PovtoaJia„iana Uto 1X11 Bn. 38. V LlDlUonl v petek 15 (ebraorlo 1929. C?no Oln 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Dfn 2.—. do 100 vrst Din 2.50. Tečji inserati petit vrsti Dm 4.—. Popi»t po dogovora. Injeratni davck po«ebej. •Slovenski Narcxl» velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,— Dm. . RokoplS] se ne vračalo Naše telefonske Stevtlke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. NtJe telefonske Stevilke so- 3122. 3123. 3124. 3125 in 3136. Mraz popušča, zameti in plazovi pritiskajo Položaj se je v splošnem nekoliko zboljšal - Na žeiezniškeproge se vale snežni plazovi, ki ovirajo promet - Težke gospodarske posledice oštre zime Ljubljana, 15. februaTja. Snežn meteži trajajo v Slovenijj neprestana že četrti dan Mraz je davi nekoliko odjenjal. Temperatura se polasoma dviga, tuđi barorruter se Je dviRnil za pri-b'Uno 4 tačke ter se v Sloveniji giblje med 758—7f)0. Temperatura je davi po radnih kraćih Slovenije sPlo£no bila nad 15 C pod ničlo, le na Notraniskem je stanje neizpre-menjeno in se je mraz se stopnjeval. Na Rakeku na postaj je davi termometer ka-zal —>5 C. Na Gorenjskcm je bilo stanjfc termometra med —1? C do 14 C. Tuđi na štajerskem so vremenske razmere nekoliko povoljnejse. V Mariboru je bilo davj —9 C, v Ljubljani na g! ko'r>dvoru Pn —15 C Kritičen položaj v Ljubljani Polo-žaj na Ijublianskem živilskem trgu ie bi danes naravnost obu-pen. Vsega prima nj-ku je. Postavljanih je bilo le 20 stoj-nic. na katerih so kmetice iz naifoližie okolice prodajale zmrzlo repo, kislo zelje, kis-k> repo in zeljnate glave kj uh ie na trgu razmeroma mnogo. TmJi mleenih tz-delkov ne primanjkuje Na trg »e bilo pri-peljanih okoli 5i,0 kg krom/pirja. Takoj je bi ves rnzprodan. Med Kospodin':ami se vrši hu-di borba za jajca. Še vedno vlada veliko pomanjkanje jaje na trsru Ne*ka kmetica je prinesla na trg košaro jak. ki jih je takoj prodala. Gospodinje so zelo povpra§e-vale po itaierskili eksport, iaicih. ki jih je proskrbela mestna občina na Stajerskem. Pošiljatev pa se je zakasnila- ker ie bil to-vorni promet od Celja prođi Lrubl'ani radi plazov prekinjen. Jajca zjutrai nišo pri-spela na trg. Bržkone pride pošiPatev sele popoldn« in se bodo lajca prodaiala jutri Mestna obćim ie zelo omeiila kidanje snega. Dnevno sedaj ckllk'dava najpromet-!K-\še ulice in ceste ?5O delavcev. med temi 60 najetih. Snes pa vozi le 40 voznixov Doslej je že mestna obćina izdala nad 530 tisoč dinarjev za snes in je postavka v proračunu, ki se ima v kratkem obravna-\ati v občinskcm svetu, že davno preko-rač^r.a. Treba bo iskati novih naknadnih kredi tov Toliko mestna občina že davno n; i/dala zn kidanje snega TPD odstoji Ljubljani Š€ 7 vagonov premoga Vferaj je bil položaj v premogoviiikih TFL) nekoliko boljci produkcija v vseh J'premo'iuvuikih je zjiašalo 300 vagonov j>re-inogu, ki ga jo povečini rekvirirala ielezni-ia liise. (ieneraliiemu ravnatelju g. Skubcu >r je posrećilo pri liirekciji c nekoliko bolj5a t-er se ih ja vi ja jo v skupi nah na delo. pričakovati je, da bo mogla TPD tuđi v piihotlnjib dneh nuditi po več vagonov pre-moga dnevno tako, da bo Ljubljana reŠ?na pomanjkanja kuriva. Telefonski in brzojavni promet v redu Dire&ctia po^te in brzojava, tefanični od-sek, nam poroča, da je telefonski in brzo-javn promet skoro popolm-oma v redu. Ena brzojavna proga je sicer pokvarjena, toda ta ima zgolj lokaini pomen in zato ne pri-dc tolrko v po-štev Vsc druge proge, ki so bile pokvarjene, je tehnično delavstvo post-ne d rekcije že popravilo. Tuđi ves telefon-sk. promet je v redu. Pri Defovi se sicer stkata dve žki. tada kljub temu je mogo-Ce govoriti. Pisemski in blagovni promet Ka-kor sm-o poročai!; že včeraj, ijubljan-ska pošta do preklica ne sprejema paketov *a kraje izven območja direkcije. V ostalem je blaguvni in pisemski promet že kolikor tol ko normalen. Poštna direkcija ie ustavila več anrbulanc i-n sicer arrfbu^nco Ljubljama—ZaKreb 11 in obratno ter amfcu-lanci, ki spadata tudj v področje ljubljanske poštne direkcije, Rakek—Mar bor 30 in obratno ter Maribor—Beograd 30 in obratno Casoptsj in pisma scer v Ljub-Ijano prihajajo, toda s precejšnjimi zamu-dami Inozemski časopis so deloma izostali Ctvoritev zatvomic v Grubar-jevem prekopu Radi snes:a in velikili ledenih mas. ki so se pričele ko-pič ti v (iruharjevcm prekopu so moraH včeraj popodne zatvornice od-preti Voda v prekopu je zato moćna padla tako, da je sedaj med ledom in njo prazen prostor. Tuđi Ljubljanica ie znatno padla in Je zelo nizka. Led, k: se ie delal na neka-terih kraj ih, se je udri in razpokal. Plast ledu v Grubarjevem prekopu je tenka in zato opozarjamo ljudi, naj ne hodijo na led, zlast, pa naj bo previdna mladina. Strahoviti zameti na Barju Z Barja nam poroćajo- Tako strahov tih zametov, kakršni so letosnjo zimo, se ne spominjat niu naj^tareiši ljudje. Sna& je več metrov visok Naravnost obupen je položaj na Ilovici V torek in v noči od torka na sredo je p hal sever in je nanese! ogromne množim; snega V'se hiše na se-vernj strani so biie zametene V sredo se je dogodilo bas obra*no. Silovita kraška burja je pričela nanašati sneg z južne stran in sedaj je većina hiš popomoma zametenih. Iz posameznih hiš mole samo dimnik: Po hišah vlada popolna tema in pov^ad mora g-oreti ves dan luč Nekateri Barjani so kljub v:sokemu snegu riskirali yožn.jo v Ljufcljano. da se založe vsaj s petrolej€>m. Ce bo še snežilo, bo Barje popolnoma odrezano od sveta. Avto v snežnem metežu V sredo Je odpeljal osebm avto reše-valne postaje več gospodov, članov komisije, kj proučuje teren za gradnji nove elektrarne proti Domžalam. Do Trzina je avto še privozi!, nato so ga pa s:lnj snežn zameti ustavili Sofer je moral obrniti, do-čim se je komisiia na saneh odpeljaia dalje. Ptice roparice v mestu Sncg in mraz je prigna! tuđi ptice roparice, ki na prostem ne dobivajo nošene hrane, v bližnjo okolico mesta in ćelo v m*esto samo. Tako se ie davi na vrtu se Cmisojeve na Privozu 17 (Pri Franceljnu) zaletela miada kanja med vrabee, ki so zo-bala proso pod smreko Ujedo je opa.zil vrtnar Leopold Nedoh. ki je bal kidal sneg na vrtu Oplazil je drz-no kanjo po hrbtu in jo naglo pograbii. Ptica ie bila popolnoma apatjčna in se je dala mirno Prijeti. Kako trpe uboge ptice, dokazuje najbolj dejstvo. da je kajij zmrznil jezik. Vrtnar je prine-sei pokazat roparico v naše uredništvo, nato pa io je odnesel društvu Zoo. Položaj na železnicah Izredno oštra zima ni povrzročila saitio vel kih prometnih ovir na vseh železnicah države, marveč ie pose^la globuko tuđi v naše gospodarstvo. Trgovina in industrija se borita z velikimi težavami V lesn industriji v'ada popolnj stagnacija. Kakšna katastrofa je nastopiia v gospodarstvu, priča najbolje dejstvo da blagajna glavne ca-r narnke, ki je v normalnih razmerah dnevno inkasirala na raznih carinah nad m:!ijon Din, sedaj kasira kvečjemu kakih 100.000 dinarjev. Situac ja na železnicah v Sloveniji je Še vedno obup-na Pro*met je omejen do skrajnosti. Vlaki prihajajo v Ljubljano z veliktmi zamudam^ Ekspresni in brzj vJa-ki so ponoći in dopnidtic prihajaiLi z več-urn-imi zamudami. Velike zamude im^jo via-ki i-z Maribora, ker progo vedno ogrožajt. mlazovi ne samo med Zidanim mostom in Celjem. marveč tud' pr: Poljčanah. Včerajšnjj popoldanski mariborsk; vlak, ki prihaia v Ljubljano navadno ob 13.25. je pri spe I snoči v Ljuljano sele ob 19.45. ker mu je PDšla para ir Se mu je končne pokvaril stroj Defekt so popravit; sele na litijski postaji. Tuđi vjerni potniški vlak iz Mar bora je imel nad ?00 m nut zamude JutranH potniški vlak' pa sploh ne morejo prispeti v Ljubjano iz Maribora, ker so pla»zovj znova zasu!i progo Težke ov:Te je ime] premazati tuđi beograjski brzovlak št, 5. ki prihaja norma^-no v LjubijaTio ob 20.45. Zaradi siln h zametov pri Sunjj je moraj več ur čakatj na postaji v Sunji. Iz Beograda je odpeljal v sred* dopo'dne. Prvotno bi imel priti v Ljubljano zvečer, toda postajati je morat! na raznih posta-iah radi pomanjkanja premoga Vlak je bil avizira«n za snoči, toda do opo'dne še ni prispei. Pride sele popoldne. S tem vlakom se vozijo tud mno«i Ljubljančani, ki so se mud;li v Beogradu, med njim tud, župan dr. Puc. Z velikimi teživami voz proti Zi-dancnru .TT>stu. kjer ima na postaj ah večje postanke, da nabere dovolj pare za voinjo do druge postaje OSE iz Beograda, ki bi mora! po voz-ne»m redu priti že včeraj ob 4-10 ziutraj, !e pr speT v Liub'jano Ae'c nb 7 40, t^rei s ?7-urno /.mudo. Ju!ran.ii bcozraj-.ki brzovlak Je obiič.al pri Sunji v *negu Jn pride najbrže sele ponoći v Llul>j?iio. \Vvr?kov-skl brzovlak je imel 144 mnut zamude. Železniške proge večinoma očišćene Vse proge v Sloveniji so bHe včerai de-Hjma očišćen«. Večina prog ie sedaj pro. srih. Na direktni progi Ljubliana - Trst promet še vedno počiva. Včerai popoldne se je našim železničarjem posrečilo s snežnim plugom prodreti velike zamete med Rakekom in Postojno ter se tu promet vrši po enem tiru Mednarodni brzni in ekspresni vlaki Še vedno voziio preko Jesenic v Italijo Proga Ljubljana - Maribor je bila dupoldne zarad; plažo? preki-njena. Močno zasnežena je proga Prager-sko - Čakovec. Dolenjska proga proti Karlovcu je bila včeraj pri Mahničevem očišćena velikih zametov. Železniški iipravi prmanjkuie delavcev za kidanie snega. Zveze z Zagrebom in Beogradom so zelo težavne. Poleg brzovlakov in e'kspresov vozi proti Zagrebu samo en potniški vlak in ravno tako v nasprorno smer. Iz Ljubljane vozi proti Zagrebu le potniški vlak št. 625. ki odahja iz Ljubljane ob 17.40, na-sprotno ;z Zagreba vlak, ki prihaia v L>ut)-liano ob 19.5-0. Novi plazovi Zidani most, 15. februarja. Komaj so že-lezni§ki delavci snoči ob 18. 7. največjim naporom očistili po plazovih zasuto progo n>ed CeVem in iZdanim mostom že so se zgodaj zjutraj pojavHi novi plazovi. Promet je bil takoj skoro za ćelo do-polne ustavljen. Kmalu po 1. ziutraj je prihrumel aa progo m«d CeHem in Zidanim ^ostom velik plaz, \i je progo popolnoma za stil 15 metrov v dolžino in pet metrov v visino. Vsi potniški in brzi vlaki so morali po več ur šakati v Zidanem mostu, odnosno v Celju. Iz Cetja >e bila odposlana več^a skupina delavcev. ki je takoj pričela čistiti progo. Ni pa ie bil cb d^■eh zhnraj en tir dobro oč šeen tako. da je bil omogočen enetirni promet. Že se je davi ob 4.30 vsul na pro-^0 med Zidanim mostom in Rimskimi top-!icami nov p'az v dolžini 40 metrov in šest metrov visok. Delavci bodo rabili najmanj osem ur, da progo očistijo. Promet je zato popolnoma ustavPen in so izostali do-pokianski vlaki iz Maribora. Po Gorenjs'\em tuđi obstoia velfka n?-varnosr pred plazovi, ki osrožajo pred vsem progo Je-senice - Bohint'^ska Bisirica. Pričakovati je novih plazov na tej prosi in je železni-ška uprava ukrenila vse, da nrogo zavaruje. Davi ob 6. se je vsul s Pohoria plaz na progo pri Fali. Promet je bil Ie nekaj časa oviran. ker so delavci v dveh urah progo očistili snega. • Nova občinska uprava v Zagrebu Zagreb, 15 februarja. Povodom vesti o invenovanju nove rrestne uprave je dr. Srkultj izjavil novinarjem^. da bo sklicana. čim pn'spe uradno potrdiki o imenovanru nove mestne uprav«, izredna se'a mest-nejca zastopst\'a. Na tej seji bosta položila tako novo imenovani nrestni načelnik, ka-kor novo mestno zastopstvo prisego. na-kar se bt") pristopilo h konstituiranju po-sameznih odborov in bodo določene na-daljnje s^ie Na prvih sejah teh odborov bodo sumarno pregledani vsi sklepi, ki Vh ie storilo dosedarve zastopsrvo po 6. ja-nuarju. Pregled sk'epov po 6. ianuarhi bo samo formalne prirode, vendar ie pcKre-ben, ker se smatra, da >e imelo rbjirrs-ko zastopstvo po 6. iarruarju samo provizo-ren znača'r. ____________ Zima t Italiji — Rim, 15 februarja. Izredno oštra z-i-ma traja v severni Italiji še dalje, v južni Ita'rji pa se je pojavil topli val, k: je imel za pos'edico nagli porast temperature. S severno Italijo je še vedno prekmjen sko-raj ves promet. 2e dva dnt ni pr spela ni-kaka pošta. Rokavski zaltv zamrzuje — Pariz. 15. februarja Mraz j? včerai v severnj Ln vzhodni Franciji neko'iko po-pustii. Temperatura je padla od 14 na M stopinj pod ničlo. Nast>rotno pa je v za-padn; Franc ji še boi priti^nila zima ter so z^mrTn le skoro vse luke, tcMo ći je promet s parn ki doce'a ustav'icn Rokavski preliv ;c zače) zamrzovati Temperatura zna5a na nhaJi poprečno 21 stopini pod ničao. Mestna občina za brezposelne Brezposelni in reveži dobe dvakrat dnevno čaj in kruh - Ogre- valnica pri Borzi dela Ljubljanska občinska uprava se je odločila, da po primeru v drugih mestih otvori tuđi v našem mestu za siromaš* ne sloje javne kuhinje in ogrevalnice. v katerih se bo delil potrebnim brez* plačno topel čaj in nudilo toplo zavet* je. Odredbo ljubljanske občinske upra« ve bo naša javnost gotovo pozdravila z zadovoljstvom, saj je tuđi v našem mestu dovolj bede in potrebnih ljudi, ki jim je treba v sedanjem času izred* no mrzle zime priskočiti na pomoć. Javne kuhinje in ogrevalnice. ki jih otvarja mestni magistrat, so name» njene predvsem onim slojem, ki potre* bujejo zaradi službe na prostem okrepa čila in toplega zavetja, kakor tuđi ti* i:n. ki si vsled sile razmer takefia okrepčila in toplega zavetja ne morejo sami preskrbeti Kakor smo informira* ni, bo upravni odbor Delavske zborni* ce na svoji današnji popoldanski seji sklenil, da votira za to akcijo mestne občine (za ogrevalnico in brezplačno razdeljevanje toplega čaja in kruha po* trebnim) vsoto 20.000 Din. Želeti bi bilo, da bi podprle hvalevredio akcijo mestne občine tuđi druge javne ustano* ve in razna podjetja, saj gre za pomoč najsiromašnejšim. Naj bi v sedanji hu* di zimi, ko zbuja usmiljenje ćelo žival, priskočili na pomoč našim najbednej* šim someščanom vsi, ki jim je usoda milejša. Pokažimo z dejanji, da se za* vedamo svoje dolžnosti do bližnjega! O javnih kuhinjah in ogrevalnicah, ki jih otvarja ljubljanska mestna obči* na. smo prejeli od socijalnospolitičnega oddelka mestnega magistrata naslednje obvestilo: Brezplačno razdeljevanje čaja Mestna občina bo t\l danes naprej patom socialno-političnega urada do preklica razdeijevala brezplačno čaj in kruh vsem brez.ix>sekiini in potrebnim in sicer dvakrat na dan, ziutraj od 8. do 10. ure in popoldne od 3.—5. ura Čaj se bo razdeijeval na sieuc^.li krajih: Sp. S:ška, tlncvrio 2av#ti&e (.>iv, obC. urad). Dnevno zaveti&Ce pri Sv. FK>riianu -Št. Jakobsko uledališče. Dijaika kuhinja Domovina . daki-va uli^a 2. Kuhinja I)ela\ske zbornice H>|<>* Viceva ce*ta (nova palaca). ljudska kuhinja. stre1iMta ul^J. Za\et:iČe /a (Hiemoiele. .|::pl)e\;i ulica 2. Fosodo ie treba i>rine>ti s M^hoj. Razdelje\ anie se bo pričelo in kon-ćalo točno ob napc»veđanih urah. Prvo razdeljevanle s« vrii /c danes od .1.—S. pof>oldne na vseh navedenih kralih. PoZiVUjo se \ s. rc;.w»»..nti," Ja dr-2ijo red in se razvrste po posainc/n '» okrajih, da ne pride preveliko stevilo odjemakev na rx>samezne razsde'jeval-niče. Ker bo imela .\ to akc:.w> mestna otocima v©l*o truda in stroskov, po/iva-mo vsakogar, da eventualno zlorabo ati nedostolno vedenje od str a tu [h>-trebnih oijcioe. Po S. uri zvečer marajo vsi zapustiti prostore osrevalnice, ki se zapre. Nevarnost poplav v južni Srbiji Zaradi naglega porasta temperature se je začel tajati sneg. Beograd in Zagreb sta se vedno izolirana« -- Beograd, 15. februarja. Mraz je v \scx držav; v glavnem že popustil. Dočim je v južnih pokrajinah že nastopilo tortei-še vrerne razsaiajo v severozaDadnem de-hi države Se vedno snežni zameti, ki po-vzročajo nepremagljive prometne ovire. Beograd je še vedno odrezan od zunanj-ega sveta. Vlaki vozijo iz Beograda samo do bližnjih postaj, na progi proti Zagrebu pa samo do Slavonskejta Broda. Iz zapadnega dela države že tri dn: ni nobenih vlakov. Južnim pokraHnam, kier le mraz že pofMistU. pa crozi nevarnost katastrofalnih poplav. Vsled naele izprem^mbe temperature se je začel sneg našlo taiatl. Nekateri krajl v dollnah so že deloma rx>d >odo. Će bo toplo Tremc še nadalje povzročalo tako nag!o talienje snega. so katastrofalne poplave nelzoc'bne. Vsa prizadevanja želeaniske trprave so ser>n:ki našega ministr-sr\a pri te»i prilki spoznali pomen Splita in lepote Daknacije in da bodo merodajni krogi v bodoče poskrbeli za čim usodnej-5e železniške in pro-metne zveze z Dalmacijo. ____________ Možnost viadne krize v Franciji __ Pariš, 15. februarja. SorijalistiJna parlamentarna frakcija je sklenila, da vloii na današn;i por°^^ans^' *eJ' r«rlam»*nta nujni predlos o politični amnestiji, za ka-t**rega bo zahtevala tako Injo razpravo. Vlada pa p nasprotuo na svo i današnji »ln-poManski seji sklenila rahtevati odkloni-tev odnosno umik tega pre^ilofjii ter bo vezala na glasovanja raupniro Ker pa »e ludi rndikalska frakcija sklenila p!aso.\.ti r.r% \hj Asktrij« ie vedno trajajo :»rve/ni zameti Mra/ )c te» kom včertjSnjegt dn« »icer nekoliko rx>fnj* stil, vendtr pa se prometne ra/mert nis> prav ni«ć i/boljšile. I'romet u ?>e vedno >taU no orneKn in na mnogih progah dovela irstavljen Borzna poročila. LJUBLJANSKA BODZA. Devize: Amsterdam u — 22.h2. tierlir 1.^.505 « 13.535 (13.52), Hruselj 0 - 7.9*1, Budimpešta 0 — 9.0357. Curh 1(W44 — 1097.4 Uti05.9)t Dunaj 0 - N.Cnito. l.<»ndon U — 276.6, Neu-york 56.77 — 5f>.97 (56«7», Pariz 0 - 222.5\, Piaga 168.2 1^> Stavbfia 56 den., ?ie^ir 105 den. Les: Tandencii mirna. Po\tr>r*i^L'vanic )c za vsaVo množino drv in itgljd Deielni pr delki: Tendenca čvr^iejia. Zaključen so bili 3 vagotu koruzt in I vagon moke ZAGREBSKA BORZA. Dtvize: l>unaj H00.63, Berlin 13.52. Milin 298.04. London 276.60. Newyo^k V>^ Ptnf 122 57. !'r:;:i lf^ ^. Car h |ihjv< Efekti: Vojna škoda 427—42S INOZEMSKF BORZE Curih: Bcoertd 9 1275. Berlin 111..15. Mi. lan 27 19, London 25 24. Newvork 519. p*rii 3030, Pratfa 15 385. Dunaj 7305. đfran 2. »SLOVE N'.S Kf V A K O rv. dne 15. februar] i KO«. -fev '*« Danes so se priceli v Ljubljani „delavslridnevi" Pred slovesno otroritvijo palače DeUvske zbornice na Mfldo-šicevi cesti. — Ogromno delo, ki ga je izvršila Dclavska zbornica v zadnjih letih. - Ljubljana, 15. iebruarju. Z današnjim ikiem je postala Ljubljana središte važnih priredi te v, ki se jih ude-ležujejo zastormtfci delavskih organiracij Iz vse države. Dne 17. t. m. ?c bo namreč vr-sla slovensna otvoritev palače Detevske zbornice na Mtklošičevj cesti. Palača, kjer dela šc trajalo* bo stala nad 7 milijonov dinarjev. Zgra-dilc so je mestna o-bčina, Delavska zbornica in Borza dela po naČrtih inž. J4. bubica. Slednji dve sta vložili v palačo nad 3.500.001) Din —• torej polovico za-ridanega ko potrebno in 7aže-Ueno. Ljubljanska delavska zbornica druga najvecja v naši državi Zakonito podlago za organizacijo nas.li Deiavsklh zfrornic tvori naredba z dne ?l inaja 1921, ki je prešla pozu ej e v celotncm r^bseau v zakon o zaščiti države. Ta je ia$el l«ta 1922. Po tem zakonu obstoje Delavske zbornice fe 60 Izvoljenfli dcle&a-tov, kj vodijo iz svoje sreće 12-Članski upravni odbor. Delavske zbornice so pričele poslovati januarja 1922. Delegati prvih provizoričnih delavsklh zbornše so bili imenovani po mi-nistrstvu za socijalno politiko. De'avske zbornice so bi\e spočetka odvisne od državnih sirbvencii. Sele finančni zakon leta 1934 in 1925 je dovolil. da smejo Delavske zbornice f>redpjsati in pobirati prispevke od (ielavstva. Pr ispevek za Delavsko zbornico znaia tedensko 0.3% zavarovalne mezde. to je 1.5 do 4.5 Di«n mesečno in se pobi-ra preko organov boln-iškega zavarovanja obenem s prispevkorti za to zavarovan-e Danes obstojc v Jugoslaviji ruislodnjc Delav&ke zbornice: ljubljanska z 79.f>$3 elani, zagrebška s 150.777 elani, beosrajsku z 78.S37, novosadska * 77 I.T«"iT. ^Knpai torci 474.606 članov. McJ rralo.up.tv, ki .ii!i i>redp>iMtje /;i-kr>:i Delavskini rbomicam, je najvažneiša fj. da imaji; podajati državnim in samo-irpravn'Tn oblastem v vseli vnrnšaniilt socijalne politike svoja rraienja In predlože. V t posebnim ozirom na interese svoie^a članstva in ustvariaio v javnost? razumcvanie za te zahteve. Silne važnosti ic v tem posledu statistiend delo Delav^kili /Ivornic. obsej;n-jnče: Zbiranjc podatkov o razvoju strukovna-na pokretu, o mczđnh gibanjih. o ćelav-nem času ji vjini tlelovmh imzd. o gibanju prebivalstva v zvezi s problemom brez-posclnosti. o g.banju druguje, o Števlu in sastavi delavstva, zaposlrncga v trgov ni, obrti in Industriji, o zdravstvenih razmerah delavstva. o gospodarstvu državu h ter >u-irivupravnli org'lnov .n ružnih ndustrijskih skupin. Želi) važna kategorija nalog Delav-skih zbornic je intervene.Jskega značaju Knjižnica Delavske zbornice VeUke važnost, je (Jelu Delavbkih zin>T-nic na prosvetnem podruju. Kot primer na-\ajamo knjižnico in Ćitalnico Delavske zbornice, katerL» liiter naprtdek ud njene u.stanovitve runm kaiejo naslednje številke: V septembru 1926 je o-biskalo knjižnico 68 i»scb in si Izposodilo 155 knjig, v septembra 1927 709 oseb (1.1^ knjie). v septem- bru 19&S I,i2i> oseb (26.yy knjig)-, v novtiii-bru 1927 1^82 oseb (2806 knj «), v novembru 1928 1791 (3814 knjig). Knjiž-nica ima danes okrog 200,- zda ietno 13.f:n. Prosvetni odserk Delavske zbornice Pri-re-ja predavanja in tečaie. Raznim industrijskim krajem daje v uporabo skioptične aparate, kj jih bo do ko znižaniu produkcijskih in režijskih stro-ikov, kar se le skoro d-osleđn-c izraža^o v poskusih z-niževanja Plač ali v odporu prfv ti upravičenim zahtevam po povt^an-ju plac. V ^stalcm je bilo delu Delavske zbornice v pogledu varstva delavskih nteresov podobno enemu iz 'et 1925-26 F)ona'\ijali so se ^lučdji, da je TPD ustavila v enem ali več svojih rudnikih za krajno ul; daljšr dobo obratovanje. Najhuje so bili pri tem vsakokrat prizadeti rudarji v KoČeviu pn Hrastniku. V Kočevju zato, ker je glavni odjemalec prometno ministrstvo, daja prednost boljšemu pre^nogu pred kvalitativno mani vrednin kočev^kim premogom, v Hrastniku pa radi pomanjkanja prostorov za deponiranje premota. VeČje redukcije so bile v tovanij elek-trod na Dobravi na Gorenj^kem, pri prc-mo2o\Tiiku na Lešah pr; Prevaliah in svin-čeneni rudniku v Mežici. Delavska zbornici je skušala doseći da se napcvedane redukcije prekličejo, odnosno da se regu-l;ra delovni čas. tako da redukcvia ne bi b:la potrebna. Konferenca centralnih tajništev DZ Danes ob UK dopoldne se ie vršila palači PokoJninskega zavoda konferenca cemralnega tainišna Deiavskih zbornic !>od vodstvom Pokojninskeca zavoda za uatriesčence. Konference so se udeležili t.:j:ii\ Delav. zbornice c. Uratnik "'n stro-krvnfak' P-nkoininskega zavoda Današnja konferenca jo imela nalo>;o pripraviti ves potrebni materijal za kitriš-n.io anketo o pokofnins-kega 7.avarovan;u privatnih nameščencev Razpravljalo se ;e o osnutku zakona o pokojninskem zavaru-vanjii. ki so ?:a izdelali interesenti v Sloveniji, sestavik> pa biv§e načelsrvo Pokoj-rr'nskeRa zavodi pod vodstvom uvorne^a svetnika g \ederniaka. Popr>ldne ob 15 se bo vršila b«Ma upra\-r.ejra odbora Delavske zbornice- na ka-teri se bo sklepalo o proraćimu za leto 1929 ter o raćuiiskem zaključku za !etn I92S. Tud: ta seja je pripravlialna In sice: za po-nedcinkovo šesto sejo skirpščine Dl*-lavske zbornice. Za drevi ob 20. je napovedauo v vi^o-rarsi Okrožnesa urada na Miklošičevi cesti skioptično predavanve centralnesa tajnika De-lavsk'h zboniic z Topalovića o plnsM vojni. Ce se bo to predavanje zares vršilo, se se ne v^, ker zahteva oblast p:j-prei predavanje v cenzuro Anketa o pokoninskem zavaro-vanju Juirišnja uuktta o pckojniti&ke:n zuva-rovanju, na kateri bodo 2avzeli svoje sta-li?.čc do omenienega osnutka interesenti izven Slovenije, se bo vršila najbrže v ornejenem obsegu, ker je dvomliivo. da bi uospeli v Ljubljano radi oviranega želez-niške^n prometa delegati iz na"4>o!j oć-tiaUen'h d^Iov države Kakor zciano. je anketo organizirala Delavska zbornica v Za- S! Cb'.!. Slovensko delavstvo izgubilo nol milijarde Din Nepopisna beda in glad okoti 5300 starih nezgodnih rentnikov in vpokofencev- — Likvidacija delavskih socijalnih zavodov s sedeži izven Jugoslavije še neizvršena. Izubijan a, 15. februar n. U prihki slovesne otvoritve palače l)e-lavske zbornice je izdala Delavska z.bornuvi 7.A delavske zaupnike dve krasni statJslicui Icnjigi v.Porobilo Delavske /obrnice r.a loto i927-28> ter * Statistike tuišega «1elavskegn lavarovanjaj. Iz članku v rai-lijonov Din. Njim so j** konficirai'j v raznih pravnih oblikah na 98% njihove v prejem-hkih rezervah zbrane imovine, k; je pon:1-njala zan.'e tuđi odini eksisten^ni vir. li r«Mitniki Hatiea dcl«>ma dobesedno glai odv/ftt <♦» košiVk kruhn. ki ga -lanes i majo. pred vojno §o bili za varova ni prcu i rie-iilcKlam nagi tovaroiSki, rudarski iu v.plezni-;ki delavci. TovaroiSki delavci «> bili *ava- ruvani pri delavskih ntzi?oviiiih zavaroval-nir^ih v CiraiK'u in v Trstu, vsi Zelezuičarji. tutii oni (vi južne ieleznice, pri želexni5ar-s=ki nezgodni zavarovalnici m\ Dunaju, ru-darii pa do 1- 1914 pri svojih bratovakih skladuu-ali, po letu 1014 pa pri posebni nezgodni iiivnrovalnioi zn rudarje na Du-uaju. Za slučaj starosti in onemoglosti većina delavstva ni bila zavaravana. Le nekaj delavskih kategorij jt1 bilo, ki 90 bile zava-rovane. Tu pri ha ja jo v poM-e^' predvsera na5i rudarji, ki so imeli ie od leta l$5>2 svoje zavaravanje. Oni so bili zavarovnni za starost ves čas pri bratovskih sladnicah, ki so imele do lela 1925 značaj obratnih blagaju. privatni name^čenci so bili lava-rovani zoper staroet od 1. 1906 pri pokojnin-«kem l:ivo*Ju u« Dunaju. 2elezničar;i so bili zavarovani za ?Iu£aj starosti pri drJavi iii pri južni žeiernici. Po Itcvilkah, ki nam jih je dal na iaz-polaco ?• Radovan Matjašie, načelnik sre-diStijega urada za zuvarovanje drlavcev, ^o zbralc \ >e gori naiiete zavaruvalnice *»am.» za ua»e slu\enske rentnike br^z pokojiitu- sl milijoem predv »j nih krrn toliko, ka li kor d;uief z:i ViO milijonov Din. V svojih ?ocijulnih za vod i M je imelo pred vjjno slovensko delav>tvi> po-temtakem nad pol milijarde Din ^1*nje valute. Tega lit*narja dant^ nikjer ir. kani j<-ži*» ta denir? Re« je, da ?o p^lpisali dcla\>ki socijalni zi'.voli t*gromu«' >vote vojnih posojil. S.-^ •• da ni Ireba šeK- rurlaffatJ. da gotovo nt -pristankom svoj:li slovenskih ravarovanctv To<3a oni nišo izpibljali samo radi vojni'i po«Gjil. Da boino to razumeli, pomistimo. kaj bi bik), ako bi imeli v>i ti /avculi \es svoj <> ti davki z imovioskimi razmerami ob-la\-č^ncev. NaJim delavskini in uameščenskini rentnikom so je naložil / inflacijo \)~.oc'f davek od imovine. Likvidacija delavskih socijalnih zavodov. ki šo imeli svoj sedež izven države, je bila silno težavna. Potrefilo -;t? jj resiti !e m^jh ne vrednote. I.e no 0.5^», 0.8 — v tiekatcrih sr^čnejsih siučajjh '2.5rĆ, do 3.5% predvo;-n^ vrednosti. Katere stroke *u pri tem naj\eč iz^u:»i-lt-v Nezgodna ielezniČarskit zavarovalnica na Dunaju bi morala imeti za slovenske za-varovalnice po sedauji valuti ob likvidnijj 17S milijonov, pokojninski z;ivod ua Dunaju 6o milijonov, rudarska uez^odna zavaroval-nica na Dunaju 15 miliouov Din. bratovske skladnice 153 milijonov, delavska nezgodna zavarovalnica v Gradcu 32 milijonov, đe-lavska nezgodna zavarovalnna v Trstu M milijonuv Din rezerve preostanek 1G milijonov Din bi odpadel na na-iomestne po-kojninske zavode. C> i'd^tojrmo bratov>kt» skladnice, ki po bile po većini v tuzemstvu, in nadomestne pokojninske zavo«"l \ so zbrali inozemski zavodi od naših rentnikov Hol milijonov rezerv, v lik\ itiacijskih p*> pajanjib pi\ nam je bile priznano, da dobi-mo za to 34^.000 Jvicarskih frankov, t-> je komaj cn odstolek, a vendar J-e zjaesek, do katere^a bi prišli, če bi bi! ta denar pri nas ^ hranilnici naložen. Ko govorimo o likvidaciji, uaj -*e pri-pomnimo, da naui j,e bil ta denar v likvidaciji samo Jv pri/nan, da ga \>a š^ nismo prejeli in to po na5i krivdi. Zadevuih spo-razumov na>a r-kup^čina namreč Steklo l^ ve^ let. odkar to bili sklenjeni. Ves ta iikvidarijski račun ?•« zu ja^e zavarovalnice ni taleo katastrofa kn. kak^r /a rentnike same. Kajti one ?o obvku 5t.t» Din, dobiva stdaj 7—S Din na ino^e-r. f\* ]h injel pred vo.vio pravico do rente v jLne>iiu UM\i Din. dobiva *edaj lo—2«) Din ua ntf-st*c. L>a t»i so temu nekolik(> ;>«3poTnc»ijlo. je osnovala v Sloveniji bivša pokrajinska uprava lota 1910 pokrajinski sklad za Slj-veni;o. Najviša doklada pod pi ranca iz le-La sklada n? -me prečega ti 154» mesečno za rvutnike. Ta doklada -e priznava *amo reiituikouj. U i so drucad-kov ali pa imajo dohodke do najvišj^gi zneska \5") Din mesečno. iako l>enem >lučaju \tl}a kakor 300 Din. Vsakeiiui bo jastto. da l reulami in j>ri-pudajočimi dokladami naši nezgodni iu iu- validni renttrki n-iti pred v:!adoin nišo zava-rovani. Bilo hi txlve^ podrobneje slikati, v k^ki bedi žive priiadete rodbine. (Jovorili smo z želc-ziiičarjem ,._ 10»)*' nezgodnim iuvaliiiom. Pred vojno mu je bila priznana renta v zmsku S0 zlatih krou Po sedanji veljavi bi uiašalo to 1350 Din mesečno, tu rej znesek, s katerim bi bil preskrblj"n Danes dobiva *J0 Din reute in 300 Din dra-ginjfiko doklade. Dotični invalid je star nad 70 let, prav toliko tuđi njegova žena. Oba sta brez vsaJiega premoženja. VpraSali -nio kra, kako živi. Dcjal j-: Računajte, kaku shajati dve osebi % 22u Din. To naj bo zj žavež, stanovanje in vse. 2ena je hodila do-sedaj vSasih kaj na kmete pomagat, ;az ne morem. Tuđi ierni kmalu ne bo mogla. Jaz sem »edaj še v občinskem o*it»oru in težko bo iti med očinske reveze. za katere skrbe v naži obćini na ta način, da jih pošiljajo od hiSe do hi5c. Glejte, včasih se-m mnopo Čital. Zadnjič *o mi ijo«la!i terjatev za časopis in so mi li&t ustavili. Samo v pogrebni fond se plačujem zato, ker sem ga svoj-čas sam ustanovil in ker sem že v tLsti sta-roeti, da se je treba pripraviti aa smrt. Takih slik bi se dalo navesti seveda »to in »to. To bo razvidno iz naslednjih sle-vilk: £elexniČf»rskih provizijouistov in vpo-kojencev je 2700, ielezničarskih ponesre-čeocev nad 500, rudar, provizijonistov in pc»-nesrefencev vpokojenih po starih pravilih, nad 1500, delav. ponesreJSencev tuđi več sto. Kljub temu obupoemu položaju s>o na delu močne sile, da ie odviame teui ubož cem še to, kar imajo. parkrat je bila od prava pokojninskega slada ie v zakonskih naČrtih in le « skrajnim naporom se je posre-čilo to ukinit«v preprečiti. Iz vseh toh raz logov zahtevamo: Dokier ni boljke rešit^^ mora naS pokojnin-Li -klaH ostali. DoU«r hol'ž* režitTe ni, naj ?# preskrbnjejo na5i rentniki tndi t 1 «Jo?e »a sfđanji. fepra* nnado^tni cafin. Sleparije odvetnikove vdove Vdova odretnika Otta v Subotici \e oslepariia naivnega učitelja za 25.000 Din. — Osleparila je še več naivnežev pod pre-tvezo, da ima dobre zveze v Beogradu. \r Suboticc pv>ro>rajo, ua )« prcJ. tam«->>» njim o^rožnim aodišćem začela končna raz* pra\a proti vdovi advokata dr Ofti \r. Kule. \ dovi O:t je b.la ic lkI mneu lu^cm* bra v prcKkovahnem naporu In je morala pred sodmike zaradi raznih večjih in manj* ših slcp*ru in poot\crb. i*ri je bi! pri raz* pravi ztshšjn bivši učitelj Fhderil Saucr U No*'cg a Vrbasa, t čitclj je bii n«T>retrgc>ma 35 let \ dr2a\"ni «*luHii Nm^doma »o ga pa vpokojih. ne da bi mu dali za-sJu/eno po« kojnir.o. Vdova Ott je bila na ulasu ztlo spretne ženske, ki ima visoke rveze in po* zru vse 2^>spodo v B„.*o^radu. Zato ni činla, cid se je učitelj ohrnil na njo >> prošnjo, naj bi mu pomagala, da dobi zapet službo alj pa vsaj pofcojnmo Go*pa je bila takoj pripravljena intervenirati \ Beogradu in učitelju pre^krbefi sliiž'bri. ij-Hroma p«>koj» ni no. L'čitelj je bii \ es i/ *cbe, ko mu je kpa, vesela vdova obljubila, da mu bo putnacala Se bolj je bil pa veset ko mu je povedala, da ne zahteva za u*iru£o nikako tKUk*>dnin*. Kmalu jia je pa obvestila. tlu /ahtrva in = Spektor v prosv^tne mini*trstvu /a ureditev njegove zade\x 3 Din Saucr je misli 1. kjer je malo denarja. je tuđi malo mu/»kt. in si je izposodil 5000 Din ter jih i/ročil vdovi. Vdova se je takoj odpeljaJa v Reo* tjrad in se kmalu vrnila ter pomolila učite* Iju pod no« potrdilo, da je plaćala mšpek; tarju !0 tisoč Din. Dati hiti mti morala ^e 500«) Din, je rekla. Tako je šio vedno naprer, vdova je znala preslepiti ubogega učitelja, ki yc -storil \-se, samo da Ki dobri ropet službo. Vdava se je vozila v Beograd m zopet na^aj. ve-nono mu je nekega d«ic rekla, da se .ie pcijala sk'j-paj » prosvetnim ministrom Grolom v \*rha« m da ji je ta obljubi!, da bo Sauerjevo zadevo v naikraj* sem Času uredi!. bducrju se ie naposted \ >c skupaj ^delo sumljivo, ker je mesece in m«s«ce zaman čakul na dekret. Napot>l s« je k šr>lskerou i.^td/uriii*. N-. ,r, fcjCJ- )c /vcdeA. 4* j«; vdova Ot: :i\^i...; >]e7»rka. ki ji j# na->edel. Lčitr'j buur \'i . ivi ai ■• i /r»pv ptn metenc ^mp^ / \ :soMmi /-v/aiu; C»<4o4o^ >ala >e tiKii tr^ovea Jakobj Kir»ta u No \cj2j Vrbasa 1 rgt/vec Kir*t n nic! ralaj, ieyu brata, li „. bil bcJeh«, moraJ I vojakom. Gov|,a iC j« takoj p.»f,LKfila trgov. cu za po*redowiku in mu obljub la, da bu doseg.a i >vojitt % »Aion /vezana, da b<» fant i'proičen \< i>;inc. Za to mtervenci)o je zahtevala 20č dinarjcv, k»« terega pa ni takoj pUčala Re4cla ie, da pri« čakujc večjo \«>to denarja, nakar bo dMz poravnala. Trgovce .u- vdo^i blago kredit* ral, detiacj« p« ni več videl. Tuđi \ Sufeotici jo Ott ova <>*ief**ril«i već ^trank Tako je priredba v nekem auHott« >ketn hotelu vdiko pojedmo i:i povab !i >>c \ *je uradnike ta»oinjc tladkorne u>* varnc li «»<> pa rn«nda slutili, da je bolj«, te ne pridvH) \xkn-i prebJiru, m ^€ vab-ilu sploh nis,> mlnJi. Vdova ie bila »ama n* pojedin; ku ! -e hotelir pred!o*il ri^'u'. ^ znesku l* t;s*ov l>.:i. >e vdova- ki ni ime!* d«iarja, zabavila % oč ^refernih t^arctnih doz, ki so pa bile v*< rr mcdtnmt:. kakor -«> p">mejc ujjotovili l*ri rarpravi ic vtk/\a Ott prtmaia >•# >.epariuv Zai.Knarjala §e je pa, da ni niktvu, f,m\tj da ima zeta adA okata «Jria. Aca Petromica \ Beogradu, kt pozna dobtw vse \ išj« Lrradnikt v vladi. karprava ie bila pfekilcnuL, 4a se za*it« mj^» \ sc nckatesTv pn^e \i \'rba»a m aiepar« km /t?t dr. Aca Petrov^ \i Beograda £,%» slišaiia boatđ tuđi brata cia4ep«rtenora ući« telja Sjucrja. ki bn^ta pri^*Ia, da je tiiova Ott re« irvaWj#la denar od brata pf*A prc« •\cm. Ja inr»a t-kc?\. z mmi«tT! ?rasoeisr Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani: Dra na. Ličen* . Lepa Vid^. L>tjai*a predstava pr; ztmi. zd-lirv<«*ijo hi »vojim ml*d«ii žaifom. C. M W«ber je trd;l, da hi bi Motart prav lahko uap»&ail ie opere kot Ki^aro au Doa Juun, toda dru^effa Bega seraia t>i pri najboliši \"olji ne bil ve£ najrsa!, kajt; v tem de»lu &u gegova mla-dostBa ,.:.* k:i'A:U -..•• >e :iv\dar več ne vrne. Kra»>i» vse bina F?ezu z seraja je sledeča: Morska ro-parj! *«> zajcli Belmontovo zaroie>rAo Koosiail-co t nien«> spktiino Bk»o drafo, t-oda zaj>r:o v serara SeHm-paie. Ta su &]>ret-nut po prJporočid'U PedriKa. kt se rrni je Mial i*rik'jfl>;::. v sloibo kot stfrvben&a. ieprav s-e Osmr:i tjmu odloinc urN'ra. Za-Wi*blknoi d-oco-vore ube« ra dvanaj*to uro. Pedrilto bo Čtijc-^cia Osmina isparvaJ r iredstvom. kn ca bo riTime§a.l vimi. Vse b\ šio po x*£\ ko bi bc-žeiih ne Oukril miKec. ki privfe^e po-luipijaoega Osmina. Y*e s^ravtjo ?r«d pašo, ^vi s&ozna v ^eUnoutu sina svokfj aaiihuHeita s-o-vrjjžtiaka. l->da: »Klisko kvlč U popbčat krisvico 2 dobroto kot zki z zlom. Ko^a-r ne mo-reS pri dofrro ebiskaiK-. k*r priia o vtrnki pril-ub'^enosti. k! to ima *•> delo pr: nas. Predstava ?c \t& za red '*• «Cvrano de Bcrgerac T ► R..»st«T*do«vo ]icr-yiiiw komedijo v pe*ih deja/?j;!i •/ kte&iČTiem prevodu r>e«nka Othrva Zur»C«.i v^riaori Ih*-Hanska drama nrVo%ra< v \tUXnr sezoni • đeBo d^e 17. t. m. zveCcr nb 20. n«. OUrao vl*>fo Cs-rana '^ra s. Levar. Rok sa*.) pa sa. i-n--■-Ceva V o*ral!h v'-^cal« nastoji skor^ ves na^ dr»m^: a^amfrel. Rež^-j ;- v rovari prof. ff- B«rU .SveUMk. ua ^€*!ti»kt»b»kem odra. V so^»to 16. tn v msi^io 17. feV. ^rvori >ci«jjkr>bsiki os-o M»k)*a Karničnik^ (^rcj P. *terkV za o«d«L.>^-i predstavo b»-. i^;e4i»o^ki predprodaia vj.ttyp.tic ti«li v nedelx> dopo-'-dne v Sewt!ako.bski kftj:2trc: n,i Su-cni trg'j. - Dvorana bo d^bro kurlcnj. Tei»ori*t g. l-jubisa IličU: Pruffo t^ •"■ vanje z. bičića v UubLjanski o^perl *e vrsi v ^K.:n. dne 1b p*l **• "'• (>*?cd IHctć nabto^i v -c'avni hksUi v'.oti Don Jo«ea. Ostale vtoce *c*io ga. TfcucTjrjeva, sna Ribi5e\i, £2. PoknSeva ia gna. ^aaova t»r rt r^nimoiff. Kompe^j, Grba, M^bor>ć m }*nkt . I*r*d*t3»vu hc v tkainiafc d*tva. Pri d*f?geawsktci pmlu Jt g. Niko i>truriz«ir; djanu ^nptvklB« ob 15. uri UiU4.n-^ko 15 opcriia «B*?»de«ra*, Lvcter ob pot 20. arj pa >e pr—i»Kn> M«^ar* tov« opere «Beg a *era4a», ki x p«to M-»aar-tovo dt.o, Mvaiaoo v »s.!«O-n»Jj leuti tu iuitm odru. I^redstanna %c vrši u premi«r«*i alHVMi. KlavirsU koacert pteatota Art»r)a •■!*•-sitAnA ndpoveda«. Olasbena Matica v UtUhtmU je bi.H \t: ?rire 'Vi^em mek!u danci, te!efra4"čmo o^rt* it3ena. da >e lrne.teik obolvl na *pa»skn tu 4% se konc«rf mcMncavtaoo oe trtore vrliti. Nov d*-:n:n ja-vMno p-r*>r>Cairto. Za k^t»!j«tie v*tofMWic '■ "u»j Jenar Vtat'-čnj kiv;igmrn< Koacert Z?k»veca kvarteta v LJtfMfcNi-KonKKrrai kvartđt ZlKK pripravi'a zofhtt aoaCKft* oo turnejo v Sk>ve-ni)o TrenuttK> m> šokrtttmi koncerti v Uubikttr, Olu in Ptt|}u UđhW«T*sfci kioaasart z iotereuamiia pi^>o4noma nemitn pr^-zrammm se vt4i v »ncdHek, dne 25. t. m, f* J0. vri rvečer. Vsc podrobr«o«i>{ f«iv+mo tmC**-koru prrhodsijcga t«no v smrt. Pred dnevi je prU spel \ Ok>muc rng. Tabakov iz Rurmi-nije. k\ se ie nastanil v hotdu z lepo mlado damo, o kateri je trd I, đa )• njejrova žetia. ZaljvMjenca s svojrm na stopom ništa \z bujala posebne pozornosti :n hotelsko o^obie je bilo pre>» prv6arvo. da sta res mlada za konca, še v nedeljo zvečer sta sedefa sknpaj V kavarni, k.ier sta sc zelo dobro rabii« vala. dasi je bila dama že ne-kat zamoljena. \" kavarni sti ostala do rxwne uoči. puteni sta se pa vrntta v ^svojo sobo. V sobi sta se večen^ta in popili ne. kai vina. N hče v hotelu ni sluti!, da sta si privoMila zaljubijenca radnjo večerjo. Noč Je minila mimo in v pcme-deliok z»utraj je vladalo v hotelu nor-makio žM.'en;e. Ko >e hoteHko o%ob)t v ztrodn::h futranfHi urah 0**7']* v sohi mla^ii zakoncev ele^rično luč, je opozoriln notelir^n, ki je na^očil tisiuž-hencetn. naj speča vrosta zbude. Ko P^ >::i trkanie r>: n;!!«^ odnrl so vl^m vrata in n-udil se jim k stralen przor. Iiženjer in m!ada dama sta lemala na •><>$teiii mrtva. Dama je imela prestre-lieno srce. inženier ie pa lefal kraj nje tuđi ustreljen. Poznev se >e izicazak), da je dama i/ nefce odl;čne praške rodbine. Grc za uTrtor in samomor iz ne-sreCne l^rbezni. Stev 3^ »S LOVENSK! NARO D« dne 15. februar ja 192V. Mr*n i. Dnevne vesti. — Odlikovanje generala Maksimovića. BivSi vrš:lcc dolinosti velikega župana zagrrcb^ke oblasti general Vohn Maksimo-vić je odlikovan i redom Karagjorgjeve zvezde III. stopnie. General MaksUnović se vrne na svoje prejšnjc mesto profesor-ia voinc akademije. Za zagrebškega veli-kega župarm je imenovan đos-edarti pravni referent zngrebške oblasti dr. Milovan Zo-rlčić. ru njegovo mesto pa dr. Jarrko Bc-dcković. - Novi častnj doktorji beocrajske uni-verze. Filozofska fakulteta beogrujske univerze je izvolila nedavno /.a ča&tne doktorje direktorja »Journal dc Debats, Gauvaina, vscikSili&kega profesor jn v Londonu Setona Watsona in znanega nem-škega publicista Hermana Wendla. Vs; tri-je so povaljeni v Beograd, da prisostvujejo svečani promociji. — Odlikovanje v naši vojski \n mornarici. Odlikovani $o s kolajno ^a vojaške vrline pehotna majorja Viktor HeiiKe] in Josip Bučar, konicnifiki rnaior Slavko Petruhar, pehotna kapetana T. klase Janko Iiameršak in Josip Cibej, artiljerijski kapitan Janko Hrast, avijatićni kapitan Os-kar Ume-k, pehotni kap'tan U. klase Lavo-slav 2a«ar, avijntien: kapitan II. klase Oton Filipek in arti+jeriisk: po ročni k i tena-cij Furlan, Ciri! Sloscr. Adolf Vcsel in Anton Svaj.jr.er; z zlato kolajno za vestno službo sanitetu: kapitan II. klase \Jr. Franjo Vizjak, pehotni poročnik Anton Novak, artiljerijska poroCnika Ivan Brajdić in Marijan Žmavc, konjeniški poročnik Zdeti-ao Strclec, peliotni podporočniki Leopokl Škodflar, han Srakar, Rudolf F'rimorec in Josip Mayer. artiljerijski podT>oročnrki Pavle Zajcev. Franošek Zidar. Zvonimir Br>hte, Luka Pezelj in Ivan Ravuik, inženjerski podfporo-Snik Rcdoli Merlini, san:-tetni kapitan II. klase dr. Ivan Kopravnik, artiljerijski kapitani II. klase Srećko Rop, Ljudevit Kos in Josip Lang, konjeniški kapitan II. klase Vladimir Rojtoz. artiljerijski podiporočniki Pavel Jezemik. Josip Horvat, Karl Novak, Andrei Pire, Franc Preiojc, Franc Mladić, Josip Pertok in Josip Gotec ter koirjeniški podsporočnik Josip Uolob; s kolajno za vojaške vrline so oblikovani še pehotna maloria Alfrcd Hu-be! in Emamiel Šuflaj. pehomi kapitan: I. klase Vilko Križanec, Martin Maj, Dragutin 2urek in Mirko Zgaga, artiljerijski kapitan I. klase Branko TominSe-k. avijatični kapitan I. klase Jože Zirpančič, pehotna kapitana II. klase Franjo Užar in Alojzij Rot, uvijatični kapitani II. klase Ivan Mrak, Stanfco Diklić in Franjo Rus. po-ročnrk bojne sa broda IT. klase Mirko Re-inan. artiljerijski poročniki Ciri! Peče, Mi-hu Bait, Ivan Stcrlekar ?n (>skar Abel. — Podaljšanjc zavezniške pogodbe med Jugoslavljo in Ceškoslovaško. \2. :. tri. so bili .z;nenjan; v Prag: ratifikacijski instrumenti protokola, podpisan^ga 19, septembra 1928 v ženevi in tiCočcga se podari-šamja zavc&niskc pogodbe meJ Ceškosto-\asko in Juaoslavifro. Protokol o izmenja-vi ratiflkacii sta podpisala v imenii češko-slovaško vlade zinianji minister dr. Beneš, v imenu j-u^oslovenske vlade pa poslanik Lazarevič. Direktne tarife med Ćeškstovasko in Jugoslavijo. 2c od junija lanskejra leta se vrše pogajanja o dire-ktnili tarifali rn^d Ćcškoslovaško in Jugoslavijo. Pokajanja bo-do končana koncem poletja. tako da stopijo tarife v veljavu začetkom kseni. Na direktnih tarifah bodo zainteresirane češkoslovaškc. madžarske, avstri.'sikc in naSc 2elez-nice. Proračun prometne^a minlstrst^a sprejet. Prometno min;strsr\o ie sestavilo proračun, ki je že odobren. Izdatki zna-šaj-o 2Yi milijardi Din in so enaki do-hodkoni V naše drža^ljlanstvo so sprejeti strojni kl'ju^avnićar FTanc Mrkva iz Ou-stan.ia ter ttsmiljeni sestri Katarina ^aiiCroatia< £. Miki\jw ie umrla danes soproga lia. Stefanija M i k i č. roj. S r -k u 1 j. Pako.ina je bila vzor plemenite žene in skrbne matere. Pogreb bo \ nedeljo ol> U) iz ^kofjc ulice št. 10. ^^ Včeraj zUitraj ;e preminula v Ljinbijani sdč. Lnid-mila Samntorčan. Pogreb bo jutri ob 15. \f. dežehe bolnice. B!ac; jinva spo-inin! Tcž-ko prizadetini rod'binam naše iskreno K)žalje! - - Vrenic. Vremensku na po vod pravi, da bo cMačno \v, dn bn na^brž še snežilo. Mraz je deloma /.e pojenial in upati je, tla donhno v krat*kom top1e:še vre-me. Vče-rai \ć po vseli krajih naše države snežilo, samo % Splitu, kjer piha nioćan \vtg, je liežcvalo. Vajveč snega je zapadlo včeraj v Sarajevu, kjer je bilo ob 7. zVutraj 33 rmn pedavin. \* Ljubi1;ani imamo zdai 61 cm snega. Od včeraj r; Bataj-n':c: strojovndja pntnožncKa vlaka. Vozi! je po levcin tim dvotirne proge, ćoprav bi moral vedeti. da srrre v te.I smeri na clvot:rni pro£: voziti Ie po desn«m tiru. Tako ic prišlo do nesreće, pri kateri sta b;!i razbi'ti dve lokomotivi in Mirje vagon: pornnžnc^;: vlaka, dočim so vsi vagon: brrovlaka poškodovartf. Razcn tega je bi!o Ifi oseb ranjcnilu med temi je samo en patnik, \s: dru^i ponesrčenci so Želez-ničani in železntš\i delavci Sokrivi ne-rreče so prometni uradnik in kretnftUr na postaji Bata.mica ter Ćuvai v ćuvajn'vi št. II. Vsi krivci so ic od-pu^čeni iz službe in proti n"im ie uvedena kazenska pre-iskava. — Mlad vlomiiec iz navade. ISletni briv-rki pomoćnik Stepan Erd5dy \l Zemuna je pred dnevi \lomil v mesarijo mesarja Kr-sića. Preden se nm je pa posrećilo od-preti predalček, kjer je bil denar. ga je presenetii mesar, ki je čum sumliiv ropot v mesariii. ter odšel podedat, !ce v banovanju advokata dr. B. Stoparja. IJeč so dobro zakurili, pa ni vzdržala veli'ke to plot e ši> je eksplodirala. Peć je skoro popolnovna razneslo. Stanovanje je napolnil sost dim in stanovale: so poklicali kašike na pomoć, katerim pa ti i bilo treba stopiti v a'<-ci'o. ker ^c pehištvo ni vnelo. — Tragedija po-Im n ta AjanoTira pr«»d >c-di&čeni. Te *lni se je vršila preka nesreću med Kotovaro5vMn in Banjaloko. Tedaj se* ie smrtno pone^iv-Čil narodni i»oslanec iiamzalija Ajanovič, ranjeni so jui bili njegova soproga Nasiha, ?ofcr Drakfeiler in Ha^an Midiić- Sedaj \>i X >žiio driavu l& odikodnino ja prestane b*» lefine iu stroške. Nesreća se je pripelila zaroln]i teden. — Za>tr u pijenja ^ plinom % N«vein $%Au. Po zaslrupljeuju * plinom družine VoUy v Novem ^adu, ki 5f je pripetila pritekli te-■letu :e komisija ugolovila, da je zar« ii Lii-deiza cnraxa j>očila pliušika cev v /c^ilji m je plin uhajal v stanovanja družine V6I^y plin jt* pn pro.lrj tuđi v >o.sediie hi2**. Zato je policija iz.praznila vse hiše v sasesčini kr?ja, kjer je počila cev. V eni toj h:l ?c j^ zastrupil a plinom, ki je prinaj-al >z lem-•je v stanovanj-e vpokojeni gimnazijski rav-nalelj Vaša Stajić. Tu
  • liciji, da je rijegova druž«n;t, «i ttf je Šest članov. obolela io kaže vs*; znalio zartruplienja s plinom. Zdravniki ^o tei u^otovili. d;\ je ćela druZioa zastrupij^ua .-plinom, in so poslali dva vit1 na v bojn:«,o. __ Krvav« soubitev. Rogat mla«leni^ Ihja Matković iz Dreuovcev v l^cki "^ prvi! ^revi šei v bližnjo vas (Jiuriće, da l»i /a onubil svo'p lepo Ivanko. Prifel je v l>ro-Movte a okrašenim vozo»:i n prijaiei;. >o pa spremljali. V lepo Ivt.i leo, ki jo je hott 1 Ivau zasnubili, je bil zaljubljen tuđi /jKioi virenovški pretepac štefan Marlifi. Ko je z^-edel, da priđe Ivan in zaprosi za rck> rj^pove Ivanke, je zbral nekaj svojta pi»-Jateljev, pofakal Matkovića na ce3ti ter ya nap;idel, ko se je pripeljal mimo. M»»«i Dbfc ma skupinama je nastala pravrati bitka Tastreljenih je bilo uad 'iO strelov iz samokresu- Ko je nekdo zakričal. pustili L2 bo I >tu dva mrtva in enega težko rdu>n«ga. Mi U a sta bila Martić, ki t dobil M vbctl Ijajev in neki Franc Fink, ki je i1ol> 1 pet krogfl v prsa. Tlija M.ilković je pj tfžk ) ranjen. — Avtozveza Škot ja Loka - Ljubljana in obratno je radi budega mraza in zapad-kga snega do nadaHnjega ukinjena. I32ti - Pri glavobolu. omotici. šnmenju v uše-sih porušenem spanju, slabovolinosti, se-zi4c :ako] po staropreizkuSeni *franz-Jf/Sof-ovi-> js'renčici! Poro vila viSiih zdrav-nikov v zdra\H li Stih za želodčne in črc-vesne boiezni povdarjajo- da je «Franz-Josef-ova> voda izborno učinkuioče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh I-ckarnah. uroseri-ab in špec. trgovinali. 1L — Ccnjeno obMnjttTo se rljudno opozarja na invt'Murno prodajo ostankov parov Cev-Ijcv osobito ma!ih §tevilk po znatno zniža-nih cenah dokler zaloga traja. v trgovini PHKO. Liubliana. Aleksandrova cesta. 13! __ Zimtki šport kr«pi t^lo, toda izpo stavlja nevarnosti občutljivi ieint posebno pri da mah. — Pr©d vetroni in mrazom va-ruje najbolje: Elkla Creme or sroskf oravo-sluvnc ceritvene občine v Ljmbliani se tem potom zahvaltU'jc vsem. ki so na katcrikoi; način pripomosrli k lepemu uspelru letošnjo svetosavskc proslave. Posc-bno se odbor zahvaljuje spoštovani gospe dvorri dami Franji Tavčarjevi. da :li izvolila prevz»cti častno prcdsedsh'o damske ga komiteja, ravno tako se zahvali?:e vsem cenj. damam, ki so sodelovale v dam-skem komiteju, ki je mnojro pripomo^e! do tako častnega zakliu^ka t>r:redir\-e. Na-dalk se odbor zahvaljuje pevskemu zboru Krakovo - Trnovo in njcgovermi uevovodji C Mirku PremelČu. g. prof. Crnilu Adami-ću in njegovemu p©\skemu zboru, učitelj.-tam gc. Arvseli Kravosovi in Jeleni Vrl-^eriev-i za trud, ki sta za imeli z dekla-niatorii, trreesa. Prisrčna hvala tuđi vsem darovalcem in p^setni-kem prirediive. (kibor ne bo nuvljal posebni li zahval in prosi vs»c, ki so kakor-ko!i pomazali pri pro«!av". da si osvoiijo to njegovo zahvalo. —U Ustavl]*ii pomk na mestni ženski realni clmnaiUL Ravnateljstvo rr.estne ženske realne simJiazij? nam sporoča. Ja od-paue pouk na soli zaradi oboienu profe-sorjev jn slabe^a obiska kroienk ča v§te-te ^rede dne 30. t. m. —1j RavDatelj^tT« dri. Lou'<»r> J'»nja 1:1 ^c»le Glazbene Matice iv\\u p. n. =.ta«^n» cojencev, r;:> z^\cdih. --Ij Pojasnilo. Vćerai sor«.; rsoročali. da vlada me vi obćinsivcMn upr ličeno ogorčenje nad tržnim nadzornikom, ki je v ča^'i najhuj^L* krize na Ijjubiiansfcetn iivti-skem u-£u odsoten. Usotavi'amo, da «no dobili :o pritožbo iz občinstva in da niti mestni magistrat, niti organi trinega nad-zorstva nišo z njo v nobeni zve«i. —Ij Zveza kulturnih druitev bo predva-j^la v Kino Matica jutri v soboto ob 14.3J in v nedeijo ob 11. dopo'dne krascti poučni fikn > S kinokamero oko!: s^-eta«. O tem filmu, k; nas saznanja s prirodr.i-r.: icpotami nestetih dežel, bi bilo odveć ©o-voriti. Kdor ga je Že vide!, mu ie osta! ne:zi)r;sno v spominu. Pred r>ren-b: tfTi pri Prancii Karticu v Zvezd;. —Ij Požar. Neznaten požar ;e nasrat snoč: med 17. in 1^. v Prečn: ulici, kjcr se nahaja Mestnu zas-tavlialnica. Delave*: tr.estncga vock>voda je namreč tam v stra-nišću sku^al otajat: /arrrrz!: vodovod. Se-j;reval je vinJovodn^ naprave s spaia-no svctiLko, pri tem pa so se vneli že nekoliku prcpcrcl; tran:i stropa v straniš£u. Ogen; se ie naglo raz£:ri! in zastavi ialn:ca je morala pozvati rešilr.o po&taio na prvroč. (ić slici so ožen-j kmaln pozasi!;. ^koda r;: velika, vendar bo trebi napravit; popol-ruima nov ^trop. O c ŽICCM Najbolfie MJtraJMife, Mio <; naiceiiefie! Jubilej poštne znamke Poštna znaenka razmeronia še ni stara. Leta 1653 $6 uvedli v Parizu nov način dopisovanja in sicer tako, da je odpošiljatel prilepil na kuverto listek, na katerem je bik) potrjeno, da je poštna pristojbina plaćana. Te listke s po-trdilom o plaćani poštni pristojbini so izdajali vratarji v samostanih in na so-di§čih. jet"iški pazniki in hiSniki. Kmalu je pa ta običaj zaspaJ in ljudje so poza-bili nanj. Sele leta 1823 se je spomnil neki poslanec v švedskem parlamentu in ie zahteval, naj bi ga uvedla švedska. Do tega pa ni prišlo. Stari franeoski sistem korespon-dence so modernizirali Angleži, ki so uvedli poštne znamke z označenUni pri-stojbinami. V Franciji se reforma dol-so ni mogrla uveliaviti. Vlada namreč ni hotela odpraviti stare prakse, po kateri se je plaćalo za pismo do Roue-na 20 centimov, do Dijona 70 do Mar-seilla 1 fraiik 10 centimov itd. Poslam-ci nišo imeli nobenega interesa po reformi, ker poštnih pristojbin nišo pla-čevali. S tem je bila državna blagajna oškodovana vsako leto za 900.000 fran-ko\'. Sele 1. 1849 so bile uvedene poSt-ne znamke tuđi v Franciji. Izdali so jih v treli serijah po 20, 40 centimov in po 1 frank. Na vseh je bila glava, pred-stavljajočo svobodo. Zdaj plačujejo filatelisti te zjiamke P<> 25.000 frankov. Posrne znamke so napravile sčasoma zanimive izkušnje. čim jih je poštna uprava podražila. Je začel pisemski promet pojemati.. Ko so v Franciji leta 1921 zvišali pristojbino za razglednice na 20 centimov. je bilo razglednic v prometu tako malo. da so morali že prihodnje leto znižati pristojbino zopet na 10 certtinw\'. Francoska tiskama znamk je vedno dobro zaposlena. 200 strojev natisne vsako leto nad 4 milijarde znamk. Ci*dno pa je, da Franci-a, ki ima največje umetnike sveta in r>rvovrstnc grafike, ne more izdelovati lepih znamk, niti banikovcev. Jredpuši a* razkolnth zabav in \C%cUc, kat eri S krona se cpe žene. Lcpota ni iaklju£je pac pa uspeh loslednefa in prave »a icfovanja koic z Eli do Zclo vaino osobito v :imskcm času, ki k ri^j iicvarneiii za neino dam *ko kozo, — clida dncMM kretna se v kolo popchsoma \wk* m da poiv* alabastru podobno, svelo barvo rer m n« rvert. Elida puder*za dopo'nilo toalete — je neJen kot dth, diskfctvo in vendar do vol I močno parfimiran. Nepofrelljiv za harmo- nićno pojavo dame, ZveČcr preden ac gr* k, počitku na; kc uporaStja Blida noćno kremo za Čiičenj« ifi prthrarJevanfe koif. Zfutfai se bo^cf« rhurtift ler»? NEG0VAN JE -«*" ELI DA Še o rodbinski tragediji v Sofiji Ljubov je bil oženjen in žena še zdaj ne verjamt, da jo je varaL — Morilec je bil na svojo ženo zelo ljubosumen. \c bolgarskih listo\ pos*ieiiumu u neiai ti-sočakov. Prijatelji Ljubova so govorili, da je velik Don Juan. Žena ga je doma \eč-krat dolgo pričakovala, nt da bi vede-la, da laži za drugimi ženskami. Izgo-varjal se je, da ima mnogo dela, ka-kor se izgovarjajo v takih priinerili vsi zakonski mož je. 2ena rmi Je seveda verjela, ker je zelo ixj§tena in idealna. Intimni prijatelji so ga svarili, da Sofija ni Pariz, da bi ga ljudje ne opazili, zlasti če skače čez zakonski plot. Svarili so 2a. naj se spametujc, kajti sicer bi se mu utegnilo zgoditi, da mu tast odreče naklonjenost in podporo. Ljubov se pa za svarilo dobnh prijateljev ni zmenil in protestira! je proti sumničenju. da ima ljubavno razmerje z drugima ženskami. Ž Ano Kostovo se je seznanil pred dobrim pol letoin. Nihče ne ve, kako ja .ie rapeljal, kajti bila je vzoma, poštena žena iu dobra mati. Odkar je pa spoznala Ljubova, se ie zelo izpremenila. Dan za dnem mu je telefonirala, Ljubov je pa svojim prijateljem zatrjeval. Ja Ie njegova sorodnica. Vse kaže, da je Ana vede-la, da je njen Ijubček oženjen. O tem priča tuđi dejstvo, da je ob prihodu v Kostovo stanovanje snel poroćui pr-stati, ki so ga našli po umoru v njegovom žepu. Preiskava je domiala, da je Kostov izvršil dvojni umor v hipu sirn^ga raz-burjenja ali pa po dobro premišljenem nacrtu. Dan preii zločinom mu je bilo zapeljivčevo ime že znano. Ce hoćemo odgovoriti na vprasanje, zakaj je Kostov ustreli! svojo ženo in njeneju Ijubčka je treba spoznati njegov značaj. Udrev, njegov intimni prijatelj, je izjavi K da je bil Kostov izredno mirnega značaja, in da se sr>Ioh ni razburjal, ko ie zvedel za ženino nezvestobo. Dcjal je, da hoCe samo dosrr^iti, da se mu je žena izneverila. potem pa vzame oba sinčka k sebi in se loči t>d žene. Ker j< prijatelju zatrjeval, da ne namerava ženi storiti nič žalega, ga je ptistil Udrev samega. Vsiljuje ^e pa vprasanje, zakaj ni \*zel s seboj priče, če je hotel samo dognati, da ga žena vara. Njegovi prijatelji pri:x)vedujeio, da je Kostov /elo občutljiv in da bi še ninoli ne sprijaznil i mislijo. da bi kdorkoli na lastne oči videl njegovo sramoto. Vsj, ki £4 poznaju, trdijo. da je £#k» nagle ieze. NckoC ie v nekem k>kahi nckdu koketiral /. ajecovo ženo. Kostov, ki je pravi atle»t, ga je lujpre.i (>ix)zoril. na i se \ede dostojno. Ko pa \u ni zaleglu, ga ie zgrabi 1 in tresiil s tako silo ob tla. da se ie otiesvestil. Na svojo ženo ie bil zelo Ijubosuim ■ V!ju!> temu ji je pa da! popolno s\ , . in nikoli se ri zanima], koii hodi m s koni občujc. Med /akou^enu Ko>i«a jc i»riskj do lu-^^orazuma že pred stdni rm leti. la-krat ie rnai* manjkalo, da nC iustu lo-či!a. Mož je ženo sf*>dil «>d luse, ker se mu je zdtlo, da mu ljubavno ra/-inerje z nekim fantom. V zadevo m> po-sesrli njego\i ožti prijatelji tn posrećilo se jim je pregovoriti ga, da k wt-io uomero glede loČJtve (»pustil. Kosto-\o stanje nj nevarnn, dasi se veiinu l>ruha kri. Za dvojni uiin.; ^e rx» morai zagovarjati r>red su blLzu madžarske inc^e aretiran .n madžarska obmejna straža ga je odvedb iu Mad'ž.irvko, čeS, Ja je vo-hun. V madžarski vas: Toma Na-da§-ka ga e kapitan Fulep po ma-Jiar-sk:h metodali zaslšal in madžarski vo-jaki so ga takvj pretepali. da jc večkrat omedlel. Zavedel se je sele, ko so ga ]X)\oilY\ v sneg :n poli!; z mrzio vo4o. Madžarska soldateska jj ineU zasliša-njem pV) /gledu svo-je«a iK>\eI»nka kar besnela. Kapitan je ncsrečueža ue-us*mi!,enu prcte»pal in irbil mw je več zob. Pnako so \rpt\\ hhdi druci politiČ-!i: kazrt'enci. Ko je bH o-bsojeu zaradi s ahuii^tva. katerega mu m;mj mogli dokuzar, je bil oapeljart v Budrnipcito \ posebno kaz-nilnico, kjer b! moral sede:' 1S let. Kax-nje«iei so se na>bolj bal: zloglasne ce-Iice St. 43, Pa tuđi rx> drugih celicali so kaznjence strahovito frmčili. CeUko-v!ovaik<> drž.iv]>anikr) Kr>ped<»* so paz-n ki opetovano posilili. Neko Rumunko so strahovito močili in mnofo jc hik> r>rimerov. da *o m«učene«ga jetnika obe-stli na okno im poklicali uradno komisijo, ki •€ u»gotovila sa momo r. 5^c zda.i ;e zaort na Madžarskem bivši urednik «Arberter 2e:tung». avstriisk: držav-ijan. ki ga Madžari nočejo :/,):^: ti. ker se boje, da bi ne spravil v javm^t gro-zot po madžarskih jetnišnicah. NtsreC-ne/ ima tuberkulozo v naiv^inn iita-J >u in bo* na-rbrt umri. Napađenl uč^njik. — Roke kvišku iu če šc ganete. >te takoj mrtev! — To se uptfd zdravemu ra/iimu. dragi moj. Ce se gar^em, ie t<> znamenje, da sem se živ. Židovski film. Križ boiji, to je pa rt* čuden film! Zakaj mana v njem toliko ljudi z rokami? -- Kaj ne veste? To je prvi židovski govoreni film. Stran 4. »S I.OVFNSKI N'ARO H« dne 15 scbruarj:i iox). Strv 1* Szekula leno: l7 Suženj in Rimljanka Roman. Pod stebri preamestne hiSe sem zagleda 1 več bradatih mož, ki so se giasno prepirali za attalusko preprugo. B la je na proaai in nisu se m^grh po-goditi ffiede cene. Njihovo veaenje in glas mi ie on znan. Acadentus, grški učenjak, ki ie bil zdaj med suinji, me je pt>te#ni] za plaše, ickoč: — To so židi. — Res? — Časte neKakcga boga. ka teretnu pravijo Chrestos. — Chres-tos? — sem vzkliknil presenećeno. — Krista ćaste? Saj to so vendar kr,sijani! — Kaj ni to eno in isto? — se je zasmejal Academ-us. — Mar krist^ani niso židi? Začuđeno sem se ozri na Grka. Ni-sem nanireč razumei. kai hoće reći. Ni-sem vedel. da so v rimskih časiih kršćanstvo i&tovetili z židovstvom, ker je prišla nova vera iz Sirije in se je razširila po vs-em Kulturnem antičnem svetu. — Će so kristjani. ne morejo biti židi, — sem vztrajal na svojem. — Motš se. — se je zasmejal Aca-denius. — V no-vejsem ćasu so sicer sprcieli v svojo vervko občino tuđi neka] Orkov. toda samo žid je lahko pravi kristjan. Zmaial sem z glavo in nisem se več prepira! z njim. Prišli srno na polje. Tixkajšnii pre-bivalci se imenuiejo Baviki. Rimski uradniki jim uravijo Rraviski. Naselbi-na, ki se razp>rostira tu med gorami. se imenuje Civitas Eraviscorum. To je čudno ljudstvo. Nekater, mož-je so zelo izobraženi. suižnji pri'povedu-jejo. da so včasi doprinašali tu tuđi člo-veške žrtve strašnemu bogu teme. Človeka so spekli živega. Obili so ga z deskami in zamaz~" z gl.no, da je 1>:1 pcdo*beii lesenetrm maliku. Tako je nesrečnež zgo-rel pred podobo boga teme. Mračne kotline vrh sv. Gerhana. kateremu pravi tukajšnje ljudstvo Mons Ignis, ognjena gora, so polne okostnja-kov. groznih spominov na te strašne ?"sm!rtitve. Prebivalstvo tega kolonijalnoga mesta je imelo stike s trgovci Dyrrha-ehia in z grškiini drzavami. še predno je stop la v te kraje noga rimskega osvajalca. Njihov jezik je čudna meša-nica srščine in keltščine. Njihovi naj-biLžji soro-dniki so Galli, daleč na^zapadu, kj pišeio z grskim" črkami. Skoda, da nisem filolog. Marsikaj bi labko odkril v prid znanosti. V tem kra;u sem se seznanrl z rod-binami B.ig.mara. Dallorm. Cobrorna-ra. Labasincar, AtTesse. Ssuna, Utta, Can:a. Terso rn Verondax To so bili sami domaćini, že davno nasel eni v teh krajih. Omenjam ta imena, ker se naxie morda učenjak ki bo na pod'agi imen ugotovil narodnost teh priseljen-cev. Ćez travn'ke smo jo ubrali proti goram Solnce je bilo že visoko na obzorju. Chriso'bii'lovo posestvo je bilu ob vznožju Szemlohegva. pr b'i^no'tam kjer se r>ričen.ia zdai ulica Szepvogv-utca Spoznal sem to krajino, dasi je bila pusta in p-azna. dasi še ni bilo $tarobud:ms-k h hiš. ne tovarn. ne znane katolišAe cerkve v Lacš vi ulici, i ne kamnoloma in erost:]n k: z:da tako r>oživljaio okolico Poj starrmi ornm-nimi drevesi sania;€ og-omnj cl nast; ti a] /k i in zro s svojim i mrtVnr očmi na nasip pod katerim šum' voda. Aauinoutm je "m-el v onih ča^:h mrt go več vode ne?o z4aj V orešnjem po-slavju sem omenil nbnik. ki se ie raz-rjrnst'ral ne«kie na kordsvarskih trav-likih Ta ribnik ie ?e davno iz.crinil. Ob-čudoval sem ogromne glina^te malike Stal so v dolg' vrst; v enakih Dre^le-đk;h Bilo iih ie kak:h trideset, Nihče iih ni snaž'l. nihče ni skrbel za nje. ostali so tu Dretniščeni zofou časa kot sprm:n na stari narod. k: ie zapn-st;l tu svofe tnTh ne-nrh bogov. ki so jedli člo-vešk-o meso. Posestvn t'-go'vca s s-tižnii se je pri-*e -Ach. marveč planino v afriški puščavi pri Vermeuk Pan. Ta kraj leži na sa* meni, Do njeaa se priic po železnici iz Kapstadta, ki pa vodi samo do Zak R'vt-ra od koder je še 70 km do dirka* lišča. Teren je v teh kraiih na več kilo-metrov daleč popolnoma raven P'Sek pokriva debela plast izsušenega blata, ki je na solneu razpokalo, toda ne tako, da bi dirkača oviralo. Avtomobil za 2 milijona Din Segrave odpotuje zopet v Davtone Beach z avtomobilom «Zlata pušcica». Tuđi ta avtomobil je zgradil znani inžc^ njer lrwing, konstrukter prvega Segra^ vovega avtomobila. s katerim je bil d<» sežen svetovni hitrostni rekord. Stroški za «Zlato puščico» so znašali nad dva milijona dinarjev. Karoserija ima obli-ko trupa tekmovalnih hidroplanov Na-. pier Supermarine, ki so igrali v borbi za letalski hitrostni rekord zelo važno vlogo. S tem je obenem rečeno, da je aerom, bi dirjal avtomobil po inerciji še S km. prtdno bi se ustavil. Iz tega je razvidno, koliko energije je nakoptčene v ten* avtomobilu. Štirje tekmovalci Segrave je prepričan da bo i novim avtomobilom posckal Anunčane in do-scgel nov svetovni hitrostni rekord. Ct se mu to ne nosreči, naj bi odn«.*»cl zmago Campbvll Polcg obth angkških šampijonov volana se pripravljata na borbo za največju hitrost dva Ameri* čana, stdanji svetovni hitrostni prvak Rav Kecch in stari dirkič Ralph dc Palma, junak mnocih najvtćjih anicri^ ških avtomobilskih dirk. med njimi tu* di dirk za veliko nagrado v Indianopo* lisu \'si štirje tekmovalci streme za sportno slavo, ki jo hočejo priboriti sc» bi. svoji domov ini \n tovarni, ki je zgra, dila avtomoble. ^\ika jih pa tudj dt-narna nagrada v znesku 1(XX) funtov štcrlingov in !etna renta v zntsku 1000 funtov »terlingov. ki jo je rzpisal /nani angkški sportnik sir VVakefiled. V prićakovanju zmage \ Angliji vlada v najšir>i javnosti vlike ozanimanjc za prve puizkusc i>beh domaćih dirkačev. Anglciki parlanunt in anglcški kraljevski Avtoklub sta vo. tirala 1000 funtov šterlingov za uredi-tev dirkališča v Vtrncuk Pan, kjer bo skušal Campbell doseći svetovni hi» trostni rekord. To dirkališče je *wJivril list «The Cape Times**, ki je tuđi imci* jator v^seh priprav za Campbe Ilovo dirko. Segravc je že odpotoval s swu jim avtomobilom v Amtriko. Pred c>d» hodom je bil avto razstavljen v izlož» benvm oknu Deronshire House na vo* galu Piccadile in Berkelev Street v Lon* donu. Zanimanje za avto je bilo nepo-pisno. Dan za dnem so prihaj.ih pTud izložbeno okno tisoči radovedne/tv. Pri i dhodu iz Londona mi )X)zdravili Scgrava na kolodvoru /astopniki vlade in mesta, a ogromna množica občin* stva mu je želela obilo srečc v (»dločil-nem spopadu /a svetovno hitrostno prvenstvo. Segrave je odgovori! tta px** zdrave: Uvala, «Zlata puščicn»» in ja/ storiva vse, kar bo v najinih močth, da vam pripcljcva nazaj največjo avto« mobilsko trofejo. Iz Londona >e je od-pelja! v Plvmouth, kjer se je ukrca! na ladjo. Vsa Artglija, pa tuđi avtomohi* listi vsega sveta nestrpno pHčakuii i*» prvih vesti o Se^ravovi Korbi /a h»» trostno prvenstvo sveta. Štikarico dobro Lz-Uirier.o n:» »Adter« stroK sprcime FereaiCak, 2ei«iniiki. Go-remiske. 325 Pohištvo lastitejja izdel'ka, v vso-h s-lo-g-'h. v naiiprin»rostejšii m najiintcijši izdcla-vi v vsch vrst uh lesa — nithkega, trdega im pksotiitrega — je v so-V'An'i m strakovno na-j-višji ?ived-hl, z fc-no'etn'.ir. iaunitvom pri Produktivni /a-d-mp ni:;zafrsik.ih 11»]-s:re\f v Maril>oru, Vetrim]s.ka i»I It. 18. 326 Jos. Otorepec se priporoca za kleparska rn kovi-T»&tii*kars.k3 dela. — Ljubljana. Za Oradom i:o%'. 9 fob koticu Streli-!Lke 'ilice). 23-L Že'e^n^to vine Ickarnarja dr G Plccolila v Ljubljani krepča osla!>e!t malo U.-v r(t, *.ora sic :n oirokt;. 1U2/1 Vajenca zu trgr»v>n<> 7 mcšajiim blasom. s pr'-nifriv) ^Isko izobrazbo, sprej-ine \rt»:i Ovcukcl. Sv, Peter v S;r*. .lola.!. 314 L Stjepušii IADHEB Jaijmla u on porota oijboljie tim^are. tiče. ik«te. ;ir!itore ' utalc »» trebitine za vtgltlDllA. • ildlikovii ta ariskoHziofbf Cjcoici Mak<- Mladenič vojaščine prost. ;S£e kakr^ivokoli službo Ponudbc na opra-vo LUtd pod .r>eW3ls Slike za legitimacije /Jc-luje nalhitrcje totogra' tlai-o Mlajši trgov. pomoćnik z dj-briim! s-pričeval:. išče službe pri kakrSnemkoli rn>djttju. £a-p>L>slcd k b-i nazadti.j« delj časa kot po'Slo\Txlia n-a đeželi Izvež-ban je v vseh strc:kah trgovskt ol>r:i Gre tuđi kot praktikant v manufakturo ali za potnitka spe-cerijske široke Sp.rejimc tud! drugo zaposlenje Ponudibe na upravo «Slov. Naro«da» pod «Do-bra in 'rx»tena moč»/324. Djnntnn PUHIHUA S • »* vtkjil >.ujc kn izK'hik -J«r. irc^avo. «lnK>riM dri« 'nn|r čreveN nap h« **• -ime >Koi*t,in i«'h*»*ćt 'tlčin k.afi»rn V /|>- d^»» » itvctif tp n.hu»if ih D« cnh o« Din 20— t o» KKARVA RAf'rVht iuhftana Knneresm *r$ Potrti ijloboke žalosti nazndnjamo vsen ■ rodnikom, znancem in prijateljem, da j? 'erai zjutraj ob 6.30 po kratki in mučni uAtznl umrla naša lj-uhljena hčerka, sestra .-ta itd., gospodična Ljudmila Samotorčan Pogreb drage pckoJTiice bo v soboto dne <^>. t. m. ob 15. ;z dcrelne bo-lmicc na pok !i^č€ k Sv. Križu. V Ljubljani, 15. febru?rja 1929. 2ALUJOČ1 OSTALI. m w .^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k. ^^k^k^k^k^^ ^^fc^™ Ztmaoii ^^H^^^ *e lste*a aar«.on|k? (fnhe Hsl ^^^^H^^^^ '"*" * ^^0'*^" tirab M ESECNA NAROCNINA SAMO 12 DIN NAkOCi St V LJUBI JANI KNAFIJFVA UUCA STEV. I Kamilo Mikić, prokurist zavarovalnice »Croatia« naznanja \ svojem ter v imenu svojih otrok Marije, Josipa. Antona, Anicc, Ivanke in Kamila in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njejrova srčno ljubljena seproga, predobra mamica, sestra, teta in vakinja, gospa Štefanija Mikić, roj, Srkulj danes, dne 15. t. m. po kratkom trpljenju, previđena s tolažil. svete vere, boguvdano Prcminila. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 17. februarja 1929 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, ^kofja ul. št 10, na poko-pališče k Sv Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 15. februarja 1929. T * Piostovoljna rasprodaja ob'iva! Prodajalna obuval v Sclenburi*ovi ulici 1 razpolafia Se s preetrjanjim 4tc. vilom damskih, tuđi najfinej^ih čcvljcv Prostovoljnj dražba teh čevljev m prične 18. t. m. ob 9. uri dopoldne Pol tu čcvlU'V se bodo razprodajali tuđi dru i: i predmeti, to je vtrzalkc, ra/nc krenu, vložki itd.. kakor tuđi CELOKUPNI INVENTAR PRODA JALNE. ^ *oprav»la in či&Ćenje or<»^i« r. K. KAISER. PU^KAK ^JUBUA.nA. KONG. ESN i 1RO ST u Siomnia te ^e I^dore i G aUNtft, AJLtH in KkVSEF i vatnl st o te kolesa na holj^a v ma ternalu. Lepe opr* me u^o n piadlu ix g ' ' Isto am $v • arsk plet in' stro Moue co * ed no pr jeso ^etelinc, u^iifnč ob vod i *n e Pr« ••< *arv» Dobiva » v vsak ^eći« kilanram tirovu i Gcner Ino *a«too-t»o - .S'»-i*h U/»« trn tt* BeoKivd FranHopanova ^-t- — f ab *Ji Cfni< p * 'amo na /aruevo i« 'rgovcem. v en rala The A*»«'^ Trading Co«p»i Lon. on Ure) u je !*«ip ^••pm*ći£ - / ^Nđr.^Ji.. n.^k^ri.«. l*r«i, Ir/cr&tk - /,» jpm*L- n* inscf« n- lc» ifcfa Ui«.i. lbi'^1 - V*) * LjuM.»»ui.