se
23
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
Danes, j priloga
za zdravje
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Ptuj, petek, 23. maja 2014 letnik LXVII • št. 40 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
. MCK uim -i/
iSc'l Co-
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski
Spodnje Podravje • Pomoč za prizadete v katastrofalnih poplavah
V nesreči niso ostali sami
Aktualno
Podravje • O (pre) prodaji rabljenih oblačil
O Stran 3
Tudi Ptujsko se je aktivno vključilo v zbiranje pomoči za prizadete v katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.
Skupno akcijo zbiranja pomoči vodijo Območno združenje RK Ptuj, skupaj z MO Ptuj, Radiem-Tednikom Ptuj, Rotary klubom Ptuj, Lions klubom Ptuj, Karitasom, Soroptimist klubom Ptuj in Manager klubom Ptuj. Akcija zbiranja pomoči, na prizadetih območjih ljudje najbolj potrebujejo posteljnino, spalne vreče, zložljive postelje, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijaste škornje, plenice, žepne svetilke, odeje, ustekleničeno vodo in konzervirano hrano, bo jutri, 24. maja, med 8. in 13. uro, pri gasilskem domu na Ptuju, Natašina pot 1 a. Rdeči križ Slovenije je odprl tudi transakcijski račun, na katerega je mogoče nakazati denarna sredstva. Odprt je pri SKB SI56 0310-111-1122-296, SWIFT: SK BASI2X, koda namena CHAR, sklic za RK Bosna: 00937057, sklic za RK Srbija 00937058. Med prvimi so se klicu na pomoč na Ptuju odzvali ptujski gledališčniki, prvi kombi pomoči (okrog 1,5 tone najrazličnejše pomoči)) so napolnili že 20. maja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Komunalni prispevek znižan za 30 odstotkov
O Stran 7
Šport
Tenis • Blaž Rola uspešno čez dva kroga kvalifikacij
O Stran 11
Kronika
Ptuj • Rakuša: »V tej zgodbi smo največji upnik«
O Stran 32
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Aluminij zadel ob pravem času
O Stran 20
Cene najema zelo različne, ceniki so zgodba zase
Podravje • Vse občine oddajajo svoje manjše in večje dvorane v najem. Cene najema so zelo različne, ceniki pa večinoma pravi ugankarski rebus.
O Strani 4 do 6

RADIOPTUJ
89,B*9B,2»i04i3
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGATEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 18.7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 23. maja 2014
Spodnje Podravje • Zupani včeraj na gradbišču šole dr. Ljudevita Pivka
Kompromisna rešitev na vidiku?
V zadnjih dveh tednih se spet vrstijo (pred javnostjo skrita) srečanja županov občin soustanoviteljic OŠ dr. Ljudevita Pivka s predstavniki pristojnega šolskega ministrstva. Tema srečanj je seveda reševanje zapleta okoli sofinanciranja novogradnje.
Kot je prejšnji teden javno povedal minister Jernej Pikalo v odstopu, naj pol milijona dodatnega denarja za nadaljevanje gradnje šole ne bi bilo več zgolj obljuba, ampak že zagotovljen denar. Vprašanje je seveda, koliko bo nova vlada upoštevala zaveze sedanje že odhajajoče vlade. »Res je, da razen zapisnika, ki ga je pripravila Sabina Čamernik iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kjer se navaja, da bo država zagotovila dodatnih 500.000 evrov, nimamo v Mestni hiši nobenega uradnega dokumenta (ne sklepa, ne aneksa k obstoječi pogodbi). Prav tako niso znani niti deleži, niti terminski roki nakazovanja finančnih sredstev države,« potrjuje dvome o resnosti namere, še bolj pa izvedbe sofinanciranja, župan Ptuja Štefan Čelan.
Uvodnik
Občine bodo solastnice, znesek za nepredvidena dela črtan iz pogodbe
In če je v odnosu med državo in Ptujem stanje še vedno status quo, pa se očitno vsaj nekaj premika v precej zaostrenih odnosih med večino spodnjepodravskih občin in občino Ptuj kot nosilko projekta. Končno je namreč - po precej mesecih medsebojnega obtoževanja - pripravljen predlog pogodbe za solastniške deleže občin, ki bodo tako, kot so zahtevale, postale solastnice novogradnje, kar je tudi zakonska osnova za vlaganje denarja v nepremičnino. Občine, ki ne bodo imele solastniškega deleža in ne bodo sofinancirale
Malo tudi na lepe oci...
Nedolgo nazaj so občinski sveti vseh naših občin kot po tekočem traku sprejemali nove cene za ravnanje z odpadki. Ni posebej presenetljivo, da so bile nove cene praviloma, z zelo redkimi izjemami, na občinskih svetih potrjene brez kakšnih ostrih debat in hude krvi. Že zato ne, ker je država z zakonom oz. uredbo izvajalcem te službe prepovedala nadaljnje obračunavanje investicij, ki se izvajajo na deponijah. In zato je bilapredsta-vljena nova cena po posodi precej nižja kot prej.
Precej mimo ušes odločujočih lokalnih politikov pa je odplavalo dejstvo, da si bodo izvajalska podjetja ceno na mesečnih položnicah lahko zelo lepo prilagajala, uradno glede na količino odloženih odpadkov. To jim namreč zakon dovoljuje, celo predpisuje. In kaj to v praksi, povedano čisto enostavno, pomeni? To, da človek za svojo kanto na dvorišču (pardon, kanta je pravzaprav last izvajalskega podjetja) za noben mesec ne bo mogel več vedeti, koliko ga bo stala. En mesec toliko, drugi mesec lahko enkrat več, morda kdaj tudi kaj manj. O tem bodo odločali odgovorni, ko bodo vsak mesec stehtali vse smeti iz vseh nekaj 10.000 kant in nato izračunali, kakšna bo povprečna cena. Kontrolo nad tonažo bodo imeli v svojih rokah, ljudem pa ne bo preostalo drugega, kot da verjamejo, da so njihove številke točne in resnične. To pa je precej delikatna zadeva, ki izgleda približno tako, kot da bi elektriko, vodo in plin plačevali v pavšalu za vse porabnike v vseh občinah. Si predstavljate, da bi, recimo, Komunalno podjetje Ptuj vsak mesec izračunalo, koliko vode so porabili vsi priključeni v vseh 19 občinah, nato pa vam poslali položnico s povprečnim zneskom porabe, sicer z upoštevanjem velikosti priključka, a to bi bilo tudi vse. In če bi tako naredil Elektro? Bi se kar strinjali, da plačujete neki pavšal skupne porabe vseh več tisoč gospodinjstev?
Res je sicer, da smo pri smeteh precej bolj izenačeni, saj nas omejujejo velikosti posod, a vseeno.
Veliko bolj pošteno bi bilo udejanjiti idejo izpred nekaj let, da naj se količina smeti za vsakega uporabnika stehta ob prevzemu na dvorišču in nato teži primerno tudi obračuna.
Simona Meznarič
Se bodo župani in šolsko ministrstvo končno le dogovorili za sofinancerske deleže, da se bo gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka lahko nadaljevala?
novogradnje, pa bodo v prihodnje za svoje otroke v šoli plačevale najemnino.
Drugo kompromisno dejanje pa Čelan pojasnjuje tako: »Iz pogodbe z izvajalcem smo tudi umaknili predlog 5 % t. i. nepredvidenih del.«
V startu je »zafrknila« država s pogoji razpisa
Kljub umaknjeni, sicer zelo sporni vključitvi zneska za dodatna dela v samo pogodbo, novogradnja šole ne bo med cenejšimi. Za večino spodnje-podravskih občin (z izjemo Ptuja) bi sicer financiranje lahko bilo veliko nižje, če nosilka projekta ne bi bila občina Ptuj, ampak katera od drugih občin, ki je upravičena do najmanj 70-odstotnega sofinanciranja s strani države. Vendar pa je potem veliko vprašanje, ali bi se šola lahko sploh gradila z državnim sofinanciranjem. Takratni razpis je namreč dajal prednost tistim projektom, kjer je delež financiranja lokalne skupnosti čim višji oz. višji, kot ga določa sam zakon.
SM
Podravje • Neusklajenost evropske in slovenske zakonodaje
Diskriminatorno ali ne
Revizije oz. pregledi opravljenih občinskih naložb z evropskim denarjem lahko odkrijejo - namesto kakšnih nepravilnosti ali nezakonitosti na strani občinskih uprav - neverjetne luknje v naši zakonodaji.
Na eno takšnih sta opozorila tudi revizorja Urada RS za nadzor proračuna ob pregledu dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v občini Juršinci. Po pregledu razpisne dokumentacije za javno naročilo sta namreč ugotovila in zapisala tako: »Ugotovili smo, da so morali ponudniki predložiti izjavo o strokovnem kadru in referencah odgovornega vodje del. Vsebina izjave je vključevala zahtevo, da odgovorni vodja del izpolnjuje pogoje iz 77. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in je vpisan v register pri Inženirski zbornici.
Zahteva po dokazilu o registraciji pri pristojni poklicni zbornici v RS (Inženirska zbornica Slovenije) v fazi zbi-
ranja ponudb je po mnenju revizorjev Evropske komisije diskriminatorna, saj naj bi neenako obravnavala ponudnike s sedežem v drugih državah članicah, zato naj bi opisano ravnanje pomenilo kršitev določb iz treh členov Direktive.«
V nadaljevanju poročila sta nadzornika še pripisala, da je »navedena ugotovitev predmet razčiščevalnega postopka med Evropsko komisijo in slovenskimi organi upravljanja in nadzora kohezijske politike.«
Slovenija se z evropskimi revizorji ne strinja
Kakšni ukrepi sledijo, če se bo mnenje Evropske komisi-

*
Po mnenju evropskih revizorjev je zahteva, da morajo biti odgovorni vodje del tudi vpisani v register pri Inženirski zbornici Slovenije, diskriminatorna. Slovenija seveda tega ne priznava; trenutno tečejo pogovori s predstavniki Evropske komisije (fotografija je simbolična).
je izkazalo kot pravilno, smo povprašali na Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko (SVRK), kjer pa odgovarjajo tako: »Slovenija se z ugotovitvijo revizorjev evropske komisije ne strinja. Meni namreč, da dostop tujim ponudnikom do sodelovanja v postopku javnega naročanja glede poklicne in tehnične/ kadrovske usposobljenosti odgovornega vodje del ni omejen oz. ni diskriminatoren. Obrazložitev enake obravnave ponudnikov, ne glede na matično državo ponudnika, je bila podana tudi v odgovoru na osnutek revizijskega poročila evropske komisije, ki ga je Urad za nadzor proračuna v Bruselj posredoval 25. aprila letos. Slovenija trenutno pričakuje odziv revizorjev Evropske komisije na podane obrazložitve. Pogovori s predstavniki Evropske komisije so torej v teku, pred njihovim zaključkom pa vsebine predlogov Slovenije za delno sprostitev zadržanih plačil še ne moremo razkrivati.«
Se bo del denarja moral vračati v EU?
Dejstvo je, da je vračilo evropskih sredstev nujno, ko so kršena pravila izvajanja in s tem upravičenost izdatkov v okviru evropske kohezijske politike. Tako je država članica v proračun EU dolžna vrniti
prejeta sredstva, če le-ta s strani prejemnikov sredstev niso bila namensko izkoriščena, če je prejemnik sredstev kršil pogodbena določila ali pa niso bile izpolnjene zahteve iz pogodbe o sofinanciranju ali če se projekt ni izvajal skladno z nacionalno ali/in evropsko zakonodajo.
»Pri nepravilnosti, kjer vrednosti ni mogoče natančno določiti, npr. pri javnem naročanju, se izreče korekcija v določenem odstotku. V primeru večjih nepravilnostih (npr. nenamenska raba, goljufije, korupcija itd.) pa mora upravičenec vrniti vsa javna sredstva, ki jih je pridobil, in sicer za celoten projekt,« še pojasnjujejo v SVRK in dodajajo: »Vsekakor pa je treba poudariti, da če se odkrije ena goljufija v populaciji, ki je izbrana v vzorec, se bistveno poveča tveganje pri pravilnem izvajanju operativnega programa, kar posledično pomeni, da morajo nadzorni organi (revizijski organ, organ upravljanja ter certifika-cijski organ) s pregledi ostalih projektov dokazovati, da so goljufije izjema oz. da sistem kontrol deluje. Dodatne kontrole pri ostalih upravičencih, ki sicer projekte izvajajo pravilno, pa seveda povzročajo dodatne administrativne obremenitve tudi za druge upravičence.«
SM
Foto: CG
Foto: arhiv
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 23. maja 2014
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija, Podravje • O (pre)prodaji rabljenih oblačil
Zabojniki za tekstil predvsem za komercialni namen
Na območju celotne podravske regije, pa tudi drugje po Sloveniji, je moč opaziti kovinske zabojnike, namenjene zbiranju rabljenega tekstila in obutve. Če menite, da se tekstil v zabojnikih zbira zgolj v dobrodelne namene, ste v veliki zmoti.
Zbrana oblačila so med drugim namenjena za prodajo v tujino. Tam jih prodajajo v tako imenovanih »second hand shopih« oziroma prodajalnah z rabljenimi stvarmi. Podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem rabljenih oblačil in obutve, naj bi sicer del zbranega materiala predajala tudi dobrodelnim organizacijam.
Na območju Ptuja in okoliških občin imajo zabojnike nameščena podjetja Humana, A.S.A in Čisto mesto, na ormoškem območju pa Center ponovne uporabe (CPU). Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je povedal, da imajo trenutno na območju 16 občin Spodnjega Podravja, kjer opravljajo storitev gospo-
darske javne službe ravnanja z odpadki, nameščenih 23 zabojnikov, do sredine naslednjega meseca naj bi jih namestili še nekaj. »Odpadna oblačila iz zabojnikov se pripelje v skladišče, kjer se ročno presortirajo. Dobra oz. še uporabna oblačila se predajo Zvezi prijateljev mladine (Program botrstvo: Alenka Ogulin - Slovenka leta). Neuporabna oblačila se predelajo v krpe za čiščenje ter izolacijske materiale, kar je tudi vir dohodka. Aprila smo zbrali dobro tono odpadnih oblačil in obutve, ki smo jih prodali po dva centa za kilogram, kar predstavlja 21,60 evra mesečnega prihodka,« je razložil direktor Letnik.
Humana in A.S.A z rabljenim tekstilom do dobička
Tudi družba Humana naj bi sicer del zbranega tekstila namenila dobrodelnim organizacijam, precejšen del ali večino pa ga prodajo v tujino. Po javno dostopnih podatkih so lani s prodajo ustvarili 380.854 evrov prihodkov ter dobrih 32.000 evrov čistega dobička. S prodajo na tujem trgu so ustvarili 380.378 evrov prihodkov, na domačem trgu je bilo prodaje za samo 474 evrov. Podjetje ima po javno dostopnih podatkih tri redno
zaposlene sodelavce. Znesek dobička, ustvarjenega s poslovanjem minulih let, znaša na dan 31. december 2013 107.977 evrov. Podjetje Humana je registrirano kot družba za trgovanje z oblačili, v sodni register je bilo vpisano pred 12 leti, leta 2002. Vodi ga direktor Henning Morch. Sedež podjetja je v Ljubljani, 100-odstotni lastnik družbe je dunajska Zveza za razvojno sodelovanje Humana people to people ali Humana od ljudi za ljudi. Podobno kot Humana tudi avstrijsko podjetje
Kot je povedal direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik, je bila obračunana cena v aprilu za manjšo posodo z volumnom 120 litrov 3,58 evra (z DDV), za večjo posodo volumna 240 litrov pa 7,16 evra (z DDV). Omenjene cene veljajo za vse občine, kjer za odvoz skrbita Čisto mesto in Javne službe. Vendar pozor: cena se lahko spreminja vsak mesec in nikakor ni nujno, da bo na položnici za maj strošek odvoza bioloških odpadkov enak! Enako velja tudi za druge komunalne odpadke.
»Glede na delež zbranih bioloških odpadkov v vseh zbranih komunalnih odpadkih se vsak mesec iz potrjene cene za zbiranje komunalnih odpadkov izračunata cena za zbiranje bioloških odpadkov in cena zbiranja komunalnih odpadkov brez bioloških od-
A.S.A tekstil na Ptuju zbira za komercialne namene oz. za nadaljnjo prodajo.
Zaradi zaslužkarjev ostane za socialno šibke še manj
Zaradi zbiranja tekstila za komercialne namene se humanitarne ustanove soočajo s pomanjkanjem oblačil in obutve. Odlaganje rabljenega te-
padkov, in sicer tako, da je skupna povprečna cena zbiranja vseh komunalnih odpadkov enaka sprejeti ceni v EUR/kg.«
Prva menjava posode na Ptuju brezplačna, drugje ne
Vsi tisti uporabniki, ki bodo - tudi zaradi uvedbe plačila za biološke odpadke - želeli zamenjati posodo za manjšo (ali obratno), bodo na območju MO Ptuj prvič lahko to naredili brezplačno: »Prve menjave posode ne bomo zaračunali. Enako velja za osebe, ki bodo odstopile od prepuščanja bioloških odpadkov in se bodo odločile za hišno kompostiranje. Štejemo namreč, da je
kstila v zabojnike, ki so nameščeni na številnih mestih, je v primerjavi z zbiranjem oblek na sedežih dobrodelnih organizacij za občane bolj priročno. Zato se ti po večini odločijo, da rabljeni tekstil oddajo kar v zabojnike - misleč, da je sicer namenjen dobrodelnim organizacijam in ljudem, ki so pomoči potrebni. Kot ugotavljamo, ni tako. Žal se o zbiranju rabljenih oblačil in obutve za potrebe komercialne prodaje doslej v javnosti ni veliko govorilo. Na neki način so bili ljudje zavedeni, saj so bili prepričani, da zabojniki v prvi vrsti služijo zbiranju oblačil za humanitarne dejavnosti.
Ker se lokalne dobrodelne ustanove soočajo s pomanjkanjem oblačil, so na Mestno občino (MO) Ptuj podale pobudo, da bi del oblačil iz zabojnikov prejela tudi Rdeči križ in Karitas. MO Ptuj je pobudi prisluhnila in tako sta od sredine tega meseca pred gasilskim domom na Ptuju nameščena dva zabojnika, v katerih se rabljena oblačila in obutev zbirajo za potrebe Rdečega križa. Predvidoma junija naj bi zabojnike za zbiranje tekstila na Ptuju namestila tudi družba Javne službe Ptuj. »Oblačila in obutev, ki se bodo zbrali v naših zabojnikih in bodo uporabni, bomo predali dobrodelnim organizacijam. Preostanek bomo predelali,« je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik.
Mojca Zemljarič
zaradi sprememb okoliščin treba stanje na terenu uskladiti dejanskim potrebam strank, za kar niso krive te same,« pravi Alen Hodnik.
Direktor Čistega mesta Janez Letnik pa je povedal, da na območju drugih spodnje-podravskih občin menjava posod (tudi prva) ni bila in ne bo brezplačna, ampak se bo vedno zaračunala!
Sicer menjava posode, ne glede na to, ali gre za posodo za biološke ali druge komunalne odpadke, stane 10,80 evra z DDV. »Gre za manipulacijske stroške, ki jih imamo z namestitvijo in odstranitvijo posode. Imeli smo tudi primere, ko si je kdo redno »premišljal«, kakšno posodo bi želel imeti, ali pa bi morda imel raje vrečke, s čimer so se povzročali nepotrebni stroški. Če teh stroškov ne bi zaračunali povzročitelju, bi se posredno razdelili na vse občanke in občane. Strošek tako ne bi bremenil zgolj tistega, ki je dejanski povzročitelj, ampak vse uporabnike. Menimo, da takšen princip prevalitve stroškov ni splošno korekten,« je še povedal direktor Hodnik.
SM
Kakšna bodo lahko mesečna nihanja cen
Da bodo cene za odvoz bioloških skozi leto precej nihale, je razvidno že iz prve, aprilske obračunave odvoza in ravnanja z biološkimi odpadki, če jih primerjamo s predvidenimi cenami iz elaborata o oblikovanju cen za komunalne odpadke.
Cene za odvoz in ravnanje z biološkimi odpadki, ki so bile predstavljene v omenjenem elaboratu konec februarja letos, so bile izračunane na podlagi lanskega povprečja odloženih bioloških odpadkov.
volumen posode / cena	informativna cena po elaboratu z DDV	obračunana cena za april 2014 z DDV
120-litrska posoda	2,40 evra	3,58 evra
240-litrska posoda	4,80 evra	7,16 evra
Vir: Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki
Kolikšna bodo ta nihanja v prihodnjih mesecih, direktor Javnih služb Alen Hodnik ni vedel natančno oceniti. Povedal pa je, da bodo predvidoma cene za biološke odpadke zaradi večje količine zbranih odpadkov višje v pomladnih in jesenskih mesecih. najnižje pa v zimskih mesecih. »V aprilu 2014 je bilo zbranih za 60 % več bioloških odpadkov kot znaša povprečje v letu 2013. Meseci, ko se zbere najmanj bioloških odpadkov, so od novembra do marca. Odstopanje od povprečno izračunane cene, ki je bila vnesena v informativni izračun v elaboratu, bo tudi do 60 % v smeri višjih cen, v slabih mesecih pa približno 40 % v smeri nižjih cen.«
Prihodki od prodaje podjetja Humana
Leto	Prihodki (€) Dobiček (€)	
2010	197.555	11.733
2011	253.196	13.649
2012	260.644	30.839
2013	380.854	32.093
Vir: Poslovno poročilo, Ajpes
Spodnje Podravje • Biološki odpadki od aprila plačljivi
Cene se bodo mesečno spreminjale
Ob prejetju majske položnice za odvoz odpadkov je bil marsikdo od tistih, ki ima na domačem dvorišču tudi posodo za biološke odpadke, kar neprijetno presenečen. Od prvega aprila se namreč odvoz (in ravnanje) z biološkimi odpadki zaračunava.
Foto: ČG
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 23. maja 2014
Podravje • Kako izkoriščene so dvorane v naših občinah
Cene najema zelo različne, ce
Ni občine, ki se ne bi ponašala s svojo dvorano. Nekatere z velikimi, večnamenskimi, kjer se lahko odvijajo različni športi, druge z pa dvorane, takšne ali drugačne, tudi šolske telovadnice, oddajajo v najem.
Cene najema so od dvorane do dvorane in od občine do občine zelo različne, ceniki, ki so jih sprejele občine, pa so večinoma pravi rebus številk. Cena se, zanimivo, povsod določa glede na status najemnika; če je to društvo ali fizična oseba iz domače občine, je višina najema tudi do pol nižja kot za najemnike iz drugih občin. Marsikje se cene najema razlikujejo glede na termin najema, povsod pa glede na namen uporabe dvorane; če gre za komercialne prireditve so cene lahko zelo visoke, za humanitarne prireditve in za vadbo otrok pa so najemi dvoran praviloma zastonj. Zasedenost dvoran je praviloma najvišja od pozne jeseni do zgodnjega poletja, sicer pa čez poletje samevajo.
Središče ob Dravi
Občina Središče ob Dravi ima v lasti štiri kulturne dvorane, in sicer Kulturni dvorani Sokolana (s površino 595 m2) in Orlana (210 m2), Vaški dom Grabe (50 m2) in Kulturno dvorano Obrež (450 m2). Nobena od dvoran ni primerna za šport. Lansko leto so tekoči stroški za vzdrževanje omenjenih dvoran brez investicijskih stroškov znašali 16.033,66 evra. Za nekomercialno prireditev morajo društva s sedežem v domači občini za celodnevni najem Sokolane plačati 40 evrov (vse cene so brez DDV), za komercialno pa 75 evrov. Drugi za najem dvorane za komercialne namene plačujejo 90 evrov na dan, za kulturne prireditve pa 40 evrov. Dvorano sicer oddajajo v plačni najem tudi fizičnim osebam za razna praznovanja. Najema pa ne plačujejo domača osnovna šola in humanitarne organizacije.
Dvorano Orlana brezplačno uporablja domača godba na pihala. Vaški dom Grabe in KD Obrež pa brezplačno uporabljajo vsa društva.
Najbolj zaseden je vaški dom Grabe (24 %). Sledi dvorana Orlana s 15-odstotno zasedenostjo, dom Sokolana z 12-odstotno zasedenostjo in KD Obrež s samo 3-odstotno zasedenostjo.
Sveti Tomaž
Natančen znesek tekočih stroškov za vzdrževanje omenjene dvorane OŠ Sveti Tomaž po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman ni znan, saj je električna energija in kurjava skupni strošek za celotno šolo. Površina šolske telovadnice je 600 m2, primerna pa je za številne rekreacijske športe. Veljavni cenik za oddajanje dvorane v kurilni sezoni znaša 12 evrov za eno uro, izven kurilne sezone pa 7 evrov za uro. Za najem telovadnice za izvajanje dejavnosti za komercialne namene morajo uporabniki izven kurilne sezone odšteti 35 evrov za uro, v kurilni sezoni pa 55 evrov za uro. Športno dvorano oddajajo brezplačno v najem, kadar najemojemalec izvaja športno dejavnost (za učence šole) za najemodajalca (judo, nogomet ...), sicer pa je dvorana zasedena vsak dan od oktobra do maja.
Juršinci
Z občine Juršinci so sporočili, da so tekoči stroški vzdrževanja večnamenske dvorane OŠ Juršinci v lanskem letu znašali 22.650 evrov. Površina omenjene dvorane, v kateri se izvaja tudi pouk športa, je 1.420 m2. Primerna je za mali nogomet, rokomet, košarko
in odbojko. V dvorani sta tudi plezalna stena in kabinet za borilne veščine. Cenik za oddajanje dvorane za domača društva za uro in pol vadbe znaša 18 evrov brez DDV. Za druge pravne in fizične osebe pa enkrat več - 36 evrov brez DDV. Za športne in druge prireditve ura najema dvorane za domača društva znaša 18 evrov brez DDV, za druge pravne in fizične osebe pa 36 evrov brez DDV. Možen je brezplačen najem dvorane za prireditve domačih društev (vendar ne za športne prireditve) in OŠ Juršinci. Sicer pa je zasedenost dvorane približno 80-odstotna, in sicer v obdobju od oktobra do aprila, ko potekajo termini vadbe.
Sveti Andraž
Z občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so sporočili, da so stroški vzdrževanja za večnamensko dvorano Vitomarci minulo leto znašali 6.501,95 evra. Površina večnamenske dvorane je 142 m2(brez odra), v njej pa se za zdaj od športov izvaja le namizni tenis, sicer pa še številne druge prireditev (igre. koncerti, pevske vaje, sestanki ...). Za najem dvorane morajo domača društva odšteti 4 evre za uro in 50 evrov za 24-urni najem v kurilni sezoni (izven kurilne sezone 30 evrov). Občane ura najema dvorane v kurilni sezoni stane 15 evrov, izven pa 10 evrov. 24-urni najem dvorane v kurilni sezoni jih stane 100 evrov, izven pa 80 evrov. Vsi drugi morajo za uro najema v kurilni sezoni odšteti 20 evrov, izven pa 15 evrov. 24-urni najem v kurilni sezoni jih stane 120 evrov, izven kurilne sezone pa 100 evrov. Najema ne plačujejo domači osnovnošolci, prav
Foto: Črtomir Goznik
Dvorane so po podatkih, ki so jih posredovali upravljavci, najbolj zasedene čez zimske mesece.
tako najema ne zaračunajo za občinske prireditve in humanitarne dejavnosti. Sicer pa je zasedenost dvorane približno 80-odstotna.
Cirkulane
V občini Cirkulane imajo dve dvorani; eno večnamensko v velikosti 750 m2 in eno turistično-prireditveno s površino 1.200 m2. Tekoči stroški vzdrževanja za manjšo dvorano, ki ni primerna za šport, so znašali 3.647 evrov, v njej pa se odvijajo predvsem kulturne prireditve. Stroški rednega vzdrževanja za večjo dvorano pa so znašali 8.173 evrov. V tej dvorani se lahko izvajajo različni športi.
Po veljavnem ceniku znaša ena ura najema katerekoli dvorane 10 evrov na uro za domača društva, za druge pa 20 evrov na uro. Cena najema dvorane za komercialne namene je 600 evrov na dan (če so organizatorji domača društva pa 300 evrov). Brezplačen najem je možen le za humanitarne namene. Manjša dvorana je zasedena približno 75-odstotno, večja pa 40-od-stotno.
Slovenska Bistrica
Za telovadnico OŠ Šmartno na Pohorju je šola lani za tekoče vzdrževanje namenila 1.977,04 evra. Velikost športne dvorane je primerna za vse osnovnošolske športne dejavnosti in je dnevno od 70- do 90-odstotno zasedena. Dvorano oddajo tudi v najem. Cena ure najema je 12,80 evra. Vendar pa omogočajo tudi brezplačen najem, a le, če gre za dejavnost, katere dobiček (finančni, socialni, kulturni ... ) se popolnoma vrne učencem šole.
Telovadnica OŠ Gustava Šiliha Laporje (296 m2) je od oktobra do marca zasedena 90-odstotno, druge mesece pa 30-odstotno ali manj. OŠ daje telovadnico v popoldanskih urah v najem po ceni 8,50 evra za eno uro za domače skupine in društva. Za druge je cena najema 9 evrov. Najema ne zaračunajo za treninge učencev. Prav tako oddajo dvorano v najem za športne in kulturne prireditve. Domača društva za najem odštejejo 16,69 evra na uro, zunanji najemniki pa 29,21 evra na uro.
Javni zavod za šport Slovenska Bistrica upravlja tri športne dvorane v mestu. Cena vzdrževanja za vse tri dvorane s skupno površino 3.395 m2
je lani znašala 94.700 evrov. Cena najema Športne dvorane Slovenska Bistrica je 70 evrov na uro, za uro v centru borilnih športov je treba odšteti 30 evrov in za uro v dvorani za zimski trening med 30 in 60 evrov, brezplačen najem dvoran pa je možen zgolj za dobrodelne prireditve. Zasedenost športne dvorane in dvorane za zimski trening je 85-odstotna in dvorane za borilne športe 60-odstotna.
OŠ dr. Jožeta Pučnika Čre-šnjevec je za tekoče stroške vzdrževanja 737 m2 velike telovadnice v lanskem letu namenila 6453,67 evra. Čre-šnjevska telovadnica je zasedena med 90 in 100 odstotki, čeprav je cena v primerjavi z drugimi športnimi dvoranami višja. Ta znaša za domačine 11 evrov za 45 minut, za zunanje najemnike pa 12 evrov. Cena za polno uro v soboto ali nedelje pa znaša 26 oziroma 27 evrov za namen igranja nogometa. Telovadnico oddajo tudi v brezplačni najem, vendar zgolj za potrebe KS.
Velikost telovadnice Spodnja Polskava je 562,01 m2, in omogoča pregraditev za en vadbeni prostor. Telovadnica Zgornja Polskava meri 568,40 m2 in prav tako omogoča pregrado za en vadbeni prostor
in je primerna za več športov. Telovadnica Pragersko pa je manjša in meri 456,66 m2. Cene najema se določijo glede na čas trajanja in površino vadbenega prostora (celotna telovadnica, en vadbeni prostor), glede na profitne ali neprofitne dejavnosti ter humanitarne prireditve. Telovadnic ne oddajajo v brezplačen najem, razen v posebnem dogovoru v okviru občine. Zasedenost telovadnic na Spodnji Polskavi, Zgornji Polskavi in Pragerskem se med letom spreminja. Popolnoma so zasedene od novembra do marca, od septembra do oktobra in od aprila do maja je 30-od-stotna zasedenost. V poletnih mesecih (julija in avgusta) oziroma v času poletnih počitnic telovadnice niso zasedene.
Svojo športno dvorano oddaja v najem tudi Srednja šola Slovenska Bistrica. Najem celotne dvorane za športne dejavnosti za 45 minut znaša 22,50 evra in za eno uro 30 evrov, prav tako omogočajo najem polovice dvorane, cena je v tem primeru polovična. Najemnina za športne in kulturne humanitarne prireditve znaša 52,50 evra na uro, za kulturne neprofitne 78,75 evra in za kulturne profitne 105 evrov na uro.
petek • 23. maja 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
niki so zgodba zase
manjšimi, primernejšimi za nastope kulturnih društev. Prav vse občine (oz. upravljavci)
Foto: Črtomir Goznik
Ceniki za najem dvoran so večinoma pravi rebusi; višina najema je namreč skoraj povsod odvisna od številnih dejavnikov; od časa najema, termina, statusa osebe ali organizacije, namena itd.
Poljčane
Tekoči stroški vzdrževanja večnamenske dvorane v Polj-čanah so bili 6.411,35 evra. Površina dvorane je 219,33 m2. Višina cene ure najem znaša 30 evrov, okvirna zasedenost dvorane pa je 43-odstotna. Dvorano pa oddajo tudi v brezplačen najem glede na namen prireditve (npr. humanitarnost).
OŠ Poljčane je lani za vzdrževanje 760 m2 velike telovadnice namenila 14.500 evrov brez stroškov ogrevanja. Cena enournega najema celotne telovadnice za redne tedenske športne dejavnosti znaša 20,98 evra, za polovico pa 11,54 evra. Telovadnico oddajo v najem še za športne prireditve, ura najema znaša 34,96 evra, in za kulturne prireditve, ura najema je 34,96 evra ter 68,50 evra za profitne prireditve in 51,72 evra za ne-profitne. Društva in klubi, ki imajo sedež v občini Poljča-ne, imajo nižjo ceno. Šolsko telovadnico lahko brezplačno uporabljajo za vadbo osnovnošolski otroci, če jim klubi (društva) ne zaračunavajo nobenih stroškov vadbe. Telovadnica je zasedena približno
60 odstotkov časa, najbolj od oktobra do marca (90 %), najmanj poleti (5 %).
Makole
Občina Makole upravlja nekdanjo telovadnico v velikosti 146,94 m2 in jo tudi oddaja v najem rekreativnim športnikom. Skupni stroški vzdrževanja so lani znašali približno 6.750 evrov. Cena za 45 minut najema znaša 8 evrov in DDV, za celo uro najema pa je treba odšteti 10 evrov in DDV. Sicer pa so prostori v stari telovadnici trenutno zasedeni približno štiri ure na dan.
V najem se oddaja tudi šolska telovadnica v velikosti 606 m2. Brezplačno uporabljajo telovadnico društva, katerih mentorji delajo z učenci kot zunanji sodelavci. Telovadnica je v času od oktobra do maja zasedena okrog 60-od-stotno. Cena najema za redno enourno športno dejavnost znaša 13 evrov, za 45 minut pa 10 evrov. Ura najema za športno prireditev stane 30 evrov, za kulturno-humanitarne 25 evrov, za neprofitne 45 evrov in za profitne kulturne dogodke 55 evrov.
Majšperk
Stroški vzdrževanja večnamenske športne dvorane v občini Majšperk so lani znašali 6.753,78 evra; stroški šolske telovadnice pa so bili 10.542,81 evra. Slednja meri 1.213 m2 in jo oddajajo za različne športe. Večnamenska dvorana je za polovico manjša in z dvorano za squash, v površini 62,40 m2, in skupno z vsemi prostori meri 523,80 m2. Igralci squasha morajo za uro najema dvorane odšteti 7 evrov z DDV, cena najema celotne šolske telovadnice za 90 minut znaša 13,60 evra brez DDV in cena najema polovice telovadnice 9,10 evra brez DDV, brezplačen najem pa ni mogoč. Ob tem je dvorana za squash zasedena zgolj petino časa, šolska dvorana pa je polno zasedena.
Hajdina
201 m2 in v Domu vaščanov Draženci, velik je 270 m2, potekajo koncerti, gledališke predstave, srečanja starejših občanov ipd. V telovadnici OŠ Hajdina se izvajajo šolske in športne prireditve.
Po ceniku znaša uporaba dvorane v obeh domovih 20 evrov na uro oz. 175 evrov na dan (z DDV). Za domačine je najem pol cenejši. Za otroke in šolsko mladino ter invalide je cena za 90 minut uporabe velike telovadnice 4,50 evra, majhne telovadnice 2,50 evra, za člane domačih društev in klubov pa je cena 90-mi-nutne uporabe velike telovadnice 6,80 evra, majhne 4,80 evra. 11,30 evra za uporabo velike telovadnice plačajo rekreativci, skupine in posamezniki iz domače občine, za majhno pa 7 evrov. Uporabniki iz drugih občin plačajo za 90 minut 17,40 evra, za majhno telovadnico pa 8,60 evra.
Uporabnina se ne plača za prireditve v okviru praznovanj občinskega praznika, razen kadar gre za komercialno uporabo. V primeru prireditev za humanitarne in podobne dogodke pa o brezplačnem najemu dvorane odloči komisija. Dom krajanov Skorba se lahko pohvali z 80-odstotno letno zasedenostjo, Dom vaščanov Draženci s 40-odstotno, telovadnica v OŠ pa s 100-odsto-tno zasedenostjo.
Podlehnik
V občini imajo večnamensko športno dvorano s površino 1088 m2, stroški tekočega vzdrževanja lani pa so znašali 47.332 evrov. Dvorana je primerna za vse vrste dvoranskih športov. Brezplačno jo oddajajo v najem za humanitarne prireditve. Od oktobra do
marca je zasedena 90 %, čez poletje pa v njej ni aktivnosti. Cene najema so različne glede na to, kolikšen del dvorane je najet (celotna, tretjina ali dve tretjini) in glede na čas najema; večerni termini so 10 do 20 % odstotkov dražji od popoldanskih. Sicer najem cele dvorane za 1,5 ure stane 20 evrov za domača društva in 40 evrov za druge, najem 2/3 dvorane za domačine je 18 evrov (za druge 36 evrov) in najem 1/3 dvorane 12 evrov za domačine (24 evrov za druge). To so cene najema za popoldanski čas, za večerni čas so vse cene 10 % višje.
Žetale
V	občini nimajo večnamenske športne dvorane, pač pa le šolsko telovadnico v velikost 400 m2. Za prireditve je ne oddajajo, lahko pa jo uporabljajo domača društva za rekreacijo. Cena ene ure najema je 9 evrov, mesečno pa je telovadnica od oktobra do marca zasedena približno 32 ur, pretežno ob popoldanskih urah, saj jo do 15. ure uporablja šola.
Kidričevo
V	občini upravljajo veliko Večnamensko športno dvorano Kidričevo, ki je razdeljena na veliko in majhno dvorano ter majhno telovadnico, in dvorano v Cirkovcah. Tekoči stroški dvorane v Kidričevem v velikosti 1532 m2 so lani znašali 104.225 evrov. Tekoči stroški v dvorani Cirkovce, ki meri 1050 m2, pa so znašali 43.660 evrov. Obe dvorani sta primerni za izvajanje dvoranskih športov, prav tako tudi za druge (kulturne) prireditve.
V	dvorani Kidričevo stane najem velike dvorane za domača društva za športno-vad-bene dejavnosti za uro in pol od 8 do 16 evrov (glede na to, ali se najema celotna dvorana ali eno- oz. dvotretjinski del), za druga društva pa od 14 do 42 evrov. Najem 1,5 ure majhne dvorane stane 5 ali 11 evrov, najem telovadnice pa 4 ali 8 evrov; nižja cena velja za domača, višja pa za druga društva. Najemnine ne zaračunavajo za treninge otrok.
Za kulturne prireditve stane enkratni najem velike dvorane
od 80 do 160 evrov, za komercialne prireditve 450 evrov, za koncerte (estrado) pa 1.260 evrov. Za druge prireditve (razna praznovanja) stane enkratni zakup velike dvorane 700 in 900 evrov (za domače in tuje najemnike), najem majhne dvorane pa 110 ali 140 evrov. Za politične stranke je najemnina velike dvorane 90, majhne pa 20 evrov. Posebej zaračunajo tudi uporabo plezalne stene.
Zasedenost dvorane v Kidričevem je v popoldanskem času 90-odstotna, dvorane v Cirkovcah pa kar 100-odsto-tna. Ob koncu tedna se zasedenost dvoran giblje med 10 in 40 odstotki.
Zavrč
Občina Zavrč razpolaga samo z eno večnamensko dvorano, ki je primerna za različne prireditve, za športne aktivnosti pa ne. Stroški vzdrževanja te dvorane so lani znašali 5.900 evrov. Površina dvorane je okrog 380 m2. Po trenutno veljavnem ceniku znaša cena najema za dan uporabo dvorane 166,92 evra brez DDV in materialni stroški. V brezplačen najem se dvorana oddaja društvom s sedežem v občini Zavrč za organizacijo njihovih prireditev. Okvirna zasedenost dvorane je glede na razpoložljivost nekje med 30 in 35 %. Šolska telovadnica se interesentom oddaja za športno vadbo po ceni 19,17 evra za uro uporabe. Cena je z DDV.
Destrnik
Občina Destrnik nima športne dvorane kot takšne, ampak ima športno dvorano pri osnovni šoli, ki jo v dopoldanskem času uporabljajo učenci, v popoldanskem času pa razna društva in posamezniki za rekreacijo. Površina telovadnice je okrog 640 m2. Občina je lani iz proračuna za elektriko, ogrevanje in druge materialne stroške za »popoldansko vzdrževanje« telovadnice namenila 2.267 evrov, stroški »dopoldanskega vzdrževanja« se krijejo v materialnih stroških šole. Cena najema telovadnice za uro in pol vadbe za društva iz občine Destrnik znaša 2 5,04
V občini Hajdina imajo dve večnamenski dvorani, ena je v Domu krajanov Skorba, druga v Domu vaščanov Draženci. Skupni stroški rednega vzdrževanja obeh dvoran so lani znašali 11.627 evrov. V Domu krajanov Skorba s površino
Foto: Črtomir Goznik
Tržijo se tudi šolske telovadnice in manjše dvorane v domovih krajanov, vendar le za prireditve in srečanja, manj ali sploh ne pa za športne dejavnosti.
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 23. maja 2014
Foto: Črtomir Goznik
Za humanitarne namene in tudi za (rekreativno) vadbo najmlajših se najemi dvoran ne plačujejo.
evra za celotno telovadnico in 12,52 evra za polovico telovadnice. Za druge pravne in fizične osebe je cena najema za uro in pol uporabe 33,38 evra za celo in 16,69 evrov za polovico telovadnice. Če se dvorana uporablja za prireditve, je cena najema za domača društva 16,69 evra po uri, za druge pravne in fizične osebe pa 33,38 evra po uri uporabe. Vse cene so v bruto zneskih. Telovadnica se v popoldanskem času uporablja od oktobra do konca junija, s tem da je v zimskem času glede na razpoložljive termine zasedena okrog 80 %.
Markovci
Materialni stroški (ogrevanje, električna energija, zavarovanje, plača hišnika ter material za čiščenje in tekoče vzdrževanje) za leto 2013 za večnamensko dvorano Markovci so znašali dobrih 20.000 evrov. Občina sofinancira tudi vzdrževanje večnamenske dvorane Bukovci v letni višini 5.000 evrov. Površina celotne večnamenske dvorane v Mar-kovcih je 1.700 m2, igralne površine je 1.000 m2, primerna je za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko. Po ceniku znaša ura in pol najema dvorane 50 evrov, za klube, društva in organizirane skupine iz občine Markovci je cena termina (uro in pol) 25 evrov. Cena najema za komercialne prireditve do osem ur je 800 evrov, za klube, društva in organizirane skupine iz občine Markovci je cena za komerci-
alne prireditve polovico nižja. Občina dvorano oddaja domačim uporabnikom (klubom in društvom iz občine Markovci) za nekomercialne in humanitarne prireditve v najem brezplačno. Dvorana je med letom zasedena približno 80-odsto-tno. Občina oddaja v najem tudi staro šolsko telovadnico, cena za najem termina je 13 evrov. Za skupine, v katerih vadijo učenci OŠ Markovci, je najem brezplačen.
Gorišnica
Občina Gorišnica ima eno večnamensko dvorano. Stroški ogrevanja, čiščenja in elektrike, brez morebitnih investicijskih vložkov so lani znašali 43.833 evrov. Površina dvorane je 1.837 m2 in je primerna za nogomet, rokomet, košarko, odbojko, tenis, plezanje ... Cena za termin uporabe je definirana na 45 minut. Za športna društva, ki so vključena v Športno zvezo občine Gorišnica, je cena za najem po terminu 17 evrov. Če si dvorano delita dva najemnika, plača vsak po 13 evrov, če si dvorano delijo trije najemniki, plača vsak 8,50 evra. Za druge pravne in fizične osebe je cena za najem termina 50 evrov. Če si dvorano delita dva najemnika, plača vsak po 30 evrov. Če pa si dvorano delijo trije najemniki, plača vsak po 21 evrov. Cena najema za športne prireditve domačih organizatorjev znaša 17 evrov po terminu (45 minut), za druge pravne in fizične osebe pa 50 evrov po terminu. Za prireditve s
humanitarno noto se dvorana oddaja v brezplačni najem. Dvorana je zasedena okrog 90 %. Večnamenska dvorana v Gorišnici se v dopoldanskem času uporablja kot šolska telovadnica.
Dornava
Občina trenutno ne razpolaga z večnamensko dvorano. Staro, za katero so zaračunavali najemnino, so porušili. Trenutno so v gradnji nove dvorane, za katero se bo prav tako zaračunavala najemnina. Šolsko telovadnico pa daje v najem šola.
Ptuj
V MO Ptuj je več večjih dvoran. Najmlajša med njimi je večnamenska dvorana v Spuhlji. Obratovalni in vzdrževalni stroški Večnamenske dvorane Spuhlja so v letu 2013 znašali 19.146,92 evra. Dvorana ima 432 m2, primerna je za več športnih dejavnosti. Cena uporabe za 90 minut je za Spu-hljane 20 evrov, za uporabnike od drugje 30 evrov, če pa se zakupi več terminov, pa 20 evrov. Dnevni najem za športni namen znaša 500 evrov, za nešportni namen 200 evrov. Zasedenost skozi leto je okoli 60-odstotna. Načeloma se večnamenska dvorana Spuhlja ne oddaja brezplačno, doslej takšne vloge še niso prejeli.
Športno dvorano (ŠD) Mladika upravlja Zavod za šport Ptuj. V letu 2013 so stroški vzdrževanja znašali 18.640 evrov. Lastnica ŠD Center in
ŠD Gimnazije Ptuj je država, upravljavca pa ŠC Ptuj in Gimnazija. MO Ptuj ima s Šolskim centrom in Gimnazijo Ptuj pogodbo za uporabo popoldanskih terminov, ki jih koristijo klubi MO Ptuj za redno vadbo. Vrednost pogodbe za ŠD Center je bila v letu 2013 20.705 evrov, za ŠD Gimnazije pa 10.993 evrov. ŠD Mladika ima 1.266 m2 vadbenih površin. ŠD Center ima 1.624 m2 vadbenih prostorov. ŠD Gimnazije Ptuj ima 720 m2 vadbenih površin.
ŠD OŠ Ljudski vrt, kjer potekajo tudi najrazličnejše prireditve, ima 720 m2 skupne površine. Vsi klubi in društva MO Ptuj, ki se prijavijo in so uspešni na javnem razpisu za
izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v MO Ptuj, imajo brezplačen najem dvoran.
Vse dvorane so po podatkih Zavoda za šport Ptuj 100-od-stotno zasedene. V dopoldanskem času se v njih izvaja program športne vzgoje, v popoldanskem času pa jih za vadbo uporabljajo klubi in društva.
Cena za en vadbeni termin (90 minut) za programe, ki vključujejo vadbo mladine nad 16 let in odraslih ter so vključeni v letni program športa v MO Ptuj, je od ponedeljka do petka v delovnem času do 20.30 takšna: 25 evrov za telovadnico OŠ Ljudski vrt, 15,10 evra za OŠ Grajena, 15,10 evra
za OŠ Breg, 16,50 evra za OŠ Olge Meglic, 7,10 evra za OŠ Mladika in 5,60 evra za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Za programe, ki vključujejo program vadbe v okviru športa za vse (športne rekreacije) oz. druge uporabnike, pa se cena giblje od 10,20 evra pa vse do 50 evrov. Cene uporabe terminov v delovnih dneh po 20.30 se v 1. kategoriji (vadba mladine nad 16 let in odraslih, ki so vključeni v letni program športa MO Ptuj) giblje od 6,20 evra v OŠ dr. Ljudevita Pivka pa do 27,50 evra v OŠ Ljudski vrt. V drugi kategoriji je najvišja cena termina 55 evrov v OŠ Ljudski vrt, najnižja v OŠ dr. Ljudevita Pivka. Šolske telovadnice osnovnih šol v MO Ptuj pa je glede na cenik mogoče uporabljati tudi ob vikendih, počitnicah in praznikih, odvisno od dogovora. Cene so odvisne tudi od kurilne sezone, zunaj kurilne sezone je termin v 1. kategoriji ponovno najvišji v telovadnici OŠ Ljudski vrt (27,50 evra), najnižji pa v telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka (6,20 evra), podobno je tudi v 2. kategoriji. V kurilni sezoni je v 1. kategorij cena najnižja v OŠ dr. Ljudevita Pivka, in sicer 6,70 evra, najvišja v OŠ Ljudski vrt 30 evrov, podobno je tudi v 2. kategoriji, kjer v OŠ Ljudski vrt stane en termin 60 evrov, v OŠ dr. Ljudevita Pivka pa 6,70 evra.
Celodnevni najem ŠD Gimnazije znaša 600 evrov, ŠD Center 700 evrov in ŠD Mladika 500 evrov za veliko igrišče.
MG, MZ, MV, ML, SM
12. Poli maraton je tudi za otroke
Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z najzabavnejšimi in ustvarjalnimi vsebinami
Poli maraton ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje. Poleg vsega dobrega za največje je odlično poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo letos na 12. izvedbi nadvse priljubljenega dogodka zabavno kolesarili, ustvarjali in uživali v vrhunski animacijski predstavi, in sicer na parkirišču za avtobusno postajo Ptuj, od 10. do 15. ure.
Z otroki se bodo zabavali različni animatorji, ki bodo poskrbeli za ogrevanje pred maratonom, z različnimi ustvarjalnimi delavnicami, kot so moje poletno pokrivalo, mini pisani magneti, mini barvne košarice ter slikarskimi delavnicami na temo Jaz na kolesu. Skupaj bodo otroci zbirali 40 pik s slončkom in se pogumno podali na vožnjo s poganjalčki na mini avto stezi.
Vrhunec otroškega dogajanja bo ob 12.45, ko bomo pripravili animacijsko glasbeno predstavo Zajček Rudi na kolesu, v kateri kot pripove-dovalka, pevka in učiteljica igra Alenka Kolman. Kaj pa bo v predstavi? Zajčka Rudija čaka prav poseben šolski dan. V šoli se bojo učili voziti kolo in pravilno vožnjo v cestnem prometu s kolesom. Veseli se, da se bo naučil vožnje s kolesom, a hkrati ga je malce strah: »Kaj pa, če ne bom znal voziti kolesa?« Kljub strahu in »grdim sanjam« se Rudi zjutraj pogumno odpravi v šolo, kjer spozna svoje nove prijatelje ter razredničarko in ugotovi, da so vsi zelo prijazni ter da | vožnja s kolesom ni noben »bav bav«.
■f Otroci se bodo poistovetili z zajčkom Rudijem in | njegovim strahom pred vožnjo s kolesom, hkrati i pa bodo povabljeni k sodelovanju in skupaj bo-
mo na zabaven način ter preko glasbe spoznali oziroma ponovili abecedo, dneve v tednu, mesece v letu in števila.
Tudi zaradi pestrega dogajanja za otroke vas lepo vabimo, da pridete in obiščete Ptuj ter 12. Poli maraton. Bo zabavno,
zdravo in prijetno, zato vas že komaj čakamo. Več informacij in možnost prijave na www.polimaraton.si.
petek • 23. maja 2014
Politika
Štajerski	7
Ptuj • Mestni svetniki o komunalnem prispevku
Komunalni prispevek znižujejo za več kot 30 odstotkov
Ptujski mestni svetniki so na 40. seji razpravljali o osnutkih odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju MO Ptuj in o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Prispevek za kanalizacijo za povprečen objekt se bo znižal za 32,5 odstotka.
Izračun prispevka za kanalizacijo
Po trenutno veljavnem odloku je navedeno, da sta deleža parcele in neto tlorisne površine objekta 0,5 : 0,5. V tem primeru znaša pri 136 m2 velikem objektu na 675 m2 veliki parceli komunalni prispevek 1.229,61 evra.
Če je delež parcele 0,3, delež neto tlorisne površine pa 0,7, znaša komunalni prispevek za kanalizacijo 1.057,26 evra oz. je nižji za 14 %. Če pa je delež parcele 0,7, delež neto tlorisne površine pa 0,3, je komunalni prispevek 1.401,97 evra ali za 14 % več kot pri deležu parcele in neto tlorisne površine 0,5 : 0,5.
Podobno sliko pokaže tudi izračun za vso komunalno opremo pri 136 m2 velikem objektu na 675 m2 veliki parceli. Ta je pri enakih deležih parcele in enot tlorisne površine glede na obstoječi pravilnik 10.383,55 evra, pri deležu parcele 0,3 in deležu neto tlorisne površine 0,7 8.524,07 evra, kar je 17,9 % manj kot pri deležu 0,5 : 0,5, in 17,9 % več ali 12.243,03 evra, če je delež parcele 0,7 in delež neto tlorisne površine 0,3.
Glavni razlog za sprejem obeh odlokov je gradnja kanalizacije, več kot tisoč objektov v MO Ptuj bo na novo dobilo kanalizacijo. Stari odlok izpred sedmih let je bil potreben dopolnitve, ker so se vmes spremenile številne zadeve.
Po novem se komunalni prispevek za kanalizacijo za povprečen objekt močno znižuje, in sicer za več kot 30 %, v skupni masi komunalnega prispevka za vso komunalno opremo pa znaša znižanje za okrog 6 odstotkov, odvisno od izbranega primera. Trenutna vrednost kanalizacijskega
sistema v MO Ptuj je 43 milijonov evrov, ki so jo znižali za dobljena sredstva, preostanek so obračunski stroški, ki jih plačajo zavezanci. To pa je 46 % realne vrednosti kanalizacije.
Glavni razlog za znižanje komunalnega prispevka so številna pridobljena evropska sredstva, ki se v izračunu ne smejo upoštevati. Za projekt nove kanalizacije je predvideno sofinanciranje 3,8 milijona evrov iz kohezije, k temu je treba prišteti 5,7 milijona evrov iz kohezije za čistilno napravo in 2,8 milijona evrov
državnega denarja za čistilno napravo. Ob tem pa je treba upoštevati še številne nove objekte, ki so se priključevali na kanalizacijo, pri katerih so bili vodi sofinancirani tudi do 85 %, kar pomeni znižanje za vse zavezance na celotnem območju MO Ptuj. Celotno območje MO Ptuj je združeno kot celota, ne gleda na območja, ki kanalizacijo imajo, in območja, ki so brez nje.
Trditve o višini prispevka za kanalizacijo so pretirane
Po trenutno veljavnih odlokih ima MO Ptuj opredeljeno, da sta oba deleža 0,5 : 0,5, kar
poenostavljeno pomeni, da naj bi bila polovica komunalnega prispevka odvisna od velikosti parcele, približno polovica pa od neto tlorisne površine objekta. Po pravilniku je največje razmerje lahko 0,3 : 0,7 v katerokoli smer. Večina objektov pa ima faktor 0,7, tako da v resnici komunalni prispevek ni vedno pol : pol. Mestni svetniki so v razpravi predlagali, da se preuči možnost znižanja faktorja dejavnosti pod vrednost 0,7.
»Trditve o višini prispevka so pretirane, povprečen prispevek na stanovanjski objekt je 1.220 evrov,« je v razpravi povedal strokovni sodelavec Blaž Malenšek iz podjetja Ter-raGis, d. o. o., in še pojasnil, da so olajšave nezakonite. Stanislav Brodnjak (DeSUS) se je
zavzel za rešitve v okviru zakonitih možnosti. Podpira pripravo odloka, ki bo uredil subvencioniranje: »Zato, da bomo naredili okolje, ki bo prijazno do investitorjev, tudi tujih; in ne samo na lokalni, temveč tudi nacionalni ravni!«
Možnost plačila na najmanj 12 obrokov
Trenutno je predvideno plačilo komunalnega prispevka v 12 obrokih, pri velikih investicijah oz. plačilu več tisoč
evrov velikega komunalnega prispevka pa bi kazalo ta čas plačila podaljšati na 24 ali 36 mesecev. »Roke plačila lahko občina sama določi, tu ni zakonskih omejitev,« je povedal Malenšek. Olajšave pa naj bi opredelili v posebnem odloku, kjer bo treba navesti, kdo so tiste socialne kategorije, ki bodo deležne subvencioniranja.
Do prihodnje seje bodo pripravljavci gradiv obeh odlokov preučili predloge in jih smiselno vgradili v predloga odlokov.
MG
Svetniki o odloku
Mirko Kekec (SDS) je poudaril, da je treba najti primerno razmerje med deležem neto tlorisne površine in deležem parcele. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) se je zavzel za to, da občina najde rešitev, ki bo priklop na kanalizacijo omogočila vsem, ne da bi zaradi tega obubožali. Marjan Kolarič (SDS) se je o komunalnem prispevku podrobneje zanimal tudi v drugih lokalnih in strokovnih okoljih. Prepričan je, da bi občani še pred gradnjo kanalizacijskega omrežja morali vedeti, koliko jih bo stal priključek: »Svetniki in župan bi se morali zamisliti o višini prispevka za kanalizacijo, ki se giblje med 1.000 in 3.000 evri! Morali bi imeti olajšave za mlade družine! Sprašujem se, kako je bila ta olajšava leta 2012 sploh lahko ukinjena, v drugih občinah pa obstaja?! Zaradi tega se izseljujejo mlade družine!« Opozoril je še na to, da naj bi bili v Podvincih zaradi bližine CERO Gajke tega prispevka oproščeni oz. naj bi plačali le neki pavšal okoli 500 evrov. Odloka o komunalnem prispevku Kolarič ne podpira.
Benedikt • Občina v veliki finančni zagati
Denarja za dokončanje ni, občina išče kredit
Občina Benedikt je prvega julija lani podpisala pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., iz Ljubljane za izgradnjo Vrtca Benedikt. Trenutno je sedemoddelč-ni vrtec v fazi izvajanja fasade. Dela pa bi lahko v kratkem prekinili, če občina ne bo uspela pridobiti kredita, saj za dokončanje investicije potrebuje še lastna sredstva v višini 870.489,56 evra.
Vrednost investicije po pogodbi, sklenjeni z izvajalcem del, znaša nekaj več kot 1,461.500 evrov z davkom na dodano vrednost. Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 401.601 evro, in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 189.446 evrov. Ta denar so pridobili z uspešno prijavo na sedmi javni poziv RRP. Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije pa bo iz lastnega žepa morala zagotoviti Občina Benedikt. A tu se je zataknilo. Po besedah direktorice občinske uprave Andreje Lorber je namreč občina pretežni del lastnih sredstev nameravala kriti iz prihodka od komunalnega prispevka, ki ga imajo odprtega pri CM Celje v stečaju, d. o. o. Kot nam je zagotovil župan občine Benedikt Milan Gumzar, gre za sredstva v višini 660.000 evrov, ki pa jih najverjetneje ne bodo videli nikoli.
Dogovori s 25 bankami zaenkrat brez uspeha
In kako bo občina rešila nastalo finančno zagato? »Sedaj iščemo kredit. Potekajo dogovori s 25 bankami, a pravega odziva za zdaj še ni,« je pojasnil župan Gumzar in še dodal, da dela za izgradnjo vrtca
potekajo z nekoliko manjšim tempom. Sicer pa so gradbena dela vrtca končana, narejena je streha, narejeni so tudi ometi in estrihi, v izvajanju pa je fasada. Rok za izgradnjo vrtca je konec avgusta letos, a ker še občina večine lastnih sredstev nima, je možno, da vrtec v tem času ne bo dokončan. Še temnejši scenarij pa bi sledil, če občina sploh ne bi uspela
pridobiti kredita, saj bi morali v tem primeru po besedah župana Gumzarja gradnjo vrtca prekiniti.
Po podatkih finančnega ministrstva je skupna zadolženost Občine Benedikt konec lanskega leta znašala 2,004
milijona evrov, od tega 1,356 milijona evrov dolgoročnih in 648.000 evrov kratkoročnih posojil (gre za predhodne podatke, niso usklajeni s premoženjsko bilanco). Dolg na prebivalca Benedikta tako znaša nekaj manj kot 814 evrov, kar občino uvršča med najbolj zadolžene na območju Slovenskih goric. V letu 2012 je dolg občine Benedikt znašal 695 evrov po prebivalcu.
Monika Levanič
Ce občina ne bo uspela pridobiti dobrih 870.000 evrov (računajo na kredit), bodo gradnjo sedemoddelčnega nizkoenergetskega vrtca morali prekiniti.
Slovenija • Vlada zagotovila denar
Subvencije za dva meseca
Vlada je sredi tedna na seji s prerazporeditvijo sredstev zagotovila skoraj osem milijonov evrov za subvencije študentskih in dijaških prevozov za meseca maj in junij.
Po besedah Roberta Sever-ja iz Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, je osem milijonov evrov za subvencije prevozov dijakov in študentov premalo za kritje vozovnic za maj in junij. Poleg tega je izpostavil, da ni bilo še nikjer govora, kje bodo našli sredstva za izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov. Tako javni linijski prevoz kot subvencioniran prevoz se namreč izvajata skupaj. Sever je pojasnil, da v kolikor avtobusni in železniški prevozi ne
bodo zagotavljali javne službe, tudi subvencioniranih prevozov ne bo.
Minister, ki opravlja tekoče posle, Samo Omerzel pa je dejal, da ima ministrstvo za infrastrukturo in prostor ob tem, da je vlada s prerazporeditvijo sredstev zagotovila 7,9 milijona evrov za omenjene subvencije, še vedno 115-mili-jonsko luknjo. Dodal je, da se je to zgodilo brez soglasja ministrstva za infrastrukturo.
Študentska organizacija Slovenije skupaj z Dijaško or-
ganizacijo Slovenije in Združenjem za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije pa od vlade zahteva, da jim pisno potrdi, da bo zagotovila denar za subvencionirane prevoze do konca leta. Glede na dosedanji odnos vlade do mladih ne bodo verjeli le besedi predsednici vlade Alenki Bratušek, ampak želijo pisno zagotovitev, da bodo našli 26 milijonov evrov za subvencije prevozov do izteka letošnjega leta.
(sta)
Foto: ML
8 Štajerski1TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 27. maja 2014
Destrnik • Ob 16. občinskem prazniku Destrnika
Nov videz občine
17. maja so s prvimi športnimi prireditvami na Destrniku začeli obeleževati 16. občinski praznik. Z mnogimi dogodki ga bodo praznovali vse do 1. junija, že jutri, 24. maja, pa se bodo zbrali na osrednji proslavi. Prvi mož občine Vladimir Vindiš je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu ter se hkrati ozrl v prihodnost, ki mu bo najbrž prinesla tudi ponovno kandidaturo za župana.
Paleta prireditev
V	sklopu občinskega praznik se je in se še bo na Destrniku odvilo več prireditev. Minulo soboto je bil izveden turnir v tenisu in odbojki, v nedeljo pa še šahovski turnir. V četrtek zvečer so bili občani vabljeni na predavanje dr. Petra Alberta Frasa o raku na materničnem vratu. nocoj ( v petek zvečer) pa bo srečanje ljudskih pevcev.
V	soboto bodo ob osrednji proslavi in pogostitvi na sporedu turnirji v malem nogometu in košarki, zadnjo majsko nedeljo pa bo še osrednja župnijska slovesnost.
Prireditve se bodo zaključevale v soboto, 31. maja, s hojo po pešpoteh in v nedeljo, 1. junija, s turnirjem v tenisu za moške.
Foto: Črtomir Goznik
Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš
Vindiš ocenjujejo leto od zadnjega pa do zdajšnjega občinskega praznika kot polno lepih in slabih trenutkov. „Sem pa prepričan, da smo naredili čim več za blaginjo naših občanov. Rešili smo recimo največjo problematiko pri nas - komunalni prispevek. Sedaj je postal približno enak kot v drugih občinah," je pojasnil.
Med največje investicije uvršča Poslovno cono Janežo-vski Vrh, ki se sedaj zaključuje in v okviru katere pripravljajo tudi temelje za vrtec pod osnovno šolo. „S tem ustvarjamo novo veduto, ki bo po mojem prepričanju vsaj 30 let ostala nespremenjena in dala nov videz našemu Destrniku," je dejal Vindiš.
Dosti je bilo po njegovih besedah narejenega tudi na področju projektne dokumentacije za ureditev komunalne infrastrukture Drstelja-Ločki
Vrh-Svetinci. Lani pozimi pa so se posvetili sanaciji cest in javnih poti. „Veliko je bilo še drobnega dela, ki se toliko ne vidi, mora pa biti opravljeno in je v zadovoljstvo vseh nas," je pristavil sogovornik, ki se je dotaknil tudi financ. Te so po njegovem vedno problematične.
Proračun imajo letos visok okoli štiri milijone evrov, od tega je približno 1,3 milijona rezerviranega za nakup novih prostorov za potrebe občine. In kaj se trenutno dogaja s projektom, ki je že buril duhove? Po Vindiševih besedah čakajo, da se izrečejo sodni mlini: „Medtem pa smo pred-
videli, da naj bi tisti del, ki naj bi bil namenjen za potrebe občine, odkupili, ampak za to ni želje investitorja. Pričakuje namreč odkup celotnega dela stavbe, tako kot je bilo zapisa-
no v predpogodbi, in še zahteva veliko odškodnino."
Kot je še pristavil, drugače znaša destrniški proračun okoli 2,7 milijona evrov, od tega je denarja za investicije približno 500.000 evrov. Zraven tega jim je uspelo pridobiti sredstva za energetsko sanacijo starega dela osnovne šole v višini 105.000 evrov. Prav tako so pridobili sredstva iz regionalnega razvoja za Poslovno cono Janežovski Vrh, ki jo bodo odprli jutri, 24. maja, ob 17. uri.
Uro poprej se bodo sestali na slavnostni seji, kjer bodo podpisali še pismo o sodelo-
vanju z Občino Petrijanec. Ob 18. uri pa bo osrednja slovesnost s pogostitvijo.
Jeseni znova na volitve?
Destrniške seje so sicer znane kot ene „živahnejših" v podravskih občinah. Vindiš o delu v občinskem svetu brez večinske podpore pravi: „To je zelo garaško. Kot neki ujetnik večine v občinskem svetu ne privoščim takšnega dela nobenemu, z manj potrošene energije bi lahko namreč v tem zadnjem letu naredili še več."
Jeseni se bo vseeno najbrž znova podal v boj za županski stolček. „Zatrdno se še nisem odločil, po vsej verjetnosti se bom. Je pa veliko odvisno od vseh postopkov, ki se vodijo proti meni, zaradi obtoževanja glede prekoračitve pooblastil, dela na občini... Verjetno bo to tudi neko merilo. Sem se pa sedaj dve leti učil in pripravljal, zato bi bilo prav pokazati, da znam narediti še več za blaginjo naših občanov," je razložil.
Če bo župan še naprej, si bi do prihodnjega občinskega praznika najbolj želel uresničiti projekt izgradnje šestod-delčnega nizkoenergetskega vrtca. „Potegujemo se za državna sredstva in pričakujem, da bo naša vloga ugodno rešena. Letos bomo imeli ob občinskem prazniku odprtje Poslovne cone Janežovski Vrh, za drugo leto pa bi ob tej priložnosti lahko malčke, našo prihodnost, pospremili v lepe, nove in urejene prostore s krasnimi zunanjimi površinami, potrebnimi za normalno delo v vrtcu," je povedal Vindiš.
Polona Ambrožič Bombek
Srčna domačnost Slovenskih Goric
Ob občinskem prazniku vam izrekam iskreno voščilo.
Želim si, da bi s srčnimi idejami, prežetimi z bogatimi izkušnjami,
skupaj ustvarjali in ustvarili prijetno ter toplo urbansko okolje, v katerem naj bo lepo sprejet in dobrodošel vsak- domačin in tisti, ki k nam prihaja od drugod.
Župan Vladimir Vindiš, občinski svet in občinska uprava
^OPLESKARSri^
t fasaderstvo, knauf .. & »
» t.	_ , _ . .	L >
¿C Pesek Boštjan s.p.
Dolič33,2253 Destrnik	,|j
GSM: 041 465 024, E-mail: peseksp@gmail.com
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE DESTRNIK
Podlehnik • Začenja se energetska prenova OŠ
Najcenejša je bila Jelovica hiše
Podlehniški župan Marko Maučič je konec minulega tedna s predstavnikoma podjetja Jelovica hiše podpisal pogodbo za energetsko prenovo domače osnovne šole. Vrednost del znaša nekaj manj kot 230.000 evrov (z DDV), dokončana pa morajo biti do prvega septembra.
Večino potrebnega denarja, 168.604,00 evra si je občina že zagotovila z uspešno prijavo na razpis MGRT za energetske prenove javnih stavb.
Predvidena sanacija šole zajema menjavo vseh oken ter celovito ureditev izolacije stavbe z ostrešjem vred. Dela se bodo po besedah vodje projekta Antona Trilerja začela sredi junija, težav pa ne pričakujejo, saj ima izbrano podjetje že več izkušenj (in referenc) iz tovrstnih sanacij: »Podobne prenove smo
izvajali že na več objektih, med drugim tudi na 15-oddelčnem vrtcu v Škofji Loki, sanirali pa smo tudi OŠ v Markovcih,« je še povedal Triler. Direktor podjetja Jelovica hiše Iztok Ribnikar je energetske sanacije (tudi starejših) objektov označil kot smotrne, če je konstrukcija stavbe trdna in če je funkcionalnost objekta še ustrezna. Župan Maučič pa ocenjuje, da se bodo stroški ogrevanja šole po energetski sanaciji znižali za približno polovico.
Na razpis za energetsko sanacijo OŠ Podlehnik je sicer prispelo šest vlog, razlike v ceni izvedbe pa so bile kar precejšnje, saj je med najdražjim in najcenejšim ponudnikom slednja znašala slabih 66.000 evrov. »Precejšnje razlike so verjetno posledica dejstva, da je naše podjetje tudi proizvajalec
zahtevanih oken, kar nam seveda omogoča nižjo cenovno ponudbo izvedbe sanacije. Tudi sicer se praviloma odločamo kandidirati na razpisih, kjer so zahtevane lesene konstrukcije oz. leseno stavbno pohištvo,« je pojasnil Ribnikar in dodal, da v tem času zaključujejo tudi gradnjo prvega montažnega doma upokojencev v Kočevju v velikosti 3.000 m2 v vrednosti izvedbe je 3,5 milijona evrov, energetsko varčen dom pa bo porabil zgolj 25 kWh/m2 oziroma približno 7500 litrov kurilnega olja v enem letu.
Podjetje Jelovica hiše je sicer tudi izbrani izvajalec gradnje večnamenskega doma v Pod-lehniku, vendar je uresničitev e tega projekta odvisna od pridobitve evropskega denarja po zadnjem (osmem) pozivu RRP.
SM
Župan Podlehnika Marko Maučič z direktorjem podjetja Jelovica hiše Iztokom Ribnikarjem in vodjo projekta Antonom Trilerjem ob podpisu pogodbe za energetsko sanacijo domače OŠ.
ponudniki na razpisu	cena z DDV
Javne službe Ptuj, d. o. o., Ptuj	283.274,63
GIC Gradnje, d. o. o., Rogaška Slatina	258.793,42
Inženiring Rupena, d. o. o., Ljubljana	244.860,10
Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., Gornja Radgona	232.486,92
Adaptacije-vzdrževanje, d. o. o., Ljubljana	225.248,56
Jelovica hiše, d. o. o., Preddvor	217.438,81
Foto: SM
petek • 23. maja 2014
Politika
Štajerski	9
Ptuj • S seje mestnega sveta
Veliko pomembnih vprašanj in malo odgovorov
Na majski seji ptujskega mestnega sveta je bilo slišati tudi precej kritičnih besed na slabo informiranost tako svetnikov kot predvsem občanov o naložbah oz. gradbiščih, ki so odprta v občini.
Marjan Kolarič je ponovno prosil, da se skliče zbor krajanov na območjih izgradnje kanalizacije v ČS Rogoznica in da se ljudem enkrat natoči »čistega vina« glede plačila komunalnega prispevka, veliko pa je tudi vprašanj občanov glede priklopov, saj ne vedo, kam se bodo priklopili. Težava so tudi meteorne vode. Zbor krajanov, ki bo 29. maja, je sklican samo za naselje Žabjak, ne pa tudi za ostala naselja ČS Rogoznica, kjer trenutno poteka izgradnja kanalizacije. Takšna je bila tudi zahteva civilne iniciative pod vodstvom Ivana Šenkiša, pojasnjujejo v Mestni hiši. Kolarič je opozoril tudi na problematiko Ceste 8. avgusta: »Za izboljšanje varnosti bi se moral zgraditi pločnik na levi strani in narediti prehod, MO Ptuj bi morala poskrbeti za varnost svojih državljanov.
Nekaj se je sicer naredilo, ne pa dovolj!«
Kaj je skrito v zakopanih sodih Pinusa Race?
Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, ki je bil že večkrat v vlogi organizatorja prireditev, je opozoril na to, da se gostje od drugje težko znajdejo zaradi pomanjkljive signalizacije oz. označevalnih tabel za nujne objekte (bolnišnico, ZD, knjižnico, športne dvorane, gledališče ipd.), na drugi strani pa so table, ki malo zavajajo.
»V Podravju, ki je po zalogah podtalnice pitne vode na drugem mestu v Sloveniji, bi morali biti zaskrbljeni tudi zaradi trenutnega stanja podjetja Pinus Rače. Naj se po uradni poti sprožijo postopki, saj se domneva, da naj bi
Foto: Črtomir Goznik
Zbor krajanov, ki bo 29. maja, je sklican samo za naselje Žabjak, ne pa tudi za druga naselja CS Rogoznica, kjer trenutno poteka izgradnja kanalizacije.Takšna je bila tudi zahteva civilne iniciative pod vodstvom Ivana Šenkiša, pojasnjujejo v Mestni hiši.
podjetje marsikaj zakopalo v sodih, za katere se ne ve, v kakšnem stanju so. Če pride do razpada, je to lahko velika katastrofa za podtalnico. Distributerje vode bi to moralo zanimati! Res bi bilo narobe, da stanja na terenu ne bi preverili,« je prepričan svetnik Zelenih Ptuja.
Še vedno sprašujejo tudi o železniški investiciji
Miroslav Luci (SDS) je imel več vprašanj okrog modernizacije proge Pragersko-Ho-doš: »Že pred 14 leti smo želeli nekaj narediti, pa za podhod na Osojnikovi Ministrstvo za promet ni imelo posluha. Zdaj je priložnost, da se podhod uredi tako, da ga bodo lahko uporabljali tudi pešci in
invalidi. Vprašanje je, ali smo se na Ptuju dovolj angažirali pri tej gradnji, da bi dobili resnično pravi podhod. Podvoz je, prehoda za pešce, kolesarje in invalide pa nismo rešili, ker se je računalo na ta drugi podhod na Osojnikovi. Hitra proga bo zelo zaznamovala Ptuj. Vsi svetniki bi morali biti informirani o tem izjemno pomembnem projektu,« je bil jasen Luci.
„Ogromno energije smo vlagali v vso to zgodbo. S predstavniki ministrstva in Slovenskih železnic smo dosegli največ, kar smo lahko, res pa je, da je projekt evropsko sofinanciran in je bil evropsko revidiran, zato tudi ni bilo mogoče vključiti podvoza pri avtobusni postaji. Naš prispevek je 180.000 evrov za podhod pri Borovem, ki ga bodo lahko uporabljali tudi kolesarji, mamice z otroškimi vozički, invalidi,« je odgovoril ptujski župan Štefan Čelan. Za te namene se bo preuredil tudi podhod na železniški postaji.
Peter Pribožič (NSi) pa se je ponovno zavzel za nujno čimprejšnjo ureditev Ormoške ceste, ki jo je imenoval kar kolovozna pot.
MG
Slovenska Bistrica • Svetniki neenotni glede razvojnega načrta občine
Razvojni načrt ni roman ali prosti spis
Svetniki in svetnice sveta občine Slovenska Bistrica so na drugi letošnji seji že odprli politični predvolilni ples, imenovan jesenske lokalne volitve. Najprej so se udarili okoli sprejemanja dolgoročnega občinskega razvojnega načrta.
Še pred začetkom obravnave dokumenta Dolgoročni razvojni načrt občine Slovenska Bistrica so svetniki župana Ivana Žagarja in občinsko upravo opozorili, da se načrt sprejema ob koncu mandata.
Je prav, da se takšen načrt sprejema pred iztekom mandata?
Svetnike je zmotilo, da razvojni načrt sprejema zdajšnja sestava občinskega sveta, njegovo izvajanje pa bo spre-
mljala že druga. Na očitke jim je župan odvrnil: »Ne sprejemamo načrta, ki je vezan na županski ali svetniški mandat, vezan je na evropsko finančno perspektivo do leta 2020 in gre za programski dokument. Gre za celovit razvojni načrt in smiselno ga je sprejemati zgolj, če je usklajen z državnim in regionalnim razvojnim načrtom. Popolna uskladitev pa žal ni mogoča, saj še vedno nimamo državnega razvojnega programa. Namen danes je, da se opravi seznanitev, dodatna javna razprava.« Več o programu je povedala Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka za gospodarstvo, ki je dejala, da je ta dokument
temelj, da lahko občina kandidira za sofinancerska sredstva na razpisih ministrstev. »Prav tako je napisano, kje se naša strategija ujema z evropskimi, kakšno je trenutno stanje, podana je tudi primerjava z drugimi občinami,« je dejala. Med najpomembnejšimi projekti do leta 2020 pa je izpostavila izgradnjo zahodne obvoznice oz. širitve industrijske cone Impol. »Mislim, da nama je z županom na zadnjem sestanku na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo uspelo, da bo vlada projekt zahodne obvoznice uvrstila v operativni program, ki ga bo poslala v Bruselj,« je pojasnila.
Ljubica Zgonec Zorko: »So v dokument vključene tudi pobožne želje?!«
Zadržana in kritična do dokumenta je bila Ljubica Zgo-nec Zorko, SD, ki je opozorila, da so svetniki in občani na ta dokument čakali štiri leta, sedaj pa je bil pripravljen v treh mesecih, tako je namreč dejala Kirbiš Rojsova. »Ne razumem potem pomembnosti te zadeve. Je pa v dokumentu kup nepravilnosti. Osrednji problem, ki ga vidite pripravljavci dokumenta v zdravstvu, je finan-
ciranje in zagotavljanje trenutnega stanja, vendar pa nikjer ni omenjeno, da nam manjka zdravnikov. Pri strategiji mladih pa celo piše, da določila veljajo za občino Ajdovščina v letih 2008-2013. Upam, da se bo dokument še dopolnjeval, ker tega ne morem razumeti kot operativni dokument. Pri tem se sprašujem, ali so vanj vključene tudi pobožne želje, ena izmed takih je, da se bo v Gladomesu naslednje leto obnovilo vaško jedro za 800.000 evrov, ampak sploh se ne spomnim, da bi obravnavali kakšen investicijski dokument,« je načrt razvoja občine poko-mentirala Zgonec Zorkova. Kritična do razvojnega načrta je bila tudi Vida Lipoglav iz
stranke Desus, ki je dejala, da razvojni načrt ni roman ali prosti spis in da mora temeljiti na realnem stanju.
»Nekatere stvari so napihnjene zaradi volitev!«
Po dobri uri razprave je v sejno sobo stopil še poslanec in svetnik Jožef Jerovšek, ki se je priglasil k besedi in o razvojnem načrtu povedal: »Program je program in programi morajo biti. Nekatere stvari so napihnjene zaradi volitev, ki so pred nami. Treba pa je popraviti postavke, ki predvidevajo izvedbo projektov še v tem letu, čeprav zanje v proračunu ni namenjenega denarja. Planerjem predlagam, da drugič to delamo na začetku mandata.« Nato je dodal še lekcijo zgodovine o prvi žrtvi nacistov na Slovenskem, ki naj bi bila iz občine Slovenska Bistrica.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Nekaj bistriških svetnikov je krepko skritiziralo predstavljen dolgoročni razvojni načrt občine; župan jih je opozoril, da je do jesenskih volitev še dovolj časa za kampanjo ...
Slovenija • Med zakonom in humanostjo
Humanitarna pomoč na redno carino
Način pošiljanja oziroma oproščanja pošiljk človekoljubne pomoči Bosni in Hercegovini se je spremenil. Uprava za neposredno obdavčenje BiH je namreč v ponedeljek najavila, da bodo pošiljke humanitarne pomoči odslej podvržene rednim carinskim postopkom in inšpekcijskim kontrolam.
Za humanitarne pošiljke je tako treba vložiti deklaracijo prek špediterja. Prav tako bodo opravljene inšpekcijske kontrole, če bo v pošiljki hrana (tržna in veterinarska kontrola za živila živalskega izvora), zdravila in sredstva za dezinfekcijo (zdravstvena inšpekcija).
V Carinski upravi RS zato predlagajo, da se vse pošiljke usmerijo na mejne prehode, kjer so terminal za carinjenje in inšpekcijske službe. To so mejni prehodi Izačic, Gradiška, Brod, Orašje, Zvornik in Aerodrom Sarajevo. Prejemnik blaga mora biti obvezno humanitarna organizacija v BiH ali drug javni organ, kot so na primer občina, šola in kanton.
Osnova za carinjenje ostaja seznam blaga, na katerem je naveden prejemnik, in izjava pošiljatelja, da gre za brezplačno humanitarno pomoč za žrtve poplav. Najave pošiljk ministrstvu za varnost BiH več niso potrebne.
Za dodatne informacije se je mogoče obrniti tudi na Upravo za neposredno obdavčenje BiH na spletnem naslovu http://www.uino.gov.ba/b/, so še sporočili iz slovenske carinske uprave.
(sta)
1G Štajerski
Kultura
petek • 23. maja 2Q14
Slovenska Bistrica • Pogovor z Mitjem Krajncem
Super je stati pred 90 pevci in čakati na prvi ton
Glasboljub Mitja Krajnc je 23-letnik s Spodnje Polskave, ki je v letošnjem šolskem letu prevzel vodenje zbora Srednje šole Slovenska Bistrica, je član komornega zbora Hugo Wolf, ki je aprila nastopil na Dunaju, in umetniški vo(|ja vokalne skupine Expe. »Več kot poskusim, več kot vem, težje se odločim, kaj mi je najljubše. V vsaki zvrsti glasbe mi je nekaj všeč,« je dejal Krajnc.
Foto: Mitja Krajnc
»Ko sem prevzel delo umetniškega vodje pevskega zbora, si nisem predstavljal, kaj sem prevzel. Na začetku leta se mi je zdelo dobro, da sem lahko začel učiti in širiti svoje znanje med mlade, šele nato sem spoznal razsežnosti te naloge.«
Glasbeno pot sta mu tlakovala že oče, ki je igral v tambu-raškem orkestru, in stari oče, ki je bil član godbe na pihala. Mitja pa je na pot, posejano z notami, višaji, nižaji in glasbenimi ključi stopil v osnovni šoli, ko se je začel učiti igranja na klavir, nato na klavirsko harmoniko in na orgle. »Že od otroštva sem tesno povezan s cerkveno glasbo, in ker me je zanimala, sem se odločil za orglarsko šolo,« je pojasnil Krajnc. V okviru župnije na Spodnji Polskavi je nato ustanovil zbor, ki je štel 25 članov in tako stopil še na pot zboro-vodstva.
Lani septembra je pod svoje glasbeno okrilje vzel 90 dijakov, ki oblikujejo zbor Srednje šole Slovenska Bistrica. Zbrane glasove je opisal z besedami: mladostnost, dinamičnost, nagajivost (ne v smislu nediscipline), konstruktivni kaos ter pestrost. In z zborom, v katerem vlada dijaška razposajenost, je v letošnjem šolskem letu priredil že enourni božični koncert, ki ga je obiskalo približno 700 ljudi, ter koncert ob zaključku mednarodnega dveletnega projekta Comenius na Srednji šoli Slovenska Bistrica, na katerem so se bistriškemu zboru pridružili še dijaki iz Poljske,
Francije, Španije in Škotske ter zapeli v petih jezikih.
Zbor je stvar veselja
»Ko sem prevzel delo umetniškega vodje pevskega zbora, si nisem predstavljal, kaj sem prevzel. Na začetku leta se mi je zdelo dobro, da sem lahko začel učiti in širiti svoje znanje med mlade, šele nato sem spoznal razsežnosti te naloge. Vendar je super stati pred 90 pevci in čakati na prvi ton,« je dejal Krajnc, ki pravi, da ni strog učitelj. »Upam, da sem dovolj dostopen, zanimiv in pripravljen pomagati, ko je treba, odprt za ideje. Imam pa rad neki red. Vsekakor pa je delo z dijaki specifično,« je povedal Krajnc, nekoliko nagnil glavo, se podrgnil po bradi in se nasmehnil. In kako absolvent glasbene pedagogike »obvladuje« 90 najstnikov? Bodoči profesor je odvrnil: »Se nekako dogovorimo. Zbor je stvar veselja. Če pride večina teh najstnikov z veseljem na vaje zbora in z željo po delu, potem je že samo po sebi lepo.« Člani zbora niso imeli predhodnih avdicij, tako v zboru pojejo vsi, ki radi pojejo. Za tak pristop se je Krajnc odločil, ker želi, da se petje med mladimi širi,
da dijaki pridobijo izkušnjo, kako je biti del zbora. »Zbor da ogromno. Poleg glasbe in spoznavanja glasbe da tudi rast v glasbenem smislu. Pomemben je še s sociološkega vidika, v zboru se namreč spletejo nova poznanstva, se stkejo odnosi,« je pojasnil izkušeni pevec. In čeprav se šolsko leto počasi izteka, mu načrtov in projektov za letos še ni zmanjkalo. »»Sredi aprila smo gostili Vlada Kre-
slina, za katerega in s katerim smo priredili kratek glasbeni program, zagotovo pa bomo nastopili še na zaključni prireditvi srednje šole Žanjem te, uspeh,« je napovedal In čeprav bo naslednje šolsko leto zapustil pevski zbor, saj se po letu dni odsotnosti vrne siceršnja zborovodkinja Nadja Stegne, na pevski zbor ne bo pozabil. V tem času so se stkale številne vezi, je dejal, poslušati je za-
čel celo komercialne radijske postaje, da je »na tekočem« z glasbo, ki jo poslušajo njegovi pevci.
Igranje ni zgolj igranje in petje ni zgolj petje
Vendar se Mitja Krajnc ne boji, da bi mu zmanjkalo dela. Kot že omenjeno, je član ko-
mornega zbora Hugo Wolf, ki prepeva resno zborovsko glasbo, torej dela renesančnih in romantičnih skladateljev. Ob tem vodi tudi vokalno skupino Expe iz Slovenskih Konjic, s katero prav tako redno nastopa. Krajnc obiskuje še Glasbeno in baletno šolo Antona Martina Slomška v Mariboru, kjer se uči klasičnega petja. Toda v glasbeni in baletni šoli ni zgolj v vlogi učenca, je tudi del šolske skupine, s katero oblikuje operne projekte in tako nastopa po Sloveniji, odpirajo pa se tudi možnosti v tujini, je povedal.
Krajnc pa ni zgolj glasbenik, kulturo zajema z večjo žlico. Ljubiteljsko se ukvarja še z igralstvom. In iz teh dveh umetnosti črpa znanje in izkušnje, ki jih nato združi. »Igranje ni zgolj igranje, petje pa ni zgolj petje. Sodobni skladatelji vključujejo v svoje skladbe še druge zvokovne elemente, kot so brce v tla in podobno, opera je glasba in igra, oboje pa je interpretacija nečesa, predstavljanje nekega dela,« je dejal. Venomer biti v koži nekoga drugega je izčrpavajoče, je priznal Krajnc, vendar pa ga to delo notranje napolni in mu da elana in dodatne energije.
Mojca Vtič
Hajdoše • 40 let MoPZ PGD Hajdoše
Jubilej praznovali s pevci in prijatelji
MoPZ Hajdoše letos slavi 40-letnico svojega uspešnega delovanja. Jubilejna prireditev je bila 17. maja v dvorani gasilskega doma Hajdoše. Oder so si ob tej priložnosti delili s pevskimi prijatelji iz občine Hajdina, učiteljsko-vzgojitelj-skim pevskim zborom OŠ Hajdina in mešanim pevskim zborom župnije sv. Martina, Hajdina, ter nonetom PGD Zlatoli-čje. V spomin na pevski jubilej so izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri so predstavili najpomembnejše mejnike v kulturni dejavnosti v PGD Hajdoše. Tega pa ni tako malo. Spomnili pa so se tudi 60-letnice delovanja PGD Hajdoše, ki jo bodo prav tako obeležili v letu 2014.
Začelo se je s tamburaškim orkestrom, se spominja Jelko Žumer, predsednik MoPZ PGD Hajdoše. Vaje, vodil jih je njegov oče, Valentin Žumer, so potekale v domači hiši. Prvi nastop v maju leta 1954 so imeli z desetimi člani, že naslednje leto se je tamburaški orkester, ki se je medtem povečal, vključil pod okrilje PGD Hajdoše. Do leta 1959, ko je tamburaški orkester prenehal delovati, so nastopili v številnih krajih po Sloveniji. Pobudniki za ustanovitev MoPZ v letu 1974 so bili Janez Vidovič, Stanko Glažar, Franc Glodež in Valentin Žumer. Celih 12 let je zbor, ki je imel namen povezati vaščane in prepevati lepo slovensko pesem, vodil Valentin Žumer. Med drugim je za zbor napisal več skladb, med katerimi so najbolj znane Vasovanje, Ločitev in Pozdrav gasilcem. Na njegovo željo je
zbor po njegovi smrti prevzel zborovodja Jože Dernikovič, ki ga vodi še danes. V spo-
min na prvega zborovodjo in ustanovitelja zbora vsako leto organizirajo spominski
koncert. Njihova prireditvena beležnica je bogata, letno imajo med 18 in 25 nastopov.
Bronaste, srebrne, zlata in častne Gallusove značke
Ob jubileju so si pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pripeli bronaste, srebrne, zlate in častne Gallusove značke. Bronasti sta prejela Alojz Bedrač in Drago Lenart. Srebrne so si pripeli Jelko Žumer, ml., Stane Žumer, Anton Repec, Alojz Zabav in Franc Vidovič. Za zlato Gallusovo značko je bogatejši Marjan Horvat. S častno Gallusovo značko pa so se ovenčali Ivo Brodnjak, Janez Vidovič, Stanko Vogrinec, Franc Zupanič, Anton Gabrovec, Jelko Žumer, st., Ivo Glažar, Zvonko Bedrač, Franc Repec, Franc Bedrač in Stanko Glažar. Celih 40 let, od ustanovitve dalje, v zboru pojeta Ivo Brodnjak in Janez Vidovič. Vsi pevci MoPZ PGD Hajdoše so tudi gasilci. Hkrati s pevci praznuje tudi PGD Hajdoše, ki je letos staro 60 let.
Foto: Črtomir Goznik
MoPZ PGD Hajdoše prepeva že 40 let. V tem časuje nastopil že več kot 800-krat. Za svoje prepevanje je prejel veliko priznanj, pohval in odlikovanj. Že 28 let je njegov zborovodja Jože Dernikovič.
V štiridesetih letih jih je bilo že čez 800. Nastopajo v občini Hajdina in po Sloveniji. Nastopajo na vseh območnih revijah pevskih zborov na Ptuju in na srečanjih gasilskih pevskih zborov Slovenije. Že trikrat pa so bili tudi že sami gostitelji srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije.
Za svoje pevsko udejstvo-vanje je zbor prejel veliko priznanj, pohval in odlikovanj. Tako so med drugim prejeli Plaketo GZ Slovenije, več občinskih priznanj, priznanj ZKO Ptuj in ZKD Haj-dina. Posneli so zgoščenko z naslovom Pozdrav gasilcem, skupaj z združenimi pevskimi
zbori Slovenije pa zgoščenko z naslovom Ko gasilci zapojo. Kot je povedal Jelko Žumer, trenutno v zboru prepeva 24 članov, v zadnjih letih se jim je pridružilo več novih pevcev. Vesel je, da se pevska tradicija v Hajdošah ohranja in krepi, tako bo MoPZ še dolgo prepeval lepe slovenske pesmi, prispeval k prijateljstvu in druženju med vaščani in vsemi ljubitelji slovenske besede in pesmi, je prepričan Jelko Žumer. Na jubilejni prireditvi je več pevcev prejelo Gallusova priznanja, podelili pa so tudi priznanja za sodelovanje in podporo.
MG
Rokomet
Čez Krko ni šlo, obstali na 8. mestu
Stran 12
Rokomet
Mladi Ormožani sezono zaključili s 3. mestom Stran 12
Strelstvo
Sprejem za uspešne strelce SK Ptuj
Stran 19
Nogomet
V reprezentanci prvič tudi Rajko Rotman
Stran 19
Nogomet
Aluminiju pokalna lovorika MNZ Ptuj
Stran 20
Jadranje
Jadralo se je od jutra do večera
Stran 21
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiiuiajts naí
na íuttounim, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfiietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • Roland Garros
Rola ključar Roland Garrosa
Priimek Rola se odlično sklada z Roland Garrosom, zato se je Ptujčan še posebej veselil nastopa v Parizu. Tam v tem tednu potekajo kvalifikacije za nastop v glavnem delu žreba drugega letošnjega turnirja za grand slam. Največji turnir na peščeni podlagi na svetu privabi vse najboljše, kar premore svetovni tenis, del tega spektakla pa je letos prvič tudi Blaž Rola.
Kuznetsov nemočan
V torek, na prvi tekmovalni dan, je Blaž imel tudi posebno čast, saj je z nastopom na igrišču št. 2 dejansko odprl letošnji turnir. V kvalifikacije se je sicer pri moških skupno podalo 128 igralcev, le najboljših 16 pa se bo na koncu veselilo glavnega žreba. Trije naporni krogi so se za Blaža začeli z uvodno partijo proti Američanu Alexu Kuznetso-vu. 27-letnik z ukrajinskimi koreninami trenutno zaseda 146. mesto ATP-letvice, najvišje pa je bil na 120. mestu.
Rola je srečanje odigral izjemno zbrano in na visokem
Roland Garros, kvalifikacije:
1.	krog: Blaž Rola (4.) - Alex Kuznetsov (ZDA) 6:2, 6:3;
2.	krog: Blaž Rola (4.) - Inigo Cervantes (Španija) 3:6, 7:6(5), 6:2;
3.	krog: Blaž Rola (4.) - James Ward (Velika Britanija)
Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola ta teden prvič nastopa na odprtem prvenstvu Francije v Parizu. Do petka je uspešno preskočil dva kroga kvalifikacij, v petek ga čaka le še tretji ...
nivoju. V 1. nizu je prvič odvzel servis tekmecu pri rezultatu 3:2, vajo pa je ponovil pri 5:2 ter niz po dobre pol ure spravil pod streho. V drugem je imel pri rezultatu 2:1 eno samo priložnost za break in
jo je tudi izkoristil. Na drugi strani se je Američan poskušal vrniti v igro z agresivnejšo igro, s katero si je priigral tri priložnosti za break (pri 3:1 in 4:2). Ptujski igralec pa je tokrat v vseh primerih poka-
Nogomet • 1. SNL, SB. krog
zal veliko mero zbranosti in je odbil vse napade ter slavil po uri in 10 minutah igre. Skupni zbir točk je bil 61:47, Rola pa je v celotnem dvoboju ubranil vseh 6 break priložnosti, sam pa izkoristil 3 od 7.
Za slovo od sezone gostovanje v Stožicah
Iz prepada do napredovanja
V 2. krogu se je Blaž meril s Špancem Inigom Cervante-som. 24-letnik iz Barcelone je trenutno šele na 518. mestu ATP-letvice, a to zagotovo ni njegova realna vrednost. Dovolj pove podatek, da je pred dvema letoma zasedal že 130. mesto, a ga je nato poškodba za skoraj leto oddaljila od teniških igrišč. Rola se je s Špancem doslej pomeril že dvakrat, obakrat je bil uspešen. Prvič junija leta 2011 na futuresu na Nizozemskem, drugič pa novembra 2012 na challengerju v španski Marb-beli. Letos je najodmevnejši rezultat dosegel z uvrstitvijo v 3. krog turnirja serije 500 v Barceloni.
Tekma na igrišču št. 18 se je začela po notah Slovenca, ki je hitro povedel 3:1. Pri tem vodstvu je na svoj servis zapravil tri žogice za povišanje vodtva na 4:1, kar je tekmec izkoristil za rebreak. Od tega trenutke dalje je bil na igrišču
le še Španec, ki je nanizal šest zaporednih iger (3:6, 0:1). Blaž je nato le dobil igro in takoj napadel servis Cervan-tesa. Ni izkoristil dveh break žogic in dvoboj se je nadaljeval v izenačenem tempu. Pri 3:3 se je Rola znašel v velikih težavah, vendar je ubranil dve break žogici. Pri rezultatu 5:4 je serviral za niz, a je Španec še enkrat pokazal zobe in niz se je končal v tie-breaku. Tam je Rola pokazal vso zbranost in slavil s 7:5 ter izsilil tretji niz. Ta je minil v popolni prevladi Ptujčana, ki si je priigral kar 10 (!) break priložnosti. Izkoristil je dve in se po dobrih dveh urah trdega in negotovega dvoboja zasluženo veselil uvrstitve v zaključni krog kvalifikacij.
Tam ga bo nekoliko presenetljivo čakal 27-letni Britanec James Ward (173.), ki je v dveh nizih izločil Američana Ryana Harrisona (129.). Zmagovalec tega dvoboja se bo znašel v družbi Nadala, Djokoviča, Federerja ...
Jože Mohorič
Le še 90 minut loči slovenske nogometne prvoligaše od konca sezone 2013/14. V njej so prvič med elito zaigrali tudi nogometaši Zavrča, ki bodo - to je sedaj že jasno - sezono končali v zgornji polovici lestvice. To je za novince izjemen uspeh, čeprav je po jesenskem delu prvenstva, ko je bilo odigranih 20 krogov, kazalo še na več. Z morebitno zmago proti Olim-piji, ki letos igra porazno, in ob morebitnem spodrsljaju
Medsebojne tekme
9. krog: Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1): Benko, Golubar; Šporar;
18. krog: Olimpija - Zavrč 3:2 (2:1): Djermanovič 2x, Omladič; Fing (ag.), Benko;
27. krog: Zavrč - Olimpija 3:1 (2:1): Dugolin, Smrekar 2x; Omladič.
Gorice bi Zavrč zasedel celo končno 4. mesto.
Nedeljsko srečanje bo za obe ekipi - kljub ne preveliki tekmovalnosti - imelo nekaj naboja. Sploh v domači vrsti, ki že nekaj časa neuspešno napada vrh lestvice, bo to za večino zadnja tekma v zelenem dresu, za posameznike pa zadnja priložnost, da opozorijo nase in s tem ostanejo med zmaji tudi v prihodnje. Nič kaj drugače ni tudi v haloškem prvoligašu, saj se v »ozadju« kuha marsikaj in bodo sledili kadrovsko sila zanimivi dnevi. Tudi Zavrč bo namreč doživel prevetritev, ki bi lahko bila po nekaterih namigih kar precejšnja.
Ne glede na vse bodo beli v Ljubljani skušali slaviti. Glede na to, da pretiranega rezultat-
skega imperativa nima nobena ekipa, lahko pričakujemo odprto in dinamično tekmo
z veliko priložnostmi in tudi zadetki. Letos sta se tekmeca trikrat že pomerila: dvakrat je slavil Zavrč, enkrat pa zmaji. Štajerci bodo nastopili oslabljeni, saj bosta zaradi kartonov manjkala Andrej Dugolin in Josip Golubar.
1. SNL, 36. krog: Olimpija - Zavrč,
nedelja, 25. maja, ob 17.00 v Stožicah
Ker so ljubljanski ljubitelji nogometa nekoč veliki Olim-piji že zdavnaj obrnili hrbet, bi lahko tokrat spet pričakovali kakšen neslaven rekord glede obiskanosti. Toda to se ne bo zgodilo po zaslugi gostujočih privržencev, ki v prestolnico odhajajo dokaj množično in jih bo prav gotovo več kot domačih navijačev.
Kaj pred srečanjem z Olimpijo pričakuje branilec Zavrča Marko Roškar? »Nedvomno nas v Ljubljani čaka težka tekma, saj letos Olimpi-ja ne blesti in se bo poskušala odkupiti za pretekle spodrsljaje. Toda to nas ne zanima preveč, v Ljubljano gremo odigrat dobro tekmo in nedvomno so naš cilj tri točke. Do njih bomo skušali priti s čvrsto in borbeno igro in upam, da nam bodo pri tem pomagali tudi naši navijači.«
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Roškar (Zavrč)
2. SNL, 27. krog: Šampion - Aluminij,
sobota, 24. maja, ob 15.00 v Celju
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 23. maja 2014
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Čez Krko ni šlo, obstali na 8. mestu
Jeruzalem - Krka 30:32 (17:13)
JERUZALEM: Belec (11 obramb), T. Cvetko; Poznič 2, Kolmančič 2, Putarek, Boga-di 2, Kocbek 1, Radujkovic 2, Čudič 8 (2), Gregorc 5, Mavrič, Šišmanovič 1, Mesaric 3, Rajšp 2, Peček 2, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
KRKA: Štangelj (6 obramb), Zaponšek (7 obramb); Suhole-žnik, Lavrič 4, Špende 1, Mari-čič 2, Jakše, Rašo, Furdi 1, Orlič 2, Cvikl 7, Potič 4, Klobčar 11 (2), Vidmar. Trener: Mirko Sko-ko.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; Krka 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Krka 6 minut. IGRALEC TEKME: Mitja Klobčar (Krka Novo mesto).
Državno prvenstvo 2013/14 je za rokometaše Jeruzalema s tekmo proti Krki končano. Zmaga je Ormožanom prina-
1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta
REZULTATI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 30:32 (17:13), Slovan - Istrabenz plini Izola 28:28 (14:15). Tekma Krško - Sviš Ivančna Gorica bo odigrana v petek, 23. 5.
1.	ISTRABENZ P. IZOLA 10 6 2 2 27 (13)
2.	JERUZALEM ORMOŽ 10 5 0 5 26 (16)
3.	KRKA	10 4 0 6 24 (16)
4.	SLOVAN	10 4 1 5 24 (15)
5.	SVIŠ IVANČNA GOR. 9 5 13 19 (8)
6.	KRŠKO	9 3 0 6 17 (10)
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož)
šala končno 7. mesto, vendar so slabo odigrali zadnjih deset minut tekme in točki sta odpotovali na Dolenjsko. Tako so Izolčani z osvojeno točko v Ljubljani prehiteli Ormožane, ki so tako sezono končali kot osmi.
V 1. polčasu je bila tekma dolgo časa precej izenačena. Z dobro igro v zadnjih petih minutah 1. polčasa pa si je ekipi trenerja Saša Prapotnika uspelo priigrati štiri zadetke prednosti (17:13). Gostitelji so zadeli takoj na začetku 2. polčasa za vodstvo z 18:13
in zadišalo je po zmagi. Toda v nadaljevanju je popustila obramba Jeruzalema in Krka je počasi, a vztrajno nižala svoj zaostanek. V 48. minuti so Or-možani še vodili s 27:23, sledilo pa je obdobje, v katerem gostitelji kar osem minut niso dosegli gola. Na drugi strani se je razigral krožni napadalec Robi Cvikl, ki je v zadnjih devetih minutah tekme dosegel kar pet zadetkov. Po seriji 1:8 je Krka povedla z 28:31 in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno.
Tekma med Jeruzalemom
in Krko je imela tudi humanitarno noto, saj je bil ves denar od prodaje vstopnic namenjen Rokometnemu klubu Maglaj v Bosni in Hercegovini, ki je zaradi poplav ostal brez športne dvorane. Vinarji bodo sezono končali v petek, 24. maja, s tradicionalnim piknikom, kjer bo tudi več znanega o odhodih in prihodih igralcev za novo sezono. Ekipa Jeruzalema bo sestavljena tudi prihodnje leto tako, da bo konkurenčna v elitni druščini.
Uroš Krstič
Rokomet • Final 4 kadetov v Trebnjem
Ormožani odlično sezono zaključili s 3. mestom
RK Trimo Trebnje je bil odličen organizator zaključnega turnirja kadetov, letnikov 1997 in mlajših. Ekipa Jeruzalema je znova dokazala, da gre za ekipo, ki spada v sam slovenski vrh in da je na njej treba graditi člansko ekipo v prihodnosti. Številni gledalci so bili priča odličnemu rokometu, ki so ga prikazali rokometaši Trima, Slovana, Jeruzalema in Krškega. Več kot zasluženo so naslov državnih prvakov osvojili Trebanjci, ki so jim najmočnejši odpor nudili tretjeuvrščeni Ormožani. Ti so ob uvodnem porazu proti Trimu kasneje v dramatičnih tekmah dvakrat remizirali
-	s Krškim in Slovanom.
Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil izbran Matic Kotar (RK Trimo Trebnje), najboljši strelec je bil Nejc Planinc (RD Slovan), najboljši vratar pa Žiga Urbič (RK Trimo Trebnje). V najboljšo sedmerico so bili izbrani naslednji igralci: Matic Kotar, Žiga Urbič, Valentin Mlakar (vsi RK Trimo Trebnje), Nejc Planinc, Darko Stojnič (oba RD Slovan), Tilen Kosi (RK Jeruzalem Ormož) in Marko Sintič (RK Krško).
Rezultati:
1. tekma: Jeruzalem Ormož
-	Trimo 15:18 (7:12)
Ormožani so tekmo odigrali
v krču, kar se je poznalo predvsem v napadu. Obramba Jeruzalema je bila na nivoju, še posebej v 2. polčasu, ko je eki-
Kadetska ekipa Jeruzalema Ormoža, ki je na zaključnem turnirju osvojila končno 3. mesto.
pa prejela le šest zadetkov. Pri vodstvu Trima s 15:14 so imeli Ormožani dva polprotinapa-da za izenačenje, vendar niso uspeli zadeti mreže Žige Urbiča. Domačini so to izkoristili in se veselili zmage.
2.	tekma: Slovan - Krško 24:23 (13:15)
3.	tekma: Jeruzalem Ormož -Krško 25:25 (12:13)
Težka tekma »starih rivalov«. Krčani so vodili skozi celotno tekmo, največ za tri zadetke, a se Ormožani niso predali. Gašper Horvat je v 49. minuti poskrbel za izenačenje na 25:25. Ormožane je v 2. polčasu v igro z nekaj obrambami vrnil Kevin Caf.
4.	tekma: Trimo - Slovan 28:18 (15:6)
5.	tekma: Slovan - Jeruza-
lem Ormož 20:20 (9:14)
Odlično igro v 1. polčasu so Ormožani kronali z »le« petimi goli prednosti. Dvakrat je prednost znašala že 7 zadetkov (12:5, 14:7). Ormožani so zapravili vse tri sedemmetrovke. Tudi v 2. polčasu so ormoški rokometaši zapravili dve se-demmetrovki (met s 7 m: 5/0!). V golu Jeruzalema je bil odličen Blaž Kuzmič, na drugi strani pa fantastičen Timotej Karadžič, ki je delal nemogoče. V zadnjih štirih minutah ekipi Jeruzalema ni uspelo zadržati vodstva 20:16. Zmaga bi Ormožanom prinesla končno 2. mesto v državi, ampak so se tega na koncu veselili rokometaši Slovana, ki jim je uspelo izenačiti na 20:20.
6. tekma: Trimo - Krško 23:16 (12:9)
Končni vrstni red:
1.	Trimo Trebnje 6 točk
2.	Slovan Ljubljana 3 točke
3.	Jeruzalem Ormož 2 točki
4.	Krško 1 točka
JERUZALEM ORMOŽ: Dejan Kociper, Miha Kolmančič 12, Nejc Zidarič, Rok Koderman, Kevin Caf (5 obramb), Miha Kavčič 1, Gašper Horvat 11, Martin Hebar, Vid Lukman 4, Matic Štumberger 1, Žak Ci-glar, Boštjan Žižek Cvetko 3, Blaž Kuzmič (21 obramb), Nejc Šandor 6, Timon Grabovac, Gregor Fekonja, Dominik Ozmec 4, Matic Topolovec 4, Nino Ulaga, Tilen Kosi 14. Trenerji Uroš Krstič, Mladen Grabovac, Franc Šandor.
KU
Nogomet • Pokal Slovenije Goričani Mariborčanom preprečili dvojno slavje
MARIBOR - GORICA 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Finocchio (79.), 0:2 Finocchio (85.).
MARIBOR: Handanovic, Cvijanovic (od 77. Bohar), Mertelj (od 80. Mendy), Milec, Rajčevic, Tavares, Vršič, Fajic, Filipovic, Arghus, Viler. Trener: Ante Šimundža
GORICA: Cordaz, Vanin, Favalli, Berardocco, Modolo, Gigli, Lapadula (od 82. Jogan), Vetrih (od 85. Vicente), Coda, Misu-raca, Boniperti (od 73. Finocchio). Trener: Luigi Apolloni.
Veliko je bilo tistih, ki so po 12. naslovu državnih prvakov pričakovali še deveti pokalni naslov Mariborčanov. A v enakovrednem obračunu na lepo polni koprski Bonifiki (približno 3500 gledalcev) so se zmage veselili Novogoričani. Zanje je to tretja pokalna lovorika, Maribor ostaja pri osmih. Mož odločitve je bil rezervist Francesco Finocchio, ki je zabil oba goriška gola.
Ante Šimundža, trener Maribora: »Tekma je bila taktična z obeh strani. Mislim, da smo bili oboji pripravljeni na delovno tekmo. Po mojem mnenju smo imeli več od igre, ampak priložnosti nismo izkoristili. Gorica nas je kaznovala iz enega protinapada, bila je srečnejša in spretnejša. Čestitam ji za naslov. Smo pa bili vsekakor motivirani, fantje pa so tudi upravičili igranje v finalu. Malo so sicer povesili glave, ampak za njimi je vseeno odlična sezona, ki bo šla v zgodovino.«
Luigi Apolloni, trener Gorice: »Mislim, da so bili fantje izjemni. Dali so še nekaj več kot običajno. Pokazali so veliko srce, igrali so zelo dobro ter premagali državnega prvaka. Vedeli smo, da moramo igrati popolno tekmo, če si želimo zmagati. Zahvaljujem se sodelavcem in igralcem, ki so dali vse od sebe. In to kljub vsem težavam, ki so nas pestile, predvsem na začetku sezone zaradi sestavljanja ekipe. Najbolj sem zato zadovoljen zaradi igralcev.«
sta
Šahovski kotiček
Festival šaha v Radencih: Andraž Šuta zmagal na Fide turnirju
Od 26. aprila do 4. maja je v Radencih potekal Festival šaha, na katerem je bilo mogoče osvojiti številne naslove državnih prvakov tako v mladinski kot članski konkurenci posamezno in ekipno. Od članov Šahovskega društva Ptuj so na festivalu nastopili Andraž Šuta, Tomaž Šuta in Jure Borišek.
Odličen uspeh je dosegel Andraž Šuta, ki je bil najboljši na turnirju za mednarodni FIDE rating. V sedmih kolih je trikrat zmagal, trikrat remiziral, le enkrat je moral podpisati poraz. In to prav v zadnjem kolu proti mlademu Jakobu Megliču iz Murske Sobote, stalnemu udeležencu ptujskih mednarodnih turnirjev. Na srečo pa to ni bilo usodno za končno zmago, za katero je prejel pokal in skromno denarno nagrado. Solidno je na tem turnirju nastopil tudi Andražev mlajši brat Tomaž Šuta, ki je ob štirih zmagah in treh porazih zasedel osmo mesto.
Tretji član ŠD Ptuj, VM Jure Borišek, je zmagal v konkurenci »DP v šahu 960« tako imenovanem posameznem državnem prvenstvu v naključnem šahu. V devetih kolih je Jure oddal le dva remija, v ostalih sedmih partijah pa je vknjižil zmage, v šestem kolu tudi proti VM Mateju Šebeniku. Ob tem je osvojil še drugo mesto v konkurenci državnega prvenstva v menjalnem šahu skupaj z mladim Denisom Vahom iz kluba En Passant iz Ljubljane. V tej disciplini izmenjaje vlečeta poteze dva šahista in glede na Denisovo mladost je tudi to lep uspeh.
Končni vrstni red v disciplinah, kjer so nastopili člani ŠD Ptuj:
Fide turnir: 1. Andraž Šuta, ŠD Ptuj, 2. Hana Nemec, ŠD Radenska-Pomgrad, 3. Jaka Ju-van, ŠK Slovenj Gradec (vsi po
5 točk, vendar je vrstni red določil dodatni kriterij) ... 8. Tomaž Šuta, ŠD Ptuj 4 točke itd.
DP v šahu 960: 1. VM Jure Borišek, ŠD Ptuj, 8 točk, 2. Juro Zorko, ŠK Krka N. mesto, 7, 3. Jernej Skuhala, ŠD Radenska-Pomgrad, 6,5 itd.
DP v menjalcu: 1. Jaka Ju-van, Slovenj Gradec/David Ste-vanič, Kočevje, 6 točk, 2. Jure Borišek, DŠ Ptuj/Denis Vah, ŠK En Passant LJ, 5 točk, 3. Teja Vidic, ŠK Komenda/Petra Kajžer, ŠK Tomo Zupan Kranj, 5 točk itd.
Kadetsko DP: Ptujski ekipi sedmo mesto
V zadnjem času se šahovska tekmovanja v organizaciji Šahovske zveze Slovenije kar vrstijo. V Moravskih Toplicah je potekalo 17. ekipno kadetsko državno prvenstvo za fante in dekleta do 16. leta starosti. Po dolgem času je z ekipo kadetov nastopilo tudi ŠD Ptuj, ki je ob koncu osvojila solidno 7. mesto, kar je samo mesto slabše od začetne pozicije.
Pod vodstvom glavnega trenerja in vodja ekipe MM Danila Polajžarja so nastopili Andraž Šuta, David Murko in Matjaž Zupanič. V prvih dveh kolih so remizirali z ekipo Nove Gorice in Novega mesta, nakar so v tretjem kolu premagali drugo ekipo Komende s kar 3:0. Zmago z 2,5:0,5 so dosegli še v petem kolu proti drugi ekipi Radenske Pomgrad, poraz z 2:1 pa so morali priznati v četrtem kolu proti prvi ekipi Komende in v zadnjem, šestem proti Krškemu. Najboljši rezultat je dosegel David Murko, ki je s 4,5 točke na drugi šahovnici osvojil 3. mesto, Andraž Šuta na prvi šahovnici je zbral 3,5 točke in bil peti, Matjaž Zupanič na tretji šahovnici pa je bil z 2,5 točke osmi.
Končni vrstni red: 1. ŠK Komenda Popotnik 12,5 točk, 2. ŠD Kraka 11,5, 3. ŠD Radenska Pomgrad 11,5 ... 7. ŠD Ptuj 10,5 itd.
Silva Razlag
petek • 23. maja 2014	Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov	štajersteTEBlOK 13
za zdravje
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas
BMHHIRlig
primorske novice štajerski TEDNIK VESTNIK
Foto: Črtomir Goznik
Koraki, ki pomenijo zdravje
Vsi si želimo biti zdravi in ostati zdravi. Pogosto slišimo, da je zdravje naše največje bogastvo, tudi v raziskavah vrednot ga postavljamo na najvišja mesta. Povsem drugo pa so naša vsakdanja ravnanja, ki so pogosto nekaj povsem drugega, samo ne zdrava. V modi je hitra hrana z veliko skritih maščob, soli, h kateri se priležejo tudi nezdravi napitki. Potrošniško naravnan porabnik se ji skorajda ne more upreti. Tudi pri tej hrani je že skoraj tako kot pri modnih blagovnih znamkah, da mora biti del tvojega vsakdana, sicer si 'out'. Nezdravo prehranjevanje in druge škodljive razvade so eden glavnih razlogov za debelost. Tudi Slovenci že sodimo med narode s preveliko težo, zlasti med mladimi je že veliko debelih. Tako kot smo jo pridobili, naj bi jo tudi zmanjšali, s potrošniško naravnanimi čudežnimi tabletkami in napitki. Če boste v teh dneh listali po slovenskih revijah, se ne boste mogli načuditi, kaj vse ponujajo za izgubo kilogramov in za izoblikovanje naših teles, da bomo blesteli v novi poletni sezoni. Tistih najbolj preprostih receptov pa ni nikjer oz. se pojavljajo
občasno, podobno kot v političnih kampanjah, v katerih tudi gre zgolj bolj za zaslužek kot za resne spremembe. Že če bi vsi zajtrkovali, zdaj bojda redno zajtrkuje le polovica Slovencev, še manj, tretjina, jih ima dopoldansko malico, le kosilo je tisti obrok, ki ga večina Slovencev ne izpusti, bi za svoje zdravje lahko naredili veliko. Analiza prehranskih navad Slovencev pa je tudi pokazala, da se hranimo neuravnoteženo, da je v naših obrokih, ki jih je absolutno premalo, preveč ogljikovih hidratov, maščob, soli. Tudi redna telesna aktivnost ni nekaj, na kar bi prisegali. Ni nujno, da hodimo v fitnes centre. Za svoje zdravje bomo naredili veliko, če se v službo ne bomo peljali z avtomobilom, če bomo šli peš ali se peljali s kolesom, se izognili dvigalu. Doma bomo nakopičene kalorije kurili s čiščenjem in pospravljanjem, z delom okrog hiše in na vrtu ter s sprehodi v naravo. Prav vrtičkarstvo je zdrava in najcenejša naložba v naše zdravje. Potrebujemo le motiko, roke in veliko navdiha. Z delom na vrtu bomo pridelali zdravo hrano, se gibali, ob tem pa tudi zmanjšali
stroške za nakup zelenjave in sadja, brez katerih ni zdravih dnevnih obrokov. S temi preprostimi vsakodnevnimi ravnanji, ki so vsem na očeh in vsem dostopna, bomo največ naredili za svoje zdravje, mimo vseh zdravniških in še kakšnih drugih receptov. Vse to nas bo tudi duševno in čustveno sprostilo, navdalo s pozitivno energijo, pozitivnim razmišljanjem. Ko se bomo spravili v red in ne bomo več izpuščali dnevnih obrokov, se izgovarjali, da zjutraj ne moremo jesti oz., da nimamo časa, da sta naša najboljša notranja prebujevalca kava in cigareta, bo vse postalo naenkrat lepše, naše življenje pa kakovostnejše. Odprl se nam bo svet okrog nas, veseliti se bomo začeli slehernega življenja okrog nas, videli tisto, kar bi morali videti že zdavnaj, ker je bilo vedno z nami, a ker nas je zaobjel stres in uničujoč življenjski ritem, tega nismo bili sposobni zaznati.
Dnevno dozo zdravja bomo v teh dneh že lahko užili z domačimi jagodami in češnjami.
Majda Goznik
14 Štajerski1TEDNIK
Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
petek • 23. maja 2014
Za DOBER dan
ORIGINALNA RESCUE® MEŠANICA
Mešanica 5 Bachovih cvetnih esenc kot pomoč v čustveno zahtevnih stanjih in izzivih vsakdanjika.
M
_
¡n LAHKO noč!
RESCUE NIGHT® MEŠANICA
U
""i
Izdelki so na voljo v lekarnah ifi- Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
HOMEOPATIJA
SPQDBÜJA TELQ, DA SE POZDRAVI SAMO
Preizkušen, varen in povsem naraven sistem zdravljenja.
Več o homeopatiji v priročniku DRUŽINSKI HOMEOPATSKI VODNIK.
Homeopatska zdravila in priročnik so na voljo v lekarnah.
-)jC-AdriaPharm
www.adriapharm.com
AdriaPharm d.o.o,Prešernov trg 1, 1000 Ljubljana
Hrib, d. o. o., odločili ponuditi tudi program ekološko pridelanih živil, ki smo jih združili pod blagovno znamko
Bioboom.
12.
Poli maraton
VSE POT, VODUO NAP;^
'i
14. junija
več na www.poli.si
Poskusite naš hrustljavi jabolčni čips
ter sočne posušene jabolčne krhlje in posušene hruškove krhlje!
Vsi izdelki so brez dodanega sladkorja,
brez dodanih maščob, brez konzervansov in brez glutena!
Težave s sklepi? Nič več!
Veste zakaj se Tone z veseljem igra s svojo vnukinjo?
"Najhujši je občutek, ko ti bolečina omeji gibanje in začutiš, da ne zmoreš več. FlexiForce mi je priporočila moja hčerka. V delovanje izdelka sprva nisem verjel. Pa sem si rekel, da tako ali tako nimam kaj izgubiti in sem ga naročil. Poklical sem na njihovo brezplačno številko in na drugi strani mi je prijazna Sensilab svetovalka vse lepo razložila. Tiste prve učinke sem začutil po mesecu dni redne uporabe. Koleno je manj bolelo in zopet sem lahko delal na vrtu in v okolici hiše. Najbolj pa sem bil vesel, da sem se lahko spet
posvetil moji zelo živahni desetmesečni vnukinji."
Tone, 58 let, Kamnik
FlexiForce
plus
•	ustavi bolečine v sklepih
•	izboljša gibljivost
•	zavira vnetne procese
Kako deluje FlexiForce?
Izdelek FlexiForce plus vsebuje tri učinkovine, ki olajšajo bolečine v sklepih in povečajo njihovo gibljivost že v prvem mesecu uživanja. Kolagen tipa 2 prispeva k obnovi sklepnega hrustanca, hialuronska kislina služi kot mazilo sklepnega hrustanca ter hondroitin sulfat spodbuja tvorbo hrustanca. Na to kombinacijo je narejenih ogromno kliničnih študij, ki dokazujejo da je ta kombinacija res izjemno učinkovita.
Ob nakupu dveh izdelkov vam tretjega podarimo! ^na: 65,70 €
AKCIJSKA CENA: 43,80 €
Pokličite in si zagotovite posebno ponudbo zdaj!
(((• 080 99 81}
>i SENSILAB'
misli Zdravo
petek • 23. maja 2014
Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
štajersteTEBlOK 15
m
libertaselit
Poliklinika Libertas Elit je butična stomatološka poliklinika, ki strmi k zagotavljanju najsodobnejše zobozdravstvene oskrbe z osebno noto. Je ena redkih poliklinik na Hrvaškem, ki Vam nudi vse storitve i pod eno streho. Najsodobnejši diagnostični center za dentalno radiologijo ter lasten zobotehnični laboratorij v katerem njihovi ^strokovnjaki izdelujejo vaš nov nasmeh, brez čakalnih dob.
Obiščite spletno stran www.zobnaambulanta.si
ali pokličite 031 600 550 in se prepričajte o zelo ugodih cenah storitev.
NOVO
00
00
rajte termin za brezplačni pregled.
Posebna ponudba velja do 15.6.2014, zato ne odlašajte in si čimprej rezerviraj' i_
SPECIALISTI ZA PROTETIKO IN I IVI PL ANTOLOGIJO
W p' ife*
I
Poliklinika CI FAS ELIT Domagojeva TJ, 10000 Zagreb, Hrvaška
Hiperbarična kisikova komora
v Sebenjah pri Tržiču TONE ANTON JAZBE
Hiperbarična kisikova komora je tlačna posoda, v kateri človek praktično »plava« v kisiku, saj se v komoro dovaja 100-odstotni medicinski kisik. Učinek je zato boljši in hitrejši kot pri drugih mehkih komorah, kjer se kisik dovaja le preko maske.
Hiperbarična kisikova terapija lajša in blaži vrsto zdravstvenih težav, učinkuje protistresno, krepi imunski sistem, blagodejno vpliva na živčni sistem, zavira proces staranja celic, razstruplja telo, pri športnikih odpravlja utrujenost po napornih treningih, naredi mišice bolj prožne in pripravljene na večje obremenitve, hitrejše celjenje in okrevanje po poškodbah. Naš zdravnik opravi obvezni pregled pacienta in odredi zdravljenje, terapije pa se izvajajo pod nadzorom medicinske sestre in/ali upravljavca komore.
Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da je HBO terapija priporočljiva za vsakogar, še posebno po petdesetem letu starosti, ko se zaradi procesov staranja slabšajo fiziološke funkcije organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe iz okolja. HBOT spodbuja in krepi ravnovesje v telesu ter s tem izboljša fizično počutje posameznika.
Po nekajmesečnem poizkusnem obratovanju imamo že veliko pozitivnih rezultatov na področju športa, glavobolov, migren, ran in kronične utrujenosti.
1.	MIGRENA: Bolnika je vrsto let bolela glava, ponoči ni mogel spati niti sedeti. Po 21 terapijah že več mesecev nima glavobolov.
2.	RANE: Eno leto in pol je imela odprto rano na nogah. Po sedmih terapijah se je rana zacelila.
3.	PREUTRUJENOST: Po desetih terapijah je utrujenost popolnoma prešla.
4.	ZDRAVJE IN POČUTJE: Starejša gospa (84 let) zaradi bolečin v rokah dve leti ni mogla vzdigniti rok. Po štirih terapijah se je že pokazal napredek in jih je lahko vzdignila.
Stranke, ki zaradi obolenja potrebujejo večje število terapij ali so v slabem finančnem položaju (dohodki manjši od 400 evrov), imajo 10 odstotkov popusta, kar velja tudi za člane dobrodelnih organizacij ter prostovoljnih društev.
Več o hiperbarični kisikovi terapiji lahko izveste na internetni strani: http://membership.uhms.org/ ali nas pokličite na telefonsko številko: 040 750 639 oziroma pošljite e-pošto na naslov: hbot.jazbec@gmail.com.
EOM 0%
* Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera 0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej. Akcija financiranja velja do 31. avgusta 2014 pri vseh pooblaščenih trgovcih Suzuki.
Povprečna poraba goriva: 4,2 ■ Emisije CO2: 110 - 135 g/km. Slika je simbolična.
5,9 l/100km.
Suzuki Slovenija
www.suzuki.si
0803449
BREZPLAČNI INFO
16 Štajerski1TEDNIK
Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
petek • 23. maja 2014
r
Dormeo
hn/^Ar« rl Ar«AAi i / A A
potrebuješ kakovosten počitek. Ležišče AIR LUX ti nudi prav to: več boljšega spanca v krajšem času."
KUPON
ZA BREZPLAČNO
ODEJO DIAMONDS
Izberite svoje ležišče Dormeo in podarimo vam dekorativno odejo Diamonds (140x200 cm).
s*»
O i«
i10 I 60

CleanEffect"
TEHNOLOGIJA
v primerjavi z ležiščem Iz bloka pene In spominske pene
mmmm» >
Darilo prejmete le ob predložitvi kupona. Unovčite ga lahko v trgovinah Dormeo In Top Shop do 15. junija 2014. Akcija velja za vsa ležišča Dormeo razen za ležišče Aloe Vera ter nadomestna In otroška ležišča. Akcije se med sabo Izključujejo.
NE SPREGLEJTE TUDI TE ENKRATNE PONUDBE

Vzglavnik Love
s prešitjem v obliki srčkov
►	s poljubno nastavljivo višino
►	alergikom prijazno polnilo vvellsleep®
►	izvirno in uporabno darilo za vaše najdražje
nAQII ob nakupu dveh U/^fll Lw vzglavnikov Love

V MAJU CVETI LJUBEZEN!
Izberite 2 vzglavnika LOVE po posebni ceni in prejmite še darilo!
2x bombažna prevleka
z dekoracijo srca +
1x pisalo za tekstil
za vaše osebno posvetilo
Ponudbi veljata v vseh trgovinah Dormeo in Top Shop po Sloveniji: Ljubljana: BTC City, Dvorana 4 / pasaža Maximarket / Litostrojska 52 / Celje: Citycenter / Kamnik: Qlandia / Kranj: HP Mercator Primskovo / Koper: Tuš center / Krško: Ulica 11. Novembra (TCKrško)/ Maribor: ŠtajerTrade d.o.o., Industrijska27 / Murska Sobota: Lendavska 66 b (nasproti BTC) / Novo mesto: Qlandia / Ptuj: Qlandia / Velenje: Center Nova / Zagorje: Kidričeva 15.
petek • 23. maja 2014
Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
štajersteTEBlOK 17
Kaj pomeni zdrava prehrana?
Prehrana in zdravje sta tesno povezana. S pravilnim prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in hkrati preprečujemo bolezni, kot je zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan sladkor v krvi ter debelost. Vse našteto pa so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih bolezni, rakavih bolezni, sladkorne bolezni tipa II in številnih drugih.
V otroštvu in adolescenci je optimalna prehrana bistveni predpogoj za zdrav telesni in duševni razvoj. Te prehranjevalne navade vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi!
Zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja. O optimalni prehrani govorimo takrat, ko dnevna prehrana ustreza potrebam, tako količinsko (energijski vnos) kot tudi po sestavi (vnos vseh potrebnih hranilnih snovi).
Da ljudje sploh lahko delamo, potrebujemo energijo, ki nam jo zagotavljajo ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, ki jih zaužijemo s hrano. Novejša enota za merjenje energije je džul (J) oziroma kilo džul (kJ), stara enota pa je kalorija (cal), v praksi se uporablja kilo kalorija kCal, za preračun še podatek, 1 kcal= 4.2 kJ.
Energijske potrebe so pri posamezni-
kih zelo različne, saj so močno odvisne od starosti, spola, telesne zgradbe in telesne aktivnosti! Uravnotežena prehrana je v veliki meri sestavljena iz ogljikovih hidratov (50-55 % energijskih potreb), ki jih zaužijemo predvsem z žiti, zelenjavo, krompirjem in sadjem ter iz manjšega deleža maščob (med 20-35 %dnevnih energijskih potreb) predvsem iz rastlinskih maščob. Približno 10-15 % energije bi morali pridobiti iz živalskih in rastlinskih beljakovin. Enolično prehranjevanje ter prehrana z visoko energijsko gostoto, ki navadno vsebuje veliko maščob (maslo, margarina, ocvrta hrana) in enostavnih sladkorjev (sladkarije, sladke pijače, čokolada), lahko dolgoročno vodi tudi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Če v jedilnik ne vključujemo zadostnih količin sadja in zelenjave, pa lahko pride tudi do pomanjkanja posameznih vitaminov!
Novejše smernice
Danes seveda še vedno potrebujemo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, toda viri in razmerja med omenjenimi hranilnimi snovmi so drugačni kot nekoč. Kako torej sestaviti krožnik zdrave prehrane? Strokovnjaki iz univerze Harvard svetujejo naslednje:
ORIGINALNE BACHOVE KAPLJICE IN RESCUE®
ČUSTVENI ZAVEZNIK V STISKAH VSAKDANA
Stres je danes eden od poglavitnih vzrokov za številna bolezenska stanja in zmanjšano kakovost življenja. Le redki se stresnim okoliščinam v sodobnem ritmu življenja lahko povsem izognejo. Bachove kapljice učinkovito delujejo proti stresu ter blažijo različne čustvene stiske posameznika. Cvetne esence pomagajo, da se v kriznih trenutkih, npr. pred izpitom, umirimo in ohranimo mirno glavo. Po svetu se jih za lajšanje tegob vsakdanjika poslužujejo milijoni uporabnikov iz več kot 45 držav.
Dr. Edward Bach, britanski zdravnik in homeo-pat je v 30-ih letih prejšnjega stoletja iskal zdravila za zdravljenje vzrokov bolezni in ne zgolj za odpravljanje bolezenskih simptomov. Njegova želja je bila najti neškodljivo zdravilo, ki bi ljudem zares pomagalo. Rešitev mu je ponudila narava. Prepoznal je 38 osnovnih čustvenih stanj in vsakemu izmed njih pripisal ustrezno cvetno esenco. Za izdelavo le te je uporabil cvetove divje rastočih rastlin in dreves ter izvirsko vodo. Te cvetne esence so danes znane kot Bachove kapljice, osnova zdravljenja pa je prenos energije z
nezaupanje vase in se samozavestno izrazimo bodisi na pisnem oziroma ustnem delu izpita. Esenca Rdečega kostanja pa staršem olajša skrbi, ki jim jih v tem obdobju povzročajo otroci. Bachove kapljice ne nadomeščajo klasičnega zdravljenja z alopatskimi zdravili, ampak ga dopolnjujejo. Lahko jih kombiniramo tudi s home-opatijo ali z drugo obliko komplementarnega zdravljenja. Pomembna prednost Bachovih cvetov je tudi dejstvo, da ne morejo škoditi in jih lahko s pridom uporabljajo tudi nosečnice in otroci. Enostavnost uporabe omogoča posamezniku, da
Dr. Bach je razvil tudi mešanico petih cvetnih esenc imenovano RESCUE®, ki se uporablja kot tako imenovana »čustvena prva pomoč«. RESCUE® izdelki pomagajo pred, med in po stresih in šokih, vznemirjenosti, žalosti, obupu, jezi in ostalih čustveno zahtevnih stanjih. RESCUE® NIGHT izdelki pa pomagajo pri težavah s spanjem, ki so posledica naše čustvene napetosti. RESCUE® oz. RESCUE® NIGHT izdelki so v lekarnah na voljo v obliki kapljic in razpršila ter kreme in pastil.
rastline preko njenih cvetov v kapljice. Prav energijski zapis posameznih rastlin na posameznika deluje tako, da povrne notranje ravnovesje ter omogoča lažje preoblikovanje negativnih vzorcev vedenja v pozitivne.
Zaključek ocenjevalnega obdobja in vpis na srednjo šolo ali fakulteto je lahko povezan s tremo, tesnobo in utrujenostjo. Esenca Oljke nam npr. pomaga, da hitreje obnovimo življenjsko moč in energijo. Esenca Srobota okrepi zbranost misli. Esenca Macesna omogoča, da premagamo
si mešanico cvetnih esenc primernih njegovemu trenutnemu čustvenemu stanju izbere sam, ali pa izbiro prepusti farmacevtu v lekarni oziroma specializiranemu Bachovemu svetovalcu.
Več na www.adriapharm.com
->£AdriaPharm
www.adriapharm.com
AdriaPharm d.o.o,Prešernov trg 1, 1000 Ljubljana
1.	polovica zdravega krožnika mora biti sestavljena iz sadja in zelenjave (pri tem se ne upošteva krompir). Izberemo čim bolj pisano in ekološko sadje in zelenjavo;
2.	četrtina krožnika mora biti namenjena polnozrnatim žitom. Danes žita niso pomembna le zaradi energije, temveč tudi zaradi vlaknin in uravnavanja sladkorja v krvi;
3.	preostala četrtina krožnika je namenjena beljakovinam. A ne katerim koli, temveč zdravim beljakovinam: ribam, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, belemu mesu ali pa ekološko pridelanim soji, fižolu in drugim stročnicam, ki so bogate z beljakovinami.
Začnimo dan z zajtrkom. Zalsti je to pomembno pri otrocih in mladostnikih (z raziskavami so ugotovili, da kar 57
odstotkov mladostnikov ne zajtrkuje). Dva dnevna obroka hrane sta lahko hladna, npr. malica ali večerja. Zaporedje obrokov je odvisno od družinskih navad. Glavni sestavini zajtrka sta kruh oz. žita (na primer musli) in mleko, k temu pa dodamo presno hrano v obliki zelenjave in/ali sadja. Topel obrok je najprimernejši, če je sestavljen predvsem iz krompirja, (naravnega) riža ali (polnozrnatih) testenin z zelenjavo ali solato. Omenjene jedi lahko kombiniramo še z ribami ali mesom, ki telesu zagotavlja železo in cink, ribe pa so vir joda in vitamina D kot tudi beljakovin. S svežim sadjem in zelenjavo, ki jo zaužijemo za malico, lahko povečamo vnos vitaminov in mineralov v telo, z mlekom in mlečnimi izdelki pa dobimo dragocen kalcij.
K splošnemu dobremu počutju ne prispeva samo kakovostna in uravnotežena
prehrana, temveč tudi gibanje!
Smiljana Markež, mag. farm., JZ Lekarne Ptuj
Želite
shujšati? j
Morda le preoblikovati vašo postavo?
ÏM-U k
■ it	A U	' >'/
î i à ï 'S ; &\ k \ A ¡Suif - -
Prijavite se v brezplačno POLETNO PREOBRAZBO!
S pomočjo osebnega trenerja Tomaža Pivca
boste v mesecu dni spremenili prehrambene
navade, začeli trenirati in po plaži zakorakali
samozavestni in lepi.
V POLETNO PREOBRAZBO se prijavite z
izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio
Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj,
ali pošljete elektronsko sporočilo na
radioptuj@radio-tednik.si.
Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 26.
maja do 10.00.
Izbrali bomo tri kandidate, ki jih bomo telefonsko obvestili o izboru v ponedeljek, 26. 05. 2014.
Ime in priimek: _
Naslov, kraj:_
Starost: _
Višina in teža:
Telefonska številka: _
Kaj vam povzroča največje preglavice pri izgubi telesne teže:
Zakaj ste se prijavili v akcijo in zakaj naj izberemo prav vas:
18 Štajerski1TEDNIK
Za zdravje - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
petek • 23. maja 2014
Ustna higiena se začne pri prvem zobku
Splošno znano je, da je za zobe treba ustrezno skrbeti. S pravilno ustno higieno namreč mnogokrat preprečimo potrebo po kasnejšem zdravljenju. V spodnjih vrsticah vam tako ponujamo nasvete za pravilno in učinkovito skrb zob tako pri otrocih kot odraslih.
Za lep nasmeh in zdravje ustne votline je bistvena redna in temeljita ustna higiena. „Ob njenem pomanjkanju ne trpijo samo zobje in obzobna tkiva, ampak se pojavijo tudi številne druge neprijetnosti, kot so posledične bolečine, ustni zadah, različne zdravstvene težave ... Zato je toliko pomembneje, da skrbimo za ustno higieno redno in na pravilen način," je pojasnil zobozdravnik Boris Bombek.
S tem so seveda močno povezani pripomočki, ki jih pri tem uporabljamo. Zobna ščetka je lahko ročna ali električna. Pri ročni moramo biti pozorni na število njenih ščetin - več jih namreč ima, bolj bodo zobje po umivanju čisti, kajti njene ščetine so tiste, ki neposredno čistijo. Zavedati pa se moramo, da samo s čiščenjem zob s ščetko očistimo le 3/5 zobnih površin, torej jih ostane 40 odstotkov neočiščenih. „Ravno na teh medzobnih površinah naših zob zobozdravniki srečamo največ zobne gnilobe in najgloblje parodontalne žepke," je dodal sogovornik.
Za čiščenje teh mest je tako ob običajnih pogojih najprimernejša zobna nitka, ki poskrbi za učinkovito in zadostno čiščenje medzobnih prostorov. Enakovredna ji je tudi medzobna ščetka, s katero dosežemo tista mesta, ki jih navadna ščetka ne. Posebej primerna je za tiste s fiksnimi ortodontskimi aparati, implanta-ti in malo večjimi medzobnimi prostori.
Poleg primernih pripomočkov je pomembna tudi tehnika čiščenja. Če je ta napačna, lahko namreč hitro poškodujemo dlesen ali celo obrabimo zobe. Po Bombekovih besedah naj bi zobe najprej znitkali: „Sprva uvedemo nepovoščeno

navadno nitko v medzobni prostor z žagajočimi gibi, tako da preidemo kontakt med zobmi. Nato naslonimo nit na sprednji zob in ga podrgnemo z nitko gor ter dol trikrat, enako naredimo v istem medzobnem prostoru na zadaj-šnjem zobu."
Potem nadaljujemo s ščetkanjem. Pri tem obstaja več tehnik, tudi drugačnih od tiste, ki so nas jo po navadi učili, torej od dlesni proti zobu. „Z mehko ščetko se priporoča tehnika „dlesninega žleba", kjer prislonimo ščetine na zob in dlesen proti dlesni nekje pod kotom 45 stopinj in nato z rahlimi krožnimi gibi čistimo področje ob zobnem vratu. Na ta način učinkovito odstranimo zobne obloge ob robu dlesni in nekoliko pod dlesen v „dlesnin žleb" ali kot ga mi imenujemo sulkus," je dejal Bombek.
Zobje morajo biti temeljito očiščeni dvakrat na dan. Še več časa in napora za vzdrževanje ustne higiene pa je potrebnega pri pacientih s fiksnim ortodont-skim aparatom ali kakršno koli protetiko. Takrat je v ustih več kotičkov, v katerih se lahko nalagajo zobne obloge. Brezhibno ustno higieno morajo nekateri vzdrže-
£



Otroške zobke je priporočljivo ščetkati dvakrat na dan, še posebej moramo biti pozorni ob izrasti stalnih šestic nekje v šestem letu otrokove starosti. Te namreč izrastejo za mlečnimi peticami, zaradi česar jih starši pogosto spregledajo in tako ne očistijo.
Otroštvo pa je seveda tudi čas, ko so nam posebno ljube sladkarije. Katere hrane naj bi se otroški zobje izogibali?
„Težava ni sladka hrana, ampak sladka in lepljiva ves dan, torej večkratni sladki obroki ali celo sladkan čaj, ki je na voljo vati tudi zaradi notranjih dejavnikov, kot ves dan ali celo čez noč. V kombinaciji s so hormoni in drugi mehanizmi. To so pacienti s parodontalno in sladkorno boleznijo, najstniki ter nosečnice.
Kaj pa otroci?
Pri njih moramo že vse od pojava prvega zobka ustrezno skrbeti za zdravje ustne votline.
»Običajno jim nekje pri šestih mesecih izrastejo prvi spodnji sekalci. To je tudi čas za začetek njihovega čiščenja. Seveda pa se priprave začnejo že prej. Pred izrastjo prvih zob je priporočljivo otroku dati zobno ščetko, s katero naj se igra, da se že pred izrastjo zobkov privadi na neko novo dogajanje v ustih," je razložil doktor dentalne medicine.
Umivanje zob običajno ni najljubše otrokovo opravilo, vendar je pomembno, da so starši vztrajni. Seveda naj ne umivajo na silo, lahko pa uporabijo malo domišljije - ob tem opravilu lahko zraven povedo kakšno pravljico ali uprizorijo lutkovno predstavo s ščetko in pasto.
„Če pa v začetku nikakor ne gre umiti zob s ščetko, jih vsaj obrišemo z vlažno gazo ali pa uporabimo posebne silikonske naprstnike, ki imajo na koncu silikonske ščetine," je dejal Bombek.
Kdaj k zobozdravniku?
Zobozdravnika je seveda priporočljivo obiskati tudi takrat, kadar nimamo težav z zobmi.
Zobozdravnik bo pregledal naše zobe ter odstranil morebitne trde obloge (zobni kamen), ki jih sami ne moremo. Prav tako nas bo seznanil s pravilno tehniko čiščenja in nas opozoril na individualne posebnosti v naših ustih - noben zobni lok ni namreč isti kot drugi.
Na splošno naj bi za vzdrževanje ustnega zdravja zobozdravnika obiskovali vsakih šest mesecev. „Tako se lahko pravočasno ugotovi, če se je kje na zobeh začel karies (luknjica), prav tako pa so redni obiski priložnost za ugotavljanje zdravja obzobnih tkiv in številnih drugih težav, kot so, na primer, bolezni ustne sluznice in podobno. Sicer pa je interval ponovnega obiska treba individualno prilagoditi, saj številna stanja v ustih zahtevajo krajši čas med obiski. Tudi nastajanje zobnega kamna je pri posameznikih zelo različno in večkrat ga je treba odstranjevati pogosteje kot na šest mesecev," opozarja Boris Bombek.
slabo higieno lahko zobna gniloba hitro uniči krone mlečnih zobkov. Zaostale korenine pa je treba izpuliti. Priporoča se, da se en dan v tednu nameni uživanju sladke hrane, recimo sladki ponedeljek, ali pa da se po vsakem sladkem obroku zobje čim prej umijejo," je nadaljeval Boris Bombek in povedal še, da je med najpogostejšimi težavami, s katerimi se spopadajo otroški zobki, prav zobna gniloba oziroma karies.
Polona Ambrožič
Nogomet • Reprezentanca
Prvič Rotman in Janža
Šport, šport mladih
Strelstvo • Interliga - MK pištola 50 m
Venta in Bučan znova na vrhu
Foto: Simeon Gönc
Močna zasedba strelcev SD Kovinar Ormož, z leve strani Emerik Hodžic, Kevin Venta in Blaž Kunšek, je na uvodnih dveh turnirjih MK Interlige dosegla dve zmagi. Med posamezniki je bil aktualni prvak lige Kevin Venta dvakrat drugi.
petek • 23. maja 2014
Selektor slovenske reprezentance Srečko Katanec je v sredo na novinarski konferenci na Debelem rtiču objavil seznam igralcev, ki bodo odpotovali na južnoameriško turnejo, kjer se bo slovenska reprezentanca pomerila z Urugvajem v Monte-videu in Argentino v La Plati pri Buenos Airesu.
Katanec je ob težavah s poškodbami nekaterih standardnih reprezentantov vpoklical dva novinca iz prve slovenske nogometne lige. V Južno Ameriko tako potujeta Rajko Rotman (Rudar Velenje) in Erik Janža (Domžale). Rajko Rotman je v preteklosti igral tudi za Aluminij.
Zaradi zdravstvenih težav sicer manjkajo nekateri standardni igralci, med njimi Valter Birsa, Zlatan Ljubijankic, Rene Krhin, Tim Matavž, ni pa niti Jasmina Handanovica. Pod vprašajem sta - zaradi obveznosti v srbskem oziroma poljskem prvenstvu, ki še nista končani - tudi še Nejc Pečnik in Dalibor
VGP Drava vendarle na vrhu!
S tekmami 13. kroga se je končala spomladanska podjetniška liga 2014. Ta je ponudila zelo razburljiv konec tekmovanja, daljšo pa so na koncu vendarle potegnili člani ekipe VGP Drava, ki so bili na vrhu praktično skozi celotno sezono. Ob koncu so z nekaterimi spodrsljaji sicer ogrozili zmago, a so na koncu vendarle zmogli dovolj koncentracije in znanja, da so se veselili končnega 1. mesta (nazadnje so slavili jeseni leta 2012). Zelo izenačeno je bilo tudi v boju za naslednja mesta, prav v zadnjem krogu je namreč prišlo do spremembe tik pod vrhom, kamor se je z visoko zmago proti ekipi Elektra Maribor zavihtela branilka naslova, ekipa Saška bar. »Bronasto medaljo« so si v premierni sezoni zagotovili člani ekipe Slovenske gorice, ki so s tem zagotovo naj-prijetnejše presenečenje lige. Na nehvaležnem 4. mestu je obstala ekipa MO Ptuj, tik pod njo pa Gostišče Iršič. Tudi drugi novinci, Bowling center Ptuj, so lahko zadovoljni s 6. mestom. Od 7. do 10. mesta so se zvrstile stalne članice lige, Tames, Radio-Tednik, Talum in Elektro Maribor. Precej sta napredovali ekipi Boxmarka in Lekarn Ptuj, ki sta se na nekaterih posameznih tekmah predstavili v zares dobri luči.
V zadnjem krogu so bili sicer povprečno doseženi najvišji rezultati sezone. Za uvrstitev na lestvico najboljše deseterice je bilo treba doseči rezultat 762 in več, mejo 800 pa so presegli štirje igralci. Najvišje je tokrat posegel Sašo Vidovič (843), ki je v neposrednem dvoboju ugnal tudi očeta ... Ekipno sta se kar dve ekipi približali meji 3000 podrtih kegljev: MO Ptuj z rezultatom 2987 in Saška bar 2985.
Najvišje povprečje v celotni ligi je sicer imela ekipa Saška bar (172,6), sledi MO Ptuj (171,9), šele na 3. mestu najdemo zmagovalko lige, ekipo VGP Drava (170,2). Med posamezniki je 1. mesto znova premočno osvojil Črtomir Goznik (Radio-
Stevanovic, ki sta sicer na seznamu.
Seznam za Urugvaj in Argentino:
-	vratarji: Samir Handanovic (Inter), Jan Oblak (Benfica), Vid Belec (Olhanense);
-	branilci: Gregor Balažic (Karpati Lvov), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Hapoel Tel Aviv), Erik Janža (Domžale), Bojan Jokic (Villarre-al), Miral Samardžic (Šerif Tiraspol), Martin Milec (Maribor);
-	vezisti: Josip Iličic (Fiorenti-na), Andraž Kirm (Groningen), Jasmin Kurtic (Torino), Dejan Lazarevic (Chievo), Aleš Mertelj (Maribor), Nejc Pečnik (Crvena zvezda), Rajko Rotman (Rudar Velenje), Dalibor Stevanovic (Slask Vroclav), Andraž Struna (Giannina), Kevin Kampl (Red Bull Salzburg);
-	napadalca: Roman Bezjak (Ludogorec), Milivoje Novakovic (Shimizu S-Pulse).
sta
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Sašo Vidovič (Saška bar) 843, 2. Robert Šegula (Tames) 818, 3. Jani Kramar (DaMoSS) 815, 4. Črtomir Goznik Radio-Tednik Ptuj 814, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 789, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) in Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) oba 770, 8. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 765, 9. Gregor Milo-žič (Saška bar) in Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) oba 762.
Tednik) s povprečjem 203,2! Drugouvrščeni Jani Kramar (Da-MoSS) je povprečno na igro podrl 190 kegljev, Igor Gaber (MO Ptuj) še nekaj manj.
REZULTATI 13. KROGA: Talum - Mestna občina Ptuj 2:6, VGP Drava - Boxmark Team 7:1, Tames - Slovenske gorice 5:3, SKEI Ptuj - Lekarne Ptuj 6:2, DaMoSS - Gostišče Iršič 1:7, Elektro Maribor - Saška bar 1:7, Radio-Tednik Ptuj - Bowling center Ptuj 4:4.
1. VGP DRAVA	13	2725	71	170,2
2. SAŠKA BAR	13	2985	69	172,6
3. SLOV. GORICE	13	2549	67	162,3
4. MESTNA OBČ. PTUJ 13		2987	66	171,9
5. GOSTIŠČE IRŠIČ	13	2895	65	162,8
6. BOWLING CENTER 13		2600	59	163,0
7. TAMES	13	2759	57	167,1
8. RADIO-TEDNIK	13	2604	53	160,9
9. TALUM	13	2705	50	158,5
10. ELEKTRO MB	13	2793	49	160,2
11. SKEI PTUJ	13	2513	44	159,7
12. DAMOSS	13	2726	39	158,6
13. BOXMARK TEAM	13	2283	23	144,2
14. LEKARNE PTUJ	13	2096	16	133,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 203,2, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 190, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 186,9, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,3, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 183,9, 6. Robert Šegula (Tames) 182, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 179,3, 8. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 177,8, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 176,5, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 175,8.
JM
Z uvodnima turnirjema v Radovljici in Rečici se je začela sedma sezona malokalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m. Posamični naslov prvaka brani ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ekipno lovoriko pa so si v pretekli sezoni priborili strelci Kopa-čevine iz Škofje Loke. Ekipni rekord lige s 1644 krogi so v letu 2010 postavili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, posamična rekorderja lige sta s 563 krogi trikratni prvak Boštjan Simonič iz leta 2011 ter Škofjeločan Simon Bučan iz leta 2013, sicer posamični prvak v letu 2010.
Na uvodnem turnirju v Mošnjah pri Radovljici, domačem strelišču škofjeloških strelcev Kopačevine, je zmago slavil domačin Simon Bučan s 543 krogi, rezultat zmagovalca pa je izenačil Kevin Venta. Najboljša strelca uvodnega turnirja sta bila najbolj natančna strelca tudi v pretekli sezoni, na koncu pa je z majhno prednostjo skupno zmago slavil Venta, tretji je bil Boštjan Si-monič. Zelo dobro streljanje v uvodu MK-sezone je pokazal tudi juršinski strelec Ludvik Pšajd in se s 535 krogi uvrstil na 3. mesto. Miklavška strelca, brata Boštjan in Simon Simonič, sta s 532 in 531 krogi osvojila 6. in 7. mesto, 14. je bil ormoški strelec Emerik
V	poročni dvorani Mestne hiše je ptujski župan Štefan Čelan v torek priredil slavnostni sprejem za člane Strelskega kluba Ptuj. Ti so v zadnjih letih dosegli velike uspehe na domačih in tudi na mednarodnih tekmovanjih. Izstopajoče rezultate so dosegli Majda Raušl, Matija Potočnik, Robert Šimenko, Zlatko Ko-stanjevec, Sašo Stojak in Tadej Širec.
Prav omenjena šesterica strelcev z zračno pištolo je bila tokrat najbolj v soju luči in je tudi prejela manjša protokolarna darila, knjige Rudija Ringbauerja - Moj prepir z Bogom. V tej knjigi je polno simbolike, ki jo je v svojem nagovoru uporabil tudi župan, ki je izpostavil njihovo vztrajnost pri doseganju dobrih rezultatov: »Gre za izreden športni kolektiv, ki skozi njihov šport Mestno občino Ptuj uspešno zastopa tako doma kot tudi v tujini. Njihovi uspehi so za prepoznavnost našega mesta zelo pomembni. Člani SK Ptuj so posamezniki, ki se dobro zavedajo, da je za dober rezultat potrebnega veliko truda in odpovedovanja. Za njihove izjemne rezultate smo jim pripravili manjši sprejem in smo se jim na takšen način želeli zahvaliti za njihove izjemne dosežke.«
V	imenu kluba sta na sprejemu spregovorila trener in strelec Zlatko Kostanjevec, ki je na kratko opisal pot do uspehov, in predsednik kluba Franc Simonič, ki se je županu zahvalil za sprejem in
Hodžic. Eden izmed najboljših slovenskih strelcev in državni prvak z zračno pištolo iz leta 2013, Sevničan Blaž Kunšek, se je v letošnji poletni sezoni pridružil ormoškim strelcem in s 533 krogi osvojil 5. mesto, slednji pa so tako močno okrepljeni že v uvodu pokazali svoje visoke ambicije in slavili prvo zmago v sezoni s 1596 krogi.
Na drugem turnirju v Rečici pri Laškem so bili rezultati zelo podobni uvodnemu turnirju v Mošnjah, novo zmago
4 1
i 1 M
^¿im
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je tokrat pripravil sprejem za uspešne strelce SK Ptuj.
mu je za zahvalo poklonil tudi manjšo sliko, na kateri je motiv kurenta. O pomenu sprejema Franc Simonič dejal: »Izredno smo veseli vsi, da smo prišli k županu na sprejem, da nas je opazil in predvsem, da je opazil naše rezultate, ki so bili doseženi na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju. Ta sprejem je za nas tudi velika spodbuda, da nadaljujemo z dobrim delom tudi v prihodnje.«
Po uradnem delu sprejema je sledilo še krajše druženje, na katerem je beseda tekla o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ptujskega strelstva, ki je glede na dosežene rezultate zares svetla.
David Breznik
pa je slavil Škofjeločan Simon Bučan s 546 krogi. Kevin Venta je s 544 krogi osvojil 3. mesto, preostala ormoška strelca Blaž Kunšek in Emerik Hodžic pa sta s 533 in 524 krogi pristala na 6. in 11. mestu. Miklavška strelca, brata Boštjan in Simon Si-monič, sta s 532 in 524 krogi osvojila 7. in 10. mesto, medtem ko je bil najboljši juršinski strelec znova Ludvik Pšajd, ki je s 527 krogi osvojil 8. mesto. Na zelo kakovostnem MK tekmovanju se kalijo tudi jur-
Štajmki	19
Rezultati 2. turnirja:		
1. Kovinar Ormož	1601	30
2. Grosuplje	1579	23
3. Dušana Poženela Rečica	1566	23
4. Kopačevina Škofja Loka	1545	17
5. Jožeta Kerenčiča Miklavž	1542	17
6. Region Süd AUT	1528	13
7. Juršinci I	1522	11
8. First	1482	12
9. Moris Kočevska Reka	1413	8
10. Juršinci II	1340	3
Posamezno:		
1. Simon Bučan, KŠL	546	30
2. Kevin Venta, KOR	544	26
3. Rok Ivanc, GRO	539	24
4. Andreas Auprich, REG	538	22
6. Blaž Kunšek, KOR	533	20
7. Boštjan Simonič, JKM	532	19
8. Ludvik Pšajd, JUR	527	18
10. Simon Simonič, JKM	524	16
11. Emerik Hodžic, KOR	524	15
12. Peter Tkalec, DPR	523	14
18. Rok Pučko, JUR	514	8
25. Miran Miholič, JKM	486	1
28. Mirko Moleh, JUR	481	0
29. David Kekec, JUR	479	0
30. Milan Stražišar, FIR	471	0
32. Gregor Vesenjak, JUR	469	0
35. Rok Repič, JUR	392	0
šinski mladinci David Kekec, Gregor Vesenjak in Rok Re-pič, ki pa so v uvodnih dveh nastopih ostali brez ligaških točk. V ekipni razvrstitvi so Ormožani izboljšali svoj dosežek iz uvodnega turnirja in slavili novo zmago s 1601 krogom, miklavška in juršinska ekipa pa sta s 1542 in 1522 krogi osvojili 5. in 7. mesto.
Tretji turnir v sezoni bo potekal 31. 5. na obnovljenem strelišču v Postojni, nato pa sledita še dva turnirja v mesecu juniju.
Simeon Gonc
Strelstvo • Mestna občina Ptuj
Zupan sprejel odlične ptujske strelce
Strelski klub Ptuj v zadnjih letih tako na domačih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih dosega vidne rezultate - uspešni so v vseh starostnih kategorijah. Največje uspehe njihovi člani dosegajo v streljanju z zračno pištolo. Tako je v sezoni 2012/13 ekipa SK Ptuj uspešno nastopala v 1. A državni ligi, kjer je osvojila 3. mesto. Člani ekipe so bili Majda Raušl, Matija Potočnik, Robert Šimenko, Zlatko Kostanjevec in Sašo Stojak. Na državnem prvenstvu v Cerknici sta si med člani bronasti medalji pri-streljala Zlatko Kostanjevec in Majda Raušl. Med kadeti je postal državni prvak Tadej Širec. Te rezultate so ptujski tekmovalci nadgradili tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih v Trzinu, Rušah in Munchnu. V bavarski prestolnici je bila Raušlova 13., mladi Stojak pa 20.
Z uspehi so Ptujčani nadaljevali tudi v sezoni 2013/14. V 1. A državni ligi z zračno pištolo so dosegli odlično 2. mesto (Sašo Stojak, Majda Raušl, Matija Potočnik in Zlatko Kostanjevec). Na državnem prvenstvu v Laškem je bil prvo ime ptujskega strelstva Sašo Stojak, ki je prepričljivo postal državni prvak med mladinci. Ta je nastopil tudi na EP v Moskvi, kjer je med mladinci osvojil 26. mesto. Na mednarodni sceni so v tej sezoni zelo solidno nastopali Majda Raušl, Sašo Stojak in Tadej Širec. Ob glavnih domačih in mednarodnih uspehih je treba izpostaviti tudi 1. mesto članske ekipe SK Ptuj v mednarodni FIRST ligi. Vse starostne skupine strelcev in strelk od kadetov, mladincev, članov in veteranov pa uspešno nastopajo v nižjih razredih tekmovanja na državnem in regijskem nivoju, kjer SK Ptuj v večini kategorij posega po najvišjih mestih.
Bovling • Podjetniška liga
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 23. maja 2Q14
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, finale
Aluminij zadel ob pravem času za pokalni naslov
Drava Ptuj - Aluminij 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Topolovec (45.), 0:2 Petek (87.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Antolič (od 78. Wagner), Javornik, Ljubec, Furek (od 59. Arsič), Droždek, De. Krajnc, Nežmah (od 59. Lavrinc), Kirič (od 72. Kočar), Tomažič Šeruga, Da. Krajnc. Trener: Franc Fridl.
ALUMINIJ: Murko, Kurež, Bingo, Topolovec, Grezda (od 66. S. Petek), Panikvar, Vrbanec (od 46. Podbrežnik), A. Medved (od 59. Cesar), Vindiš, K. Medved (od 81. Cafuta), Rešek (od 46. Lonzarič). Trener: Robert Pevnik.
Idealno pripravljena nogometna zelenica je v športnem parku v Stojncih v finalu pokala Medobčinske nogometne zveze Ptuj pričakala stara riva-la: Dravo in Aluminij. Drugo-ligaška ekipa iz Kidričevega je na tekmi veljala za favorita, kar je - sicer težje od pričakovanj - na koncu tudi upravičila. Predvsem v prvem polčasu je bila igra precej izenačena, medtem ko so bili v drugem polčasu nogometaši Aluminija več pri žogi in so kontrolirali situacijo na igrišču, prav tako pa so si ustvarili tudi več konkretnih situacij za zadetek.
V prvih dvajsetih minutah je kakšnih 200 gledalcev videlo kar nekaj solidnih poizkusov na obeh straneh, a streli Droždeka in Ljubeca za modre, ter Grezde, Panikvarja in Vrbanca za rdeče, niso bili preveč nevarni za oba odlična vratarja, Murka in Ajleca. Slednji je bil že premagan v 21. minuti, ko je Klemen Medved podal z leve strani do Kureža, ki je po strelu z glavo zadel vratnico. Tempo igre je v sredini prvega dela malo upadel in s tem se je zmanjšalo število priložnosti. Obe ekipi sta igro gradili v glavnem na sredini igrišča in sta se v fazi obrambe zelo disciplinirano branili. V 36. minuti je imel za Dravo najlepšo priložnost na tekmi Ljubec, ki je odlično streljal iz obrata iz kakšnih 16 metrov, njegov natančen strel pa je z odlično obrambo Murko izbil v kot. Sama končnica prvega polčasa je pripadla Aluminiju,
Foto: Črtomir Goznik
Pokalne lovorike MNZ Ptuj so se zasluženo veselili igralci Aluminija.
ki je močno pritisnil. Ta nalet se jim je z zadetkom obrestoval v zadnji minuti: po podaji z leve strani je najprej s strelom z osmih metrov poizkusil Vindiš, odbitek je prisebni in spretni kapetan Topolovec iz kakšnih šestih metrov poslal v mrežo - 0:1. To je bil šok za igralce Drave, ki so bili zelo motivirani in so igrali veliko bolje kot na nekaterih zadnjih v 3. ligi.
Po odmoru je na igrišču za-gospodaril Aluminij, ki je imel veliko več žogo v svojih nogah in je kontinuirano gradil igro. Plod lepe akcije je bil v 55. minuti strel Vindiša, ki ga je zaustavila vratnica. Mlada Podbrežnik in Grezda sta nekaj trenutkov kasneje izvedla hiter protinapad, v katerem se je slednji znašel sam pred Ajlecem, ki je strel obranil. Ptujčani so se v nadaljevanju zelo trudili držati stik s Kidri-čani in so prikazali borbeno, vendar premalo konkretno
predstavo. Najbližje izenačenju je bil po predložku iz kota nekaj minut pred koncem tekme Ljubec, ki je streljal z desetih metrov precej mimo gola. Ob zadnjih poizkusih Drave je Aluminij še drugič na tekmi dosegel zadetek ob pravem času: mladi Podbrežnik je pobegnil v kontro po levi strani in je podal na drugo stran do vtekajočega Sebastjana Petka, ki je dosegel zadetek in postavil končni izid 0:2. Ta izid bi se kaj kmalu lahko spremenil trenutek kasneje, ko je Kurež streljal s kakšnih 25 metrov, a je zadel prečnik.
V čudovitem vremenu so lahko gledalci uživali ob lepi predstavi obeh ekip, katerih igralci so si po tekmi segli v roke. V Stojncih, kjer se je tamkajšnji nogometni klub potrudil z organizacijo finalne tekme, so člani obeh ekip prejeli spominske medalje in pokala. Za skupno zmago v pokalnem tekmovanju pod okriljem
Zaključna prireditev bo 13. 6. v Stojncih
Na finalu pokala MNZ Ptuj v Stojncih je bila 9. seja izvršnega odbora MNZ Ptuj. Na njej so bile tri točke dnevnega reda. Glavna je bila namenjena določitvi organizatorja zaključne prireditve ob koncu tekmovanj v ligah MNZ Ptuj (petek, 13. junija). Na razpis so se prijavili trije organizatorji: NK Podvinci, NK Bukovci in NK Stojnci. S soglasno odločitvijo so bili za organizatorja prireditve izbrani Stojnčani, ki letos praznujejo 50 let delovanja.
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 28. KROGA: Aluminij - Bravo 1:3 (1:0), NOGA Triglav - Maribor Branik 1:1 (0:1), Dravograd - Olimpija 1:3 (1:0), Ilirija - Krka 1:0 (0:0), Interblock - Rudar Velenje 3:0 (0:0), VOC Celje - Koper 0:2 (0:1), HIT Gorica - Jadran Dekani 3:0 (1:0), Domžale - Šampion 3:1 (2:0).
1.	DOMŽALE 27 20 3 4 62:23 63
2.	MARIBOR BRANIK 28 19 5 4 91:24 62
3.	KOPER	28 19 4 5 95:37 61
4.	HIT GORICA 28 18 2 8 63:37 56
5.	OLIMPIJA LJ 28 16 4 8 64:39 52
6.	ALUMINIJ 28 14 3 11 52:47 45
7.	ILIRIJA	28 13 2 13 46:58 41
8.	INTERBLOCK 28 11 4 13 47:49 37
9.	NOGA TRIGLAV 28 9 8 11 55:51 35
10.	VOC CELJE 28 10	4	14 40:53	34
11.	KRKA 28	9	5	14 36:51	32
12.	RUDAR VELENJE 27	8	5	14 29:58	29
13.	JADRAN DEKANI 28	7	4	17 32:72	25
14.	ŠAMPION 28	6	4	18 29:59	22
15.	DRAVOGRAD 28	6	4	18 41:90	22
16.	BRAVO 28	6	3	19 37:71	21
1. SKL
REZULTATI 28. KROGA: Aluminij - Bravo 3:1 (2:0), NOGA Triglav - Maribor Branik 3:0 (1:0), Dravograd - Olimpija 0:2 (0:1), Ilirija - Krka 2:1 (1:1), Interblock
-	Rudar Velenje 2:4 (1:2), Celje
-	Koper 1:1 (1:1), HIT Gorica -Jadran Dekani 0:2 (0:2), Domžale - Šampion 1:2 (0:1).
1.	DOMŽALE	28 21	1	6 73:24	64
2.	OLIMPIJA LJ	28 18	6	4	50:17	60
3.	NOGA TRIGLAV	28 16	5	7	49:25	53
4.	CELJE	28 15	5	8 55:37	50
5.	ALUMINIJ	28 14	6	8 45:34	48
6.	MARIBOR BRANIK 28 12	9	7	57:28	45
7.	KOPER	28 11 10	7	42:24	43
8.	HIT GORICA	28 12	4	12	48:45	40
9.	ILIRIJA	28 11	6	11 40:40	39
10.	BRAVO 28 11	4	13	29:30	37
11.	KRKA 28 9	9	10	51:45	36
12.	INTERBLOCK 28 10	5	13	47:59	35
13.	RUDAR VELENJE 28 9	6	13	41:70	33
14.	ŠAMPION 28 7	2	19	32:68	23
15.	JADRAN DEKANI 28 2	6	20	14:59	12
16.	DRAVOGRAD 28 2	4	22	20:88	10
LIGA U-15 VZHOD
REZULTATI 27. KROGA: Šampion - Poli Drava Ptuj 1:0 (1:0), Maribor Branik - Aluminij 3:0 (0:0), Nissan Ferk Jarenina -Robert Koren Dravograd 0:1 (0:1), Kovinar Tezno - Celje 0:7 (0:5), Pobrežje - Krško 0:2 (0:2), Aha Emmi Bistrica -Korotan Prevalje 1:0 (1:0), Rudar Velenje - Žalec 5:0 (2:0), Farmtech Veržej - Dravinja 4:2 (2:0).
1.	MARIBOR BRANIK 27 25 1 1 133:11 76
2.	KRŠKO	27 24 2 1 122:10 74
3.	FARMT. VERŽEJ 26 18 3 5 98:41 57
4.	ALUMINIJ 27 18 2 7 94:33 56
5.	DRAVOGRAD 27 15 3 9 57:40 48
6.	ŠAMPION 27 14 3 10 64:45 45
7.	DRAVINJA 27 12 6 9 42:55 42
8.	CELJE	27 13 2 12 70:57 41
9.	RUDAR VELENJE 27 13 0 14 68:71 39
10.	KOR. PREVALJE 26 9 4 13 51:56 31
11.	POBREŽJE 27 8 3 16 24:55 27
12.	P. DRAVA PTUJ 27 7 3 17 27:69 24
13.	ŽALEC	27 7 2 18 22:91 23
MNZ Ptuj je trofejo prevzel kapetan Aluminija Denis To-polovec. Nogometaši iz Kidričevega so se po finalni zmagi nad Dravo zasluženo veselili novega pokalnega naslova.
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Vedeli smo, da bo proti Dravi težka tekma in smo se na njo dobro pripravili. Predvsem v prvem polčasu je bilo na vsaki strani nekaj priložnosti, na srečo smo mi izkoristili eno od teh. V drugem polčasu smo dosegli še en zadetek in mislim, da smo na koncu zasluženo zmagali.«
Jura Arsič, kapetan Drave:
»Če bi mi v prvem polčasu svoje priložnosti izkoristili, bi imela tekma povsem drugačen tok. Zadetek smo prejeli v zadnji minuti prvega polčasa. Nekako smo poizkušali v drugem polčasu skozi igro priti do nekaterih priložnosti, vendar nam to ni uspevalo, saj je ekipa Aluminija dobro stala na igrišču in je v končnici tekme potrdila zmago.«
Stanko Glažar, predsednik
MNZ Ptuj: »Po tej všečni predstavi smo lahko vsi zadovoljni, kajti igra je z obeh strani lepo tekla. Drava je imela svoje priložnosti v prvem polčasu in če bi zadela, bi se lahko tekma obrnila v njihovo korist. Na koncu smo videli, da je bil Aluminij malo boljši in je zasluženo osvojil pokalno tekmovanje.«
David Breznik
14.	A. E. BISTRICA 27 6 1 20 22:100 19
15.	FERK JARENINA 27 4 3 20 18:62 15
16.	KOVINAR TEZNO 27 3 0 24 17:133 9
2. SML/SKL
REZULTATI 23. KROGA:
mladina: NŠ Poli Drava -Gummi M. Jarenina 3:0 (1:0);
kadeti: NŠ Poli Drava - Gummi M. Jarenina 3:0 (1:0)
1.	KRŠKO	45 36 5 4 172:29 113
2.	FARMT. VERŽEJ 44 32 3 9 127:56 99
3.	NŠ POLI DRAVA 45 31 4 10 149:55 97
4.	G. M. JARENINA 44 24 8 12 121:59 80
5.	ND DRAVINJA 44 20 6 18 78:71 66
6.	ŠMARTNO 1928 44 17 8 19 83:71 59
7.	POHORJE 44 16 8 20 74:100 56
8.	MALEČNIK 45 15 8 22 80:88 53
9.	A. E. BISTRICA 44 15 8 21 68:89 53
10.	ŽELEZNIČAR MB 44 13 11 20 82:106 50
11.	NAFTA 1903 44 14 5 25 79:132 47
12.	ŠMARJE PRI J. 44 11 8 25 53:129 41
13.	ŽALEC 44 10 8 26 50:102 38
14.	ZREČE 23 0 0 23 5:134 0
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 36. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Olimpija - Zavrč, Luka Koper - Rudar, Celje - Gorica, Maribor - Domžale, Krka - Triglav
2.	SNL
PARI 27. KROGA - PETEK ob 18.00: Krško - Farmtech Veržej; PETEK ob 19.00: Šenčur - Šmartno 1928; SOBOTA ob 15.00: Bela krajina - AH Mas Tech Ankaran, Šampion - Aluminij, Rol-tek Dob - Kalcer Radomlje
3.	SNL - VZHOD
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Avto Rajh Ljutomer -Drava Ptuj, Dravinja Kostroj - Odranci, Nafta 1903 - Aha Emmi Bistrica, Šmarje pri Jelšah - Tromejnik G - Sukič; NEDELJA ob 17.30: Grad - Rakičan, Čarda Martjanci - Malečnik, Avto Škafar Beltinci - Fosilum Šentjur
SUPER LIGA
LIGA ZA PRVAKA, PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: 1A avto Gerečja vas - Središče ob Dravi; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Videm
LIGA ZA OBSTANEK, PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Boč; NEDELJA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož - Bukovci
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - PETEK ob 17.30: Rogoznica - Leskovec; SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Podvinci DS Galun, Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Tržec - Skorba; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Lovrenc
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zgornja Polskava - Pol-skava avtoprevozništvo Grobelnik, Podlehnik - Majšperk, Slovenja vas - Oplotnica; NEDELJA ob 17.00: Makole - Hajdoše, Grajena - Pragersko 75
LIGA U-15 VZHOD
28. KROG: Aluminij - Šampion (PETEK ob 17.00); NŠ Poli Drava Ptuj - Aha Emmi Bistrica (PETEK ob 19.00)
NOGOMETNI TURNIR MLADI DRAVAŠ 2014
Nogometna šola Poli Drava Ptuj bo v soboto, 24. 5., organizirala mednarodni nogometni turnir mlajših selekcij v kategorijah U-7, U-8, U-9, U-11 in U-13. »Nogometni dan« se bo začel ob 9. uri in tekmovanje bo na Mestne stadionu na Ptuju ter na igrišču z umetno travo predvidoma trajalo do 18.30. Na turnirju bo v vseh starostnih kategorijah skupaj sodelovalo 66 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Nogometna šola Poli Drava Ptuj bo tako gostila več kot 800 igralcev in trenerjev.
Boks • 1. sparig revija
Boks klub Ring iz Ptuja v soboto od 16. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici organizira ž letošnjo prvo sparing boksarsko revijo. Organizatorji pričakujejo okrog deset dvobojev.
Konjeniški šport • V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru
V	nadaljevanju letošnje kasaške sezone bo novi tekmovalni dan gostil ljutomerski hipodrom. To nedeljo se bo 55 kasačev (3- do 14-letni, 2100 metrov) pomerilo v sedmih preizkušnjah. Osrednja dirka bo namenjena spominu na legendarnega rejca in tekmovalca Marka Slaviča starejšega, v kateri bo nastopilo osem triletnih slovenskih kasačev.
Judo • V soboto dan juda v Prlekiji
Judo sekcija pri TVD Partizan Ljutomer bo v športni dvorani ŠIC to soboto pripravila dan juda v Prlekiji. Od 10. ure dalje bo potekalo državno prvenstvo za mlajše članice in člane, od 14. ure naprej pa se bo zvrstilo še državno prvenstvo po pasovih.
Mali nogomet • 14. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 14. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir bo potekal 30. in 31. maja.
V	petek, 30. maja, se bodo merili igralci v kategorijah od U-8 do U-14 ter ekipe zaselkov občine Sveti Andraž. V soboto, 31. maja, bo od 11. ure naprej potekal turnir v kategoriji U-19, ob 15.00 se bodo merili veterani, ob 19.00 bo prijateljska tekma ženskih ekip. Ob 20.30 se bo začel Sandijev memorial za prehodni pokal.
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu! Dodatne informacije: 031 634 847.
David Breznik, NŠ
petek • 23. maja 2014
Šport, šport mladih, rekreacija
Štajrnhi	21
Športne novičke
Tenis • Mednarodno veteransko prvenstvo
V	Rogaški Slatini je potekal mednarodni veteranski turnir, na katerem je v vseh starostnih kategorijah nastopilo blizu 100 igralcev in igralk. V starostni skupini M35 je odlično nastopal Alen Horvat (TK Terme Ptuj), ki je s tremi zmagami osvojil 1. mesto.
Dan slovenskega tenisa
V	Domžalah je 17. in 18. maja potekala zelo množično obiskana prireditev Dan slovenskega tenisa, na kateri je v vseh starostnih kategorijah nastopilo kar 350 mladih.
V	kategoriji U-12 je Blaž Vido-vič v paru s Samuelom Patetom osvojil 1. mesto med dvojicami (skupno jih je nastopilo kar 29). Ta kategorija je štela tudi za točke državnega prvenstva. Blaž je skupaj z Novomeščanom nanizal štiri zanesljive zmage in se veselil naslova. Pri dekletih so nastopile Taja Lončarič, Nika Strašek (obe TK Terme Ptuj) in Nina Pliberšek (Galtena). Med 14 pari se je Nika v paru z Majo Zucchiati (N. Gorica) prebila med najboljšo osme-rico.
V	kategoriji mini tenis je pri dečkih Nejc Strašek izgubil v 1. krogu glavnega turnirja.
JM
34. Maraton treh src v Radencih:
Vztrajnost je bila poplačana ...
Med nekaj več kot 6000 udeležencev sobotnega Maratona treh src v Radencih je številna zasedba prišla tudi iz atletskih športnih društev Podravja in Prlekije. Kljub neprijaznemu vremenu so vztrajali in uspešno premagovali proge, na katere so se pogumno podali. Doseženi rezultat večini nastopajočih zagotovo ni bil v ospredju, pomembnejša je bila močna volja do teka in osebno zadovoljstvo ob množičnem špor-tno-rekreativnem udejstvovanju. Vsi udeleženci prireditve pa so si prav gotovo šteli v čast, da so kolajne za sodelovanje prejeli iz rok slovenskih športnih junakov -Petra Prevca, Jerneja Damjana, Roberta Kranjca, Vesne Fabjan in Maje Vtič.
V	teku na 42 km (205 udeležencev) je 37. mesto zasedel Srečko Ferčič (ŠD TAO Ptuj), v ženski konkurenci (30) pa je bila odlična sedma Bernarda Ivan-čič (AK Ormož). Najmnožičnejši je bil tek na 21 km pri moških s 1121 udeleženci, slabih 17 minut za zmagovalcem iz Kenije pa je na 22. mestu pristal član ŠD TAO Ptuj Robert Prelog. Njegova društvena kolegica Marjeta Go-
milšak je bila pri ženskem polma-ratonu (390 tekačic) zelo dobra trinajsta, šest mest za njo pa se je uvrstila tekmovalka Tekaške sekcije Radenska Katja Žunič. Ptujčani imajo v svojih vrstah tudi prvaka: najuspešnejši tekač na 10 km med 721 udeleženci je bil Matej Jeza (ŠD TAO Ptuj), odlično šesto mesto pa je pripadlo Marku Bratušu (AK Ormož). Pri dekletih je bila na enaki relaciji (640 tekačic) osemnajsta Vlasta Lunežnik (TS Radenska). Na visoko četrto mesto se je v teku na 5,5 km (191 tekačev) zavihtel Andrej Vo-glar (ŠD TAO Ptuj), dvanajsta pa je bila v ženski konkurenci (342) Mihaela Horvat iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.
Veveričkini in srčkovi teki
Najmlajši so se merili v Veverič-kinih in srčkovih tekih, tekmovalci iz Spodnjega Podravja in Prlekije pa so prav tako dosegli odlične rezultate. V številni konkurenci, kjer je v posameznih kategorijah nastopilo približno 50 mladih, so bili celo zmagovalci posameznih starostnih skupin.
V kategoriji dečkov letnikov 2001 se je na 1. mesto zavihtel Luka Pihler (Ptuj), drugi je bil Blaž Vozlič (Gorišnica). Pri letnikih 2003 je 4. mesto osvojil Žan Šalamun (Cerkvenjak), mesto nižje je pri letnikih 2006 osvojil Jure Mulec (Cerkvenjak). Pri letnikih 2007 je 5. mesto zasedel Lukas Čeh (Ptuj).
Pri deklicah je v kategoriji letnic 2003 zmagala Aneja Lorbek (Destrnik), četrta je bila Lana Lorbek (Destrnik), deveta pa Karin Kocbek (Benedikt).
NŠ
Judo • Turnir v Slovenski Bistrici: Zlato, srebro in brona za gorišniške judoiste
Judo klub Impol je v soboto v športni dvorani v Slovenski Bistrici izvedel 2. memorial Stanka Topolčnika. Na njem so tekmovali mlajši cicibani/cicibanke U-8, ci-cibani/cicibanke U-10 in mlajši dečki/mlajše deklice U-12. Prijavljenih je bilo skupno 166 tekmovalcev iz 13 klubov.
JK Gorišnica je imel na tata-mijih štiri svoje predstavnike. V konkurenci mlajših cicibank je v kategoriji do 36 kg z dvema zmagama 1. mesto osvojila Katarina Bezjak. Tretje mesto je z dvema zmagama in porazom v kategoriji do 25 kg osvojila Lara Bezjak pri selekciji U-10. Tretjo medaljo je za gorišniški klub prejel za zmago in poraz pri fantih U-10 v kategoriji do 24 kg Miha Murk, ki je bil na koncu tekmovanja drugi. Nika Murk tokrat v kategoriji do 25 kg U-10 ni zabeležila nobene zmage in je bila na koncu uvrščena na 7. mesto.
DB
Letošnjega Maratona treh src se je v vseh kategorijah udeležilo več kot 6000 tekačev.
Jadranje • 13. regata Ptujčanka
Jadralo se je od jutra do večera
Številka 13 je bila v povezavi s tradicionalno jadralno regato Ptujčanka srečna številka, saj se je športno-zabavna prireditev razen enega »trka« izpeljala na različne načine »tekoče« oziroma brez zapletov. Je pa trinajstica prinesla nekaj novosti, kot je spremenjen termin, ki je bil premaknjen v sredino maja, spremenjena je bila tudi pot, saj se je smer jadranja iz akvatorija Biograda na morju in z otoka Žut spremenila na otok Talaščica.
Organizator, Hrvaška jadralna zveza, in soorganizatorji, Yacht klub Biograd, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Jadralno športno društvo Felnar in Euronautic Yacht club, so ponovno pripravili tekmovanje v dveh razredih, v katerih je skupno jadralo 21 ekip. Dvanajst se jih je merilo na jadrnicah Elan 350, medtem ko jih je bilo devet v tako imenovanem razredu Open, kjer so lahko tekmovali na jadrnicah tipa Alfa, Bravo, Charlie in Delta. Pred začetkom regate so se udeleženci tradicionalno zbrali v marini v Biogradu na morju, kjer je kot po dobri stari navadi potekala otvoritvena spoznavna žurka, na kateri je za zabavo poskrbel trio Smile. Ti so se po enoletnem premoru vrnili na regato v dobri formi, enako pa velja tudi za veliko večino udeležencev, ki iz leta v leto prihajajo na Ptujčanko.
Ta je letos potekala v odličnih vetrovnih pogojih, saj je dva dni pihal jugo s hitrostjo okrog 15 vozlov, tudi zadnji dan so bili vetrovni pogoji dokaj solidni. Organizatorji in glavni sodnik Alen Kustič so v ugodnih vremenskih pogojih izpeljali tri navigacijske regate in dve palici. V vseh regatah so člani posadk pokazali izjemno jadralno znanje, ki je že zdavnaj preseglo okvire amaterskega jadranja. Določene ekipe imajo na svojem krovu vrhunske skipperje, takšnega je imel tudi »papirnati« skipper ekipe Kapljica Andrej Strašek, ki je na letošnji Ptuj-čanki v monoklasi pometla s konkurenco. Posadka je plula izjemno in je zabeležila štiri prva mesta in eno drugo. S tem je Kapljica prejela prehodni pokal in pokal za zmago na Ptujčanki. Na drugem in tretjem mestu sta se zvrstili ekipi JKO - Z vetrom in JKO - LPKF. Med dvanajstimi eki-
Ptujčanka je letos potekal med Miogradom in otokom Talaščico.
Rezultati, Elan 350:
1.	Kapljica
2.	JKO - Z vetrom
3.	JKO - LPKF Open:
1.	JKO - Magija
2.	Tenzor
3.	Bartog 2
pami na jadrnicah Elan 350 je treba izpostaviti in pohvaliti tudi žensko ekipo Turčana, ki jim je kot skipper poveljeval Matevž Zavec.
Tudi v odprtem razredu je bila ženska ekipa, in sicer Euronautic Energija, ki je tudi tokrat - celo bolj kot za rezultat - poskrbela za dobro vzdušje na regati. Iz rezultatskega zornega kota je bila v odprtem razredu tretja ekipa Bartog 2, druga Tenzor in prva JKO -Magija, katerih skipper je bil Srečko Škrlec.
Znotraj tega tekmovanja je
potekalo še posebno tekmovanje petih ekip, ki so članice Jadralnega kluba Odisej. Te ekipe so bile v obeh razredih letos v ospredju. Tako kot na zadnjih dveh regatah je bil skoraj ves čas v ospredju Filip Flisar. Naš vrhunski smučar prostega sloga se ga na Ptujčanki popolnoma »odpiči« in tako je tudi letos poskrbel za nekaj vragolij na jadrnici, na obali in tudi v morju. To je bilo v teh dneh še zmeraj kar precej hladno, a se je ob Flisar-ju našlo še nekaj junakov, ki so se namočili v morju.
Letošnja 13. Ptujčanka je potekala v dobrem vzdušju, jadralo pa se je od jutra do večera. Še vmes so organizatorji pripravili novost - tekmovanje Match Race z modeli jadrnic. To je bilo zanimivo, a se zaradi pomanjkanja časa ni izpeljalo povsem do konca. Na srečo se je do konca izpeljala Ptujčanka s številko trinajst
Ekipa JKO - Magija je zmagala v razredu Open.
in približno 150 udeležencev regate je zares uživalo v jadranju, druženju, zabavi in dobri hrani ter pijači.
David Breznik
Ekipa Kaplice je zmagala v razredu Elan 350.
Liljana Rogina, predsednica organizacijskega odbora: »Po končani regati so vtisi zelo, zelo lepi. 13. Ptujčanka je zelo uspela in k temu nam je pomagalo tudi vreme. Ekipe so bile vse zelo dobro razpoložene tako za jadranje kot za druženje in zabavo.«
Drago Ljubec, član organizacijskega odbora in član ekipe Felnar: »Ptujčanka je letos minila zelo hitro in morda bomo organizatorji razmislili, da bi v prihodnje našo regato še podaljšali za kakšen dan. Na regati je bilo letos zares 'fajn' in je bil užitek jadrati s tako dobrimi ekipami. Po regati imam odlične občutke in mislim, da je Ptujčanka odlično uspela.«
Andrej Strašek, član zmagovalne ekipe Kapljica: »Za našo ekipo je bila ta 13. Ptujčanka zelo uspešna, saj smo z odličnim jadranjem osvojili prvo mesto. Na regati je bilo lepo vreme, dober veter in ves čas veliko veselja med vsemi udeleženci. V prvi vrsti smo lahko vsi uživali v jadranju, prav tako pa smo uživali ob večernih zabavah.«
Dejan Levanič, član ekipe Felnar: »To je bila moja prva regata in sem absolutno navdušen, ne samo nad samo organizacijo ter kakovostjo regate, ampak predvsem nad ljudmi, ki so prišli na Ptujčanko. Gre za odličen skup posameznikov, ki so uživali na jadranju in tudi na večernih zabavah. Ptujčan-ka je zelo cenjena in upam, da bo organizatorjem uspelo pripraviti takšne odlične regate tudi v prihodnje.«
Filip Flisar, smučar prostega sloga: »Naša celotna ekipa se rada zabava in vsako leto na Ptujčanki ne samo da jadramo, ampak naredimo še kakšen dodaten manever. To pomeni, da smo se malo maskirali, skopali in se predvsem dodobra sproščali na različne načine. Prav tako nam je dobro šlo tudi v jadranju, tako da je bilo zares super!«
22 Štajerski
Zanimivosti iz naših občin
petek • 23. maja 2014
Ptuj • Rekordna udeležba na Unescovem teku
Razgibajmo telo - razgibajmo možgane
V sredo, 14. maja, se je pod tem sloganom zbralo 1.400 tekačev in navijačev, ki so se udeležili 2. UNESCO ASP teka mladih. Prišli so iz 53 vrtcev, šol in zavodov slovenske UNESCO ASP mreže, iz 10 vrtcev in šol širšega ptujskega območja ter iz partnerske šole iz Burghausna.
Foto: Foto Langerholc:
Najbolj neučakani so bili najmlajši iz vrtcev.
Dogodek, ki je staro ptujsko mestno jedro preplavil s tekaškim korakom in mladostno razigranostjo, je organizirala Gimnazija Ptuj, aktivna članica UNESCO ASP mreže Slovenije v sodelovanju z MO Ptuj, Zavodom za šport in Unesco mladinsko platformo. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzela Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
Otroci iz vrtcev, osnovnih šol in srednješolci ter njihovi učitelji so v sedmih različnih kategorijah premagovali 400 m, 800 m, 1. 500 m in 3. 000 m dolgo progo.
Tekače je pozdravil in z njimi uspešno lovil korak tudi dr. Jernej Pikalo, minister za šolstvo znanost in šport.
Povabilu, da tečejo kot ambasadorji teka, so se odzvali: Roman Kejžar, slovenski rekorder v polmaratonu in maratonu, Miro Kregar, slovenski triatlonec, Nina Kolarič, atletinja, udeleženka OI, Mojca Rode, te-lovadka, Urška Tomažič, aktualna miss športa, predstavniki
Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, predstavniki MO Ptuj, UNESCO glasniki, Mladi ambasadorji proti dopingu v športu in številni drugi.
Čas pred startom in po teku so udeleženci aktivno preži-
vljali v spremljajočih delavnicah. Zabavali so se ob norčijah klovnov in preizkušali svoje spretnosti pri žongliranju, na hoduljah, pri vožnji z monoci-klom ... (društvo Eleja), segreli mišice pred tekom z dekleti gimnazijske plesne skupine in se dodatno razgibali v ritmih zumbe (Center za aerobiko Ptuj). Izdelali so si medalje ali zvezdice sreče, napisali svojo tekaško razglednico, se fotografirali v silhuetah rimskega UNESCO - s Primusa in UNESCO - le Primule, se naučili kaligrafsko zapisati svoje ime (Natalija Gavez - Resnik), si poslikali obraz (trgovina Artist), se zabavali z Vikijem in si povrnili med tekom porabljeno energijo z Viki kremo (Petlja, d. o. o) ter se sprostili v igralnem šotoru trgovine Pikapolonica. Dolga
vrsta pa je vztrajno čakala, da se prepusti blagodejni masaži po teku (Fizioterapija Dragica Šilak). Ritmi pihalne godbe ptujskih gimnazijcev pa so vse tekače pospremili na startno črto.
V zraku je bilo veliko tekaške vneme, veselja ob uspehih in zmagah s samim seboj, sodelovanja in obilje dobre volje. Udeleženci so navdušeni odhajali domov in že nekaj ur po teku je prispelo prvo sporočilo.
»Rada bi se vam zahvalila za res lep dan na Ptuju. Organizacija je bila odlična, animacija zabavna, še vreme je zdržalo. Učenci so uživali in verjamem, da še pridemo k vam. Hvala,« so zapisali učiteljica in učenci iz OŠ Rodica.
Brez številnih sponzorjev pa tako uspešno, odmevno in
v zadovoljstvo vseh udeležencev, dogodka ni mogoče izpeljati (Talum, restavracija Pan, Vargas Al, Javne službe Ptuj, Intersport, Atlantic Group, Tapete Dekor, ZRS Bistra, Ptujska klet).
»Z organizacijo teka Gimnazija Ptuj obeležuje tudi Mednarodni dan športa za razvoj in mir, ki ga je za 6. april razglasil UNESCO. Prepričani smo, da se trajnostni razvoj začne z zdravimi in dobro izobraženimi mladimi tudi na področju športa in fizične aktivnosti. Kakovostno športno izobraževanje prispeva k ciljem za izobraževanje za 21. stoletje. Navduševanje mladih za tek, ki je poleg hoje najbolj naravno gibanje, pa prispeva k dvigovanju individualnega, emocionalnega, fizičnega, intelektualnega in socialnega kapitala na lo-
kalnem in nacionalnem nivoju zdaj in v prihodnosti. Saj šport in gibanje pomenita zdravje in vztrajnost, vztrajnost pa je pot do uspeha.
Projekt pa tudi ozavešča mlade, da pravica do športa in gibanja ni enako dostopna vsem mladim na tem planetu in da smo vsi odgovorni, da s svojimi aktivnostmi na to opozarjamo in po svojih močeh spreminjamo.
Z UNESCO ASP tekom smo dokazali, da če na Ptuju združimo dobre ideje in pripravljenost za sodelovanje, znamo mesto spremeniti v prestolnico teka mladih in v UNESCO prestolnico ter v našo sredino privabimo celotno Slovenijo in tako prispevamo tudi k promociji naše bogate kulturne dediščine.
Tekli smo, da vse mlade in manj mlade spodbudimo k aktivnejšemu in izpolnjenemu načinu življenja in kot unescov-ci smo bili vsi sodelujoči zmagovalci. In nikar ne pozabite - razgibano telo razgiba tudi naše možgane,« še dodajajo člani projektne skupine za UNESCO ASP tek mladih z Gimnazije Ptuj.
Darja Rokavec
Foto: Spela Horvat
Tempo ogrevanja učiteljev so narekovale dijakinje plesne skupine Gimnazije Ptuj.
DELANI
HVALA ZA VEČ KOT
1.100.000 ODDANIH GLASOV!
Foto: Nina Venta
Nikomur ni bilo dolgčas.
Križevci • Lotili se bodo cest
Sanacija cest
V občini Križevci pri Ljutomeru nadaljujejo uresničevanje dolgoročnega načrta urejanja komunalne infrastrukture posameznih naselij.
Do leta 2017 želijo vsa gospodinjstva priključiti na kanalizacijsko omrežje. Lani se je začela, letos pa nadaljuje gradnja kanalizacije v Iljaševcih in Vučji vasi, začela pa so se tudi že sanacijska dela na tamkajšnjih cestah in javnih poteh. »Končali bomo dveletni projekt, največjo investicijo v naši občini, vredno več kot dva milijona evrov. Gre za gradnjo kanalizacije, zamenjavo vodovodnih cevi ter sanacijo ceste in javnih poti. Pridobili smo nepovratna evropska in državna sredstva v višini nekaj več kot 850.000 evrov,« je ob podpisu izvajalske pogodbe za sanacijo javnih poti dejal križevski župan Branko Belec. Gradnjo kanalizacije in sanacijo cest bo izvajalo podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote, pogodbena cena za sanacijo ene ceste in javnih poti v Vučji vasi pa znaša okoli pol milijona evrov. Sanacija bo končana do konca avgusta.
Križevski župan Branko Belec (levo) je izvajalsko pogodbo za sanacijo ceste in javnih poti v Vučji vasi podpisal s članom uprave družbe SGP Pomgrad Borisom Sapačem.
Foto: NS
Radi prisluhnemo vašim predlogom in željam. Zato smo skupaj z vami navijali za dobre ideje v vaših krajih. Z vašo pomočjo smo izbrali najboljših 100. Za njihovo izvedbo bomo skupaj namenili 100.000 EUR.
Hvala društvom, ki ste prispevali ideje in vsem, ki ste nam z vašimi glasovi pomagali izbrati zmagovalne predloge.
Več na www.mercator.si
H Mercator
petek • 23. maja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	23
Ptuj • Obnova Mestnega trga
Presenetljive najdbe
Območje obnove Mestnega trga je po besedah Ivana Žižka, odgovornega arheologa in raziskovalca, dalo kar nekaj novih podatkov. Kanalizacija je bila zgrajena v času Marije Terezije in je bila še do danes oz. začetka obnove v funkciji. V Murkovi 2 (prodajalna Peko) so odkrili starejše temeljenje, za katero so bili uporabljeni prevladujoči gotski elementi iz 13. ali 14. stoletja, v okolici Florjanovega spomenika pa so naleteli na stavbo z dvema podkletenima prostoroma.
Domnevajo, da gre za stavbo iz 16. stoletja, najkasneje iz 17. stoletja, ki je bila pred sredino 18. stoletja že zapuščena, porušena, nastajal je nov trg, mesto se je v tem času že vse bolj širilo proti vzhodu. Na delu te stavbe stoji tudi kip sv. Florjana, ki je bil postavljen v spomin na veliki ptujski požar leta 1744. SV od Florjanovega spomenika so naleteli tudi na ognjišče oz. peč iz časa 16. oz. 17. stoletja.
Našli tudi ožgane človeške kosti
V neposredni bližini so po vsej verjetnosti našli tudi rimski grob, ki je bil uničen, delno ohranjena je žganina in ožgane kosti pokojnika, ki je bil pokopan na tem območju. Grob, ki naj bi bil del pokopališke ceste, ki je potekala od Prešernove ulice do Slovenskega trga, in se je nadaljevala
Težave obrtnikov in podjetnikov
Obnova osrednjega mestnega trga naj bi bila zaključena do konca julija letos. Čeprav se izvajalci trudijo, da bi potekala s čim manj težavami za stanovalce in obrtnike ter podjetnike oz. druge službe na tem območju, se vsem problemom, od poslovnih do logističnih, ni mogoče ogniti. Predvsem obrtniki in podjetniki, do katerih ni mogoče dostopati po drugih poteh, bodo ob del zaslužka. Mestni svetnik Milan Trol je zato na majski seji mestnega sveta predlagal, da mesto obrtnikom in podjetnikom prisluhne in jim pomaga, da zaposleni ne bodo ostali brez plač, mesto pa brez ponudnikov storitev. Konkretno o teh težavah pišejo štirje ponudniki s tega območja. Odločitev o tem, kako jim pomagati, bo sprejel mestni svet.
Foto: Črtomir Goznik
V Murkovi 2 in na Mestnem trgu zanimive najdbe
v Murkovo ter na vzhod, je bil obdan z marmornatimi ploščami, delno je tudi uničen a po besedah Ivana Žižka imajo za interpretacijo dovolj podatkov..
Najdbe na Mestnem trgu ne bodo ohranjene in situ, arhitekti bodo skupaj s stroko, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, poiskali najboljšo rešitev z atraktivno prezenta-cijo v tlorisni izvedbi z dodatno obrazložitvijo. Ivan Žižek pravi, da so jih najdbe na tem delu popolnoma presenetile, pričakovali so jih drugje.
Dokaza o rimskem
pristanišču (še) ni
Domnev o tem, da naj bi bilo na Mestnem trgu rimsko pristanišče, pa za zdaj ne morejo potrditi. V tem trenutku tudi s samim posegom na Mestnem trgu ne posegajo v te globine, da bi lahko dokazali, da je bilo tod nekoč rimsko pristanišče, ne izključujejo pa te možnosti. Našli pa so tudi gradivo iz pozno antičnega obdobja (3., 4. stoletja).
MG
Ormož • Gasilsko mladinsko državno tekmovanje
Srebrne mladinke iz Oplotnice
Minuli konec tedna je Ormož preplavilo 2000 mladih gasilcev. Potekalo je namreč državno tekmovanje mladih gasilcev, na katerem se je pomerilo kar 192 tekmovalnih enot pionirk, pionirjev, mladink in mladincev. Z odličnim drugim mestom so se odrezale mladinke ekipe PGD Oplotnica.
Gasilsko mladinsko državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki je potekalo minulo soboto, je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož organizirala Gasilska zveza Slovenije. Od približno pol osme ure zjutraj pa do dveh popoldan je svoje moči pomerilo kar 192 enot pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev oziroma skupaj kar 2000 mladih iz vse Slovenije. Pionirke in pionirji so se pomerili v vaji z vedrov-ko, štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja za pionirje in pionirke. Medtem ko so se mladinke in mladinci pomerili v mokri vaji s hidrantom, teoretičnih testih in vaji razvrščanja. Tekmovanje je potekalo nemoteno, množice glasnih navijačev pa niso pregnali niti sivi oblaki in dežne kaplje. »Ocenjujemo, da je bilo na prireditvi približno štiri do pet tisoč ljudi in da je bilo vzdušje odlično (analizo prireditve še izvajamo - zbiramo podatke), vendar so bili po do sedaj zbranih podatkih obiskovalci zadovoljni, prav tako pa tudi mi kot organizator. Po naši oceni je tekmovanje obiskalo toliko
ljudi, kot smo načrtovali, je pa bil odziv na našo obtekmoval-no dejavnost nad našimi pričakovanji (animacija otrok, ogled mesta Ormož in vožnja z avtobusom po vinsko-turistični cesti),« je dejal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič.
Tekmovalce je spremljalo kar 72 članov sodniške ekipe, njihova naloga pa je bila vse prej kot lahka. S formiranjem ešalonov posameznih regij se je zaključna slovesnost začela ob 15. uri, ob pol štirih pa se je začel uradni zaključek
z razglasitvijo rezultatov. Za slavnostno vzdušje sta poskrbela Pihalni orkester Ormož, mlade gasilce in gasilke pa so slavnostno nagovorili župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Rezultate je razglasil predsednik komisije Stanislav Božnik. Po uradnih rezultatih so v posameznih kategorijah med pionirkami dosegle prvo mesto
pionirke PGD Zreče, drugo pionirke PGD Gabrje in tretje pionirke PGD Dvor. Med pionirji je prvo mesto dosegla ekipa PGD Drešinja vas, drugo PGD Bevke in tretje PGD Mavčiče. Med mladinkami je državni naslov osvojila ekipa PGD Petrova vas, drugo PGD Oplotnica in tretje PGD Pijava Gorica. Med mladinci je naslov državnih prvakov osvojila ekipa PGD Drešinja vas, drugo ekipa PGD Libeliče in tretje ekipa PGD Lokvica.
Monika Levanič
Takole so se mladi pionirji in pionirke med drugim pomerili tudi v vaji z vedrovko.
Foto: ML
Pa brez zamere
Nujno zlo?
Pivovarne, letaliča in vojska
Pokojni intelektualec svetovnega kova in glasbeni virtuoz Frank Zappa je nekoč izjavil, da mora resna država imeti vsaj dve stvari: letališče in pivovarno/pivo. Slovenija ima en pivovar-ski koncern (dve inudstrijski pivovarni), nekaj vrhunskih butičnihpivovarn (angleško imenovanih 'craft' pivovarn) ter okoli dva ducata in pol pivovarniških gostiln, ki varijo to starodavno pijačo zgolj za prodajo v svojih oštarijah. Za zdaj imamo tudi letališče ali dve. Po merilih legendarnega Zappe je Slovenija torej polnokrvna država.
Če se še malce pomudimo pri Zappi, najbrž lahko domnevate, da ni bil kaj preveč naklonjen tistim, ki bi morali služiti državi. Pa s tem ne mislim kontrolorjev letov ali pivovarskih mojstrov, temveč politike, za katere se zdi, da so si meni nič tebi nič prisvojili pravico, da upravljajo državo, »v imenu ljudstva«, kot se glasi znani evfemizem za pohlep po moči, nadzoru in lastnih koristih. Zato nas ne sme čuditi, da politiki ter njim podobni državo pojmujejo in definirajo malce drugače, kot jo je Frank Zappa. Točka, v kateri se morda najbolj razlikujejo, je prepričanje, da mora država imeti svojo vojsko. Franku bi se takšna podmena zdela hkrati zabavno zgrešena in absurdna, našim politikom pa se povečini zdi aksiomatična.
Od kod izvira to prepričanje, da mora država za to, da bi bila država, imeti svojo vojsko? Zakaj bi morala država za svojo upravičenost imeti na voljo stroj, katerega določujoča naloga je boj, vojna, torej moritev? Skoraj vse države, med njimi tudi naša, ne nehajo or-gazmirati o miru in miroljubnosti, hkrati pa znaten del proračuna namenjajo svojemu ubijalskemu stroju. Saj vem, kaj boste zdaj zabrundali - da je vojska uporabna tudi pri zagotavljanju pomoči državljanom v ujmah in ob podobnih neprilikah ter da ima še kar nekaj drugih funkcij, od katerih nobena ni povezana z ugonablja-njem soljudi. Drži. A zakaj potem vojske ne prekvalificiramo v, na primer, organizacijo, katere prvi, prvotni in prvinski namen bi bil zagotavljanje dobrobiti in blaginje, pomoč državljanom? V civilno zaščito ali kaj podobnega? Brezpokalic, brezpatrij, brez tihotapljenja orožja na mariborskem letališču (saj menda ne mislite, da je Zappa z omenjanjem letališč mislil, da naj se jih uporablja v tovrstne namene, ali pač?).
Ja, ja, treba je biti varen. V primeru napada seje treba ubraniti. A v primeru (izredno neverjetnega) napada sta možna samo dva scenarija - ali se bomo ubranili skupaj z našimi velikimi brati iz Nata ali pa bodo našo vojsko pregazili, kot se to reče. Pred leti je na hrvaškem krožila zbadljivka, da bi našo vojsko premagala tudi njihova lovska zveza. Malce neslano, a vseeno to ni čisto v meglo spuščen »šus«. Naša vojska je, pa naj bo še tako dobro opremljena, izurjena in tako dalje, žal premalo, da bi nas v primeru direktnega napada katere večje države obranila zgolj z lastnimi močmi. Tudi proti Hitlerju nas ni obranila naša vojska, marveč vsesplošen in dokaj spontan ljudski odpor. Obranili so nas ljudje. Obranili smo se sami. Brez redne vojske.
Sicer pa le poglejte, kako uspešne so bile velike armade na primer Iraka proti Američanom. Kako uspešne so vojske »problematičnega in nedemokratičnega« sveta proti napadom z brezpilotnimi letali. A da nas ne bodo napadle ZDA, pravite? Okej, kdo nas pa bo? Italija? Avstrija? Hrvaška?Nemčija?Rusija?Kdo?Da tega ne vemo, ampak za vsak primer pač imamo vojsko? Hja, ne vemo tudi, kdaj bo ta naša Zemlja začela na vse strani deliti protiudarce škodi, ki ji jo povzroča človek, pa zato ne gradimo vesoljskih plovil, da bi ubegnili apokalipsi. Pa tudi kdaj bo naslednji žled, ne vemo, a zato nič kaj pospešeno ne gradimo na primer električnih vodov, ki bi potekali pod površjem. Hudiča, še tega ne vemo, kdaj nam bodo podtaknili naslednjo krizo, pa zato nič kaj bolj ne sledimo recimo eni Islandiji, ki je Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki in podobnim jastrebom pokazala sredinec!
Ne, dragi moji, vojska ni nujno zlo. Ker ni nujna. Pa to ni namenjeno proti njenim pripadnicam in pripadnikom. Verjamem, da so to ljudje, ki mislijo dobro. Je zgolj neki kontrapunkt pričakovano vzhičenemu in visoko-letečemu govoru predsednika republike, ki ga je ta prejšnji teden ob dnevu Slovenske vojske dahnil v Kranju.
Gregor Alič
24 Štajerski
Nasveti
petek • 23. maja 2014
Kuharski nasveti
Jagode
Jagode spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katere je značilno, da jih čim hitreje porabimo, saj se hitro kvarijo. Jagode so zelo občutljive na mehansko obdelavo, zato razen čiščenja pod tekočo vodo in rezanja po potrebi ne uporabljamo drugih mehanskih postopkov, preden jih ponudimo. Čiščenje jagod pod tekočo vodo izvedemo hitro, ker z daljšim pranjem jagode izgubijo del soka, obliko in aromo. Dobre jagode prepoznamo tudi po njihovem posebnem vonju. Pri nakupu pazimo tudi na pecelj in venček lističev, ki obdajajo jagodo, ta mora biti svež in nepoškodovan.
i
Foto: Črtomir Gozni k
Zdravstveni nasveti
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Spomladanska utrujenost (1)
Prišla je težko pričakovana pomlad. V pričakovanju, da bosta toplejše vreme in sonce izboljšala naše počutje in nas napolnila z energijo, smo razočarani, ko ugotovimo, da se zgodi ravno nasprotno. Postanemo utrujeni, brezvoljni, zaspani, včasih tudi slabo razpoloženi, energije ni. Temu rečemo spomladanska utrujenost. To ni bolezen, je normalno stanje organizma, ki se pojavi ob prehodu letnih časov.
Kadar utrujenost traja več kot 1 mesec, pa govorimo o kronični utrujenosti in pristop je drugačen. Prav tako moramo biti pozorni, da gre resnično le za spomladansko utrujenost, ne pa za kako drugo bolezen, kot so anemija oz. slabokrvnost, motnje delovanja ščitnice, sladkorna bolezen, depresija ali stranski učinek zdravil.
Kaj se dogaja? Telo se poskuša prilagoditi spremembam v okolju. Zaradi vpliva sončnih žarkov in toplote se poveča pretok krvi, razširijo se žile, pospešena je presnova. Vse to je za telo velik napor in zanj porabi veliko energije. Posledica je utrujenost in zaspanost. Razlogi so še drugje. Pozimi smo manj aktivni, zato imamo spomladi manj »kondicije«. Hrana, ki jo uživamo pozimi, vsebuje manj vitaminov in mineralov, zato do pomladi občutimo njihovo pomanjkanje.
Kaj lahko storimo? Zlato pravilo je kakovostna in uravnotežena prehrana. Lahki in polnovredni obroki hrane z veliko svežega sadja in zelenjave. Ne pozabimo na tekočino. Voda je tista, ki celicam dovaja hranljive snovi in iz telesa odnaša strupene in nekoristne produkte presnove. Pomembna je tudi svetloba. Dnevna svetloba poveča izločanje serotonina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, kar ugodno vpliva na naše počutje. Hkrati pa dnevna svetloba zmanjša količino melatonina, ki povzroča zaspanost. Potrebo po svetlobi združimo z za zdravje tako zelo pomembnim gibanjem. Športne aktivnosti na prostem nam povrnejo energijo in pozimi izgubljeno kondicijo. Ne pozabimo pa na zaščito pred soncem, tako v obliki krem z zaščitnim faktorjem kot s pokrivalom, oblačili in sončnimi očali. Ne pozabimo tudi na počitek - telo se mora regenerirati. Zlasti pomemben je nočni počitek in znano je, da najbolj zaležejo ure spanja pred polnočjo.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Jagode so tudi po hranilni vrednosti zaželen sadež. Cenimo jih zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, zraven tega pa vsebujejo še vitamine A, BI in B2. Od mineralnih snovi jagode vsebujejo železo, kalij, magnezij in kalcij ter sadne sladkorje. Iz mladih jagodnih listov pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko čreslovine in ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice. Jagode ohranijo svežost in okus le 2 do 5 dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih nato hitro shranimo v primerne skladiščne prostore. Te dni jagode najpogosteje uživamo kar sveže, po želji jih lahko namočimo v kristalni sladkor, smetano, mešanico rjavega sladkorja in praženih lešnikov, vročo čokolado ali stopljeni sladkor.
S kuhanjem okus jagod postane še izrazitejši in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo bolj aromatični. Vrtne jagode vsebujejo dovolj vode, tako da jim pri predelavi v marmelade, džeme, sokove, sirupe, vode ne dodajamo. Gozdnim jagodam, katerih okus in aroma sta še izrazitejša, pri pripravi dodajamo vodo ali sok druge vrste jago-dičevja. Jagodna marmelada je še bolj aromatična, če jagodam dodamo sok rdečega ribeza, sok kosmulje ali malin.
Vse omenjene težave imajo pogosto skupni imenovalec v bolezenskem stanju loko-motornega (gibalnega) sistema, ki se imenuje artroza. Artroza je kronično degenerativno obolenje sklepov in tudi hrbtenice, kjer je nežno hrustančno tkivo v sklepih tako poškodovano, da namesto hrustančnega tkiva začne nastajati hrapavo kostno tkivo. Zaradi tega prihaja do spremenjene biomehanike prizadetih sklepov in posledice so navedene v prvem odstavku današnjega veterinarskega prispevka. Bolezen lahko tako napreduje, da lahko pride do popolne negi-bljivosti obolelega sklepa. Pri vseh omenjenih procesih so
Jagode niso samo okusen sadež, so tudi prava paša za oči, zato so primeren in pogost dodatek na različnih sprejemih. Jagode se po okusu ujemajo z mlekom, skuto, jogurtom, ke-firjem in drugimi mlečnimi izdelki. Ljubitelji jagod pogosto jagode uživajo v kombinaciji z vloženim zelenim poprom. Še vedno pa jagode najpogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Tako pripravljamo različne torte v kombinaciji s skuto ali jogurtom ali samo naložene jagode na pečenem biskvitu in zalite s sladko želirno tekočino, da so čim bolj vidne, nepogrešljive so tudi pite, jagodni kolački, ko najprej spečemo maslene
košarice, v katere nadevamo sveže jagode, po želji zalijemo z aromatično sadno tekočino ali tekočo smetano in potresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji.
Jagode pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih solat, sadnih kup, okusno pa se podajo tudi z vaniljevim sladoledom in malinovim prelivom. Lahko jih uporabimo tudi pri pripravi slano sladkih solat. Tako lahko riževo solato popestrimo z drobnimi gozdnimi jagodami ali vrtne jagode narežemo na male koščke. Zraven kuhanega dolgozrnatega riža in jagod solati dodamo še na koščke narezan kivi in pečeno ter ohlajeno perutnino. Tako pripravljeno
solato ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek.
Tudi drugje po svetu iz jagod pripravljajo številne jedi. Tako so znane jagode astorija, za katere je značilno, da jagode narežejo na kocke, jih prepojijo s sladkorjem in kiršem, tako prepojene nadevajo v kozarce za penino, na vrh položijo kepico vaniljevega sladoleda in vse skupaj prelijejo s pretlačenimi jagodami, v katere pomešajo sesekljane mandlje. Tudi kardi-nalske jagode so prelite s pretlačenimi malinami in potresene z mandlji.
Iz jagod pa lahko pripravimo tudi jagodno strjenko, ki jo lahko oblikujemo tudi kot jagodno torto. Pripravimo jo tako, da 30 dekagramov jagod pretlačimo skozi sito oziroma cedilko, nato jim dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka in dobro premešamo. Posebej v hladni vodi namočimo želatino, in sicer uporabimo 2 dekagrama že-latine. V večjo posodo vlijemo pol litra navadnega jogurta in ga dobro premešamo. Posebej iz 4 beljakov in 10 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg. Prav tako posebej stepemo 4 decilitre sladke smetane. Nad soparo stopimo želatino, prilijemo k jogurtu, premešamo in takoj dodamo še trdi sneg in smetano. Dobro premešani strjenki dodamo pretlačene jagode in 10 de-kagramov na koščke narezanih jagod. Strjenko vlijemo v rahlo pomaščen model in postavimo v hladilnik. Pripravljeno kremo pa lahko damo tudi na tanko plast pečenega biskvita. Ko strjena, jo narežemo na primerno velike rezine, okrasimo s smetano in jagodami in ponudimo.
Vlado Pignar
prisotna tudi bolečinska stanja živali, od rahle bolečine na začetku in močne bolečine pri napredovani bolezni.
Pisal sem že o akutnem vnetju sklepov pri malih živalih, imenovanem artritis, tokrat pa gre za kronično obliko, oziroma rezultat ne-zdravljenih ali nepravilno zdravljenih artritisov, ki potem vodijo v kronično obliko v artrozo. Pri nastanku artro-ze so možni tudi dedni dejavniki, pri katerih pride do neenakomernega obremenjevanja določenega sklepa ali več sklepov, npr. zaradi enostranske komolčne ali kolčne dis-plazije. Tudi motnje v razvoju sklepov oziroma sklepnega hrustanca so lahko vzrok kasnejši artrozi.
Pri psih je najpogostejša artroza kolenskega sklepa, sledi ji artroza kolčnega sklepa, artroza komolčnega sklepa in spondiloza. Spondiloza je artroza, ki se pojavi med vretenci, vretenca zrašča-jo med seboj in povzročajo togost hrbtenice in seveda bolečinska stanja živali. Diagnoza bolezni se postavlja s poglobljeno anamnezo (po-
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
govorom o bolezenskih znakih) z lastnikom, z rentgenskim slikanjem, artroskopijo, ultrazvočno preiskavo, računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MRT).
Artroza je zahrbtna bolezen, saj prizadene sklepe sprva brez izrazitih kliničnih znakov. Brez zdravljenja postaja vse bolj obremenjujoča za žival. Tudi v veterinarski medicini se na srečo lahko uspešno spopademo z artro-zo. Zdravljenje je kompleksno in je sestavljeno iz pro-tivnetnega zdravljenja živali, protibolečinske terapije in v zadnjem času tudi fiziotera-pije živali (plavanje, magne-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tna terapija), akupunkture in uporabe drugih rehabilitacijskih pripomočkov). Gibanje moramo oboleli živali omejiti in paziti na telesno težo živali.
Kot sem že večkrat napisal, treba je razčistiti vzrok pri gibalnih težavah naših malih živali. Nezdravljeni ali nepopolno ozdravljeni procesi na sklepih lahko vodijo v artrozo, v kronično obliko bolezni, ki je več ne moremo povsem pozdraviti, temveč lahko samo zavremo njeno napredovanje in lajšamo bolečinsko stanje. Več upanja prinaša uporaba najmodernejših medicinskih tehnik, kot je uporaba matičnih celic, ki lahko regenerirajo poškodovan hrustanec in sklep v celoti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Artroza pri psu
Pogosto dobim vprašanja lastnikov psov in tudi muc, kjer omenjajo težko gibanje njihovih živali, predvsem togo hojo, težave pri vstajanju, kužki se na sprehodu hitro utrudijo ali pa sploh nočejo na sprehod. Nekateri lastniki navajajo, da se njihov kužek ali mucek noče več ljubkovati v naročju in izraža nelagodje med samim dvigovanjem. Nekateri lastniki omenjajo tudi, da njihov kužek zacvili, če ga primejo za določeno mesto, npr. medenico, koleno ali hrbtenico. Ne pustijo se več česati in božati po hrbtu.
Foto: ES
petek • 23. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	25
£ty'&ufoa, budilka
89,8 98,2 104,3 Mb
f^oófuZajte naó tudi na ipLtu: www.reulio-ptu,¡.6Í
MESO
IZDELKI
<3S£>
tMBIÍT Jšit
MARINIRAN SV. VRAT
23% CENEJE"
SAMO
• ZAČINJENA PIŠČANJČJA BEDRA SAMO 1,99 €/KG
2,94 C/KG	. MESO IZTUNKE
JUNECJAPRSA SAMO 2,99 C/KG • ČEVAPKO
(MASAŽA ČEVAPČIČE)
SAMO 2,99 C/KG
• PREKAJENA ZADNJA KRAČA SAMO 1,99 C/KG
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96C/KG ) OB NAKUPU NAD 25C DOBITE ZA POZORNOST SE DARILCE.
, ' V SAMO 4,95 C/KG
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PTUJSKI DAN
DOBRODELNOSTI
2014
PO MA GA M*
<i
Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt 23. maj, 20.30
Zan Tetičkovič &
BigBAND RTV Slovenija
S
JU
mmSpgmm mrn
Theodosii Spassov (Bolgarija), kaval Vlatko Stefanovski (Makedonija), kitara Filip Novosel (Hrvaška), tambura Marko Črnčec (Slovenija), klavir Milan Nikolic (Srbija), bas
organizatorji	z nakupom vstopnice boste organizatorjem pomagali pri
Mestna občina Ptuj	nakupu družinskih prehrambenih paketov za socialno šibke.
Lions klub Ptuj	Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim Rotarv klub Ptuj TIC Ptuj, Slovenski trg 5
o,»..,»«!.:.»,:«!. L,!..*, nt..	Kavarna KPS, Slovenski trg 8, Ptuj
S0r0ptimist klub pt^J	Društvo Arsana, Jadranskaa 4, Ptuj
Rdeči križ Karitas
Kavarna KPS, Slovenski trg 8, Ptuj Društvo Arsana, Jadranska 4, Ptuj
Štajerski EDNIK
Medijski CRADIOPTUJ
pokrovitelj ^ «•■•«•ob
		
Ukcjjskaipoi	3DBAH	M]S3E2HESAIFn32ŠT3
Humanitarna pomoč za prizadete ob poplavah v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem
V	preteklih dneh so območje Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške prizadele katastrofalne poplave. Na poplavljenih območjih primanjkuje hrane, pitnevode, oblačil in vseh drugih najnujnejših potrebščin.
Na območju mestne občine Ptuj je v teku akcija zbiranja humanitarne pomoči za prizadete ob poplavah.
Skupno akcijo pelje Območno združenje RK Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj, Radiem-Tednikom Ptuj, Rotary klubom Ptuj, Lions klubom, Soroptimisti in Manager klubom Ptuj.
Akcija zbiranja bo v soboto, 24. 5. 2014, med 8. in 13. uro, pri Gasilskem domu Ptuj, Natašina pot 1 a, Ptuj.
V	akciji se zbirajo tista sredstva, ki so prizadetim najbolj potrebna: posteljnina, spalne vreče, zložljive postelje, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijasti škornji, plenice, žepne svetilke, odeje, ustekleničena voda in konzervirana hrana.
Vsi, ki bi želeli v humanitarne namene darovati tudi denarna sredstva, lahko to storite na spodnji račun:
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje19, 1000 Ljubljana. TRR je odprt pri banki SKB.
SI56 0310-0111-1122-296,
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena CHAR
Sklic za RK Bosna: 00 937057
Sk|ic za RK Srbija: 00 937058	Pomagajmo pomoči potrebnim!
26 Štajerski
Na sceni
petek • 23. maja 2014
David Bedrač
Literarni pretresi
Stena ni nepremagljiva
Sedel je naslonjen na steno. Miren, le roke so se mu tresle, kar se mu je zdelo čudno, ker po vsem, kar se je zgodilo ... dogajalo, ni več vedel, ali mu je hudo ali ne, ali ga je strah ali ne. Bolelo ga je, in to je bilo edino, pa še tega kot da seje nekako navadil... Poslušal je veter, ki je zavijal tam zunaj, kapljice, ki so se zbirale na stropu in se vsake toliko odlepile pa - plink, plink, plink - odpotovale proti tlom. Plink, plink ... Glavo je imel popolnoma prazno ... ali polno, vseeno ... (Tadej Golob: Zlati zob)
To je zelo kratek odlomek iz mladinskega romana Tadeja Goloba Zlati zob, ki odpira mnoga vprašanja. Najprej - to ni roman zgolj za mlade! Čeprav so osrednje književne osebe mladi ljudje s svojimi doživljanji in težavami, sanjami in željami, roman ponuja veliko izzivov slehernemu bralcu.
Pa pustimo to, kdo je junak v zgornjih vrsticah, povejmo raje, da je fabula napeta, da je notranji pripovedni tok silovit in razburljiv, celo filmsko zastavljen. Takšen je na
vseh ravneh - strukturni, jezikovni, dialoški in psi-hosocialni, če upoštevamo, kako pristno so oblikovane osebe. Dialogi so približani stvarnemu, težave, s katerimi se mladi spopadajo, so izvirna projekcija dejanskih.
Bolj kot vse to pa navdušuje gorniško-alpinistična kulisa, drzna scenografija, na kateri se fabula odvija in kamor je pisatelj postavil mlade like. Med skale, v območje neizprosnih višin. Kot to lepo predstavi iztrgani odlomek, v katerem je skoraj romantično predstavljena povezanost med hladnim gorskim okoljem in mehkim, občutljivim človeškim bitjem, ki v nekem trenutku ne ve, kaj početi. Osupljivo so opisani trenutki izostritve čutov, kapljice, ki ustvarjajo napeto zvočno kuliso, in zavijanje vetra, ki ob zvočnem dodaja še konotacijo pihanja in hladu. A bistvena je zmeda v glavi, kontrast med prazno in polno glavo - in prav ta utrinek ponuja vrsto aktualnih premislekov.
Najprej gotovo tega - zakaj, pri »zdravi pameti«, bi nekdo plezal v take višine, tvegal nič koliko nevarnosti, postavil življenje na kocko. Večina alpinistov pravi, da gre za skoraj izventelesno izkušnjo, za spopad s samim seboj, za ugrezanje vase, v svojo samoto in tihoto. Tako je na več
mestih govoril tudi Tomaž Humar, človek, ki je s svojo globino in seganjem v višino presegal človeško in čigar zadnje besede so bile menda: »Jagat, ta je moj zadnji!« Slednje je bilo namenjeno Jagatu Limbuji, ko se je vzpenjal na smrtonosno steno Langtang Lirung, kjer so ga šest dni kasneje našli mrtvega.
Tomaž, ki so ga nekateri imenovali za junaka, drugi so v njem videli norca, je, skladno z višinami, ki jih je premagoval, rasel tudi v duhovno globino. Nekatere njegove misli so še kako aktualne tudi danes, za slehernega med nami, medtem ko premagujemo manjše »gore« svojega vsakdanjika, kot denimo ta: »Izziv je del tebe, zgodbe, ki jo pišeš s svojim življenjem, izziv kot tak je vreden in neizbrisljiv. Izziv je glasnik vibracij misli in posledičnih dejanj. Ne ustraši se izzivov, saj so izzivi izbrali tebe. Bolj kot je izziv videti meglen, negotov, skrivnosten, vrednejši je!«
In tu se vrnemo k uvodnim mislim - prazna ali polna glava prestrašenega mladostnika, ki je obtičal. Zmeden in negotov, čeprav bi najbrž potreboval samo kakšen odriv, vzgib, nasvet.
Tako nekako, se mi zdi, tudi sami pogosto ravnamo z mladimi. Pahnemo jih v take situacije, pozabimo pa na ustreznost naših pričakovanj. In ne samo to - ob tem pomislimo še na nekaj: ali so današnji mladi sploh zmožni dosegati take, naporne »vrhove«. Navsezadnje imajo mnogi med njimi resne gibalne ovire, po mnogih statistikah je skoraj polovica mladostnikov gibalno »zakrnelih«, saj se ne ukvarjajo z nobenim športom, muči jih tudi debelost, porušene imajo krvne parametre, še zlasti tiste, ki so povezani s presnovo, in še kopica drugih težav.
Pomembno je torej, da mlade izbezamo iz takih »zakotnih votlin«, da si bodo upali premagovati stene in da bodo spoznali, da lahko suvereno preplezajo marsikatero steno, ki jih stoji na poti.
David Bedrač
C
ESETi D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. BIG FOOD MAMA - KRATEK STIK 4. JAN PLESTENJAK - NOVA GENERACIJA 3. VILI RESNIK - NE MOREM BREZ NJE 2. MONIKA PUČELJ - NISI SEBE DAL 1. EVA BOTO - NA KOŽO PISANA VAŠIH TOP POP 5 5. DAN D - POZITIVNE MISLI 4. TABU - NEKOČ NEKJE 3. TANJA ŽAGAR - ARRIVA 2. VIKTORY - ZALJUBLJENA 1. SOULGREG ARTISTA - O BOG POVEJ
Filmski kotiček
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Sosedi
Film Sosedi je najnovejši umotvor nove šole komedije Judda Apatowa, a ker je ta film osebni projekt njegovih učencev, v katerem ni sodeloval, že kaže znamenja neke širše strukturirane komedije, kakršne že precej hudo pogrešamo, saj se zdi, da bodo postale le še znamenje nekega davno minulega časa in primerne le še za 'starce'. A to vseeno ne pomeni, da film ne temelji zgolj na hipni ideji, ki bi se izrabila v prvih 20 minutah filma. Nasprotno, jedro
Neighbors
Igrajo: Seth Rogen, Zac Efron, Rose Byrne, Christopher Mintz-Plasse, Dave Franco, Ike Barinholtz, Jake Johnson, Lisa Kudrow, Carla Gallo, Chasty Ballesteros, Ali Cobrin
Režija: Nicholas Stoller Scenarij: Andrew J. Cohen in Brendan O'Brien Žanr: komedija Dolžina: 96 minut Leto: 2014 Država: ZDA
filma je še vedno zgolj domislica, ki so se je avtorji najbrž domislili med eno svojih zakajevalnih se-ans, vendar vseeno tvori dovolj širok idejni prostor, da film zmore relativno verodostojno zvoziti do konca. Če ne bi imel značilnosti Apatowe šole, torej improviziranih in posledično predolgih ter praznih dialogov, bi lahko dobili veliki boljši film, kot smo ga.
Vsebina je, kot rečeno, preprosta. Mlad par z otročičem živi v iluziji, da je še vedno mlad in tren-dovski in ne le v stiku z mladino, ampak da je del mladine. Privid se jima poruši, ko za sosede dobita glasno, razgrajaško in žurersko študentovsko bratovščino, ob kateri zaradi hrupa ne moreta spati. Spoznanje, da se starata in postajata stara nergača, je prijeten poligon za osebno razčiščevanje, ki bi morda bilo dovolj za celoten film, toda slednji se poleg tega še obilno ukvarja z 'vojno', ki nastane med sosedi, vključno z mimikrijo in infiltracijo vohunov. Stopnjeval-ni napadi so zabavni, čeravno ne izvabijo dolgih krohotov.
Vsaka generacija seveda zase misli, da se je svet začel z njo in da so pred njo svet naseljevala le primitivna ljudstva s kopji in kamnitimi sekirami. Ker v svojem srcu vsakdo ostane mlad, se šele
ob mlajših od sebe zave, da je star, zlasti takrat, ko ugotovi, da svojih razburljivih pustolovščin (in dragocenih modrosti) ne more predati mlajšim, ker ga zavračajo kot starca, ki bi že moral trohneti v grobu. Tovrstno nasprotje je v filmu lepo prikazano, in čeprav se liki na koncu le sprijaznijo s stanjem stvari, pa bi to težko rekli za igralce in avtorje, ki se obnašajo, da starejši od njih ne obstajajo, torej so del enakega problema kot neuvidevni študentje v filmu. Tako se namreč večino filma obnašajo tudi liki, ki svojo bitko z mladostjo tako ponotranjijo, da postane bitka s samim seboj, četudi ob tem hote ali nehote zastopajo stališča, ki bi bila še pet let pred tem za njih znamenje okostenelosti.
Morda je tudi zato film poln referenc in šal na priljubljene nadaljevanke in filme zadnjih petih let, ki vam bodo, če jih ne poznate, popolnoma nerazumljive. Skratka, zdaj vemo, da je za vzdrževanje družbe nujno prevzeti vrednote generacij pred vami, saj vendarle tvorijo alternativo, približno delujočo družbo, nasproti precej manj privlačni ideji večnega žurerskega kaosa in zavrtega odraščanja. Pravzaprav se vam bo to spoznanje zgodilo prej ali slej, pa če boste to hoteli ali ne. In v tem seveda ni nič slabega, pravi film, le trenutke regresije v neodgovorno mladost morate znati pravilno do-zirati, pa bo.
Matej Frece
(I
J
OVEN (21.3. - 20.4.)
Ognjeno srce bo žarelo v brezpogojni ljubezni. Obveznostim in nalogam boste v celoti kos. Pravzaprav bo nujno, da se nekoliko sprostite in da si zaupate. Odvečno energijo boste lahko uporabljali v naravi in koristno bodo delovali sprehodi. V prostem času preberite kakšno do-
BIK i
(21.4. - 20.5.) *
Pomembno vlogo bo igrala duhovnost in svet skritih sanj. Čeprav ste po naravi skeptični, se boste tokrat lahko prepričali o nevidni resnici. Korak za korakom boste odšli naprej in tako se bodo uspehi stopnjevali v službi. Notranji pogum vam bo dal mir in vizijo za
m
m j
Toplo sonce vas bo okrepila in podarilo samozavest. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri zdravju. Poleg tega, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov, bo dobro, da si preberete kaj o zdravi prehrani. Uspehi se bodo stopnjevali v skupinskem delu. Odprti boste tudi za novosti.

RAK (21.6. - 22.7.)
Biseri sreče ostajajo večni in julijski predstavniki bodo odšli pogumno naprej. Če ste rojeni junija, boste izvedeli pomembno novico. Spremembe boste morali sprejeti in se z njimi soočiti. Čas je, da začnete bolj poslušati. Blesteli boste v intuiciji in v ljubezni našli izpolnjenost.
\m
LEV
(23.7. - 22.8.)
Možnosti in priložnosti v povezavi s tujino bodo šle z roko v roki. Učili se boste in pilili svoje znanje. Če imate v tem času pomembne izpite, uvidite priložnosti za uspeh. Odpravite se lahko tudi na počitnice. Znali boste poslušati sebe, uspehi se bodo nadaljevali. Počasi se daleč
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar odstopa. Raziskovali boste svoje občutke in prišli do pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak. Odgovornosti se bodo nadaljevale in tako najdete v sebi tudi moč za prihodnost. Na probleme poglejte kot na izzive. Srečen dan: ponedeljek.
o.
petek • 23. maja 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 27
■HBHnP' an— ■ / " w v sß' > Ä							sestavil edi klasinc	VODEN SNEG, PLUNDRA	RAVNINA (ZASTAR.)	JAPONSKA CELOVEČERNA RISANKA	NAŠA BALETNA PLESALKA (TONČKA)	KOŠARKAR LORBEK	r				JSm >		
							BIVŠI NOGOMETAŠ OBLAK						M «¡jL^ /						
																			
B1S3ŽZMAà^r ^ËÈl l							RANOCELNIK												
j			jJS				PREPREKA, ZAPREKA												
			i				ZAKITANJE HOMEINI												
3650	ZAVIRALEC, ANTAGONIST	VILASTA RAZRAŠČENA VEJA	ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA	KLICA	MAJHEN MAGNET TONE RUS									NAJEMNI AVTO	ANTON TROST	RIMSKI HIŠNI BOG	STROŽJA ŠOLSKA KAZEN	MREŽA ZA LOV RAKOV	KRAJAN GRADIČKA
KROVNI ALI OVRŠNI LIST									KMEČKI OČANEC	SLAVKO AVSENIK	FUŽINAR, KOVINAR MEDDRŽAVNA ZVEZA								
MORSKA RIBA, SKUŠA PLAVICA								PIKAJOČA ŽUŽELKA GORA PRI SNEŽNIKU				GOSTINSKI STREŽNIK, TOČAJ							
VOGAL					KRAJAN UTIKA							TINA KLEP			UD KLADA ZA SEKANJE DRV				
					BOMBAŽNA TKANINA							SILOVIT VIHAR							
PEVSKI ZBOR				NAŠE LETOVIŠČE						OPEČEN KRUH						PLEME, RASA			
				TELEVIZIJA						OKRASJE						JEZA S PREZIROM			
ALEŠ VALIČ			SEKALNA KLADA						ZAREZNO SMUČANJE								RIMSKA 6		
			KAČJI GLAS						MORSKA SKALA								NAVIHANEC, PREMETENEC		
NAŠ POSLANEC SDS (ŠTEFAN)						DVODELNE DEREZE RADIJ								NAŠ PESNIK (IVO)					
HRVAŠKI PEVEC DRAGOJEVIČ							PREDEL ZAGREBA							NEMŠKI FOTOAPARAT					
VESOLJSKO VOZILO							NAŠ KOŠARKAR (GREGOR)					A	IZ BESEDE RAČNA	KRAJAN AVČ					
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJATOLA = Homeinijev naslov, AKER = angleška ploščinska mera, ANIME = japonska celovečerna risanka, BRAKTEJA = krovni ali ovršni list, CENTAR = predel Zagreba, KARVING = zarezno smučanje, NARAT = slovenska baletna plesalka (Tončka), TISEL = slovenski poslanec SDS (Štefan).
'NVOAV 'NVOdV 'dV!N30 'd3AHO '0I1NV '3»NI0AV
'13SI1 'IA 'DNIAdV» 'OIVN! 'AV 'QOd '1SV01 VlOZI 'dO>1 'V>10d '>11 'NVOIlfl '1390 'dVWlVN 'VSO 'VQdV>101 'OdniV13IAI 'VGDIVda ">1313N0VIAI 'ZVIAIVZ 'VdIAO 'dVNVd '3NVd9 :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3J.IŠ3H
RADIOPTUJ
89,8*98,2«I04t3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 24. maj:
05.00 SOBOTNOlUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 430, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj) .
JUTRO:
5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 430, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 400, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 445 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
^5.00 ^tajTRSKA^B^LKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 430, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO-
SKOP. 445 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 1400, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Vaše mnenje šteje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 27. maj:
5.00 ŠTAJERSKA budilka. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). {SREDA, 28. maj :
5.00 STAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40
Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
IČETRTEK, 29. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00
ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 30. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje).
89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE j NASjNAj INTERNETU : www.radio-tednik.si IN
OBIŠČITE INA FB


TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Zdelo se bo, da boste lažje zadihali in tako našli paleto priložnosti. Prav gotovo vam bo v pomoč partner in njegovi nasveti bodo dragoceni kot diamanti. Vaša naloga je, da jih poslušate. Senzitivni boste za nasvete drugih ljudi in spoznali moč misli. Pravilno bo, da vidite svetlo prihodnost.
ŠKORPIJON -mS STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Močni in intenzivni boste. Tako se ne boste ozirali na mnenje drugih ljudi. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Mlada Luna se bo zgodila v 8. astrološki hiši, kar pomeni, da bo staro odšlo in prišlo bo novo. Prenehajte se oklepati starih vzorcev in se veselite vsakega dne!
V vreči življenja se je nabralo vse, tako slabo kot dobro. Čas bo namenjen osebi bilanci in soočenju s primarnimi občutki. Glasno govorjenje ne bo pomagalo in bolje bo, da si v tišini postavite dialog. Prihajali bodo ljudje, ki vam bodo pomagali. Seveda ne smete pozabiti na vašadut - optimizem.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) c
Svoj kos železa boste na delovnem mestu zelo dolgo kovali. In ko bodo drugi prepričani v neuspeh, boste sami dokazali nasprotno. Kjer se boste pojavili, boste tako ali drugače v središču pozornosti. V partnerskem življenju vas čakajo ugodnosti. Seveda boste plesali po taktu partnerja.

rTŠis.

VODNAR (1l. l. -18.2.)
Spremljala vas bo posebna inspiracija in cveteli boste med ljudmi. Pionirsko in kreativno delo bosta šla skupaj. Pravzaprav bodo drugi ljudje opazili, kako plemenito je vaše srce. Ugotovili boste, da ste zelo dober govornik. Pomembno bo, da se spilite v komunikaciji in pri drugih intelektualnih dejavnostih.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Uspehi se bodo vrstili in izraziti bodo v pogledu poslovnosti in finančnih investicij. Seveda bo zelo modro, da si naredite neke varovalke, da vam ne bo čez čas žal. Lotili se boste prenove stanovanja in ugodno obdobje bo za pleskanje stanovanja. Varujte se lenobe in sledite pionirskim idejam partnerja.
28 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 23. maja 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (16.)
V deželi vina
Končno sem se odločil, da si malo odpočijem od hribov in dolgih prevozov. Ker sem se nahajal v vinski regiji, sem si pač rekel, da bi bilo dobro malo pogledati naokrog. Odpravil sem se v San Juan, ki je tudi eden izmed vinskih stebrov države, v praksi pa gre za močne in ponosne konkurente Mendozi, in to ne samo na vinskem področju ...
Foto: Dani Zorko
Ogromni dnevniki gospodarja vinogradov
Že na avtobusu je bilo spet fino, saj sem naletel na enega starejšega dobrovoljčka, ki mi je vedel veliko povedati o vinih in o deželi. Ne vem, ali je to kakšno pravilo, ampak v nobeni vinski regiji, kjer sem se potikal, še nisem srečal nikogar, ki ne bi rad pomagal ljudem ali ki bi bil slabe volje. Blizu avtobusne postaje sem si za nekaj dni našel bivališče, nato pa sem šel naokrog. Zadal sem si dva cilja: najprej sem si želel ogledati vinarski muzej, nato pa sem si hotel kupiti nekaj stvari za obleči, saj sem imel samo to, kar je viselo na meni.
Muzej Graffigna je bil malo izven mesta, tako da sem s pridom uporabil javni prevoz, ki je bil zares poceni. Graffigna je bil Italijan, ki je v bistvu začetnik vinske industrije v Argentini in še danes prepoznavna blagovna znamka te dežele. Še preden pa sem prišel do muzeja, kjer sem seveda upal, da se bo dalo kaj degustirati, sem v neki stranski ulici ugledal hiško, ki je bila pralnica, trgovina, mesnica, videoteka ... vse naenkrat. Sicer v tistem trenutku ni obratovala, zanimiva pa je bila zaradi tega, ker se je imenovala Micka, po večini naših babic. Od Micke sem končno priro-mal do muzeja, kjer pa sem bil edini obiskovalec, vendar sem bil vseeno deležen vse pozornosti. Kustos Francesco, ki je z barvo obraza potrdil lastnosti pravega vinoljuba, me je lepo vodil po sobanah in mi v slabi angleščini razlagal značilnosti in zgodovino vinogradništva.
Večina mašinerije je bila nemškega in angleškega porekla. Ugotovil sem, da se način vzgoje in pridelave bistveno ne razlikuje od slovenskega, gojijo pač drugačne sorte ob drugačnem podnebju in podlagi. Med
Domiselna skulptura v San Juanu
Štajerec, kot smo ga vajeni.
stvarmi, ki so bile zelo zanimive, me je najbolj pritegnila prednica sodobne stiskalnice. Za stiskanje grozdja so namreč slabih 400 let nazaj uporabljali kar živalske kože, razpete na stojalih, kjer so grozdje preprosto zmečkali, odtekalo pa je skupaj z vsem, kar je pač bilo v dlaki in na njej. Sobane so bile še vedno opremljene, tako kot so bile včasih, na ogled pa vedno radi postavijo tudi različna priznanja in medalje z vinskega področja. Prvič v življenju sem videl tudi več kot meter veliko knjigo, ki je gospodarju služila za pisanje dnevnika. Pa da seveda ne govorim o prirejenih blagajnah in tehtnicah, s katerimi so opeharili veliko strank . Muzej se drži vinerije, sodov pa sploh ne vidiš, saj je vse zakopano v zemljo in samo veliki tovornjaki s cisternami dajo slutiti, da se tu pretakajo ogromne količine vina.
Francesco je dobro opravil svoj posel, končno pa sva se tudi prijela šanka, ki je bil kakopak izdelan iz velikega soda. Te velike lesene sode so uporabljali še nedolgo nazaj, zdaj pa so jih predelali v gostilno, knjigarno, počivalno sobo in še kaj bi se lahko našlo. Malo sva debatirala o vinih, nato pa sem dobil na mizo liter rdečega. Francesco se je najprej nekaj otepal pijače, nato pa je izpod šanka le potegnil na pol prazno steklenico viskija. Hja, saj sem ga razumel, vina je imel že vrh glave ... Mimogrede mi je še pokazal, kje zdaj živi večina dedičev bogatega začetnika vinogradništva, vendar se zaradi visokih zidov kaj prida ni videlo. To bi bil pa res vrhunec, da bi me po litru rdečega še kak sosed povabil v klet ...
Na potovanjih najbolj sovražim nakupovanje, tako zase kot tudi za darila. Tokrat sem bil v to malce prisiljen, saj od tatin-
ske avanture v Mendozi nisem imel skoraj nič dati nase. Nameraval sem kupiti nekaj poceni stvari za tople dni, večino tega pa bi na koncu itak zabrisal v smeti. Z različnimi balkanskimi prijemi za zbijanje cene sem kupil neke hlače, majico in nekaj drobnarij, težavo pa so predstavljali čevlji. V nobeni trgovini namreč ni bilo za dobiti številke 45, že 44 je bila na voljo samo v dveh trgovinah. Saj nisem vedel, ali naj se smejim ali jokam. Južnoameričani so že tako majhni po postavi, kar me je jezilo že pri nižji višini straniščnih školjk, pri čevljih pa je stvar čisto ista. Saj že res, da sem zase po zares mučnem iskanju končno našel malo premajhne čevlje, ampak veselilo pa me je dejstvo, da moje obutve, ki so mi jo ukradli, zaradi prevelike številke ne bo mogel nositi nihče od te bande. In to me je zares spravilo v dobro voljo.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Pri Micki v San Juanu dobiš res vse.
Foto: Dani Zorko	Foto: Dani Zorko
Kdo ve, koliko denarja je šlo skozi to blagajno.
Od tod in tam
Foto: IL
Kidričevo * V soboto, 10. maja, sta si po 50 letih zakonskega življenja vnovič obljubila zvestobo Franc in Anica Le-tonja iz Cirkovc. Franc je vodovodni inštalater, do pokoja je bil zaposlen v IMP Maribor, Anica je tehnična risarka in je bila do pokoja zaposlena v mariborski Metalni. V zakonu sta se jima rodila sin Iztok in hčerka Aleksandra, razveseljujeta pa ju vnukinji Nataša in Teja, ki je bila s svojim zaročencem tudi priča ponovni zaprisegi. Zakonca sta polna energije in z veseljem sodelujeta na prireditvah ljudskih godcev in pevcev.
Iztok Letonja
Foto: MM
Središče ob Dravi * V petek, 2. maja, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Otilija in Štefan Kolarič iz Obreža. Zlatoporočenca Otilija in Štefan sta se poročila 2. maja 1964 v Središču ob Dravi. Družino in dom sta si ustvarila v Obre-žu, kjer živita še danes. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Silva, Marinka, Anton in Jože. Danes ju razveseljuje devet vnukov: Toni, Martin, David, Jure, Teodor, Evgen, Eva, Hanna in Leonard in že tudi trije pravnuki: Gašper, Anton Nino in Anže. Štefan je najprej kmetoval na domači kmetiji, nato pa se je zaposlil pri podjetju Viator, kjer je delal kot šofer do upokojitve. Ko se je upokojil, se je spet posvetil kmetovanju in pomagal na sinovi kmetiji. Otilija je ves čas delala doma na kmetiji in skrbela za družino. Njena velika ljubezen je bilo delo v domačem kulturnem društvu, kjer je še danes aktivna. Delo na kulturnem področju ves čas prenaša na mlade generacije. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let.
MM
Foto: NS
Prlekija * Vitezi križarskega reda so v začetku 13. stoletja med drugim skrbeli tudi za duhovni in kulturni razvoj preprostih ljudi, križniki pa so kot vojaški red vinorodne kraje Prlekije branili pred različnimi roparskimi tolpami, ki so prihajale iz Ogrske, Hrvaške in Turčije. Člani Društva vitezov jeruzalemskega templja so si Jeruzalem izbrali za svoje domovanje. Današnji red Templarjev OSMTH - Ordo Supremus Mi-litaris Templi Hierosolymitani - je posvečen, necerkven, viteški red, društvo pa je lastne prostore dobilo v prestižnem objektu Dvorec Jeruzalem. Nedavno so v prostorih Dvorca Jeruzalem v viteza postulanta povzdignili Roberta Horvata. Ritual poteka v obliki maševanja, ustoličenemu vitezu se nadene bel plašč, okrog vratu pa obesi rdeč lopatasti križ. Proces se zaključi s pobiranjem miloščine, pomoči potrebnim. Zbrana sredstva so tokrat namenili devetmesečnemu Erazmu iz Kamnika, ki mu že od rojstva primanjkuje kisika.
NS
petek • 23. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z
imenom
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja:
•	glasbene podlage in nagrade nastopajočim,
•	ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev,
•	izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike,
•	članstvov komisiji,
•	sodelovanje privajah nastopajočih (generalki),
•	ureditevprijave prireditve s SAZAS-om in IPF,
•	oglaševanje prireditve,
•	javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
S^feTEDNIK
i/.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE CN^IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
i sopotnikom^
2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
NAROCILNICA ZA
Štajerski
(Rradioptuj
89,8 1043
Štajerski
Želena nagrada (označi): [T| \2\ Ime in priimek:
Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem
bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
.....
RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
[OBIRANJE.
¿i*
POTOVflLnfi RGEnCIJfl
V DOLINO [REKE NMETVE (^■ao.asoiD-s dED
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
. d.


SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 23. maja 2Q14
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA			OPREMA
rampa	01/2012	9.499	BELA	1.LAST. .NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA
CITROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK	11/2011	13.999	ČRNA	IM, NI SERVIS,SERV. KNJIGA
MERCEDESBENZCRAZREDC223CDI	7/2009	12.999	ČRNA	1.IASI.,NAR SERVIS
BMW318 D, NAVIGACIJA	09/2009	13.999	TJA	1.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS. SERV. KNJIG/
RENAULT CLIO GRANDTCUR 0,9 TCE 90KM	05/2013	10.500	OGNJENO RDEČA	i IM,SERV. KNJIGA, 11. GARAN.
CITROEN C5 TOURER 2.0 HDI DYNAMIQUE MP	09/2010	9.999	SVETU) MODRI	IM, NAR SERVIS, SERV.KNJIGA
SMAHIFDRTW0 Caupe CDi	D2/2011	6.999	ČRNA	IM, NAR SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	04/2009	4.799	BELA	IM, NAR VEL SERVIS
RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	7/2010	8.299	ČRNA	IM, NI SERVIS
RENAULT ESPACE EXPR. 2.016V AVTOM.. PUN	10/2007	6.999	T. MODRA	1.LAST., NAR. SERVIS. PREDELAN NA PUN
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	11.999	ČRNA	IM, NAR SERVIS,
PEUGEOTT 207 TRENDY 1,4 HDI	11/2010	5.499	s. MODRA	IM, NAR SERVIS
VWT0URAN 1.6 TDICONFORTUNE	08/2011	13.699	KREMNO SIVA	1M,AVT.K1IMA,
RENAULT G. SCENIC 1.5 DO DYNAMIQUE	10/2009	7.999	MO RJAVA	1.IAST..AÏÏ.KUMA
VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI	2/2009	8.999	T. MODRA	1M,AVT.K1IMA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT4062.01£VCOUPE PACK	1999	1.990,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BERLING01.616V ELEGANCE PLUS	2006	4.650,00 £	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
F0RDFIESTA1.25FRESH	2006	3.500,00(	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.216VTWINP0RT COSMO	2006	4.150,00f	PRVI LAST.	K0V.CRNA
FORD FIESTA 1.3 8V AMBIENTE	2004	2.500,00€	KLIMA	KOV. OLIVNA
FIAT BRAV01.416V STARJET DYNAMIC	2008	4.900,OOf	PRVI UST.	KOV. ZLATA
AIXAMCROSSLINE	2008	smoot	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.616V EHJÖY	2004	4.500,00 €	REDNO SERV.	KOV. SIVA
PEUGEOT LIMUZINA 407 2.0 HDI ST COMFORT	2006	4.250,00t	SERV.KNJIGA	BELA
PEUGEOT 3071.616V BREAK	2002	2.590,00t	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX1.8 TDCI TREND	200S	5.250,00€	SERV. KNJIGA	K0V.T. MODRA
FIAT PUN DOBLO CARG01.416V MAXI SX	2011	5.300,W(	PRVI LAST.	BELA
RENAULT MODUS 1.216V ALIZE	200S	3.890,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE	2003	8.800,00 €	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.0 DCI PRIVILEGE	2007	7.590,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CITROEN C41.616V VTR	2006	4.100,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPR. CONF. COUPE	2003	2.550,00t	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA1.4ISX	2003	2.150,00t	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SMART FORTWO COUPE PURE	2002	1.990,00t	SERV. KNJIGA	RDEČA
CITFtOEN EXCLUSIVE XSARA1.616V BREAK	2003	2.140,W{	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	BARVA
audi a3 sportback 1.6 tdi dpf ambition	2010	11.980,00	kov. črna
audi m avant 2,0 uli dpf ambition sport	2010	14.780,00	kov. siva
bmw serija 3:318d	2008	9.880,00	kov. črna
citroen c5 tourer 1,6 hdi business	2011	10.380,00	kov. črna
fiat 5001,28v	2012	8.700,00	bela
ford fiesta trend 1,4 tlci	2011	7.280,00	bela
jeep grand cherokee 3,0 crd overland avt.	2007	12.990,00	kov. siva
mazda 6 sport combi cd129te experience	2011	10.580,00	kov. siva
opel astra sports tourer 1,7 cdti enjoy	2012	8.990.00	bela
opel corsa enjoy 1,3 cdti	2011	7.390,00	kov. srebrna
peugeot 407 sw st c0nf0rt 2,0 hoi 16v	2005	3.770,00	kov. bela
peugeot 5081,6 e-hdi fap active avt.	2011	12.690,00	kov. rjava
renault cu01.5 dci expression	2010	5.690.00	bela
renault megane 1,5 dci 90 expression	2012	8.980,00	kov. siva
renault scenic 1,5 dci family	2008	5.280,00	kov. srebrna
Skoda octavia combi 1,6 cr tdi dpf elegance	2011	11.600,00	črna
vw golf trendline 2.0 tdi	2009	9.980.00	kov. črna
ODKUP VOZIL V ENI URI
Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
[ TOP /AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO .J
■:H:IPId!ll! IV.VJ I MtTJ S MWT51
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
			OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	13.490	1.LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
BMW 118D CABRIO DIESEL	2010	15.990	VSA OPREMA, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 3200 TOURING	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. BRONZA
CITROEN C31.4 HDI 5VRAT	2003	2.690	KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA	
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.990	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL	2011	9.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODLIČEN, MALO KM	KOV. SREBRNA
FORD C MAX TOČI DIESEL	2010	8.990	1.LAST., KUMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT. KUMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.890	1.LAST., ODUČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.590	1.LAST, USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL	2010	8.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMO	2010	9.290	1.LAST., ODLIČNA	KOV. SREBRNA
VW P0L01.616V5VRAT	2001	2.090	KUMA, SLO, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
- brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zalivka že od 25 € - prevleke že od 140 € -proteza že od 350 €
-	brezbolečinske oblike zdravljenja
-	garancija na storitve in material
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
PVC okna, vrata, senčila
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ROLETE. SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Jurjevo srečanje FS 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 13:00 Praznik občine Sv. Jurij 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
OB: 00 Dan OŠ Markova 10:00 Praznik občine Sv. Jurij 11:40 ŠKL 12:30 Video strani
16:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Koncert Komornega zbora Ptuj 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 Koncert učiteljskega PZ OŠ Hajdina 11:00 Koncert Ane Karneža	.. . _..
13:00 Sv. Birma v Dom a vi	program v živo tudi
15:00 Gonšniča - Iz naših krajev	preko spleta:
17:00 Obhajilo na Destrniku	WWW.SiptV.Si
18:30 Praznik občine Sv. Jurij	'
20:00 Veseloigra - Pogospodena buia 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Marija fest 2014
09:30 Poika in Majolka
10:30 Oddaja iz Ptuja
10:50 Ujemi sanje
18:00 Koncert Ane Karneža
20:00 Koncert Komornega zbora Ptuj
21:20 Dan OŠ Markovci
23:00 Video strani
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
www.tednik.si
Začenja se Ptujska pomlad :)
Trajanje od 1. 5. do 30.6.3014 oziroma do razprodaje zalog
SESTAVITE SVOJ SPOMLADANSKI MENI!
Izbirate Lahko med vsemi suhimi in polsuhimi vini „bele etikete" blagovne znamke Pullus, ki jih odlikujejo svežina in sadnost, tipična sortnost, izjemna harmonija in polnost okusov za popolno parjenje z vašimi kulinaričnimi kreacijami. Izberite 6 steklenic, plačali jih boste samo 5.
www.ptujska-klet.si
OSVEŽILNO!
Pri nakupu dveh kartonov Haložan vam vez (6x1,5L) Radenske podarimo!
ŠpriCARSKO!
kupiš 5 dobiš 6
Minister
Pri nakupu najmanj 1L Haložana lahko kupite 6 kultnih ŠpriCAH! kozarcev za samo 5,00€.
avje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju
VINOTEKA
Ptujske kleti I Vinarski trg 11 I 2250 Ptuj T: 02 78 79 827
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 20. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 31
Mali oglasi
STORITVE
V DOMINU Ptuj - fizerski studio M, v I. nadst., moško striženje že od 5 €; žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, barvanje narastka 6 €, trajna komplet 20 €. Tel. 070 420 499.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pele-te, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.

iraiflflTP!
VUZEM
Prerad 4«, 2257 Polenšak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije.
SAMOPLACNISKA zobozdravstvena ambulanta v ulici Jožefe Lackove 13 a, PTUJ, sprejema paciente po predhodni napovedi tudi med vikendom. Dosegljivi smo na telefonski številki 059 088 953.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
Podjetje ENERGOVOD - KRUŠIC & CO., d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora, svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
ir^
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si	_
...............H
S tem kuponom
20 % popust
na celoten nakup do 31. maja 2014.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
Prireditvenik
Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparati (odvoz - dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAJO telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev. Telefon 051 273 093.
PRODAJO rjave nesnice v 20. tednu, v začetku nesnosti. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246, 02 688 13 81.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM bikca simentalca, težkega 70 kg. Tel. 041 650 959.
NEPREMIČNINE
PRODAM enoinpolsobno stanovanje in garsonjero na Ptuju. Tel. 041 647 745.
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
NA PTUJU na odlični lokaciji dajemo v najem več poslovnih prostorov. Inf. na tel. 040 462 150.
ZA DELO V TUJINI iščejo izkušene monterje. Demo, Stojan Zunkovič, s. p., 041 418 810, www.demo-sp.si.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM nemške ovčarje, stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. 041 962 590._
PRODAMO dve avtoprikolici, potrebni malo popravila. Cena za obe je 250 €. Prodajo tudi enosobno stanovanje. Telefon 031 669 145.
www.tednik.si
Petek, 23. maj
12:00
Ptuj: Vikend mladosti, ples četvork za Guinnessov rekord v organizaciji Plesne zveze Slovenije, ob 18:00 DJ Stanč, ob 20:00 modna revija Absolut Fashion in ročk and roll večer s skupinami SkeeBeep in EightBomb Kidričevo, Talum: 14. prireditev za otroke Rišemo in pišemo, razstava otroških risbic v jedilnici, priprava zdrave prehrane
Podova pri Racah, Galerija pri babici Mirni: odprtje razstave članov likovne sekcije KUD Forma viva Makole
Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 16. praznik občine Destrnik, srečanje ljudskih pevcev
Hrastovec, viteška dvorana gradu: Prleški kabaret Kisla župa v izvedbi kantav-torja Tadeja Vesenjaka in pesnika Marka Kočarja, JSKD Lenart Slovenska Bistrica, predporočna dvorana gradu: predavanje Mirana Aplinca Vošnjaki - industrialci iz Šoštanja
Lenart, Dom kulture: koncert V iskanju neskončnosti Vokalnega ansambla pevske šole Musica, od renesanse do danes, gostja Eva Brus Maribor, galerija kavarne Betnava v Hotelu Betnava: skupinska razstava umetniških del, Dagmar, Jelka Hren in Rajko Ferk 20:30 Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt: Ptujski dan dobrodelnosti 2014 - Pomagamo, za nakup družinskih prehrambnih paketov za socialno šibke, Zan Tetičkovič in Big Band RTV Slovenija, Theodosii Sposov, Vlatko Stefanovski, Filip Novosel, Marko Cmčec in Milan Nikolič
16:00
17:00
18:00
19:00
19:00
19:30
20:00
Sobota, 24.
8:00
Destrnik: 16. občinski praznik: turnir moških dvojic v tenisu, turnir v malem nogometu in košarki ob 9.00, turnir v malem nogometu za veterane ob 13.00
Ormož, parkirišče pred Carrero Optylom: državno člansko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, GZ Ormož
Ptuj, tržnica: vikend mladosti, tržnica unikatov, animacija za otroke z bratoma Malek, nastop bendov iz CID, ulična košarka, ob 18.00 DJ, Cvetličniki, Real Tribute Band AC/DC
Sp. Hajdina, športni park: Šport in Špas - dan druženja in gibanja vseh generacij, pohod, merjenje krvnega tlaka, predstavitev aktivnosti društev Ptuj, parkirišče Super mesta: pohod po Halozah društva Sapientia, spoznavanje zdravilnih rastlin
Destrnik: 16. občinski praznik, slavnostna seja in podpis pisma o sodelovanju z občino Petrijanec, odprtje likovne razstave ob 16.30, odprtje Poslovne cone Janežovski Vrh ob 17.00, osrednja slovesnost s pogostitvijo v športni dvorani ob 18.00
17:00 Hajdina, telovadnica OŠ: 4. rojstni dan vrtca Najdihojca 19:00 Rogoznica, Dom krajanov: Letni koncert Folklorne skupine KD Rogoznica z gosti, otroška FS Klopotec DPD Svoboda Ptuj, FS KUD Salinovec, Hrvaška
8:00
9:00
9:00
11:00
16:00
Nedelja, 25. maj
9:00
10:00
15:00
Maribor, hotel Habakuk: seminar Znanost bogatenja, skrivnosti delovanja uspešnih ljudi, dr. Mel Gill, mednarodno priznani svetovalec velikih podjetij, avtor uspešnice Meta skrivnost
Destrnik, župnijska cerkev: 16. občinski praznik, župnijska slovesnost z mašo ob godu sv. Urbana
Spodnja Polskava: 37. regijsko srečanje godb na pihala
Ponedeljek/ 26.
9:00 Makole, Kulturni dom: glasbena predstava Koga se strah boji Torek, 27. maj
11:00
17:00
18:00
Ptuj, Rimska ploščad 22: Dnevni center za starejše društva Optimisti, razstava izdelkov in dejavnosti
Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Alenke Tomaž -Najstarejša poselitev na Ptujskem in Ormoškem Ptuj, grand hotel Primus, dvorana Tacit: Medgeneracijski prenos podjetja, primeri iz prakse, strokovno izobraževalni dogodek Manager kluba Ptuj
Mestni kino Ptuj
Petek, 23., in sobota, 24. maj: 17:00 Bela in Sebastijan; 19:00 Atomski z desne; 21:00 Najini otroci.
Nedelja, 25. maj: 17:00 Bela in Sebastijan; 19:00 Abeceda; 21:00 Najini otroci.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Praznik Vrtca Ptuj in 69 let dela Vrtca Ptuj Slastni običaji moje domovine; Zgodbe bogate preteklosti v očeh malčkov; Sprehod po pokrajinah in prikaz znamenitosti Slovenije; 10. Folkfest pod arkadami Minoritskega samostana na Ptuju; Otroška folklorna skupina Klopotec; Folklorna skupina Gorišnica; Kulturno drušlvo Antona Stefancioza Rogatec; Folklorna skupina KD Rogoznica; Kulturno umetniško društvo MAK Trnovec; Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj, pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša
Štajerski
z novim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se m www.tedn1k.si!
ZAHVALA
Za vedno je obstalo od bolezni izmučeno srce moža, očeta, dedija in tasta
Borisa Klemenčiča
Pokopali smo ga v najožjem družinskem krogu 17. maja 2014 na pokopališču na Ptuju. Iskrena zahvala vsem, ki ste se od njega poslovili v mrliški vežici ter mu v spomin prinesli cvetje in sveče.
Ohranimo ga v trajnem spominu.
Njegovi: žena Vika, sin Branko, vnukinja Iva
in snaha Lila
Rosno oko		
šepeče		
v plamen sveče.	( i	
Dežne kaplje	I J	
jočejo	*	
nad mrtvim cvetom.		
Stane Zore		
		
SPOMIN		
Danes mineva leto žalosti, odkar je za vedno odšla draga		
sestra		
Otilija Gašparič		
IZ BRATONECIC		
Iskrena hvala vsem, ki s spoštljivo mislijo postojite ob		
njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.		
Z ljubeznijo in bolečino v srcu: vsi njeni		
		
&
Minile za vaju so vse bolečine, v srcu pustila sta lepe nam spomine. Čeprav sta mogla veliko pretrpeti, skupaj lepo nam je bilo živeti. Vse, kar storila sta za nas, hvala vama za vekomaj.
V SPOMIN
Danes je minilo osem let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila
Alojzija Bezjak
In v ponedeljek bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil
Simon Bezjak
IZ BUKOVCEV 61
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečo.
Vajini najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO	□O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov |ustina.lah(S>radio-tednik.si, za voiTjo objave predhodno poklifite. Štajerski TEDNIK	
KMALU V STAJERSKEM TEDNIK
I
Moll oqtei * K**»
Ptuj • Nadaljevanje sage o butičnem hotelu Park
Rakuša: »Mi smo v tej zgodbi največji upnik.«
Pred dobrim tednom je na Okrajnem sodišču na Ptuju potekala prva javna dražba za prodajo hotela Park, prvega ptujskega hotela s štirimi zvezdicami. Hotel je vrata odprl leta 2007, po sedmih letih je njegova zgodba povsem na drugih tirih, kot sta ob njegovem odprtju obetajoče napovedovala lastnika Stanka in Aleš Gačnik. Zaradi dolgov je hotel na dražbi, prvi poskus prodaje je bil neuspešen. Na dražbo se ni prijavil noben dražitelj.
Igor Rakuša je s svojimi podjetji vpet v razvpito zgodbo okrog (pre) prodaje hotela Park.
O usodi hotela in podjetja Tovarna tradicij, ki je bila tudi njegova lastnica, smo v Štajerskem tedniku aprila podrobno poročali. Po objavi članka se je na nas obrnil Igor Rakuša, lastnik in direktor podjetij Interexpo ter Strelski center Gaj pri Pragerskem. Rakuša je za naš časopis pojasnil podrobnosti poslov, ki jih je sklenil z zakoncema Gačnik, ustanoviteljema družbe Tovarna tradicij, ki je bila prvi lastnik Park hotela. Tovarna tradicij se danes utaplja v dolgovih. »Podjetje Interexpo se v tej zgodbi pravzaprav pojavlja kot največji upnik. Interexpo je Tovarni tradicij dalo kratkoročni kredit za obdobje enega meseca v vrednosti 390.000 evrov. Glede na to, da je bila v času odobritve tega kredita nepremičnina Tovarne tradicij (hotel) že obremenjena s hipotekami, smo terjatev zavarovali s tako imenovanimi bianco osebnimi poroštvi oz. menicami in s poroštvenimi izjavami - da se terjatev pokriva tudi z osebnim premoženjem.«
Zastavljeno vilo vmes prodali
»Osebno premoženje upnikov je v tistem času bila tudi njuna stanovanjska hiša oz. vila v Zoisovi poti na Ptuju. (ilede na to, da kredita nista vrnila, smo šli v unov-čitev osebnih bianco menic iz poroštvenih izjav. Ker menice niso bile pokrite, smo predlagali izvršbo osebnega premoženja (stanovanjske stavbe). Ugotovili smo, da je bila stavba v vmesnem času prodana Gačnikovi mami. Ko smo to ugotovili, smo začeli postopek izpodbijanja pravnega posla prodaje in na sodišču uspeli. To pomeni,
da je bila prodaja hiše neveljavna in bo v korist podjetja Interexpo na stanovanjski hiši lahko izvedena izvršba. Dolg, skupaj z zamudnimi obrestmi, danes znaša že več kot 450.000 evrov. V zvezi z izterjavo dolga smo sprožili dva postopka: kazenski pregon zoper Gačnikova zaradi poslovne goljufije in izvršil-
ni postopek za prevzem vile na podlagi osebnih bianco menic. To je zgodba podjetja Interexpo,« je poudaril Rakuša ter na vprašanje, zakaj je njegovo drugo podjetje (Strelski center Gaj) kupilo hotel, odgovoril: »Strelski center Gaj je od Tovarne tradicij za okrog 100.000 evrov kupil nepremičnino - hotel.
Toliko je objekt ocenjen tudi po GURS-u. S tem, ko smo nepremično kupili, smo sploh lahko prišli do poslovne dokumentacije - da smo videli, za kaj sploh gre. Znano je, da je bil hotel zaprt in ni nihče prevzemal poštnih pošiljk. Hotel, ki smo ga kupili, je obremenjen s hipotekami in zato je prišlo do dražbe. Če hotel ostane v naših rokah, za kar si bomo prizadevali, bi ponovno odprli njegova vrata. Nepremičnino smo kupili z namenom, da bi se v njej izvajala hotelska dejavnost. Najprej smo hotel zagnali, ga dali v najem, sočasno smo se z bankami dogovarjali o reševanju dolgov. Dogovor z bankami ni bil mogoč, zato smo z najemnikom prekinili tudi najemno pogodbo, saj je bil v negotovosti. Razumite, da v stanju, v kakršnem je danes hotel, poslovanje ni mogoče. Lahko bi se zgodilo, da bi imeli na primer rezervacije in goste v hotelu, pa bi nam upniki čez noč vzeli pravico upravljanja oziroma bi vrata hotela zaprli.«
Rakuša ima interes hotel obdržati, a le za nizko ceno
Aprila smo poročali, da je danes lastnik Tovarne tradicij, podjetja, ki sta ga ustanovila Gačnikova in je bilo tudi lastnik hotela, Elver Asllanaj. Tovarna tradicij ima danes naslov v Slovenji vasi 75. Na istem nasloni posluje Raku-šev Interexpo. »Sedež podjetja je na tem naslovu, da smo sploh lahko kontrolirali prispelo pošto. Objekt v Prešernovi ulici je zaprt in zato smo predlagali, da se sedež podjetja preseli na naš naslov. Z Asllanajem se poznamo, saj smo hotel kupili od njega,« pove Rakuša.
Na vprašanje, ali so pripravljeni hotel na dražbi kupiti še enkrat, Rakuša odgovarja: »Za to vrednost (631.000 evrov) ne. Vrednost tega premoženja po GURS-u je 90.000 evrov.« Kaj pa, če objekt ne bo prodan in bo
na naslednjih dražbah izklicna cena prodaje nižja? »Postopek prodaje na dražbi se lahko zavleče dve leti. V tem mesecu je bila prva javna dražba. V roku enega meseca naj bi bila druga, objekt naj bi se prodajal po enaki izklicni ceni. Če ne bo kupca, bo tretja javna dražba, na kateri je pričakovati nižjo izklicno ceno (okrog 400.000 evrov) predvidoma jeseni. Vprašanje je, ali se bo tudi za takšno ceno našel kupec. Potem sledi nova cenitev in vnovičen razpis javnih dražb. Zadeva bi lahko epilog dobila šele v letu 2015. Do takrat bo hotel zagotovo zaprt,« je za Štajerski tednik še povedal poslovnež Igor Rakuša.
Mojca Zemljane
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID • OKNO
OKNA-VRATA-GAR.VRATA fTORS ^
Hardck 3-4g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
•BREZPLAČNO SVETOVANJE I
•	BREZPLAČNE IZMERE •BREZPLAČNA PONUDBA
- STROKOVNA VGRADNJA H
•	TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGOiWm
Danes dopoldne bo od zahoda oblačnost postopno naraščala. Popoldne se bodo na zahodu začele pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte, zvečer in v noči na soboto pa tudi ponekod drugod. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne od 22 do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Možna bo kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Pihal bo jugozahodnik. Tudi v nedeljo bodo predvsem popoldne krajevne plohe in nevihte. Dnevne temperature bodo malo nižje.
Foto: Črtomir Goznik
Prodaja hotela Park na prvi javni dražbi je bila neuspešna.
Ptuj • O podjetju Praturizem
Tovarna tradicij ima »brata dvojčka
«
Na naslovu hotela Park v Prešernovi ulici 38 na Ptuju je bilo v preteklosti registrirano tudi podjetje Praturizem. Ustanovitelja podjetja sta bila Aleš Gačnik in podjetje Stavbar gradnje.
Stavbar gradnje je danes v stečaju, 40-odstotni delež v tem podjetju je preko družbe Fraktal Consulting obvladoval velenjski poslovnež Tomaž Ročnik. Spomnimo: Ročnik s svojimi podjetji obvladuje tudi Ptujske pekarne in slaščičarne. Podjetje Praturizem je v minulih letih šlo po podobni poti kot njegovo »sestrsko« podjetje Tovarna tradicij, o katerem smo podrobno poročali 18. aprila. Stavbar gradnje so iz lastništva družbe Praturizem izstopile 23. aprila 2009, Aleš Gačnik pa 8. januarja 2013. Gačnikov 100-odstotni delež se je takrat prenesel na Igorja Ha-lerja. Haler je 19. junija 2013 podjetje v celoti prenesel na Elverja Asllanaja. Imena in datumi prenosa lastništva so identični s tistimi v primeru Tovarne tradicij (Gačnik - Haler - Allsanaj). Elver Asllanaj je lastnik in direktor obeh podjetij še danes, družbi imata sedež na istem naslovu, to je Slovenja vas 75.
Družba Tovarna tradicij je sicer nekaj let poslovala in ustvarjala prihodke, medtem ko je bilo Praturizem morda nekoliko bolj fiktivno podjetje. Prihodke so namreč beležili samo v letih 2009 in 2010, pa še to vsega skupaj za dobrih 3.500 evrov.
MZ
	«1 enači	
	nadcLed	
	r*	%ihL5( \ •' »14
...vlokalih pdnaranča		
Napoved vremena za Slovenijo
Urban glive v zemljo meče, Primož jih pa povleče.
11/28