Razredni pouk 3/2012 51 Povzetek: Prispevek ugotavlja e-kompetence pri učiteljih razrednega pouka. Ugotavljanje e-kompetenc je potekalo prek spletne ankete, na katero je odgovorilo petsto učiteljev razrednega pouka. Vsebina ankete se je osredotočila na vprašanja, katero strojno in programsko opremo uporabljajo pri pouku, s katero didaktično opremo si pomagajo pri različnih predmetih (npr. slovenščina, matematika, spozna- vanje okolja), s katerimi virtualnimi okolji sodelujejo s širšo skupnostjo, koliko ur na teden uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) pri pouku, obliko uporabe (ponavljanje, usvajanje nove snovi), zakaj uporabljajo IKT in kako uporabljajo IKT. Ključne besede: osnovna šola, razredni pouk, po- učevanje, e-kompetence. Abstract: The article identifies e-competences of class teachers (first cycle of primary school). Research was done with the help of a web-based questionnaire that was answered by five hundred class teachers. The survey’s content was focused on which hardware and software tea- chers use in lessons, which didactic aids they implement for various subjects (Slovenian, Mathematics etc.), which virtual tools they use to connect with the wider public, how many hours per week they use information-communication technology (ICT) in classes, forms of its implementation (revision, tea- ching new subject matter), why and how they use ICT. Keywords: primary school, first cycle of primary school, teaching, e-competences Tine Pajk Osnovna šola Muta Teorija praksi Ugotavljanje e-kompetenc pri učiteljih razrednega pouka Uvod Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologi- je (nadalje IKT) v šolskem prostoru je omogočila velike spremembe pri poučevanju. S pomočjo IKT- -ja lahko komuniciramo, ustvarjamo, sodelujemo, se učimo itd. Prav to je vplivajo na to, da so učitelji morali postati e-kompetentni. To potrjuje dejstvo, da je bilo od leta 2004 do leta 2007 izvedenih okoli 1700 didaktičnih seminarjev. Seminarjev (speci- alno-didaktičnih in osnovno didaktičnih) pa se je udeležilo okoli 26.000 učiteljev (Kreuh, 2012). Za učitelje razrednega pouka se izvajajo trije spe- cialno-didaktični seminarji (Kreuh, 2012): • Izgradnja temeljnih e-kompetenc učiteljev razrednega pouka, • Sodobne strategije učenja in poučevanja z IKT na razredni stopnji, • Obogatimo pouk na razredni stopnji z avdio- in videodejavnostmi. Naštetih seminarjev se je do aprila 2012 udeležilo okoli 600 učiteljev razrednega pouka (podatek je pridobljen s seštevkom udeležencev seminarja v spletnih učilnicah). Razpisani seminarji učiteljem razrednega pouka prinašajo večjo e-kompetentnost. Seminar Izgrad- nja temeljnih e-kompetenc učiteljev razrednega pouka pokriva poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT-ja, varno rabo in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij in zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z IKT (Mori & sodelavci, 2007). Preostala našteta seminarja nadgrajujeta kompetence seminarja Izgradnje temeljnih e-kompetenc učiteljev razred- nega pouka. Ozadje raziskave Raziskava je s pomočjo spletne ankete. Na njo so odgovarjali zaposleni učitelji razrednega pouka, 52 Razredni pouk 3/2012 ki poučujejo učence od prvega do petega razreda. Anketa se je izvajala od aprila do sredine maja 2012. Anketirance smo pridobili naključno, tako da smo obvestili učitelje prek spletnih učilnic Zavod republike Slovenije za Šolstvo (razredni pouk), po elektronskie pošti in na študijskih skupinah (kombinirani pouk). Anketni vprašalnik je rešilo 960 učiteljic oziroma učiteljev razrednega pouka, od tega smo morali zaradi nepopolnih podatkov izločiti 446 anket. Iz tega podatka ugotovimo, da je ustrezno rešenih anket 514. Od tega je 508 žensk (99 %) in 6 moških (1 %). Anketa je bila razdeljena na dva dela. Prvi del je vseboval podatke o e-kompetenci (Tabela 1). Drugi del je vseboval podatke o demografskih značilnostih anketirancev (Tabela 2). Nekateri rezultati raziskave Na vprašanje, katero strojno opremo uporabljate pri pouku (Tabela 3), so anketiranci odgovorili, da jih največ uporablja tipkovnico (93 odstotkov), miš- ko (93 odstotkov). Iz podatkov lahko razberemo, Tabela 1: Vprašanja iz e-kompetentnosti Oznaka vprašanja Vprašanje Q1 Katero strojno opremo uporabljate pri pouku? Q2 S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku slovenščine? Q3 S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku matematike? Q4 S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku spoznavanje okolja? Q5 S katerimi virtualnimi okolji vzpostavljate komunikacijo in sodelovanje s širšo skupnostjo (lahko tudi mednarodno)? Q6 Koliko ur na teden uporabljate svetovni splet kot vir podatkov, informacij in to vključujete v pouk? Q7 Koliko ur na teden uporabljate IKT za utrjevanje učne snovi? Q8 Koliko ur na teden uporabljate IKT za ponavljanje učne snovi? Q9 Koliko ur na teden uporabljate IKT za pridobivanje nove učne snovi? Q10 Katere so morebitne nevarnosti oziroma zlorabe otrok in mladih pri uporabi spletnih ali mobilnih tehnologij? Q11 Kolikšna je vaša ocena, da znate izdelati e-gradivo? Q12 Kolikšna je vaša ocena, da znate pridobljeno e-gradivo posodobiti? Q13 Kolikšna je vaša ocena, da znate objaviti e-gradivo? Q14 Zakaj uporabljate IKT? Tabela 2: Demografske značilnosti anketirancev Oznaka vprašanja Vprašanje Q15 Spol Q16 V katero starostno skupino spadate? Q17 Koliko let delovne dobe imate? Q18 Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? Q19 Naziv, ki ste ga pridobili po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v šolah za nazive. Q20 V kateri regiji poučujete? Q21 Koliko prebivalcev živi v mestu/vasi, kjer poučujete? Razredni pouk 3/2012 53 da uporablja 10 odstotkov učiteljev pri pouku tudi mikrofon. To bi lahko pomenilo, da se učenci pri pouku tudi snemajo (snemajo svoje branje, svoje nastope itd.). Podatki prikazujejo, da 6 odstotkov učiteljev pri pouku ne uporablja računalnika. Učitelji razrednega pouka imajo na voljo kar nekaj računalniških programov, s katerimi si lahko pomagajo pri poučevanju slovenščine (Tabela 4). 53 odstotkov učiteljev uporablja za poučevanje slovenščine računalniški program »Potovanje med besedami«, 50 odstotkov pa jih uporablja »Polžkove korake« in »Potovanje med črkami«. 29 odstotkov učiteljev uporablja še druge računalni- ške programe in spletne strani. Med največkrat navedenimi so spletna stran »uciteljska.net«, »Vedež«, »Župca«. Učitelji pa uporabljajo tudi svoje lastne predstavitve in interaktivne naloge na i-tabli. Največ učiteljev (57 odstotkov) si pri matematiki pomaga s programom »Igrive številke 1« in z »Igrivimi številkami 2« (54 odstotkov) (Tabela 5). Kot drugo učitelji navajajo, da si pomagajo pri matematiki s spletno stranjo »e-um« in s spletno stranjo »uciteljska.net«. Iz tabele 6 je razvidno, da je za predmet spozna- vanje okolja na voljo veliko računalniških progra- mov, ki jih učitelji lahko uporabijo pri pouku. »Mi- škino malo šolo« pri pouku uporablja 52 odstotkov anketiranih učiteljev. 44 odstotkov pa uporablja programa »Promet«. Učitelji poleg naštetih pro- gramov pri pouku uporabljajo še različne spletne strani (22 odstotkov), kot so »e-okolje«, »Vedež« itd. Tabela 3: Strojna oprema, ki jo učitelji uporabljajo pri pouku Katero strojno opremo uporabljate pri pouku? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev Tipkovnico 479 93 % 514 Miško 478 93 % 514 Mikrofon 52 10 % 514 Optični čitalnik (skener) 127 25 % 514 Monitor 454 88 % 514 Tiskalnik 270 53 % 514 Zvočniki 438 85 % 514 Ničesar od naštetega 29 6% 514 Tabela 4: Programska oprema, s katero si učitelji pomagajo pri pouku slovenščine S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku slovenščine? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev Polžkovi koraki 254 50 % 514 Potovanje med črkami 256 50 % 514 Potovanje med besedami 271 53 % 514 Mali radovednež 223 43 % 514 Moja prva knjiga 72 14 % 514 Stavnica 205 40 % 514 Maček Muri 82 16 % 514 Drugo 149 29 % 514 54 Razredni pouk 3/2012 Tabela 7 prikazuje virtualna okolja, s pomočjo katerih učitelji vzpostavljajo in sodelujejo s širšo skupnostjo. Največ anketiranih učiteljev (70 odstotkov) uporablja spletne učilnice, da z njo vzpostavlja komunikacijo in sodeluje s širšo skup- nostjo. 65 odstotkov učiteljev za komunikacijo in sodelovanje s širšo skupnostjo uporablja spletno stran. Zanimiv pa je podatek, da 1 odstotek že komunicira prek virtualnih svetov. Pri vprašanju »Koliko ur na teden uporabljate IKT za pridobivanje nove učne snovi?« so anketiranci lahko izbrali le en odgovor. Iz tabele je razvidno, Tabela 5: Programska oprema, s katero si učitelji pomagajo pri pouku matematike S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku matematike? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev Igrive številke 1 292 57 % 514 Igrive številke 2 275 54 % 514 ALMA 104 20 % 514 Štejem in razvrščam 122 24 % 514 Seštevam in odštevam 172 34 % 514 Drugo 162 32 % 514 Tabela 6: Programska oprema, s katero si učitelji pomagajo pri pouku spoznavanje okolja S katero didaktično programsko opremo si pomagate pri pouku spoznavanje okolja? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev Miškina mala šola 265 52 % 514 Opazujem – povezujem 212 41 % 514 Program Vrt 56 11 % 514 Miška praznuje 159 31 % 514 Promet 224 44 % 514 Spoznavanje okolja 1 190 37 % 514 Spoznavanje okolja 2 181 35 % 514 Žoge 104 20 % 514 Jabolko 56 11 % 514 Znalček in kuža v prometu 74 14 % 514 Moje sijajno človeško telo 143 28 % 514 Živa narava 118 23 % 514 Neživa narava 108 21 % 514 Kako pa to deluje? 66 13 % 514 Enciklopedija narave 63 12 % 514 Balon Oskar raziskuje kmetijo 42 8 % 514 Čudovite živalce 33 6 % 514 Moje prvo čudovito raziskova- nje sveta 96 19% 514 Drugo 115 22 % 514 Razredni pouk 3/2012 55 da 58 odstotkov nameni pridobivanju učne snovi s pomočjo IKT-ja od 3 do 5 ur. Opazimo lahko, da 14 odstotkov ne poučuje nove učne snovi s pomočjo IKT-ja. Iz tabele 9 je razvidno, da 85 odstotkov anketira- nih učiteljev uporablja IKT za pedagoško delo. 75 odstotkov učiteljev si s pomočjo IKT-ja načrtuje pouk. Zanimiva podatka pa sta ta, da 35 odstotkov Tabela 7: Virtualna okolja, prek katerih učitelji komunicirajo in sodelujejo s skupnostjo S katerimi virtualnimi okolji vzpostavljate komunikacijo in sodelovanje s širšo skupnostjo (lahko tudi mednarodno)? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev S spletnimi učilnicami (Moodle …) 359 70 % 514 Z družabnimi omrežji (Facebook …) 176 34 % 514 Z videokonferencami 24 5 % 514 S spletno stranjo 336 65 % 514 Z blogi 35 7 % 514 Z virtualnimi svetovi (Second-life) 3 1 % 514 Drugo 30 6 % 514 Tabela 8: Število ur, ki jih učitelji namenijo uporabi IKT za pridobivanje nove učne snovi Koliko ur na teden uporabljate IKT za pridobivanje nove učne snovi? Število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev 0 ur 73 14 % 514 1–2 uri 298 58 % 514 3–5 ur 97 19 % 514 6–8 ur 35 7 % 514 9–11 ur 8 2 % 514 12–14 ur 3 1 % 514 15–17 ur 0 0 % 514 več kot 18 ur 0 0 % 514 Tabela 9: Uporaba IKT-ja Zakaj uporabljate IKT? število odgovor (frekvenca) Odstotki % Skupaj anketirancev Lastno strokovno usposabljanje 420 82 % 514 Pedagoško delo 439 85 % 514 Načrtovanje pouka 385 75 % 514 Skupaj z učenci razvijate strategije in samovredno- tenje znanja in zmožnosti 178 35 % 514 Spremljanje lastnega napredka 158 31 % 514 Vrednotenje znanja oziroma zmožnosti 152 30 % 514 56 Razredni pouk 3/2012 skupaj z učenci razvija strategije in samo vrednoti znanje in zmožnosti (kar spada k višjim takso- nomskim ciljem po Bloomovi taksonomiji). Sklepne misli Vstop v enaindvajseto stoletje z izzivi, ki jih pri- naša za bivanje, se vse bolj zrcali tudi v šolski praksi. Glede na ugotovitve iz anketnih odgovorov je razvidno, da narašča stopnja e-kompetentnosti učiteljev razrednega pouka, seveda pa je uporab- nost e-kompetenc odvisna od zunanjih dejavnikov (npr. opremljenosti posameznih šol), notranjih dejavnikov (samo usposobljenosti učiteljev, sta- rosti učiteljev, delovne dobe ...). Prav tako pa je ugotovljeno, da nekateri učitelji uporabljajo veliko didaktične programske opremo pri nekaterih predmetih (matematika, slovenščina, spoznavan- je okolja), vendar pa so možnosti še velike in bi jih bilo treba uporabiti tudi pri drugih predmetih. Smiselno je uporabljati zmožnosti, ki nam jih ponuja e-kompetentnost, saj s tem pripomoremo h kakovostnejšim učnim uram. Viri in literatura: 1. e-šolstvo. (2004). http://www.sio.si/sio/izobrazevanje/katalog_ storitev_e_solstva.html. Prevzeto 5. april 2012 2. Kreuh, N. (marec 2012). http://www.sio.si/fileadmin/dokumenti/ bilteni/E-solstvo_BILTEN_2012_final_web.pdf. Prevzeto 10. april 2012. 3. Mori, I., & sodelavci. (2007). Prevzeto 13. 5 2012 iz spletna učilni- ca Izgrajevanje e-kompetenc učiteljev RP: http://skupnost.sio.si/ course/view.php?id=1811. Mateja Bricman 2. r. Mentorica: Nina Krištofelc