki bodo
prihodnje leto, pa bo potrebno
storiti vse za pridobitev takih
kandidatov, ki bodo z dušo in te-
lesom za obrt, sicer rezultatov ne
bo. Ptujski obrtniki si tudi priza-
devajo, da bi v bodoče odbor za
drobno gospodarstvo vodil obr-
tnik. V ta namen so se že pogo-
varjali z mandatarjem za sestavo
novega izvršnega sveta.
V sekcijah so v prejšnjem letu
v glavnem teševah sprotne pro-
bleme. Razveseljivo je, da sp na
novo ustanovili več sekcij, še
vedno pa ne dela sekcija "kovi-
narjev, ustanovili jo bodo letos.
Kaj so ti sprotni problemi, je naj-
bolje ponazoril Alojz Kaučic,
predsednik sekcije gostincev, ki
le skupščino seznanil, da so celo
28 krat menjali cenik.
Skupščina je tudi sklenila, da
se za eno leto podaljša mandat
15-tim članom skupščine in 5
članom izvršilnega odbora.
Sodelovanje z obrtno zadrugo
Panorama poteka v glavnem
okrog sejmov in se je v zadnjem
času izboljšalo. Skupaj z njo bo
združenje pripravilo v jeseni — v
septembru — drugi sejem drob-
nega gospodarstva, za katerega
bodo potrebovali kar štiri milijo-
ne dinarjev. Taka sejemska pred-
stavitev je nujna že zaradi tega,
da se širša javnost seznani z do-
sežki ptujskega drobnega gospo-
darstva in da se mladi rod sezna-
ni z obrtnimi poklici. Nima pa
komercialnega značaja.
V bodočem programu dela je
kar 18 usmeritev. Ki jih bodo se
razčlenili tako, da bo dela veliko
in bo zahtevalo vključevanje sle-
hernega člana. Med letošnje na-
loge sodi tudi nakup računalni-
ka, ki je pogoj za ustanovitev ra-
čunovodskega servisa. Delovna
skupnost obrtnega združenja pa
je že ustanovljena in ima šest de-
lavcev. Kot so povedali, se ne
namerava širiti.
MG
Martin Kokol je na skupšči-
ni govoril o članskem prispev-
ku, ki je po njegovem mnenju
previsok m bi se maral znižati.
1,5 odstotni prispevek plačuje-
jo obrtniki od dohodka in je
priznan kot poslovni strošek.
Ostali obrtniki s prispevkom
soglašajo in so se zanj izrekli
tudi po drugem glasovanju, pr-
vič so zanj glasovali ze na
skupščini lani.
Zakaj piha v Pesniški dolini?
v Pesniški dolini se pritožujejo, da so dobili z meliori-
ranimi površinami tudi neljubo naravno posledico — mo-
čne vetrove, ki jih kot kaže prej niso čutili. Seveda so z
melioracijskimi deli odstranili tudi drevje, grmovje in
drugo nekoristno podrast, ki je takšno zračno valovanje
zadrževala.
Nekoliko se je torej spremenila mikroklima, ki pa jo
Ptujčani čutimo še močneje po tem, ko smo dobili svoje
akumulacijsko jezero. Seveda pa na vrsto takih in podob-
nih posledic nismo računali. So pa tako neznatne, da o
njih ne kaže izgubljati veliko besed, zlasti še sedaj, ko so
tu.
Morda pa kakšna tehtnejša raziskava o vplivu takih po-
segov v mikroklimatske razmere ne bi škodovala, zlasti še
ob dejstvu, ko nam naravno okolje postaja enako po-
membno kot vse ostalo od česar živimo. Posledice nekon-
troliranih posegov, dostikrat tudi nerazumljivih, pa bomo
tako ali tako čutili sami.	mš
Širitev vinskega hrama in ureditev vinske ceste
Vinski hram Tozd Slovenske gorice — Ha-
loze vsako leto obišče do 20 tisoč obiskoval-
cev, od tega skoraj polovico tujih. Glede na
prostorsko utesnjenost, so se odločili, da ga
bodo razširili v nekdanjo vrelno klet in tako
pridobili dodatnih 100 sedežev. S tem bodo
omogočili hkratni obisk do 150 obiskovalcev.
Ambiciozni turistični načrti .temeljne orga-
nizacije segajo še na vinsko cesto, o kateri
govorimo že nekaj let in ki bo z asfaltno po-
vezanostjo dobila drugačno podobo. Tako
naj bi v Zavrču posodobili nekaj čez 3 km ce-
ste in sicer med Dubravo in Belskim vrhom,
v Podlehniku od cerkve do vodnega stolpa
proti Gorci in Dežnemu. Kot je dejal Jani
Gonz, bo teh šest kilometrov ceste, ki jo na-
meravajo asfaltirati še letos, močno okrepilo
turistično iniciativo tega območja.
Priznati moramo, da smo za nerazvite Ha-
loze v turističnem pogledu zelo malo naredi-
li. Pri snovanju in pri realizaciji teh načrtov,
bodo poleg temeljne organizacije Slovenske
gorice — Haloze, sodelov!5le še nekatere dru-
ge tozd in krajevne skupnosti tega območja
in občinska skupnost za ceste občine Ptuj.
KAKO PA JE S TURISTIČNIMI POSTO-
JANKAMI?
Z njimi zadrege ne bo. To območje je pose-
jano s starimi kletmi in drugimi stavbami, ki
bi z minimalnimi vlaganji lahko zadovoljile
turistično ponudbo tega območja. Omenimo
Gorco, ki že leto dni sameva, dalje Zavrč-
Hrastovec oziroma Švabovo. Vinska cesta pe-
lje tudi mimo Boria, veliko zanimivih posto-
jank srečamo še na Majskem in Dravinjskem
vrhu. Na teh področjih naj bi skušala pove-
zati zasebni in družbeni interes ter tako obo-
gatiti turistično ponudbo tega območja.
Sploh je prostor vzhodnega dela Haloz
najatraktivnejši del Haloz s štirimi izrazitimi
in po pomenu primarnimi lokacijami: Pod-
lehnik s svojo tranzitno in z izletniško rekrea-
cijsko funkcijo, ki zajema lokacije Gorco,
Dežno, Podlehnik ter vinogradniške terene s
kletmi, vzhodno od Podlehnika; Mali Okič,
ki je razgledna točka ter izletniška lokacija
ob vinski cesti; Turški vrh — izletniška loka-
cija ob vinski cesti in Bori kot nočitveni in iz-
letniško-rekreacijski center, ki bi lahko pre-
vzel tudi tranzitno funkcijo.
Kot navaja študija o dolgoročnem razvoju
turizma v občini Ptuj do leta 2000, sta Bori in
Podlehnik dva mikroconska centra ter vhod-
ni točki za vzhodni del Haloz oziroma za vin-
sko cesto.
Ocenimo lahko, da so prizadevanja temelj-
ne organizacije Slovenske gorice — Haloze
za turistično oživitev tega dela Haloz več kot
spodbudna in če bomo nadaljevali tako, po-
tem bomo resnično ob 10-letnici študije — to
je v letu 1988 — razpolagali z določenimi
konkretnimi rezultati in da je nismo »za-
stonj« delali.
mg
tednik -
27. marec 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Avtoprevozniki se vračajo?
v sredo, 19. marca, so se v
prostorih obrtnega združenja
Ptuj sestali predstavniki uprave
23 družbene prihodke občine
Ptuj (Vlado List, vodja inšpekci-
je družbenih prihodkov in Mar-
jan Furek, namestnik direktorice
uprave za družbene prihodke ob-
čine Ptuj) in avtoprevozniki, si-
cer občani ptujske občine, ki so
obrt prijavili v občini Pregrada.
Ptujska uprava za družbene
prihodke je že pred leti opozori-
la na ta problem, šele letos pa je
zvezno sodišče iz Beograda pre-
sodilo v njihovo ■ korist. Precej
vprašanj je bilo iz krajevnih
skupnosti, ki so postavile ostre
zahteve, ker kot občani ptujske
občine prispevkov niso plačevali
tej občini, ampak pregraški.
To pomeni, da odmerne osno-
ve 48-tim avtoprevoznikom in
lastnikom gradbene mehanizaci-
je določi ptujska uprava za druž-
bene prihodke. Pomeni tudi, da
bo vsem tem občina Pregrada
preklicala odmerno osnovo za le-
to 1984.
Avtoprevozniki in ostali, ki so
pred leti odšli v to občino, so v
glavnen) govorili o tem, da niso
odšli zaradi družbenih obvezno-
sti, temveč zaradi odnosa in ker
najpogosteje niso dobili pravega
odgovora, ko so se oglašali na
ptujski upravi za družbene pri-
hodke.
V nadaljevanju so opozorili na
vrsto nedoslednosti, predvsem
pa na nemoč uveljavljanja dolo-
čenih stroškov, ki jih lahko uve-
ljavljajo v drugih republikah ozi-
roma občinah. Tako so menili,
da ni prav, da ne morejo uvelja-
viti lastnega dela, ker če želijo
nemoteno delati — morajo vsaj
enkrat tedensko prati avtomobil
in ga tudi mazati. V vsem tem se
zrcali tudi neenotnost naše dav-
čne politike in davčnega sistema,
čeprav sta v lanskem letu bila
sprejeta zvezna dogovora o us-
kladitvi davčne politike in dav-
čnega sistema. Posebej so omeni-
li problem ocenitve osnovnega
sredstva, kar v Sloveniji še ni
mogoče.
Kot je povedal Marjan Furek,
namestnik direktorice uprave za
družbene prihodke, so ptujski
avtoprevozniki, ki jih je po zad-
njih podatkih 122, za leto 1984
plačali minimalni davek. Za leto
1985 pa odmernih osnov še ni.
Ce je na začetku kazalo na
precejšnje zaostrovanje, so se
glasovi v tretji uri precej pomiri-
li, kar kaže, da bo strpnost na eni
in drugi strani prispevala k pra-
vilni rešitvi in da se bodo obrtni-
ki-avtoprevozniki in tudi ostali,
ki imajo stroje za investicijsko
dejavnost, vrnili.
Dvom, ki so ga pokazali glede
vrnitve, se je razpršil ob zagoto-
vilu predstavnikov uprave, ki so
jim zagotovili enakopravnost
obravnave. Poleg tega bodo nji-
hove probleme skušali kar najbo-
lje rešiti, ob upoštevanju zakon-
skih določil in upoštevanja polo-
žaja vseh obrtnikov v občini, ki
jih je trenutno že čez 900. _
MCj
Naj ne ostanejo prazni
v krajevni skupnosti Boris Zi-
herl Ptuj so na. volitvah, ob dele-
gaciji za zbor krajevnih skupno-
sti, izvolili še deset posebnih de-
legacij za zbore uporabnikov
skupščin samoupravnih interes-
nih skupnosti. V petek, 21. marca
so se vse delegacije konstituirale
s tem, da so določile vodje in na-
mestnike vsake delegacije.
Ob tej priložnosti je predsed-
nik krajevne konference SZDL
Valter Pliberšek čestital vodjem
delegacij in jim izročil od SZDL
overj'ene zvezke z naročilom, da
vanje sproti vpisujejo vse seje
delegacij, udeležbo, pripombe,
imela sprotni pregled nad delom
posameznih delegacij in jim po
potrebi tudi pomagala. »Upam,
da noben od teh zvezkov ne bo
ostal prazen,« je ob koncu pol za
predloge in delegatska vpraša-
nja. Zvezki naj redno ostajajo v
pisarni KS. Tako bo KK SZDL
šalo pol zares dejal Valter Pliber-
šek.	pp
Dolgost novinarjevega življenja je kratka
Analiza, ki jo je izdelala komisija za ži-
vljenjske in delovne pogoje novinarjev v Ju-
goslaviji, pove, da je poprečna življenjska do-
ba novinarja 57 let in deset mesecev in da no-
vinarji živijo dvanajst let manj od poprečne-
ga Jugoslovana. Poprečni jugoslovanski no-
vinar je star 37 let, ima enega otroka, je ločen
ali tik pred da se loči, pokadi 40 cigaret dne-
vno, tu in tam pije, ima čir na želodcu, in-
farkt mu grozi vsak dan, čaka na stanovanje,
svojega avtomobila nima, njegov osebni do-
hodek je manjši od poprečnega v gospodar-
stvu. Nepopisno srečen je, če ima svojo pisal-
no mizo, svoj pisalni stroj in telefon, medtem
ko o računalnikih sanja le v najbolj drznih
sanjah.
Zdravstveno stanje novinarjev je iz leta v
leto slabše. Na posvetovanju o delovnih in ži-
vljenjskih pogojih novinarjev, ki je bilo 14.
marca v Beogradu, so mnogi doktorji in pro-
fesorji povdarjali, da je med novinarji vse več
takih, ki segajo po alkoholu, da,bi olajšali ne-
nehne, vsakodnevne strese. Govorili so na
podlagi podatkov, ki so jih izdelali ob zdrav-
niških pregledih novinarjev y posameznih
novinarskih hišah in jih ni ihogoče upora-
bljati, ko govorimo o poprečnem novinarju.
Je pač tako, da nekateri bolje, hitreje in manj
obremenjeno pišejo, ko popijejo kozarec žga-
nega, drugim to uspe ob kozarcu mineralne
vode. Vsi po vrsti govorijo, da novinarji pije-
jo alkohol zato, da ublažijo strese. Nihče pa
ne pove, zakaj prihaja do stresov in zakaj jih
novinarji blažijo prav z alkoholom. Novinar
doživi pri oblikovanju vsakega posameznega
sestavka vsaj štiri strese. Prvega, ko informa-
cijo dobi, drugega, ko mora informacijo v
najkrajšem možnem času napisati za objavo,
tretjega, ko je informacija objavljena in četr-
tega, ko čaka na povratne informacije. To so
torej vsakodnevni stresi, ki se jim pri televi-
zijskem in radijskem novinarju pridruži še
peti, ko svoj sestavek bere v živo. Malokdo
razmišlja tudi o tem, da nekateri novinarji pi-
jejo alkohol zato, ker dobivajo preveč takih
informacij, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne
morejo ali ne smejo objaviti, niti o njih govo-
rili. Novinarji se presneto dobro zavedamo,
da je naša samocenzura izredno močna in
uničujoča. Ko te zavore popustijo, je nekaj
treba storiti. Ker pravočasne, resnične, obje-
ktivne in razumljivo oblikovane informacije
ne morejo objaviti, se zatečejo v omamno po-
zabo alkohola. Če pa se kljub temu zgodi, da
pride do objave, ki ji »nekdo« nasprotuje, so
pritiski in posledica pritiskov takšne, da mar-
sikateri novinar ne zmore več brez »omamne
pozabe«.
Jugoslovanski novinarji se ne borimo za
beneficirano delovno dobo. Borimo se za ta-
ke življenjske in delovne pogoje, da bomo
lahko živeli vsaj toliko časa kot poprečni Ju-
goslovan, da bomo kolikor toliko zdravi do-
čakali upokojitev, da bomo delali v normal-
nih delovnih pogojih in za normalno delo
prejemali dostojne osebne dohodke. Takšna
so tudi prizadevanja Radio — Tednika Ptuj.
V sobi, ki meri okrog 30 kv. metrov, dela šest
novinarjev. Pravočasno, objektivno, resnično
in razumljivo informacijo naj bi oblikovali v
hrupu šestih pisalnih strojev, šestih magneto-
fonskih posnetkov, ob dveh telefonskih lini-
jah in ob nenehnih obiskih bralcev in poslu-
šalcev v redakciji. Do enajste ure dopoldan
naj bi vsak teden oddali 10 tipkanih strani
gradiva za Tednik, popoldne do petih pa pri-
pravili oddaje, poročila in komentarje za ra-
dio — vsak mesec vsak novinar po dvesto mi-
nut radijskega programa. O političnih in sa-
moupravnih ter ostalih nalogah ni vredno iz-
gubljati besed. Opisati pa velja delovne raz-
mere v radijskem studiu, kjer pozimi ni vode,
kjer glavna varovalka vsake toliko časa opo-
zori, da je obremenitev prevelika, kjer novi-
nar ali spiker šklepetata z zobmi zaradi mra-
za, kjer je v snemainici mogoče hoditi le po
prstih, sicer lahko gramofonska igla poskoči
in tako dalje.
V naših samoupravnih aktih je zapisano,
da ima vsak novinar pravico do dveh prostih
dni, če je delal tudi v soboto in nedeljo. No-
benemu od novinarjev pa ne pade na misel,
da bi ta dva dni res izkoristil, ker bi se mu to
preveč poznalo po osebnem dohodku, ki je
natančen posnetek vloženega dela in rezulta-
tov dela. Tudi na letni oddih je treba včasih
katerega od novinarjev enostavno spoditi.
Zavedamo se, da naše delo ni dovolj do-
bro, da ga vsak dan znova ocenjuje na stotine
poslušalcev in bralcev. Sprejemamo vsako
kritiko, ki nas usmerja v boljše delo in se tru-
dimo, da bi takšno tudi bilo. Sedaj pa prosi-
mo in rotimo širšo družbeno skupnost, da
nam pomaga. V takšnih delovnih razmerah,
ki si jih lahko vsak dan katerikoli od naših
bralcev in poslušalcev tudi ogleda, je nemo-
goče delati. Posebej še zato, ker je zaradi iz-
redno pestrega dogajanja na vseh področjih
življenja in dela v naši družbi naših obvezno-
sti vse več.
Nevenka Dobljekar
Že 156 CB-jašev
CB radio klub Poetovio Ptuj je
bil ustanovljen pred štirimi leti.
Danes je vanj vključenih 156 čla-
nov, predvsem mladih. V svojo
dejavnost pa želi vključiti čim
več občanov, tako da ne bi v tej
obliki medsebojnega komunici-
ranja sodelovali le posamezniki,
temveč bi postal CB klub množi-
čna organizacija. Član kluba lah-
ko postane vsak, ki ima radijsko
postajo in le-to prijavi RTV Lju-
bljana — oddelku za promet in
zveze.
Ptujčani bodo v kratkem izdali
tudi lasten bilten, v katerem bo-
do predstavili svoj klub in mo-
žne oblike delovanja. Prvič so se
širši javnosti predstavili na letoš-
njih volitvah, ko so poročali o
volilnih izidih iz krajev, ki so tež-
ko dostopni in obenem brez tele-
fonske povezave.
MG
Niso bili redki primeri, da so eni in isti čevlji »prišli« po dvakrat
ali celo trikrat na volišče. Ljudje niso imeli obutve. Ne le vojna, tudi
revščina od prej je pogojevala, da je večina ljudi po teh hribih imela
čevlje le za sproti. Za zimo so se »obuli« šele takrat, ko je prišel če-
vljar na dom v »štero«, to pa je bilo navadno v novembru, ali od »se-
svetov do miklavževega«. Takrat je sneg presenetil tudi marsikaterega
tistega, ki je že imel doma usnje, podplate in druge potrebščine, le če-
vljarja še ni bilo. Z nedeljskimi poletnimi čevlji ni bilo primerno sto-
piti v visoko blatno snežno brozgo, kaj šele po njej gaziti pol ure da-
leč na volišče in prav toliko nazaj. Zato je v več primerih isti par če-
yljev uporabilo več volilcev, da so lahko opravili svojo dolžnost. Tu
in tam so bili tudi primeri, da je kdo zavestno odklonil prihod na vo-
lišče, v glavnem pa so se izgovarjali na slabo vreme, bolezen in čevlje.
Ko se je že zmračilo, je prišlo še nekaj volilcev. Ura se je počasi
približevala 19. Volilo je že 99 vpisanih. Pričakovali so, da jih bo ne-
kaj še prišlo. Skojevka Ljuba je predlagala, da bi volitve za kake pol
^re podaljšali, češ, da so se tako dogovorili v Žetalah, ker je zaradi
slabega vremena to opravičljivo.
»Kaj, da bi me zaradi tega zaprli!« je vzrojil predsednik Simon.
>>Zakon je zakon, in zakon moramo spoštovati« je prepričeval sebe in
druge.
Le nekaj minut je še manjkalo do 19. Na volišče je prišla Treza.
Jsi so jo pozdravili kot stoto volilko. Ko je volitve opravila, je pove-
dala, da za njo prihajata še dva. »Moj in Tinek, ki ima danes god, pa
^ta se malo predolgo zadržala v zidanci«, ju je opravičila zaradi za-
mude.
Toda ura je bila že 19. Pepeka in Tineka pa še od nikoder. Kljub
Prigovarjanju nekaterih, da bi ju počakali, je predsednik energično
**zaključil volitve«, in odtrgal pečate na skrinjicah.
Tedaj sta prišla na volišče oba zamudnika. Spet prigovarjanje ne-
katerih, da naj bi jima še omogočili glasovanje, toda predsednik je bil
odločen.
Ne in ne. Jaz odgovarjam. Kdo mi garantira, da me ne bo kateri
od vas prijavil, da sem kršil volilni zakon. Zato rajši jaz pasje meso,
kot pes moje!« se je razhudil Simon, in njegova je obveljala.
Začeli so s štetjem. Tajnik volilnega odbora Stojnšek je pripravil
»Obrazec 15 Zapisnik volilnega odbora o ugotavljanju rezulta-
tov ...«, ki ga je bilo treba napisati v dveh izvodih.
Najprej so prešteli neuporabljene kroglice. Bilo jih je 144, ki so
jih spravili v posebno vrečko in zapečatili. Delo volilnega odbora je
spremljalo precej radovednežev, ki jih predsednik ni odstranil iz vo-^
lišča, saj bi potem še lahko govorili, da štetje ni bilo točno in pošteno.
Potem so ugotovili, da je glasovalo 100 (ensto) glasovalcev, o če-
mer so se prepričali tudi po volilnem imeniku, v katerega je bilo vpi-
sanih 168 volilcev. Sedem je bilo odsotnih, tako, da niso mogli glaso-
vati, šest je bilo bolnih in nepokretnih, dva pa sta glasovala s poobla-
stili (Mlakar in Žebot). Ugotovljeno je bilo, da skupno 57 volilcev ni
prišlo na volišče. Udeležba je bila 66,1 odstotna.
»Kritično, slabo, le kaj bodo rekli na okraju« je razmišljal Fran-
ček, predstavnika liste Mlakar in Žebot pa sta menila, daje še kar do-
bra udeležba glede na vreme in pogoje, v kakršnih živijo ljudje v teh
krajih.
Potem je volilni odbor odprl prvo skrinjico, ki je prejemala gla-
sove za kandidata Jožeta Jurančiča. Prešteli kroglice in ugotovili, da
jih je v njej 33. V glasovalni skrinjici št. 2, ki je prejemala glasove za
kandidata Frančka Majcna je bilo 23 kroglic. Franček in Ljuba sta bi-
la vse bolj razočarana, ostala dva predstavnika sta opazovala nepriza-
deto, nekaterim članom volilnega odbora pa so žarele oči.
Z enako slovesnostjo so odprli še tretjo skrinjico — brez liste.
Ugotovili so, da je v njej 44 kroglic.
Za tem je prišla na vrsto glasovalna skrinjica za Skupščino naro-
dov, ki je prejemala glasove za federalno kandidatno listo, katere no-
silec je bil Josip Vidmar. V njej je bilo 56 kroglic. In nazadnje še njen
»črni dvojček«, ki je prejel 44 kroglic.
Ugotovitev za vsako skrinjico so posebej zapisali v zapisnik in
vsakič podpisali vsi člani volilnega odbora in njihovi namestniki,
prav tako pa tudi vsi trije predstavniki list.
Skupno so tudi ugotovili, da ni zmanjkala nobena kroglica, in da
so tisti, ki so glasovali za skrinjico brez liste, to delali zavestno, saj je
bilo v obeh skrinjicah enako število kroglic.
Vse kroglice in zapisnike so splavili v ustrezne ovojnice in jih za-
pečatili. Ves volilni material, skupno s skrinjicami, je bilo treba še tisti
večer oddati okrajni volilni komisiji na Ptuju.
Naročeno je bilo, da naj član volilnega odbora z materialom po-
čaka pri cesti, ker pride kamion, ki bo v križni vožnji pobiral volilni
material in ljudi, po predaji materiala pa jih pripeljal nazaj.
Pot na f*tuj na odprtem kamionu, povrh je vmes še rahlo snežilo,
ni dišala nobenemu, najmanj pa predsedniku Simonu. Načrtoval je,
da naj bi to delo opravil tajnik Franček, ki mora naslednji dan itak
nazaj na F*tuj v nadaljevanje upravno političnega tečaja. Toda Fran-
ček se mu je spretno izmuznil, od članov odbora pa spet nobeden ni
hotel na to neprijetno pot. Eden mu je tudi odkrito povedal, da je
predsednik ves dan »osebno odgovarjal za potek volitev«, zato naj še
osebno odgovarja za predajo materiala.
Tako je Simon skupaj z obema predstavnikoma liste čakal cele
tri ure na kamion. Potem čakal na okraju predno je lahko volilni ma-
terial predal, in nato ves premražen spet na odprti kamion, ki ga je
okrog treh zjutraj odložil tam, kjer ga je zvečer naložil. Razumljivo,
da se je pošteno prehladil. Ves dan je moral ostati v postelji, še sreča,
da ni dobil pljučnice.
POVSOD SLABA VOLILNA UDELEŽBA
Franček ni pospremil učiteljice Ljube samo do ceste, tako kot je
rekel predsedniku, temveč vse do Žetal. Delno tiidi zato, ker ga je za-
nimalo, kako je bilo na drugih voliščih.
V	skupni pisarni treh KLO v Žetalah je bilo še vse živo. Bilo je
več aktivistov z okraja, ki so prav tako čakali na vozilo iz Ptuja. Za
KLO Žetale so prav tedaj končevali z zapisnikom, saj so »zaradi vre-
menskih neprilik volitve podaljšali za eno uro, to je do 20. ure«, kot
so zapisali pod »morebitne pripombe« v zapisnik.
» l orej je bilo to dovoljeno od okrajne volilne komisije, vaš reak-
cionar v Nadolah pa si tega ni dal dopovedati« je dejala Ljuba Franč-
ku. »Krivico mu delaš«, je odvrnil Franček, »ni reakcionar, temveč
sektaš!«
V	Žetalah je bilo vpisanih v volilni imenik 351 volilcev, glasovalo
jih je 148 ali 42,2 odstotka. Za Jožeta Jurančiča 82 glasov, za Frančka
Majcna 35 glasov, v skrinjici brez liste pa je bilo le 31 kroglic. Za fe-
deralno listo Josipa Vidmarja je bilo 109 glasov, v skrinjici brez liste
pa 39 kroglic.
Precej slabše je bilo za KLO Cermožiše, kjer je bilo vpisanih v
volilni imenik 265 volilcev, glasovalo pa jih je 106 ali okroglo 40 od-
stotkov. Glasovanje so podaljšali do 19,30. Jože Jurančič je dobil 26
glasov, Franček Majcen pa 23 glasov. V skrinjici brez liste je bilo 57
kroglic. Za federalno listo Josipa Vidmarja je bilo 44 glasov, v skrinji-
ci brez liste pa 62 kroglic.
Se nadaljuje
6 - ZA RAZVEDRILO
27. marec 1986 - TEDNIK
tednik -
27. marec 1986
OGLASI IN OBJAVE - 7
OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD
Gradili smo progo, proga je
gradila nas!
Štirideset let je preteklo, odkar smo se brigadirji
poslovili v Ptuju na trgu Mladinskih delovnih bri-
gad, se s tovornjaki odpeljali v Maribor, kjer smo
stopili na tovorni vlak in se odpeljali proti takrat
nam še neznanemu Brčkemu.
Že v Ptuju, na tovornjaku in še bolj na vlaku,
smo se spoznali in sklepali prijateljstva, ki so osta-
la do danes.
Vlak je vozil počasi, večkrat smo stali na progi
in šele naslednji dan smo prispeli v Brčko. Od tam
smo zopet s tovornjaki potovali v Bosansko Bjelo.
Večkrat romajo moje misli v čast mladinskih de-
lovnih brigad. Kje so že akcije, ki sem se jih udele-
žila kot mlado dekle? Kje je regulacija Pesnice?
Kje gradnja proge Samac—Sarajevo? Nekje daleč
pa še gradnja proge Brčko —Banoviči. Povsod je
bilo lepo, vendar mi je ostala pri srcu najbolj pro-
ga Brčko—Banoviči. Mogoče je bilo najlepše zato,
ker smo delali takrat v za danes nemogočih razme-
rah. Takrat smo znali iz nič in iz nemogočega
ustvariti nekaj velikega, veličastnega, nikoli poza-
bljenega.
Večkrat romajo moje misli v Bosansko Bjelo.
Pod staro kulo smo vihteli lopate, krampe in tol-
kače ter vozili škripajoče samokolnice. S slabim in
primitivnim orodjem smo se spopadli s kubiki
zemlje, gramoza in vode. Ustvarjali smo in se vese-
lili vsakega metra nasipa.
Bili smo slabo oblečeni, največkrat bosi, a mladi
in polni delovnega elana.
Zadovoljni smo bili s hrano in stanovanjem ter
ležiščem na tleh z nahrbtnikom pod glavo in zaviti
v koce. Nikoli nismo spraševali, kaj bomo jedli,
kje spali, koliko ur bomo delali in kdaj bomo poči-
vali. Koliko gnojnih žuljev smo zdravili na delo-
višču, ker pač počitka nismo poznali. Naše misli
so \eljale zgraditvi proge do postavljenega roka.
Ker so se naši fantje izkazali kot »strokovnjaki«
pri betonskih delih, je naša brigada delala na pro-
pustih in mostovih. Še danes nosijo propusti in
mostovi ime I. Mariborske brigade.
Ko je pritisnila vročina in ko je delo zaradi
mnogih propustov začelo zaostajati, smo delali
skoraj ves dan in tudi ponoči. Vstajali smo ob treh
zjutraj, da bi delo opravili v določenem roku.
V	prostem času, ki ga je bilo malo, saj ga zave-
stno nismo hoteli imeti, smo dekleta prala v poto-
ku Tinja perilo za vse brigadirje v naši četi, ki je
štela 48 mladincev.
V	brigadi nas je bilo namreč okrog 240 brigadir-
jev.
Spomnim se, da smo pisali na OK ZKS in več-
krat so nam odpisali, nas spodbujali in bodrili.
Franček Simonič nam je nekoč napisal: »Vemo,
da je težko, vendar zdržite. Pokažite in dokažite,
da smo Slovenci jeklen narod, ki se ne ustraši dela
in da smo vedno pripravljeni pomagati!«
Zelo dobro smo se razumeli tudi z domačini.
Nudili so nam pač to, kar so takrat imeli.
Ko smo po petindvajsetih letih obiskali Bos.
Bjelo, so nas ljudje sprejeli z odprtimi srci. Ves čas
so ponavljali, da smo jim odprli okno v svet in jih
povezali z njim.
Progo smo kljub tuji propagandi, ki se je trudila
z vsemi mogočimi klevetami, zgradili v rekordnem
času. Po njej so in še vozijo rudo, ki jo rudarji tr-
gajo iz osrčia bogatih bosanskih gora.
Tudi danes odhajajo mladi ljudje na delovne
akcije. Želim, da ne bi opravljali tam le težaških
del, temveč da bi gradili tovarištvo in gojili pošte-
ne odnose med ljudmi, kajti le tako nam bo zago-
tovljeno lepo in mirno življenje v naši domovini.
Brigadirka
Danes še dve gledališki predstavi
Od ponedeljka dalje je ptujsko
gledališče prizorišče vsakoletne-
ga srečanja gledaliških skupin
občine Ptuj — letos že devetega.
Zveza kulturnih organizacij je to-
krat povabila k sodelovanju
igralce iz Ptuja, Žetal, Destrnika,
Hajdine in Vitomarc, drevi ob
16. uri in 30 minut pa se bodo
predstavili še člani prosvetnega
društva Lovrenc na Dravskem
polju s komedijo HODL DE
BODL, ob 19. uri in 30 minut pa
igralci iz prosvetnega društva
Grajena z Jurčič-Partljičevim
DESETIM BRATOM. Vstopni-
ce so navoljo pol ure pred vsako
predstavo. Vabljeni!	mš
Drava—
Branik 10:25
v republiških rokometnih li-
gah so v soboto odigrali prvo
spomladansko kolo v enotnih re-
publiških ligah. Članice Drave
so se v celjski dvorani Golovec
pomerile z mariborskim Brani-
kom, eno najboljših ekip lige.
Gostje so bile bistveno boljši
nasprotnik in zmagale s 25:10.
Visok poraz je posledica slabe
pripravljenosti, ta pa je posledi-
ca znanih težav z novo telovadni-
co srednješolskega centra. Drava
tako ostaja še naprej na zadnjem
mestu, z minimalnimi možnost-
mi za obstanek. I^ujčanke so zla-
sti slabo igrale v napadu, saj so
od 39 metov le desetkrat zadele v
polno. Zadetke so dosegle: Lašič
4 ter Korošak in Rižner po 3. V
soboto se bodo igralke Drave v
Skofji Loki pomerile z domačim
Alplesom.
1. k.
Ptujčani
republiški
prvaki
klubov OZN
v Škofji Loki je v petek, 21.
marca, potekalo finalno republi-
ško tekmovanje klubov organiza-
cije združenih narodov, ki se ga
je udeležila tudi tročlanska ekipa
Srednje družboslovne šole iz
Ptuja. Konkurenca je bila zelo
močna, saj so se za naslov repu-
bliškega prvaka potegovale tudi
ekipe Srednje naravoslovne šole
z Raven na Koroškem, Srednje
naravoslovne šole iz Postojne in
Srednje zdravstvene šole iz Lju-
bljane.
F>tujska ekipa, ki so jo sesta-
vljale Irena Golob, Alenka Ga-
šparič in Eva Jane, je bila pod
skrbnim mentorskim vodstvom
profesorja Vlada Horvata zelo
dobro pripravljena in prav to je v
največji meri pripomoglo k veli-
kemu uspehu. Ptujčani so postali
republiški prvaki. Čestitamo!
-OM
Minulo soboto so prišli na
svoj račun tudi ljubitelji že sko-
raj pozabljenih zimskih kmečkih
opravil, kot so luščenje koruze in
bučnic, pletenje vencev liika,
predenje s kolovrati, česanje per-
ja in podobno. V dvorani hotela
poetovio so pripravili zares prije-
ten in domač večer aktivi kmeč-
kih žena iz Moškanjc, Levanjc,
Apač, Cirkovc, Majšperka in Po-
lenšaka. Povezovalec programa
ali gospodar hiše je bil Lojze
Matjašič, ki je svojo nalogo
opravil odlično, saj jo je zabelil
še z marsikatero pristno domačo
šalo.
Žal pa smo tudi tokrat sprem-
ljali trud in delo aktivov kmeč-
kih žena z grenkim priokusom.
Dvorana hotela namreč ni bila
polna in če bi odšteli številne na-
stopajoče, bi lahko rekli, da je
bilo gostov, torej gledalcev le po-
lovica. Zares žalostno, da smo na
prste prešteli Ptujčane, saj je bilo
največ obiskovalcev iz krajev od
koder so prišli tudi nastopajoči.
Je pač tako, lahko se je trkati po
prsih in govoriti, da moramo dati
vse za ohranjanje domačih obi-
čajev, da moramo dati vse za raz-
voj kulture na vasi. Če pa nam iz
vasi prinesejo košček prave ali
bolje rečeno pristne kulture, ni-
smo pripravljeni tega sprejeti.
Pohvale vredna je predstava
kmečkih žena in mož, ki so za
priprave porabili marsikatero
urico prostega časa, pa verjetno
tudi za ureditev izvirnih kmečkih
noš; graje pa vsi tisti, ki menijo,
da je za primerno kulturno ži-
vljenje dovolj le nekaj obiskov v
gledališču.
M. Ozmec
Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli priljubljeno narodno Prav luštno je
res na deželi, kajti tam je zares še luštno.
Članice ženskega pevskega zbora PD Alojz Arnuš iz Rogoznice pod
vodstvom Grete Glatz.
Člani moškega pevskega zbora iz Grajene pod vodstvom Ladislava Pul-
ka.
Ljubitelji ubranega zborovskega petja so
po daljšem premoru prišli v petek, 21. marca,
spet na svoj račun. Dvorana Narodnega do-
ma v Ptuju je bila skoraj premajhna za števil-
no občinstvo, ki si je ob več kot dveurnem
koncertu ženskega pevskega zbora prosvetne-
ga društva Alojz Arnuš iz Rogoznice pod
vodstvom Grete Glatz in njihovih gostov —
moškega pevskega zbora iz Grajene ood vod-
stvom Ladislava Pulka, dodobra ogrelo dla-
ni.
Koncertni program moškega zbora iz Gra-
jene je obsegal deset pesmi slovenskih skla-
dateljev, program ženskega pevskega zbora
Alojz Arnuš pa je obsegal enajst nekoliko
zahtevnejših pesmi domačih in svetovno zna-
nih skladateljev.
Ob koncu zelo uspelega koncerta so pevke
podarile pcvcem likovno delo Maksa Meno-
nija, člana likovne sekcije Alojz Arnuš iz Ro-
goznice, pevci pa so vsaki pevski cvetki izro-
čili še dehteči cvet. V zahvalo za dolgoletno
sodelovanje in gostoljubje pa so pevke izroči-
le spominsko likovno delo še ravnateljici OŠ
Tone Žnidarič v Ptuju, kjer že dalj časa vadi-
jo v eni od učilnic.
M. Ozmec
Na cestah ožjega območja ptujske občine v tednu od 18. do vključno
25. niarca ni bilo hujših prometnih nesreč, medtem ko žal beležimo smrt-
no žrtev na železniških tirih v Ptuju.
STISNILA SI A GA VAGONA
V petek, 21. marca, zvečer se je
na železniški postaji v Ptuju zgo-
dila zelo huda delovna nezgoda.
Premikač Janko Kramberger iz
Domave 132 b je pri premikanju
stopil med vagona, da bi ju spo-
jil. Pri tem sta ga stisnila odboj-
nika rinjenega m stoječega vago-
na v predel prsnega koša, zaradi
česar je umrl.
-OM
KOLESAR HUDO POŠKODO-
VAN
V soboto zvečer, 22. marca
okoli 20. ure je prišlo do hujše
prometne nezgode na regionalni
cesti v Loperšicah pri Ormožu.
Majda Zidarič-Plojer je vozila
osebni avtomobil od Ormoža
proti Središču. Med vožnjo je te-
sno prehitevala kolesarja Franca
Špešiča iz Loperšic. S prednjim
desnim blatnikom ga je zadela v
kolo in levo nogo. Kolesarja je
vrglo na pokrov avtomobila, za-
del je v vetrobran, od tam pa pa-
del na bankino. Hudo poškodo-
vanega kolesarja so prepeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer zdravlje-
nje poteka uspešno.
FF
V NEDEUO '
ALUMINIJ—ŽELEZNIČAR
v nedeljo se bo v republiških nogometnih ligah začel drugi del
prvenstvene sezone 1985/86. Po prvem delu sta naši moštvi, torej Alu- I
minij in Drava, na repu prve in območne republiške lige. Poglejmo
najprej kako je v Aluminiju.
Po mnenju predsednika kluba Danila Klajnška je moštvo solid-
no pripravljeno, kar potrjujejo tudi rezultati prijateljskih srečanj, ki
so jih odigrali kar 12. Tako so pred tednom dni, točneje 16. marca v
Kidričevem igrali z Mariborom in po enakovredni igri izgubili z 2:4.
Zmago so Mariborčani dosegli po poškodbi Ponikvarja, ko je Alumi-
nij igral z igralcem manj. Zadetka sta dosegla Bek in !V4esarič. V nede-
ljo pa je bilo nasprotnik Aluminija moštvo Miklavža. Tekmo so dobili
Kidričani s 5:3. V tem obdobju ekipo trenira in vodi Štefan Lukas iz !
Gerečje vasi, saj je prvi trener Pšajd bolan. Pred dnevi so na seji |
upravnega odbora ugotovili, da so na začetek solidno pripravljeni, ta- f
ko moštvo kot organizacijsko. Spomladanski del bodo začeli v nede- !
Ijo s tekmo z mariborskim Železničarjem. To bo srečanje postavljene- i
ga zadnjega jesenskega kola, na stadionu v Kidričevem pa se bo zače- i
lo ob 16. uri. Novo vodstvo je tudi poskrbelo za dovolj mest za parki-
ranje, novost pa je tudi ta, da na tej tekmi ne bo prostih vstopnic.
Tekmovanje je drago in vsak dinar jim pride prav. Cilj Aluminija je |
jasen — obstanek v slovenski nogometni ligi.
Moštvo Drave je v kratkem pripravljalnem obdobju odigralo pre-
cej manj tekem kot Aluminij. Vzrok je v snežni odeji na stadionu v j
Ptuju, ki je niso odstranili. Kljub temu pa ima Drava solidno moštvo,
ki se bo enakovredno borilo za zanesljiv obstanek v območni ligi. V
nedeljo bo nasprotnik Drave moštvo Smartnega. Tekma bo v Ptuju,
začeli pa jo bodo ob 15. uri in 30 minut. Predsednik kluba Janko Kosi
nam je povedal, da so si pogoje za vadbo in nastopanje v klubu dobro
uredili, na tekmah v Ptuju pa bodo poskrbeli tudi za nekatera prese-
nečenja za gledalce.	l ic.
Šentvid—Ptuj 55:60
članice košarkarskega kluba Ptuj so v zadnjem delu prvenstva v
drugi republiški ligi prišle v formo, ki pa je žal za visoko uvrstitev pre-
pozna. Tako so med tednom s košem razlike premagale Comet iz Slo-
venskih Konjic ter mu odvzele vse možnosti za prvo mesto in napre-
dovanje v prvo republiško ligo. V soboto pa so gostovale v Ljubljani
in po podaljšku premagale domači Šentvid s 60:55. Tekma je bila vse-
skozi izenačena, v podaljšku pa je odločila boljša igra Ptujčank v
obrambi. Koše so dosegle: Komik in Jane po 18, Vogrinec 10, Krni-
čar 8, Šerona 4 in Murko dva. V soboto se bodo v Mladiki pomerile z
vodilno Cerknico.
I. k.
Zlati aar iz Piacarja
Na matičnem uradu v Ptuju je bila prejšnjo soboto^ 15. marca
spet slovesnost zlate poroke. Pred matičarja in pooblaščenega delega-
ta Skupščine občine Ptuj sta po petdesetih letih skupnega življenja
ponovno stopila IGNAC in JOŽEFA KUKOVEC, kmetovalca iz Pia-
carja št. 7, KS Bestrnik. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes se
veselita tudi ob petih vnukih. Zlatoporočencema tudi naše čestitke!
FF
Ignac in Jožefa Kukovec med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zla-
toporočenca	Foto: Langerholc
Rodile so:
Marija Kekec, Savci 77 —
Damjana; Silva Kline, Spuhlja
67 — deklico; Zlatka Juršek,
Belski vrh 60 — dečka; Elizabeta
Majcen, Pacinje 27/a — dečka;
Elizabeta Korpar, Sovjak 89 —
Danijela; Helena Mesarec, Krče-
vina 81 — deklico; Metka Gro-
belšek, Preša 6 — Matica; Mari-
ja Vurcer, C. kurirjev NOV 44 —
Marka; Neža Verdenik, Maj-
šperk 91 — Polonco; Darja Bek,
Tovarniška 6, Kidričevo — de-
klico; Olga Veršič, Sobetinci 28
— Petro; Kristina Kosi, Senešci
72 — dečka; Veronika Stanet,
Zg. Gruškovje 62 — Petra; Lili-
jana Novak, Obrež 110 — Simo-
no;.
Poroke:
Franjo Horvat, Pobrežje 31 in
Darinka Robnik, Markovci
67/a; Bojan Robnik, Markovci
67/a in Nada Cestar, Markovci
93/b.
Umrli so:
Elizabeta Lovrec, Strmec pri
Destrniku 4, roj. 1924, umrla 14.
marca 1986; Renato Radaš,
Murkova ul. 7, roj. 8. avg.1985,
umrl 17. marca 1986; Marija
Horvat, Borovci 9, roj. 1907,
umrla \1. marca 1986; Vinko
Žmauc, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1919, umrl i5. marca 1986;
Josipa Malčevič, Ormož, Raiče-
va 9, roj. 1908, umrla 17. marca
1986; Pavla Rodošek, Ptujska
gora 81, roj. 1908, umrla 19. mar-
ca 1986; Marjeta Veselič, Ziher-
lova pl. 8, roj. 1919, umrla 18.
marca 1986; Katarina Žgeč, Ore-
šje 5, roj. 1939, umrla 19. marca
1986; Otilija Skrjanec, Cerovec
Stanka Vraza 20, roj. 1912, umrla
19.	marca 1986; Marija Rojko,
Lancova vas 96, roj. 1913, umrla
20.	marca 1986; Henrik Pihler,
Pongerce 20, roj. 1894, umrl 20.
marca 1986; Marjeta Kaisersber-
ger, Gerečja vas 23, roj. 1908,
umrla 21. marca 1986; Matilda
Petek, Senešci 1, roj. 1932, umrla
21.	marca 1986; Elizabeta Vin-
diš. Trnovski vrh 38, roj. 1910,
umrla 21. marca 1986; Jera Cafu-
ta. Ormoška 64, roj. 1897, umrla
22.	marca 1986; Ana Krajne,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1907, umrla 22. marca 1986; Iva-
na Donaj, Predava 9, roj. 1902,
umrla 23. marca 1986.
ITDNIK
Izdaja Zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poitnl predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor In glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnlk, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Clanl, Nevenka
Dobljekar, Majda Goznik, Martin
Ozmec In Marjan Šneberger.
Uredništvo In uprava Radio —
Tednik, telefon^2) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 2000 dinarjev, za tujino
3200 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zako-
na, o obdavčevanju proizvodov
In storitev v prometu Je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
občim Ormož in Ptuj
VU IS8M 0042-0778
Leto: XXin
Ptuj, dne 24. aprila 1986
Številka: 12
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
96.	Odlok o sestavi Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
97.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji
in delovnem področju upravnih organov občine Ptuj in Strokovnih
služb Skupščine občine Ptuj
98.	Sklep o izvolitvi predsednika Skupščine občine Ptuj
99.	Sklep o izvolitvi podpredsednika Skupščine občine Ptuj
100.	Sklep o imenovanju tajnika Skupščine občine Ptuj
101.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
102.	Sklep o izvolitvi podpredsednika Izvršnega ^veta Skupščine občine
Ptuj
103.	Sklep o izvolitvi članov Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj in o
imenovanju predsednikov in namestnikov občinskih komitejev ter na-
čelnika upravnega organa
104.	Sklep o imenovanju predstojnikov in namestnika predstojnika uprav-
nih organov Skupščine občine Ptuj
105.	Sklep o imenovanju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa-
mozaščito
106.	Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Skupščine občine Ptuj
107.	Sklep o pooblastitvi predstavnikov občinske skupščine za sklepanje
zakonskih zvez v občini Ptuj
108.	Sklep o imenovanju Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj
109.	Sklep o delegiranju delegatov v Svet skupnosti podiavskih občin
110.	Sklep o izvolitvi skupine delegatov Skupščine občine Ptuj za delegira-
nje delegatov za zasedanje Zbora občin Skupščine SR Slovenije
111.	Sklep o izvolitvi članov skupin delegatov za oblikovanje stališč o zade-
vah iz pristojnosti Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
112. Sklep o povečanju višine družbenih pomoči otrokom
96.
Na podlagi 196. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in
Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila
1986, sprejela
ODLOK
o sestavi Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
1.člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj sestavlja-
jo predsednik in podpredsednik ter sedem čla-
nov.
2.	člen
Izvršni svet je sestavljen tako, da člani pokri-
vajo naslednja področja:
—	področje družbenega planiranja
—' področje gospodarstva
—	področje kmetijstva, živilske industrije in
gozdarstva
—	področje infrastrukture, urbanizma, stano-
vanjske izgradnje
in prometne dejavnosti
—	področje splošne ljudske obrambe in notra-
njih zadev
—	področje družbenih dejavnosti
—	področje kadrovske politike in delovanja
krajevnih skupnosti.
Predsednik in^podpredsednik ter člani izvrš-
nega sveta opravljajo funkcijo profesionalno.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha
veljati odlok o sestavi Izvršnega sveta Skupšči-
ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 7-66/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-4/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
97.
Na osnovi 164. in 240. člena Statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
5/78 in 2/82), 19. in 45. člena Zakona o siste-
mu državne uprave in o Izvršnem svetu Skup-
ščine SR Slovenije ter republiških upravnih or-
ganih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina
občine Ptuj na seji Zbora združenega dela.
Zbora krajevnih skupnsoti in Družbenopoliti-
čnega zbora, dne 14. aprila 1986, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovi-
tvi, organizaciji in delovnem področju upravnih
organov občine Ptuj in Strokovnih služb Skup-
ščine občine Ptuj
1.	člen
V 1. členu Odloka o spremembah in dopol-
nitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in de-
lovnem področju upravnih organov občine
Ptuj in strokovnih služb (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/82) se doda nova točka,
ki se glasi:
»4. Občinski komite za družbene dejavno-
sti.«
2.	člen
Drugi člen odloka o spremembah in dopol-
nitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in de-
lovnem področju upravnih organov občine
Ptuj in strokovnih služb (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/82) se spremeni tako, da
se glasi: »Občinski komite za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje opravlja tudi zade-
ve, ki se nanašajo na industrijo, na drobno go-
spodarstvo s področja združenega dela in
opravljanja samostojnega osebnega dela, na
turizem in gostinstvo, na ukrepe v zvezi z druž-
beno kontrolo cen, na promet blaga in storitev,
na delo in medsebojna razmerja delavcev v
združenem delu ter ra delovna razmerja med
delavci in nosilci samostojnega osebnega dela,
zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično
gradivo.«
3.	člen
Za 16. členom odloka o ustanovitvi, organi-
zaciji in delovnem področju upravnih organov
občine Ptuj in strokovnih služb Skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 13/80) se doda novi 16. a člen, ki se glasi:
»Občinski komite za družbene dejavnosti
opravlja upravne, strokovne in druge naloge s
področja vzgoje in izobraževanja, kulture in te-
lesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdrav-
stva in socialnega varstva ter varstva kulturne
dediščine; zagotavlja sodelovanje, dogovarja-
nje in usklajevanje dela s samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi
organizacijami ter skupnostmi pri načrtovanju
in izvajanju sprejete politike razvoja in dela
družbenih dejavnosti; koordinira dela pri do-
govarjanju o letnih programih samoupravnih
interesnih skupnosti in dogovarjanju med ude-
leženci svobodne menjave dela; spremlja ures-
ničevanje obveznosti iz samoupravnih spora-
zumov o temeljih planov na področju družbe-
nih dejavnosti; predlaga ukrepe za odpravo
motenj v OZD s področja družbenih dejavno-
sti, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom dolo-
čenih obveznosti; opravlja vse zadeve v zvezi z
varstvom borcev NOV, vojnih in vojaških inva-
lidov na podlagi objavljenih predpisov; skrbi
za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in
grobov borcev ter spomenikov, spominskih
plošč in drugih obeležij NOV; pripravlja in
strokovno obdeluje gradivo na komisijo za za-
deve borcev NOV.»
4. člen
Spremembe in dopolnitve odloka veljajo ta-
koj in se objavijo v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Zmavc, 1. r.
98.
Na podlagi 179. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82), 9. člena Sprememb in dopolnitev sta-
tuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 2/82) in 121. člena Poslovnika skup
ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na
seji zbora Združenega dela. Zbora krajevnih
skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika Skupščine občine Ptuj
v T K A /V .VJ'
UKAUNl VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
ST. 12
Gorazd 2MAVC, pravnik, rojen 28. februar-
ja 1947, delegat Družbenopolitičnega zbora,
stanujoč v Ptuju, Stanka Brenčiča 5,
se izvoli
za predsednika Skupščine občine Ptuj.
2.
Mandatna doba novoizvoljenega predsedni-
ka traja dve leti.
3.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-8/86-1
Datum: 14 4-1986
Podpredsednik
Skupščine občine Ptuj
Janez Vrečer, 1. r.
99.
Na podlagi 179. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 123. člena Poslovnika skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo-
ra združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti
in Družbenopolitičnega zbora, dne 14/4-1986,
sprejela
SKLEP
o izvolitvi podpredsednika Skupščine občine
Ptuj
1.
Janez VRECER, rojen 20. maja 1945, član
delegacije za Družbenopolitični zbor, stanujoč
v Ptuju, Arbajterjeva 9
se izvoli
za podpredsednika Skupščine občine Ptuj.
2.
Mandatna doba novo izvoljenega podpred-
sednika traja dve leti.
3.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-7/86-1
Datum: 14 4-1986
Predsdnik
Skupščine občine ftuj
Gorazd Žmavc, 1. r.
100.
Na podlagi 154. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 287. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju tajnika Skupščine občine
Ptuj
1.
Marica FAJT, dipl. pravica, rojena 2. marca
1936, stanujoča v Ptuju, Vaštetova ulica 7
se imenuje
za tajnico Skupščine občine Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovane tajnice Skupšči-
ne občine Ptuj traja štiri leta, oziroma do izte-
ka mandata skupščine sedanjega sklica.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-3/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc, 1. r.
101.
Na podlagi 196. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78),
11. člena Sprememb in dopolnitev Statuta ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 2/82) in 286. člena Poslovnika Skupščine
občine F>tuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76 je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupšči-
ne občine Ptuj
1.
Jože BOTOLIN, rojen 15. marca 1944, inže-
nir gradbeništva, stanujoč v Ptuju, Tomšičeva
ulica 33,
se izvoli
za predsednika Izvršnega sveta Skupščine
občine Ptuj.
2.
Mandatna doba novo izvoljenega predsedni-
ka Izvršnega sveta traja štiri leta oziroma do iz-
teka mandata skupščine sedanjega sklica.
3.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-2/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine F*tuj
Gorazd Žmavc, 1. r.
102.
Na podlagi 196. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 286. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Ptuj
1.
Stanko BRODNJAK, rojen 3. novembra
1950, dipl. pravnik, stanujoč v Ptuju, Potrčeva
ulica 43, se
izvoli
za podpredsednika Izvršnega sveta Skupšči-
ne občine Ptuj.
2.
Mandatna doba novo izvoljenega podpred-
sednika izvršnega sveta traja štiri leta oziroma
do izteka mandata skupščine sedanjega sklica.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-6/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
103.
Na podlagi 196. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82), 286. člena Poslovnika Skupščine obči-
ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) in 1. člena Odloka o sestavi Izvršne-
ga sveta Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 12/86) je Skupščina
občine Ptuj na seji Zbora združenega dela.
Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopoliti-
čnega zbora, dne 14. aprila 1986, sprejela
SKLEP
o izvolitvi članov Izvršnega sveta Skupščine ob-
čine Ptuj in o imenovanju predsednikov in na-
mestnikov občinskih komitejev ter načelnika
upravnega organa
1.
Za člane izvršnega sveta Skupščine občine
Ptuj se izvolijo: Janez BELSAK, rojen 12. ja-
nuarja 1943, inženir gradbeništva iz Ptuja, Me-
stni vrh 40, zadolžen za področje gradbeništva,
urbanizma ter stanovanjsko komunalne dejav-
nosti.
Radojka ČEH, rojena 25. maja 1940, magi-
ster veterine iz Ptuja, Osterčeva ulica 1, zadol-
žena za področje kmetijstva, živilske industrije
in gozdarstva.
Milan ČUČEK, rojen 22. maja 1950, eko-
nomski tehnik iz Ptuja, Ulica Jožefe Lacko 30,
zadolžen za področje kadrovske politike in de-
la krajevnih skupnosti.
Janez DREVENSEK, rojen 6. januarja 1942,
dipl. obramboslovec in profesor SLO iz F>tuja,
Langusova ulica 7, zadolžen za področje ljud-
ske obrambe in družbene samozaščite ter no-
tranjih zadev.
Anton ILEC, rojen 18. januarja 1942, mag.
ekonomije iz F*tuja, Langusova ulica 28, zadol-
žen za področje gospodarstva.
Lizika VlDOVlC, rojena 29. septembra
1943, dipl. ekonomist, iz FHuja, Ulica Lackove
čete 41, zadolžena za področje plana.
Dragica VODA, rojena 12. januarja 1955,
dipl. ekonomist iz ftuja, Kraigherjeva ulica 35,
zadolžena za področje družbenih dejavnosti.
2.
Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj se imenujejo:
Janez BELŠAK za predsednika Občinskega
komiteja za urbanizem, gradbene in komunal-
ne zadeve
Radojka ČEH za predsednico Občinskega
komiteja za kmetijstvo
Anton ILEC za predsednika Občinskega ko-
miteja za družbenoekonomski razvoj in plani-
ranje
Lizika VIDOViC za namestnico predsedni-
ka Občinskega komiteja za družbenoekonom-
ski razvoj in planiranje
Dragica VODA za predsednico Občinskega
komiteja za družbene dejavnosti
Janez DREVENSEK za načelnika Oddelka
za ljudsko obrambo.
3.
Mandatna doba izvoljenih članov izvršnega
sveta, predsednikov in namestnikov komitejev
ter načelnika upravnega organa traja štiri leta
oziroma do izteka mandata skupščine sedanje-
ga sklica.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-1/86-1
Datum: 14/4—1986
' Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
104.
Na podlagi 238. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo-
ra združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti
in Družbenopolitičnega zbora, dne 14/4-1986,
sprejela
SKLEP
o imenovanju predstojnikov in namestnika pred-
stojnika upravnih organov Skupščine občine
Ptuj
1.
Za predstojnike upravnih organov Skupšči-
ne občine Ptuj in namestnika predstojnika se
imenujejo:
ST. 12
URADNI VESTNIK OBClN ORMOZ \N PT\JJ

1.	Zvonka KNEŽEViC, rojena 29/10-1938,
dipl. ing. gozdarstva in pravnica, Vodova 7 —
za direktorico Uprave za družbene prihodke
2.	Jožica KOBOLT, rojena 22/2-1948, dipl.
organizator dela. Poljska cesta 6 — za načelni-
co Oddelka za občo upravo in proračun
3.	Stanko MEGLIC, rojen 22/4-1947, dipl.
obramboslovec, Trubarjeva 15 — za načelnika
Oddelka za notranje zadeve
4.	Boris PREMZL, rojen 5/10-1952, dipl.
ing. geodezije, Rošnja 22 — za direktorja Geo-
detske uprave
5.	Metka KOROŠEC, rojena 17/6-1940,
dipl. pravnica, Tomšičeva ulica 27/a, — za na-
mestnico predsednika Občinskega komiteja za
urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
6.	Marica FAJT, rojena 2/3-1936, dipl.
pravnica, Vaštetova ulica 7 — za vodjo Storko-
vne službe občinske skupščine in Izvršnega
sveta
2.
Mandatna doba imenovanih funkcionarjev
traja štiri leta.
3.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-5/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
105.
Na podlagi 310. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 169. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju Sveta za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito
1.
V Svet za splošno ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito se imenujdo:
za predsednika: Gorazd ZMAVC, predsed-
nik Skupščine občine Ptuj
za podpredsednika: Jože BOTOLIN, pred-
sednik Izvršnega sveta SO Ptuj
za člane: Janez DREVENŠEK, načelnik Od-
delka za ljudsko obrambo, Silva GORJUP,
predsednica Družbenopolitičnega zbora, Bran-
ko JOHA, predsednik Zbora združenega dela,
Franc FIDERŠEK, predsednik Zbora krajev-
nih skupnosti, Jože PERKO, komandant Ob-
činskega štaba TO, Živojin PEŠlC, komandant
Garnizona Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj,
Franc HORVAT, komandir Postaje milice
Ptuj, Stanko MEGLIČ, načelnik Oddelka za
notranje zadeve, Feliks BAGAR, poveljnik ob-
činskega štaba za CZ, Ivo NAHBERGER,
predsednik Koordinacijskega odbora za SLO
in DSZ in DSZ pri OK SZDL, Milan VOGRI-
NEC, predstavnik Občinske konference ZRVS
Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanih članov Sveta za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza-
ščito traja štiri leta.
3.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
.Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-5/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
106.
Na podlagi 343. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in F*tuj, št. 5/78
in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo-
ra združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti
in Družbenopolitičnega zbora, dne 14/4-1986,
sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU ČLANOV Sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine obči-
ne Ptuj
Svet ima predsednika, podpredsednika in 11
članov.
2.
V Svet se imenujejo:
za predsednika: Stanislav KLEMENČiC,
rojen leta 1953, stanujoč Ulica 5. Prekomorske
brigade 4, Ptuj
za podpredsednika: Franc HAJDUK, rojen
leta 1945, stanujoč Kajuhova 2, Ptuj
za člane: Viktor SREBRNJAK, rojen leta
1931, stanujoč Stojkova 5, Ptuj; ROMAN FI-
ŠTRAVEC, rojen leta 1955, stanujoč Ulica Bo-
risa Kraigherja 54, Ptuj; Janko KORPAR, ro-
jen leta 1933, stanujoč Pivkova 15/a, Ptuj; Jo-
že HUTINSKI, rojen leta 1933, stanujoč Kri-
žanče 44, Cestica; Rajko MATIJEVIC, rojen
leta 1952, Tovarniška 6 Kidričevo- Maks ME-
NONI, rojen leta 1948, stanujoč Žabjak 4/b;
Marija PULKO, rojena leta 1948, stanujoča
Zg. Hajdina 115; Milan ROSlC, rojen leta
1933, stanujoč Jenkova ulica 1, Ptuj; Branko
SREBRNJAK, rojen leta 1955, stanujoč Stoj-
kova 5, Ptuj; Konrad BORKO, rojen leta 1939,
stanujoč Slovenska cesta 17, Središče ob Dra-
vi; Janez BELŠAK, rojen leta 1943, stanujoč
Mestni vrh 40.
3.
Naloge Sveta določa Odlok o ustanovitvi
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem rome-
tu.
4.
Mandatna doba članov sveta traja do izteka
mandata skupščine sedanjega sklica.
5.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-14/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, I. r.
107.
Na podlagi 28. člena Zakona o zakonski zve-
zi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št.
15/78), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82)
in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76)
je Skupščina občine F*tuj na seji Zbora združe-
nega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Druž-
benopolitičnega zbora, dne 14/4-1986, sprejela
SKLEP
o pooblastitvi predstavnikov občinske skupščine
za sklepanje zakonskih zvez v občini Ptuj
Za sklepanje zakonskih zvez pri Matičnem
uradu v Ptuju se pooblaščajo:
1.	Alojz CuCEK, ekonomski tehnik, Nataši-
na pot 1, Ptuj
2.	Marija ŠUMANDL, ravnateljica. Ulica Jo-
žefe Lacko 10, Ptuj
3.	Franc FIDERŠEK, novinar, Ziherlova
ploščad 6, Ptuj
4.	Franc KRAJNC, socialni delavec, Mai-
strova 9, Ptuj *
5.	Rozina MARKOVlC, tekstilni tehnik.
Breg 56, 62322 Majšperk
6.	Mitja MRGOLE, zdravnik. Ob Grajeni 6,
Ptuj
7.	Silva GORJUP, socialna delavka, Langu-
sova 9, Ptuj
8.	Zinka BEZJAK, ravnateljica, Juršinci
19/a, Juršinci
9.	Ivo TEŽAK, ravnatelj, Langusova 6, Ptuj
10.	Vida VIDOViC, dipl. pravnica, Muršičeva
9, Ptuj
11.	Anton VELIKONJA, profesor, Dornava
140, Dornava.
2.
To pooblastilo velja do izteka mandata
skupščine sedanjega sklica.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 201-3/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
108.
Na podlagi 24. člena Zakona o družbenem
pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list
SRS, št. 21/75 in 31/84), 284. člena Statuta ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 5/78 in 2/82) in 3. člena Odloka o organiza-
ciji in financiranju Družbenega pravobranilca
samoupravljanja (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 12/78) je Skupščina občine Ptuj na
seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih
skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne
14/4-1986, sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU Družbenega pravobranilca
samoupravljanja Ptuj
1.
Dimče STOJCEVSKI, rojen 4. februarja
1946 v Lastani, dipl. politolog, stanujoč v Ptu-
ju, Vodova ulica 18
se imenuje
za družbenega pravobranilca samoupravljanja
Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega Občinskega
družbenega pravobranilca samoupravljanja
traja štiri leta.
3.
Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-4/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc, 1. r.
109.
Na podlagi 134. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo-
ra združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti
in Družbenopolitičnega zbora, dne 14'4-1986,
sprejela
9
SKLEP
1.
V skupino delegatov za delegiranje delega-
tov v Svet skupnosti podravskih občin se v ob-
čini Ptuj izmed delegatov delegirajo:
1.	Gorazd ŽMAVC, delegat Družbenopoliti-
čnega zbora
2.	Janez VRECER, delegat Družbenopoliti-
čnega zbora
S TR A N 84
URADNI VESTNIK OBCJN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 12
3.	Silva GORJU P, delegatka Družbenopoliti-
čnega zbora
4.	Anton PIŠEK, delegat Zbora združenega
dela
5.	Matjaž CENCiC, delegat Zbora združene-
ga dela
6.	Martin MLAKAR, delegat Zbora združe-
nega dela
7.	Ladislava ŽARKOVIČ, delegatka Zbora
združenega dela
8.	Franc HABJANiC, delegat Zbora združe-
nega dela
9.	Miran SMOLEJ, delegat Zbora krajenih
skupnosti
10. Drago DOBERŠEK, delegat Zbora krajev-
nih skupnosti
I I. Janez STERBAL, delegat Zbora krajevnih
skupnosti.
Mandatna doba članov skupine traja tako
dolgo, dokler jim traja mandatna doba v te-
meljnih delegacijah iz katerih so delegirani v
zbore občinske skupščine in skupščine samou-
pravnih interesnih skupnosti.
3.
Naloge skupine delegatov določa družbeni
dogovor o ustanovitvi skupnosti podravskih
občin in sklep skupščine občine Ptuj o obliko-
vanju skupine delegatov za delegiranje delega-
tov v Svet skupnosti podravskih občin.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniliu občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-15/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
110.
Na podlagi 268. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 345. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) so Zbor združenega dela. Zbor
krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor
Skupščine občine Ptuj na skupni seji, dne
14 4-1986, sprejeli
SKLEP
o izvolitvi skupine delegatov Skupščine občine
Ptuj za delegiranje delegatov za zasedanje Zbo-
ra občin Skupščine SR Slovenije
1.
Za delegiranje delegatov za zasedanje Zbora
občin Skupščine SR Slovenije se izvolijo v sku-
pino delegatov naslednji delegati zborov Skup-
ščine občine Ptuj:
1.	Gorazd ŽMAVC, rojen leta 1947, stanujoč
Ulica Stanka Brenčiča 5, — za vodjo skupine
2.	Jože BRGLFZ. rojen leta 1934, stanujoč
Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 10
3.	Jože CVETKO, rojen leta 1950, stanujoč v
Ptuju, Ulica Lackove čete 39
4.	Angela F RAS, rojena leta 1951, stanujoča
Biš 66 a. Trnovska vas
5.	Ignac HRGAi rojen leta 1953, stanujoč
Ciabernik 28, Juršinci
6.	Milan JAGER, rojen leta 1943, stanujoč
Potrčeva 50, F>tuj ^
7.	Branko JOHA, rojen leta 1951, stanujoč
Tiha pot 6, Ptuj
8.	Mihael LEDINEK, rojen leta 1934, stanu-
joč Langusova 20, Ptuj
9.	Stanko MEŠKO, rojen leta 1938, stanujoč
Tovarniška 2, Kidričevo
10.	Simon PEŠEC, rojen leta 1926, stanujoč
Potrčeva 42, Ptuj
11.	Dragica VERBEGA, rojena leta 1935,
stanujoča Poljska 16, Ptuj
12. Anton ZOREČ, rojen leta 1940, stanujoč
Grajena 45, Grajena
Mandatna doba članov skupine delegatov
traja do izteka mandata skupščine sedanjega
sklica.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-11/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
111.
Po 86. in 87. členu Zakona o volitvah in de-
legiranju v skupščine (Uradni list SRS, št.
24/77) in 338. člena Poslovnika Skupščine ob-
čine ftuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) je Zbor združenega dela Skupščine
občine Ptuj, na seji, dne 14/4-1986, sprejel
SKLEP
o izvolitvi članov skupin delegatov za oblikova-
nje stališč o zadevah iz pristojnosti Zbora zdru-
ženega dela Skupščine SR Slovenije
1. člen
V skupine delegatov za oblikovanje stališč,
mnenj, pripomb in predlogov o zadevah iz pri-
stojnosti Skupščine SR Slovenije in za pošilja-
nje delegatov v skupine delegatov, ki bodo de-
legirale delegate v Zbor združenega dela Skup-
ščine SR Slovenije, se izvolijo naslednji delega-
ti Zbora združenega dela Skupščine občine
Ptuj:
a)	za področje gospodarstva:
1.	Rajko MATIJEVIČ - član temeljne de-
legacije TGA — DSSS
2.	Marjana OLSTRAK — član temeljne de-
legacije MIP — DSSS
3.	Janez PETROVIČ - član temeljne dele-
gacije TGO Gorenje
4.	Franc PINTARIČ — član temeljne dele-
gacije MTT TVI Majšperk
5.	Majda ŠIREC — član temeljne delegacije
Sava TOZD Gumama Ptuj
6.	Franc ŠMIGOC — član temeljne delega-
cije TOZD Elektro
7.	Irena VIDOVIČ — član temeljne delega-
cije KGP - DSSS
8.	Jože ZAJC — član temeljne delegacije
AGIS — TOZD Orodjarna
b)	za kulturno prosvetno področje
1.	Vladimir BERGER - član temeljne dele-
gacije SŠC — TOZD Kovinarske, metalurške
usmeritve in kmet. Veljko Vlahovič
2.	Brane OBLAK — član temeljne delegaci-
je Zgodovinski arhiv
3.	Frančka PETROVIČ - član temeljne de-
legacije OŠ Juršinci
c)	za socialno zdravstveno področje
1.	Jožica JAUŠOVEC - član temeljne dele-
gacije Dom upokojencev
2.	Daniela JURGEC — član temeljne dele-
gacije Center za socialno delo
3.	Janez MRŠEK — član temeljne delegaci-
je ZC — TOZD Bolnica
d)	državni organi in družbenopolitične organi-
zacije
1.	Milena MURKO — član temeljne delega-
cije SDK
2.	Branko NOVAK - član temeljne delega-
cije upravnih organov SO Ptuj
3.	Franc PRIMC — član skupne delegacije
družbenopolitičnih organizacij
e)	za področje obrtnih in drugih dejavnosti
1.	Dušan GABROVEC — član temeljne de-
legacije — obrtniki
2.	Danica POLAJŽER — član temeljne de-
legacije — obrtniki
3. Ivan SVRŽNJAK - član temeljne dele-
gacije — obrtniki
f)	za področje kmetijske dejavnosti
1.	Roman GLASER — član temeljne dele-
gacije kmetijstva
2.	Marjan GOZNIK — član temeljne dele-
gacije kmetijstva
3.	Igor GALIČ — član temeljne delegacije
kmetijstva
4.	Friderik HORVAT — član temeljne dele-
gacije kmetijstva
5.	Marko MAUČIČ - član temeljne dele-
gacije kmetijstva
6.	Zvonko LAMPRET — član temeljne de-
legacije kmetijstva
7.	Smiljan SLANIČ — član temeljne dele-
gacije kmetijstva
8.	Danica SVENŠEK — član temeljne dele-
gacije kmetijstva
9.	Milan TACINGER - član temeljne dele-
gacije kmetijstva
g)	aktivne vojaške in civilne osebe zaposlene v
oboroženih silah
1.	Franc MEGLIČ — član temeljne delega-
cije Garnizon JLA
2.	Vekoslav PEŠIČ — član temeljne delega-
cije Garnizon JLA
3.	Alojz SATLER — član temeljne delegaci-
je OŠTO
2.	člen	,
V skupine delegatov za delegiranje delega-
tov v Zbor združenega dela SR Slovenije, ki jih
oblikujejo občine po določilih zakona o dolo-
čitvi okolišev in števila delegatskih mest za
Zbor združenega dela Socialistične republike
Slovenije, pošilja imenovana skupina takšno
število delegatov, kot je dogovorjeno s spora-
zumom za posamezna področja.
3.	člen
Ta sklep velja takoj in Se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-6/86-1
Datum: 14/4-1986
Predsednik
Zbora združenega dela
Branko JOHA, 1. r.
112.
112.
Na podlagi 16. člena Samoupravnega spora-
zuma o uresničevanju socialno varstvenih pra-
vic (Uradni list SRS, štev. 26/84) in v skladu z
28. členom Samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi Skupnosti otroškega varstva občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev.
25/84) je skupščina skupnosti na seji dne 3.
aprila 1986 sprejela
SKLEP
O POVEČANJU VIŠINE DRUŽBENIH PO-
MOČI OTROKOM
1.
Skupnost otroškega varstva občine Ptuj po-
večuje družbene denarne pomoči otrokom za
25 %.
2.
Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od I.
maja 1986 dalje.
Štev.: 193-1/82-2
Datum: 7/4-1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
OBČINE PTUJ:
Milan TROP, I. r.