JMfe* Wm-mmmmMs Itoviltc* wtmmm 3* w»
38. ittvilk*
Marikair, int 12, nuja 1919.
Tf,
STRAŽA
5ffis©ratf all ema&vM»
se računajo po 40 vteu od 6 redne petltvrsfcc: pri večkratnih oznanihh veRfe popust.
„Straža“ izhßjs v p®s* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj®
«iSivo in upravnlitvo: Maribor HoroSka ssliea. S. — Telefon St. M3.
pcodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z	s« more seworP*
vssk dmi-t 11.—ta. «sr« S*o*l#***'
Prebivalstvu
okrajnih glavarstev Slov. Gradec, Celje, Maribora In Radov jica
ter mest Maribora in Celja.
Zadnje dni so se zgodili neredi, ki kažejo, d* nekateri komaj dosežene svobod* ne rs zanašajo prav. Zagrešili s«i pri tem grde žločine proti domovini in mirno deUjoöemo prebivalstva kuKoržaih bi ne pričakovali od slovenskih ljodi. Sramoto so storili sebi in naroda, p« tudi ogromno škodo.
Ker so se pojavila v več okrajih hodndeUtva pobnne, n mora, ropa, požiga m hudodelstva jav nega nasilstva po § 85 kazenskega zakona, zato so se zjedmiie vse stranke v tem, ds s« mora te pojave brezobzirno zadnšdi. — Naša narodna kraljevina, ki nadi svojim sinovom boljše raznem nego, katerakoli sosednja država, ne more mimo gledati, kako ti neodgovorni elementi k rafijo njen ogled in čast, njeno in narodno premoženje in kako spravljajo ob dobro ime socijalno strem! e nj* vUd».
Zato je deželna vlada v seji dne 11. maja 1919. enoglasno sklenila, d& proglasi v zgoraj navedenih glavarstvih
tekom torka, dne 13. majnika 1919.
Poživljamo vse ljodi, ki ljubijo svoj narod, ki uvidijo. da brez reda in delavnosti, brez žrtev ni napredka in ki razumejo, da je trajne socijalne nape,he možno doseči ssmo s solidnim onanira nim delom, da tadi Bami pomagajo, da bode v Sloveniji z»?hd») popoln red, da s »kopnimi močmi vseh dobro nizlečih zatremo brezobzirno vsak zločinski pojav, d» nokMfanro kri««# pred strogo sodbo in da privedemo na pot dolžnosti vse one. ki zaslepljeni vidijo junaštvo v tem, da s roji mladi domsvini v hrbet streljajo.
Vsa kažnjiva dejanja, ki ao se izvršila pred razglasitvijo prekega soda m bodo kaznovala od rednih sodišč.
Vsi zločini pobone, umora, ropa, požiga in v § 85 kazenskega zakona omenjenega javnega nasiljstva pa, ki se bodo eventualno po progi««tri prsksga soda izročili, zapadejo nagi sodbi po do ločilih prekega soda	• # ^
Deželna vlada za Slovenijo zaupa v zdraho pamet in Slovencev, v nj h smisel smisel za dig ciplino in pričakuje, da trezni elementi prebivalstva sami sodelujejo in ^omagajo, da nastopi še pred proglasitvijo prekega Boda popolni red in mir v m št dežel?..
Kdor pa bo kljub temu svarila in poziva k reda, katerega izmed zgoraj navecemh zkčiaov zakrivil, naj vse posledice izkkljufino sam sebi prip še.
V Ljubljani, dno 11. maja 1919,
Dr. Jauke Brejcj predsednik.
Slovenci!
Zastopniki vseh treh strank v Sloveniji, zbrani na sestanku doe 10 maja -j 9 9, smatrajo za potrebno, da se v Času, ko stojimo neposredno pred odločitvijo svoja narodne usod0» obrnejo skupno in soglasno na slovensko javnost z našle rojim pozivom
Vse nade misli morajo biti v teh posvečene skrbi, kako reši i iu < hraati slovensk o zemlje. Zato naj prenehajo strankarski boji v ča*opi«ju, la shod h i r v zasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstraaka skih posvetih in po teh skušale h rastke strankarskega življenja odpraviti.
Vprašanje o vzrokih narodne nesreče na Koroškem, ki se ie tako ««rastao obra navalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti naših narodnih vrst. Stranke odo er a « «vom aria mentarne zastopnike, naj osnjnjejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje. Medtem naj bi s oven sko javnost z neopravičenimi in lahkomiselnimi napadi ne tlabiia našega narod m,;a položaja.
Strnimo marveč vse moči, da se poglobi v nas zavest sko-me drfovnot m v to evrh.> opustimo vse, kar bi rušilo narodno in državno tdinost Srmv, Hrvat, v m Skneoc-v. Le v disciplini, vestnem izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in pokorščini obstoječim zt-k ocm e rešitev!
V Ljubljani, dne 10. maja 1919.
Dr. Ivan Tavčar.	Prof. Bogumil Remec.	Anton Kristan.
Dr. Josip Breinik.	Dr. Franc Kukovec.	A’bin Prepeluh.
Javno vprašanje dr. Vakoslavu Kukovec.
V celjski »Novi Dobi« št, 46 z dne 10. maja pišete v članku »Kdo je kriv«, da je »mariborska »Straža« nedavno prinesla celo poziv, naj se ljudstvo upre plačevanju krivičnih davkov.« G. doktor! Pozivamo Vas, da mm tekom 8 dni naznanite, v kateri številki »Straže« emo zapisali ta stavek. Če tega ne dokažete, Vas mo ramo prištevati v vrsto onih ljudi, ki vedoma pi šojo neresnico.	Uredništvo »Straže“.
Nemški *3 a put* — kasacpv.a«»«
Nemčijo je zadela kazen, o kateri pred leti pač nemški prevzetneži niti sanjali niso. Strta je njena moč zia vedno. Nismo škodoželjni, a privoščimo ji to ponižanje prav iz srca. Saj je dobila samo to, kar je po pravici zaslužila. Kdor se še spominja, kako je bivši nemški cesar Viljem navduševal svoje vojašt -vo, češ: Vaši meči bodo v Parizu narekovali ententi mir, kdor se še spominja, kako so rožljali nemški mirovni delegat j e pri sklepanju breskjlitovjslfcega miru s svojimi sabljami, ta gleda sedaj z zadovoljno -st.j o zadoščenjem ponižanje nemškega napuha. Da, strta je moč Nemčije, to je pokazala izročitev miro vne pogodbe, M je nespremenljiva.
V Četrtek, dne 8. maja, popoldne,, se je v palači Trianon v Versaillesu izročila nemškim pooblaš -čencem mirovna pogodba, ki obsega 15 členov. Vsa ceremonija je bila zelo kratka in priprosta. Ko so bili v palači polnoštevilno zbrani vsi akreditirani zastopniki malih in velikih aliiranih in asociiranih držav,, so prispeli nemški pooblaščenci s svojim predsednikom gjroiom Brockdorff-Rautzau, ki je ,b.l bled kot zid in imel stisnjene ustnice
Ko so vstopili nemški delegate, je predsednik Clemenceau otvoril sejo in imel na nemške delegate sledeči nagovor: „Tukaj ne more biti n;ti časa niti kraja ?a to, da bi mnogo besedičili. Pred seboj imate akreditirane zastopnike mal,h in vtelikih aliiranih in asociiranih držav, ki so več kot štiri leta neomajno vstrajali vi tej kruti vojski, ki jim je bila vsiljena. P r ii š 1 a je ura r e s n p g a ob ,r af č u p a! Vi ste nas zaprosili za mir. Pripravljeni smo ugoditi Vasi želji. Ta zvezek, katerega Vani bo izročil gospod generalni tajnik mirovne konference, vsebu.e pogoje, katere smo določili. V svrho proučen Ja njegovega besedila se Vam seveda dovoljujejo vse potrebne olajšave in ugodnosti, kakor to zahteva ujmd -nost, ki je svoistvo vseh civiliziranih narodov. Da spoznate moje mišljenje tudi od druge strani, Vas moram opozoriti tudi na to, da je ta, drugi versail-leški mir. ki bo predmet naših pogovorov, priborjen po tu zastopanih narodih za previsoko ceno, da ne bi bili mi vsi brez izjeme trdno odločeni, doseči z vsemi sredstvi, ki so v naših močeh, vsaKoršno zadoščenje, do katerega imamo pravico. Imel bodem čast, razložiti (gospodom pooblaščencem način postopanja, katerega smo se držali pri pogajanjih. Ako bo potem kdo od gospodov želel kaj pripomniti, bode j seveda imel 'pravico do besede - Ustnega razpravljanja ne bo in vse eventuelne pomisleke bö ti-eba^ pismeno predložiti. Nemški pooblaščenci imajo 15 dni časa, da predlože svoje pripombe, ki' morajo biti 'pisane v francoskem ali v angleškem jeziku. (Nato našteva Clemenceau glavne točke mirovne pogodbe.) Dalje se določi tudi rok, do katerega bo morala nemška delegacija dati svoj končnoveljavni odgovor.
Nato je prosil za besedo vodja nemške delegacije grof Brocksdorlf-Rantzau, ki je izvajal: Gospodje! Globoko se zavedamo slovesnosti naloge, radi katere smo se zbrali tukaj z Vami in ki o Istri v tem, da Sim prej osrečimo svet s trajnim mnom. Ny udajmo se nikakim iluzijam o dalekosežnosti naše* poraza, o naši onemoglosti. D o bi r o n a m je znano, da je sila nemških vojsk zlo m i j e-n a. Vemo tudi, kako globoko je sovraštvo, ki nas ta obdaja in slišali smo ravnokar zmagovale' siay ti strastne zahteve, zmagovalne, ki linče'o x ' odložil ; račune nam, kot premagancem ih nas ol:i onem kaznovati kot krivce. Od nas. se zahteva prz-auje, da smo edini krivici vojne. Tako priznanje'bi bilo v mojih ustih laž., Seveda, nočemo trditi, da je Nemčija na izbruhu te vojne popolnoma brez vsake krivde . — Nato našteva Rrockdorff, kako da je prišlo 'do svetovnega požara in kako da želi Nemčija zopet vse popraviti, a 'da vendar preveč se ne sme od nje zahtevati, in je sklenil svoj govor z besedami: Listino, katero ste nam izročili, bomo vzeli v pretres z dobro voljo in s trdno nado, da bomo mogli mirno podpisati končni rezultat našega sestanka.
Ko je grof dr. Brockdorff-Rantzau dokončal ta svoj govor, ga je vprašal predsednik Clemenceau: „Ali imate še kaj pripomniti?“ - Načelnik nemške delegacije je odgovoril: „Ničesar več“ — Nato je predsednik zaključil sejo.
Pogoji, ki so jih stavili zavezniki Nemčiji, so res trdi. Nemčija je v svojem napuhu ponižana, in njena moč je zlomljena. „Berliner Tagblatt“ piše k te°j pogodbi: „Mirovna pogodba je napravila na Nemce jako mučen utis. Sodba nekega navzočega politika karakterizira njih občutje takole: Ta pogodba pomeni smrtno obsodbo Nemčije. Vendar ne smemo pogajanj prekiniti, nego poskušati, da v posameznih točkah vendar kaj dosežemo. A seveda je vse skrajno negotovo.“ Nemčiji pa ne preostane nič drugega, nego 'da pogodbo podpiše.
Ista usoda čaka na tudi Nemško Avstrijo., Danes, v pondeljek, so odšli delegatje Nemške Avstrije v Pariz, da slišijo tamkaj svojo obsodbo. Vodja, nem-ško-avstrijske delegacije dr. Renner, je podal pred odhodom v nemško-avstri's,ki nacionalni zbornici izjavo, v kateri pravi med drugjim, 'da ta pot nemško-avstrijskih 'delegatov v Pariz mi pot k posvetovalni mizi, temveč pot k pokori („Der Gang nach S. Germain sei nicht so sehr ein Gang an den Beratungstisch als ein Büßgang“). Da, naj delajo Nemci sedaj
pokoro za svojo ošabnost! Renner je tudi izjavil med j drugim, da so N e m e i sinovi n a. j n e s r e č-n e j š e g a naroda na zemlj 1, Da, da, ,tako i se spreminjajo časi. Poprej najponosnejši in najimenitnejši sinovi matere Germanij© so naenkrat postali j silno ponižni. Nemš;ki napuh je kaznovan in upamo j za vedno.	-	'i
lugosbiij« prtznana.
Is L .ud it a j
veljavne	m?
ker so jioa Vel ki
- Nele dj$toi§ma. ^
nTćajo, da s a Anglija in Francija p icn..li jogoalovtnekd'kKoočtfb .iNe.o^ko A'-sDijo jn Jugoslavijo »o že delečemu. JSUm-.Ct Dudo prd««ufcJn»,
n j\ s da vi, li
pO VOdl.
Za preli insure Ik© Slovane*
1 n t e r p e fya c i j a narodnega poslanika, dr. Jo,s. H o h n j e c a in tovarišev na ministrskega predsednika, vodečega posle zunanjegla ministrstva, 0 položaju in rešitvi prekmurskih Slovencev-
Svetovna vojna je z orjaško močjo s.le in ideje odprla grobove,, v katerih so stoletja ležali slovanski narodi, pahnjeni v narodno in politično smrt od vzporedno in vzajemno delujočega nemškega m madžarskega imperializma.
Grobovi se odpirajo za vstajenje. Ce nekateri udi ostanejo v grobu, je vstajenje nepopolno in ne -zadovoljivo. V pojmu vstajenja jo obseženo. oživljen je in zajamčen povzdig vseli udov. Narodni organizem, od kateregia so odsekani integralni deli, je okrajak, podoben vojnemu invalidu. Na tisoče in stoksoče je inviaJidov-pošamezmkov, ki so obžalovan.a vredni produkt vojne. Se bolj obžalovanja vredno bi bilo , če bi mirovna konferenca v Parizu ustvarila invali-de-države.
Iz groba vstali slovenski narod tvori z bratskim srbskim in hrvatskim narodom edinstven državni organizem. V tem organizmu Slovenci na žalost še pogrešamo močne, za življenje sposobne, po življenju hrepeneče ude.
Zakaj, tako v prej omenjenem pismu vpraša prekmurski Slovenec, nas jugoslovanska država, koli ;© del smo po prirodnem pravu in po Wilsonovih na-čel h, katera, so podlaga Bodočega miru, ne vzame rod svojo zašč.to in oblast? Ali smo res obsojeni, da umremo in da nas zbrišejo s. po vrš. a zemlje? Gotovo ni tako zapuščenega naroda v Evropi, kot smo mi j prekmurski Slovenci,
Podpisani torej vprašajo:
,1. Ali so g. ministrskemu predsedniku (voditelju ministrstva, zunanjih zadev) znane te žalostne in nevzdržne razmere v slovenskem Prekmurju?
O A K	•__ „ "gl •;	__:	___V
2. Ali je vlada, voljna v: zadnji uri, predno še 1 ne bo prepozno, vzeti slovensko Prekmurje pod krep-• ko zaščito in storiti one korake, ki so odločil i in j potrebni, da se tn slovenska zemlja reš‘l in ohrani z,a
jugoslovansko državo? j V Beoglradu, 6, majnika 1919,
Sledijo podpisi.
P* vi korak k gg rami
rt f ,-rJ2aL
Naše kra„e, ki jih obseva in ogreva toplo juž-
no solace ter poljublja jadransko morje, hoče nenai-situi itali'anski imperializem odtrgati od našega živega narodnega telesa in jih spremeniti v groblje po-tujčene zemlj;, kamor bo vsak narodno zavedni Slovenec zmiraj v duhu romal vsled oae neodoljive sile, ki je lastna spominu na naše mrtve in ki ob njihovih grobovih ne žalu'e samo. marveč se tudi nadeja življenja ter ga. pripravlja.
Pa tudi premaganca svetovne vojne, nemški in madžarski imperial zem, nočeta iz svojega smrtonosnega objema spustiti slovenske zemlje in slovenskih duš.
Se vedno tužni slovenski Korotan! Kako te je nemškonaejionalno tiranstvo zakopalo tako globoko v grob, da te celo svetovna vojna doslej še ni mogla
izkopati iz njega! Ali si ti, ki si Ml zibel slovenske
narodnosti, določen za to, da postaneš mrliška krsta i , za k ra e v svoji soseščini? V zadnji uri bodi klicanim činiteljem izrečen najnujnejši ojo -za slovenski ftqrotan storijo vse, kar je iiji-lžnost in njihovo. moč, sicer jih bo sodobnost prihodnjost morala, uvrstiti med one,, ki so grobarji slovenstva na Koroškem in s lob na, naši severni državni meji.
Se obupne "še donijo klici tisi» h naših bratov, lid preMyiajo onstran Mure na Ogrskem. Že toliko -krat so dvignili svoj glas, proseč,, na,j bi jim njihovi močnejši in srečnejši bratje prišli na pomoč. Pomoči pa ni bilo od nikoder, Slovak je rešen madžr,rs -kega tiranstva, rešil ga je močnejši brat Ceh. Ogrski Rugin je oproščen svojih spon s pomočjo svojih bratov izven Ogrske. Ogrskega Rumuna je osvobo dila nacionalna armada ter ga j,e vpostavilla za gospodarja na razširjenem ozemlju. Le ogrski Slove -nec je še danes suženj. Narodno in politično ga še vedno davi in gnjavi madžarski nacional zem, madžarski boljševizem pa mu ro^a imet„e, pali n.egove hiše, pustoši njegova polja.
Prekmurski Slovenci, ' ki skrivoma prihajajo preko meje, obupno tožijo, kfjko žalostne in neznosne razmere sedaj vladajo na Ogrskem. Reda in varnosti ni nikjer. Podivjane tolpe ropa. o in plenijo pri ubogih slovenskih kmetih, ki so brez vsake zaščite in nima.o nobene pravice. Ponekod se je l.udstvo u-prlo zoper boljševike, V nekaterih krajih, kot v Le,r davi, pa so zopet zmagali koljševiki, ki so se strašno maščevali nad tamošnjim prebivalstvom; okoli 16 odličnih oseb so povesili, kakšnih oO pa so odpeljali s seboj. V okolici Belatinc, Sobote in Cankove so se boljševiške čele odstranile, pa, vzele so s seboj, kar so mogle, zlasti živila, konje, vozove itd. V G. Lendavi so bol.ševiki priredili shod, in ker se ljudstvo ni odzvalo povabilu, so v okolici zgrabili 25 kmetov in g. župnika, in so jih odvlekli s seboj. Kjer se še držijo boljševiške tolpe, od tam ljud.e kar trumoma bežijo v kraje, kjer ni takih tolp.
Groza me obdaja, tako mi je koncem' preteklega meseca pisal nek prekmurski Slovenec, ko moramo gledati, da so naša polja postala bojišča in naše vasi zbirališča raznim nevarnim tolpam. Vse nam bodo pojedli, pokradli in opustošili, narod bo pa pomanjkanja umiral. Manjka nam zlasti tudi soli, Ker ljudje jedo nesoljene jedi, so nastopile razne črevesne bolezni. Ne dajo nam nič, vzamejo, ali, kakor se dandanašnji lepše reče. zrekvirira.jo pa vse. Nedavna je tudi prišla neka, povečini židovska, komisija,, da bi po Ogrskem Slovenskem rekvirirala. Ker" so boljševiške tolpe ljudem prej že vse pobrale, ljudje niso hoteli in tudi niso mogli ničesar dati. Židovi so potem odšli in zagrozili, da pridejo nazaj z oboroženimi tolpami.
Takšen je torej dejanski položaj v Prekmurju. Ce bo tudi boljševizem formelno premagan, bodo pa vendar razdivjane, delomrzne tolpe se še vedno pojavljale in kot sredstvo v rokah madžarskih ;in mad-žaronskih elementov trpinčile slovensko ljudstvo ter ga politično držaietv madžarski sužnosii
Ko se govori danes o agrarni reformi, se misii vedno le na objekt. Subjekt istega pa še zanemarja.
N.	a š človek n a k m e t i 'h je tisti» kise mora najprej reformirati!
Svetovne vojske največje zlo leži v tem, da je podivjala Tudi, da je v njih dušah zatrla vsak idealizem, namesto tega pa rodila goli materijaMlzem in cinizem. Dobičkaželjnosti naše kmečko ljudstvo do izbruha vojne splošno ni poznalo, Ob njenem početku so še okoristili z rastočimi cenami večinoma le ' prekupci. Trgovina in obrt je v. tistih dneh cvetela. Ker pa je v sedaj obstoječem sstemu narodnega, gospodarstva posamezna panoga le člen verige, se mora hote ali nehote prenesti vsak pojav s člena na člen. Vedno večja draginja v trgovini je prisilila, tudi kmeta, da je podražil svoje odvisne produkte. Obča beda je bila čimdalje občutne ša. Trdosrčne, ne-usmiljene rekvizicpe živil, za katere je plačevala država sorazmerno jako nizke,, da, prenizke cene, go povzdignile neue pri tajnih kupčijah. Preplačil pa so bili konsumenti deloma sami' krivi. V prvi Vrati se veda tisti, ki so dobili za različna vojna dobavljanja. on era rja cel kup novih , lepih bankovcev. Rol i ko ie pre: lavljala avstro-ogrska banka s temi bankovci vso državo, tembolj je tiščal vsr k imetnik papira tega denarja istega v blago, čeprav ga ni rabil. Prišla so tudi vojna posojila. Država je rabila kapital za svoje neproduktivno podjetje. Z visokimi obrestmi si je iskala upnikov tudi na kmetih. To slepilo je bila dobra vaba in tako zapeljevala ljudi k dobičkar željnosti, da so vnoveevaL stvari, za katere bi dobivali ljudje v rednih razmerah nič ali le prav malo denarja. Ker je obrestna mera splošno padala, so bili mnogi zapeljani, da niso plačevali svojih dolgov, temveč rajši nalagali svoj denar vsled višjega obre-stovanja in manjše nakupne cene v vojna posojila.
Vendar pa še ni ogluševala vesti našim ljudem toliko boj za. obstanek, kakor materijelna, skrb. Z dežele ie odšlo čimdalje več delavskih moči. Družinsko življenje je bilo razcepljeno, ljubezen do bližnjega je ginevala, vojna je oirovala, vsa srca s seb 5 -nostjo, nezaupljivost je rasi la, radi nesrečne avstrijske nemške politike. Nezaupnost v državno gospodarstvo na so povečali še vojaki, prišedši domov na dopuste. Slikali so življenje tam zunaj deloma resnično, deloma enostransko vsled nezadostnega spoznavanja in pregleda. V zaledju nastanjeni vojaki kakor tudi tuji vojni ujetniki pa so poditopajvali z žilavo vsirajnostjo v besedi in v dejanjih javno in zasebno moralo. Toda v ponos svo.Jemu narodu moramo izjaviti. da smo jako mnogokrat v, prvih letih vojne slišali iz ust raznih ljudi,ki so bivali na našem ozemlju, da so bili polni" hvale o moralnem življenju naših Rudi, ki so ostali doma pri svojem poslu, Toda, proti koncu je šlo navzdol. Moralno zlo so še povečali naši fantje in možje, ki so se po dolgih letin vračali iz ruskega vjetništva, kjer so stali ob zifaelpi boljševizma, ki ga pa le premnogi niso prav pojmili. Ž a 1 o s 'kn o je s e d la j p p s '1 u( jfc; a % ij n ia Š e • ljudi, ki se n a v d u š iu 1 e j o za boljševizem in komunizem ter nočejo spoznati, da jim g r o z i pot e j) š o c, li j a l n i smeri le pogin.
Tu pa je treba, zastaviti najprej naše socijalno ctelo, Začeti se mora pri korenini! Mladino si moramo začeti znova vzgajati,, da nam je ne iztrga iz naših rok in otruje pogubni vpliv socijalne demokracije. Ker pa, je pri tem verski moment prvi predpogoj nadaljnega "dela, sje mora Mačeti v Marijinih druž -bah, mladeniških in dekliških zvezah,. V raznih iz -obraževalnih društvih se mokajo listanoviti potrebni strokovni odseki, njih voditelji bodo morali začeti o-skrbeti takoj potrebnih strjokovtoih predavanj. Ljudje, kx jih je vojni metež vrgel iz enega bojišča na drugo ter so gledali svet z odprtimi očmi, so marsikaj videli, kar bi pod spretnim vodstvom eventujelnp poskusili tudi doma. Zadružni duh moba na novo o-živeti naše narodno gospodarstvo, ki je najboljši protiutež komunističnim idejam! Ne smemo več daK
I je mirno gledati, kako naši ljudje zapuščajo zadra-j žne organizacije z vserazličnimi pretvezami, češ, da 5 se boje poloma itd. ter prepuščajo dolžnikom zadružnih organizacij, da oni kljub dolgovom še jamčijo s j svojim premoženjem še za zadružni obstoj! Kmečki j ,1 udje nalagajo svoj denar po raznih hranilnicah ,
\ češ, da je bolj varno naložen, Ali si s tem ne "dajejo I sami sebi naj slabiš e spričevalo, da si sami sebi ne j upajo in znajo gospodariti, Kje je tukaj tisti kmečki j Ponos? Zato je treba ljudem tudi pojasniti, da even-; tuelni polom tega ali onega zadružnega podjetja ne J zadene le njih elane, ampak vsled obstoječega gos -j podarskega reda tudi zunaj stoječe! Zato treba skr-I beti, da se take krize preprečijo! Kdor se pa na 1 kmetih ogiba zadružništva, ta s svjojim dejanjem te 1 krize še pospešuje. Požar ne omejujejo ali pogasijo tisti, ki prihajajo na kraj nesreče prodajati zijala,! Ravno v tem oziru pa je treba ljubezni do bližnjega in do stvari same! Te pa ne rodi ne liberalizem, ne socijalni demokratizem!
Kmeta bo rešilo le zadružništvo, ne meščani , ne proletarska moč-1 Radi verujemo, da je zanj prav zapeljiva fraza o svobodi in o krajšem delu. Toda predočimo mu le delavca v tovarni, ki je pobegnil z dežele v mesto. Vprašajmo ga, kako se počuti. Dan na dan isto delo, ker je znala moderna veleindustri-,
! ja z rafiniran ostjo izkoristiti njegovo delovno silo . s Delovna razdelitev je napravila "delo monotono-in su-I hoparno. Zato je tovarniški delavec na večer "dušev-j no in telesno ubit. Privoščimo mu njegov osemurni ; delavnik. Pa tudi kmečko delo je težko in premnogo-krat težje kakor tovarniško. Toda, kakšna razlika Je j med tu in tam! Tukaj je raznoličnost in ne mehani-i zem, To upliva tudi na duševno razpoloženje človekovo! Ljudje živijo to življenje, pa ga ne znajo ce-niti! Treba je ljudi na vse to opozoriti! Treba bode j naše ljudstvo korenito seznaniti tudi z vso teorijo o j narodnem gospodarstvu, da bo Samo znalo sod.ti , i kam se ima obrniti za pomoč. Toda, enoje gotovo, da * Ji pomoč ne bo prispela iz tabora socijalne demokra-i cije. Pa tudi kmečkega proletarca ne bo rešila soc.
I demokracija,. Tukaj bode glavno delo za, solidarnem.
’ Bedno je življenje naših kočarjev, žela r jev in viničarjev. Tem obetajo novodobni izboljševalci človeštva boljšo prihodnjost. Poglejmo, ali jim jö morbid sploh nuditi! V vsej svoji bedifje tafc človek vedno i še ponosen n,a svojo hišico, ima tudi nekaj zemlje, a j premalo Je to za njega in njegovo družino. K a mu i obeta socijalizem? Zemljo bo dob.il, da jo bode lahko obdeloval, a svoje te zemlje ne bo smel imenovati . Lastnina le tatvina pravilo. Kaj potem nudijo le-teni revežem? Boljšo bodočnost? Ali jim ne vzamejo Iste na, kar so. si morda, sami prihranili, ko so si od -trgali od ust košček za koščkom kruha? Treba je to ljudem povedati, treba, jim je razložiti pomen in namen socijalizma, njegov nastanek in njegov nadaljni razvoj.
Socijalizem j© diametralno nasproten krščans -ikemu solidarizmu. Ko oznanja svobodo, misli le na to, kako bi uničil vpliv, vere na človeka.. Oz umuje svobodo,, obenem na širi demagogijo! In kaj zamore danes na svetu sila, dovolj jasno uči komaj, končana svetovna vojna. Krivica se ne da .popravili z novo krivico. Bedno stanje našega kmečkega" proletarca' ne bodo izboljšali s samovoljno razdelitvijo posestev. Pomisliti moramo, da je večina naših .modih posest -nikov si s pridobitvijo zemlje in lastne hišice že izboljšalo svoje življenjsko in socijalno stališče. Ko se ustanavljalo za tovarniškega delavca, st a i Minsko zadruge in stremi vsakdo le za tem, da bi si prihranil v svo’em življenju le toliko, da bi imel ob koncu svojega življenja vsaj lasten miren kotiček,' da bi mirno spaval pod lastnim krovom, se greni kmečke- r mu'proletarcu z napačnimi pojmi celo življenje« Ker nima zadosti zeml}©, da bi zadostno pri del el za sebe in svojo družino, ga, ščuvajo na soseda, ki ima preveč, če tudi prepogosto le na prvi videz. Liberalna, doba;.?,e vzgojila tudi veliko hinavstvo,, zmedla pojme. Vsak želar, kočar in viničar se že imenuje posestnika in ker je posestnik, meni, da je kmet, ki ■ mu pa krivičen socijalni red odrekuje prayiep do večjega, zemljišča. Povejmo vsakemu v obraz, kalje, učimo ljudi treznega, mišljenja in spoznanje resničnega položaja blo tudi marsikaterega, nčvoljo precej ublažilo.
Delo izobraževalnih, "društev lore] ne obstoji le samo v tem, da se navaja ljudi, da se zanimajo za časopise, da, se ,j;im nudi v knjižnicah raznega čtiva.
To je le začetek! Z ljudstvom se mora živeti, ljudi se mora, učiti prav misliti. Tudi predavanja ne učinku‘e ?o tako, da bi izpolnjevali svoj smoter. Demokratizem nam veleva, da se ne odtegujmo priprost e-mu človeku, am mik da ga iščemo, da. smo mu na razpolago v njegovih dvomih in njegovih mislih. Z razgovori se vec doseže, kot se vidi na prvi pogled.
Bratom Or In m!
Zadnji žalostni koroški dogodki ^ so prinesli, v r,aš0 slovensko javnost veliko razburje \e. Predsedstvo Orlovske Zveze je imelo v sredo, dne.7, maja, izredno sejol pri kateri je sestavilo poseben oklic na Dovensko »avnost. ki ga- urednŠivO JSlovenca“ Di
objavilo.. Na novo podajamo svojo izjavo. Delamo to iz ozirov nat narodno našo disciplino v trenutku, ko pre za; obstoj in, blagobit celega naroda.
Predsedstvo Orlovske Zveze obžaluje iz srca dogodke na Koroškem, Pokazali so moralno oslabelost našega tekom dolgoletne vojne izmozganega na-foda. Zavedamo se resnosti položaja, zato prosimo in opozarjamo vse svoje člane in prijatelje, da p o dpi -rajo mlado našo državo v najkritičnejjših dneh. Ugotavljamo, da nam prihajajo poročila odsekov, da se Orli odzivlpjjo pozivu k orožnim vajam ter s Am kanejo svojo narodno- zavest in umevanje za državljansko discplino.
Bratje Drli, pomagajmo zadati in bodimo prvi nositelji velike jugoslovanske 'državne misli! Nadelo za Jugoslavijo!
Na zdar!
Predsedstvo O, Z.
17. in 18. maja cvetlični dan v Maribora.
p entitles® i
Ojačenje jngo-Iovanskega kluba. B-*»nsks hr vatska p«, sianc* ts& Did »k Bound m n* G(aj ć sta izstopila ix Narečnega Huba ter vsiOi i a v Ju «a« slovanski klub.
V narodnem piedstavrditvu je vložil dr, H« h njec interpelacijo radi preganjanja prek« ureiih Slovencev in radi zvišanja železniških tan for. Pr vo interpeter io priobčimo v celoti,
Dva shoda SKZ a& n&is'sve'raejših točk ib Ju gctila vije. V uttejo, dne 11. t m. sta - se vrS U tlva zelo Upa ljubka sh-c-du- na •■•«*§! med: p?vi p»i Cv f) s< n oh O l e u trho. drogi pri Sv Kr tu rad M isN.rom.. >4&noda -pri Sv. Dona, ki se je višil cuptuda«s pod milim «ebvm, »e je udeležilo uč sielt a Sloveocev iz duhov uü, inčs'iHte« in fea pel ike Zapoge. Govoril je urednik g Ž-bot To d atsod pri Sv Križa js bil dobro obiskan, Preias doval je župan Geloodvr. Gr,veri 1 j1» o položaju in bodočih trnših naUgah-urednik. g Žebct. K be srdi so se že oglasili: dr. Pipo»', kmetski s r U • bas S Slemena, posertt-ik Ivau-.H^hic, fopr.uk Ga bare ia za3topui£ Narodne obrane is Maribora Sprejele so bile resolucij», v katerih obme,ni Slovenci a ogorčenostjo protestirajo proti zx tiranju in preganjram primorski«, koroških ia prek narek h bratov, ogovarjajo prati neorimaraa z-ištnomlm fom na železnici in se zahvaljujmo.Veneram».Maistra in njegovi arfeii za uspešao hrambo nafie zemlje. Na poziv župana Galusdra m zbrali zbo rovalci za ubog» koroške beemco 284 K 42 v.
Internacije v Celin in Šoštanja Policijska o blast je internirala šofitsnjste Franca Woscbna« ga, Adolf«. Orel, Viktorja Hsocka in nekega ns!ož benca tvrdke Woscbnaga, nadalje celjske dr. Val terja Negri, dr. Eivarda GMJitsch, dr Avgas a Scharbi, dr, Otona Ambro^ch tscfca, Gustava in Otona de Toma, Henrika Finueisen, policaja Zm-tanerja in Uda ter jih odredi a v Ljubljana Imenovani so rovarili proti naši državi ter praktirali Z uporniki
Potrjena volitev. Poverjeništvo za notranje zadeve deželne vlad za Slovenjo j« potrdilo iz volitev Frana Robleka za žapara v Žalca, za cb Cinskega svetovalca pa Frana Šušteriča, Elvarda Kuk ena, Leopolda Tratnika i i Janeza Skoka.
Odbor Zveze narodov. O Ibar za organizacijo Zveze narodov je imel svoj prn sesdaaek v torek dne 6 m&jaika na predlog polkovnika Homen je bil izvoljen za predsednika odbora Pichoa, francoski minister za zunanje stvari, Sir,Erik Dre m mond je bil napreden, da prevzame posle generalnega tamika.
Delegati Nemške Avstrije v Parizu. Danes dne 12 maja so odpotovali delegati Nemške Avstrije v Pariz, kjer se jim bodo izročili miroval pogoji, o kojih se zatrjene, da bod i zelo trdi.
Zveza m$d Nemčijo in Švico. Nemška vlada je preklicala odlok s katerim je svojeöasao prepove dala prevoz preko nemškega ozemlja v S ico in iz Švice Za pošiljatve bk g s v Rosijo ia na Polj sko, kakor tudi za pošiijatve živil sploh je po trebno še nadalje posebno dovoljenje nemške via de, a ko se ima prevez pršiti po nemškem ozemlja
Celjska „Deutsche Wacht* je prejela od vlade namig, naj z ozirom na spremenjeni politični položaj, ko o kaki nemški straži v Celju ne more več biti govora, spremeni svoj na dov, sicer se list ostavi. Odslej naprej se bo celjska »Deutsche Wacht« imenovala »Ciilier Zeitung«, toda upamo, da bo kmaln šla za rajnim ptujskim,»Štajercem«.
Naše meje 'določene. Iz gotovega vira smo izvedeli, da J© na mirovni konferenci sprejet predlog dr. Kovačiča in dr. Slaviča, po katerem bo šla naša na Štajerskem več kilometrov severno od železniške
črte Spilje—Radgona. Uradno poročilo se pričakuje vsak čas. Proslava srečne rešitve mejnega vprašanja se bo vrš la v Mariboru zelo slovesno, najbrže, prihodnjo nedeljo. Vsaka hiša bo morala imeti zastavo.
Nemško vojno brodovje ne bo potopljeno. Na mirovni konferenci v Parizu se je prerešetovalo tudi vprašanje, bi li ne kazalo potopiti na dno morja VS8 nemško vojno brodovje, ker je zagrešilo toliko
kršenja; mednarodnega prava. Po daljših razpravah so pa prišli do sklepa, da prepuste Nemčiji samo le majhen del vojnega brodovja in Sicer samo 12 vojnih ladij, a vse ostalo vojno brodovje bo pa morala (Nemčija izročiti Angliji. Vsled tega prirastka bo Anglija nedvomno zopet za eno desetletje neomejena, vladarica na morju.
Tedenske oojjvlce.
Vzdržujmo povsod red in mir! Župani, vodi -telji ljudstva, resni mladeniči in možje, pomagajte o-nemogočiti delo onth, ki so nahujskani in podkupljeni od sovražnikov Jugoslavije, Ce se razpase nered in nemir, je naša domovina bolj v nevarnosti, ka -kor če jo ogrožajo sovražne tolpe! Torej, vzdržujmo red in mir !
Mariborski Orel ima svojo odborovo sejo v ponedeljek, dne 12. t. m., ob 18ih .(ob 6, uri zvečer), v uredništvu „Straže.“ V sredo, dne 14. t. m., ob 18ih je izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2, Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Pridite vsi podporni in izvršujoči člani! — Odbor.
Perutninarski tečaj. Kmetijska Šola na Grmu priredi dne 23, in 24, t. m. dvodneven perutninarski ‘ tečaj s sledečim sporedom. Dohodki perutninarstva. Napake perutninarstva,. Vrednost raznih plemen . Krmljenje in strežba. Bolezni perutnine. Kdor se želi tečaja udeležiti, se naj priglasi do dne 16, maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemme-stu. Revnejšim da ravnateljstvo prenočišče na raz -pplago.
Učitelji iz koroških šolskih okrajev, ki so sa vsled zadnjih dogodkov morali umakniti iz svojih službenih mest, naj se zglaso zaradi izplačevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (deželni dvorec na Kon -grešnem trgu). Predlože naj potrdilo županstva, občine, da so se začasno nastanili v njenem okolišu; tisti učitelji, kateri še niso prejeli že nakazanih novih plač in doplačil za čas od 1. januarja 1919, naj predlože zaeno revers, da bodo vrnili enkratni znesek, ako bi se jim vsled nastalih razmer izplačali službeni prejemki dvakrat. Tudi vise reklamacije se naj priglašajo pri deželnem knjigovodstvu V Ljub -lja-ni.
Cvetlični dan in akademska slavnost v Mariboru. V 80»„U> m Ut'-d? J o (■te 17 m 18 m*ja s« v • si v M tir «bora cvetlični an n m »H-iemsea slav t»o» t s •»ledečim spored-m:	Doe J? maja dopol
dno C'-teHični d« o. zvečer oh. p I 8 ari pa igra v N&fodu-em	ki m p s. še ti z.jisa* posebej. 18
ja dip idae cvetlični dan k a Kor v soboto, v meslne-m. ptrfcu tb tO uripredpoldne» koncert vo laške godbe Ob ,4 ari popoldne pa ljudska veselica v Nmrodoem deren.
Poroka. Danes se je pri S?, Juriju v Slov. gor. poročil j^Ffanj» L Jek gereot občine Cirk-aica pri Sv. ll;n v Slov. gor. % aoidč Lanto Ser nec od Sv. Jurja v Slov gor. Starešini sta bila žap&n g. Thaler in posestnik Marko B lornan. Mia demo n» re dnema paru božjega blagoslova!
Za koroške begunce je daroval pedravnalelj in profrsor b< godovclr Josip Somrek 100 K. Ž; veli posnemovalci!
Razpuščeni občinski cdborL Poverjeništvo za notranje zadev» je razpustilo nastopne občinske odbore kr postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le grrents: V Soboti Petra Gešmana, župana občine Pernic», ki sta mu za prisedaika imenom Simo a End in Ožbalt Šedecik, oba posei-taika v Sobati. *— V Dedoncih posestn k« Ivana Gom boe; v Na so vi posestnika Jožefa Roškerič; v Plitvici Al ton a Kebier, posestnika v Lomano-šah; naPlitvičkem vrhu stanovnika Filipa Jirkovißs; v Potmi pocestnika Irana Pavel; v Slovenski gorci posestnika Franca Veberič; v Stari Novi vasi posestnika Jožefa Možir; v Zenkov c ih posesturka Jskoba Domanjko; v Ž a line ib posestnika Matija Rovan in pri Sv. Marjeti na D r a v. polju Antona Greifu, po sestnika v Prepolab.
Iz notarske stižbe. Za namestnika odstavlje nega notarja dr. Adolfa Mravlagga v Laškem trga je imenovan Ivan USlskar, dosedaj notarski kandidat v Črnomlja.
Iipremembe v politični službi. Okrajni glavar dr. Rudolf pl. Andrejka v Cdju je premeščen k deželni vladi. Na njegovo mesto je imenovan za vodjo celjskega okrajnega glavarstva in za vladnega komisarja mesta Celje — dr. Leopold Žažek.
Organizacija okrožnih zdravnikov ▼ Sloveniji ima svoj šzvennaredot občni zbor v nedeljo dne
18 i. m. e» 4 im v Narodnem donfh v O j ?.
so na ,'i«wm redu. zelo n&pr, kfke,. vaoi-m .obilno ndekžbr. a.atKft.
Slovenski med cinci, ti jim je b4o iz kaferrga kek vzroka onemogočeno, nad»liev*tt študije na remških uoirerzab, se vabijo, da- sporočijo..tozadevne podat« e zdravstvenega oddelka Deželne vlade r Ljubljani. Omeniti bi bilo posebno, * katerem semestru je dotični medici c ec, fej» j© do sedaj üicöirel in iz katerega vzrok» svoj h študij ve more r achijevsti Staviti j«? tadi predloga, kje ia kr\ko bi se Štad je cahsjše nadaljevale
Moštvo baterije 4 SHS topniškega poveljstva v Marlboro je darcv*la n esto v-nca na «r»te Zrm s*ega in Frenkopaca 127 K 76 vin za oslepele junake Slovenije. Slava našim juuakorri!
Prevoz blaga, Glasom ebvestiia Cantraloe u prava za trgo^arki preset za ioo traestvorn v Beo grado c. br, 839 je prevoz (transit) blags skrzi iZ-mije Nemške Avstrije in čt&koslovaškc repu blifee prott in ni treba str&osam pri Cršket-lov* ških osiroma nereškoavstrijskih cb^rtsh vfag ti nikakib' tozadevnih prošenj vpß
Shodi trn prijrcidifve-.
V	četrtek, dne 15. maja v Vitanju ob 9 url dopoldne v posojilniški pisarni občri zbor »Kmečke hranilnic» ia posojilnica z običajnim dnevnim red im.
V	nedeljo dne 18. maja pri Sv, B o 1 f e n k u
v Slovenskih goricah popoldne po veössrnic&h v posojilniškem prostora redni cb^ni zbor Kmečke hraadnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — Na Dobrni popoldne po večernicah v restavracijskih prostorih topliškega doma prireditev Bralnega drnštva. Na vsporedu sta dve igri »V ječi« ia »Pravica se je izkazal?«' Gr petje. — Pti Sv. Marjeti cb Pesnici po rani sv. maši v žoli shod SKZ. Govori urednik Žebot. — Pri S:»od. Sv. Kongoti po pozni sv. reaši (ob pol 41, ud) v šoli shod SKZ. Gomori urednik Žsbot. — Pri Gor, Sv. Kungoti pope line po večernic*!--...v tnksjšuji ljndski šoli shod zsupaikov SKZ za župnije Svečina, Gcr. Sv. Kungota in S* Jor j ob Pesnici. Na Zborovanja poroča urednik Žsbot. — Na Rečici v Sav. dol. po rani sv. resši in sicer pri lepem vremena na prostem pri cerkvi, v slučaju slabega vremena v dvorani g, Štiglic p. d. Čuješ shod SKZ. — Popoldne po večernicah v gostilni g Fürst občni zbor kmetijskega društva in posoj.Jnice. Na obeh «hod h govori o s. dr« v: zor Vlad. Pušenjak. — V Jarenini ob pol 8 uri dopoldne v posojilniških prostorih ob 5ni zbor Po sojilnice in hranilnice z običajnim dnevnim redom. — Na Ž u s m n cb 3. uri popoldce v posofUaiSni h:ši pri Sv Štefanu redni občn^ zbor hranilnice in posojilnice v Žasmo. — Pri Sv. Lovrenca v Slov. g o r. popoldne po veči rnicsb prireditev »Slov k&tol. izobraževalo egi druSU a. Na v sporeda so tri igre: »Prisiljen stan je zaničevan«, šsloigra »Proti domu«i, ter burka »V ječi«. — Pri Sv. Pavlu pri Preboldu po sv. maši ob 7 uri zjotraj v dvorani društvenega d srna vel k političen sbed Jogosl. km. zveze. Govori dr. Ogmek iz Celja. — V Središča popoldne po večera’c ih na vrta društvenega doma Vodnikova slavnost, ki jo priredi »Slov. kat. izobr. dtuUvo * Na vspo redu je petje, govor, deklamac ja in Fiažgarjeva igra »Naša kr:«.
je podaljšano do 20, rmjnika.
Kolibo stana „Straža“?
Od 1. maja naprej stane naš list celoletno K 18‘—, poletno K 9'-, četrtletno K 5a—. Posamezne številke bodo stale 30 Tin., brez ozira na tc, ali obsegajo 4 ali 8 strani.
Inserat! bodo stali, ena petitvrsta, visoka 3 milimetre in dolga 46 milimetrov, K 1—; v malih naznanilih bo stala beseda 80 vin.
Tiste naročnike, ki so naročnino že naprej plačali, vljudno prosimo, da nam za letos še doplačajo narošnino in sioer za vsak mesee od I. maja naprej 50 vin. N. pr. ako ima kdo plačan list do konca liti^xuj nam dopcšlje še za 8 mesecev 4 krone.
I muI MAZMAHILA. |
Proda sei
IM« M zanesljivi
občinski pastir
EmzH-poaedz n kuhanje, vsako-vntn. alte in rešeta, kakor tndt Jroisre sa dobijo po najuiijl daev-si ceni urno r veliki zalogi pri Jožef Antlogn, Meribor, Zofijin trg 1, srn ven mestne mostne tehtnic. :■* 886	na lepo gmajno pod selo ngodul-mi pogoji in vee drago ee izve pri tržkem občinskem urada 8v. Trojic v Slov. gor. 861
	ZaeeelJIv in «pr-tan popolnoma samostojni polir ee sprejme, (glasiti ali osebno prepitaviti se je v Ormoža 10. ' 911
MP KARBID	
po tovarniški dnevni eni raspo-Silja na veliko in malo vsako množino po poiti ia vlako, glavna zaloga Ivan Andraiid v Maribora, Koroika cesta 26. 799	Gospodična, ki je dovrši?» tečaj sa strojepisje, Stenografije itd. želi vstopiti kot novinka v alažbo. Glaiič Andrej, Oplotnica 917
	17 let stair mladenič želi vstopiti v trgovino a mešanim blsgom. Z nošen slovenšč ne in nemščine. Janes Lorenčič, Srednji Gasteraj 17, 8v. Jnrii v Slov. gov. 816
9 kram’ 1 trsi ®» L aid Vi or od j. Gornje Radvanja 40 pri Perca. 868	
Petleten žrebeo domača reje za teško vožnjo prola Blatnik Vinko, Jelenca, Bače. 891 Šivalni etra) na prodaj ali se namenja za širila. Švare, Viktring-hofova ulica f/L Maribor. 898	
	Učene c podo »»bo obrt is pditene rodbine sprejme I»o Bojč kipar v Maribora, Beiserjeva ni. 28. : 88*
	Razpisuje se siažba organista in mežaarja na Remšnika. Nattop lthko takoj, r Ponadbe na ztipal urad Bemšnik, p. Marbeg. *87
Zaradi preselitve se uroda glasovir tdchweigho/er“. Cena 1000 E. Meljska ccssa 12/11, Maribor. (90	
Dobri čevlji en prodajo v Gosos ki nl>ci 66, priti. Maribor. 891	IZURJENA strojepiska se takoj pri dr. Rapoo, odvetnik v Mari bora. 90'
Na prodaj pohičtTo za spalnico; koh njo, 0 pare čevljev, obešalnik ena ženska obleka in rasne stvari. Wildehreinerjeva 16, vrata 1, Meribor. 819	V MARIBOR ali v dragi večji kraj na Štajesekem želi priti gospodičnasrednje starosti z večletno pi ezvniško prakso za kavarnici blagajničarko, restavraeijsko knjigo» odkinjo ali kaj primernega, kjer bi lahko Opravljala tadi laš ja fitična dela. Pri dobri popolni oskrbi je plača postranska stvar, tienjene ponadbe pod „Ljabijan črnka“ na upraro lista. 906
5 vagonov ki «lega zelja se po ee-ni proda. 1st e se pri živinorejski »vezi m Ho men p. Batomlje, Kranjsko, u 912	
LESENA HIŠA a stanovanjem v bližini Zorni-or« v Suoiiča pri Ptaja s gozdom in njivo v izmeri 8400 m' s vodnjakom, kletjo, klavsa z* svinje in konje, grec-nico vse betonirano ter enim od-goaoai gnoja se proda po primerni ceni. Pojasnili, baje is prijaznosti gospa Porsche, kolodvor v Buniičn. '”v- 919	
	Samostojna Kuharica za Zagreb se išče. Me sečna plača K ICO— Ponudbe: S T e k a o c trgovec, ZAGREB, Uka St. 67. 864
Eea mlada krava 6 mesecev bralk se proda v Krčevini 84 pri Meriborn. 920	
	&& irnkmmtmm *mok m
Proda se nov £«Iezn> mlin s velikim gonilnim' koleiom. Cena 200 S. T.žaška cesta 16, Maribor. 922	vtazna s
	Obleke -gg od preposte do vsakovrstne naj-8 nejše, domače, dobro in reetao delo, vsake velikosti, Uborna kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja 719 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulic» št. 16, pri starem mosta. -
Strežna opeka, cementne cevi in drago stavbeno gradivo je na prodaj. Vpraša m: Gartengasee 12, Maribor. 918	
Kmetska kobila se prooa Bnrgga •m 20, Maribor. 921	
Na prodaj 2 lepa vosa s pokrovom, lepa angleška konjska oprava ia več kmetskih kon.skik o-prav. Fobrtžie, Cesta na Bresje 63, pri Maribora. 916	Spodnja in Gor, Savinjska dolina in Slovenjegraški ::: :: okraj. :: ::: “"J*’0 zida«, naj si naroči nov pateot ran n čin sidanja, kateri je polovico ceneje; tdor rabi načrte in proračune sa atavbe, kdor rabi si-darje, opeko, eement, apn-, še leaoino naj vse to oaročaje pri Dragotinu Koroieo stavbeni mojster 848 v Zaton pri Gel|u.
Kupi sei	
Qriiiina približno 100 oralov temljc se kapi. Ponadbe na naslov,- M. Ta dič, Zagreb, Domobranska ni. l. 909	
Potrebuje m večja množina oglja, drv in konstrukcijskega lesa. Natančne ponadbe pod „lES* it 908 na npiavo lista.	
	Trgovina dežel, pridtlkov Jos Serec MARIBOR, Tegetthoff-a cet * 57 prodaja po najnišjik csneh koruzo, moko, «emonski krompir. Ea-paje po najvižiih cenah domačo slivovko, čebelnl vosek itd. 811
VREČE, tode : steklenica kapi ta vsako množino Jeraasoh & Gevbold 8* ioi trg2, Maribor. 8ol LiPOV LES *.a»a,e okrigel in rezan Ivo 8ojč, kipar, Maribor. 8(2	
Službe8	
	Professeur fran^ais serait hearenx de domer des legons de Izogne frzogzise. S’adrea eer: Mr. Montis, Ferd'mzcd Strasse Nr 2, II ćttge Ma ribor. 923
Orgaaiat se sprejme pri Sr. Bar bari v SL gor. 842 MIZARSKI POMOČNIK se sprejme v stalno delo pri A. Lekše, mizar v Mostja. £73 : >	
Danes nenadomestljivo perilo » M
samo z uporabo mila
Tvornice mila In soda
Ig.Fock Kralj
ii moji z C in p
SRNA
P Mtofaflc: Eoaaornij strata.«
Odvetnik dr. Josip Pučnik
je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Slovenski Bistrici.
838
Naznanilo.
P n zavarovancem sklada za vojaške vdove m s;rote pogodben* dražba F«a:kta «tanaiočem v poli jCašh oVrtjih Breiioe, Celje. Gornji grad, Konjice Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona, Slovenj (gradeč se javita, dt s« zavaroval-
Ekspozitura t Maribora,
Sodnij tka ulioa 14,
kot poslovalnici te %ožb3 — Premije naj ss bla govoiijo vptigsiiaU po po&tii nalaznici in sicer do nastavitve krajevnih zastopnikov, kateri bodo po
tem izposlovali in »so.
Vodstvo ekspoziture
Sev. 1828
%
Razpis
Delete* vi*d* ta Sie.vebijo v Ljubljani raz piaoje službo • krožnega zdravnika as zdravstveno okr» žje Poda«?*«**, '-'b kateremu spadajo občine Podčetrtck Jmeoo Sopote, Vrtita»), Buße. Sv Ena, Rog n^fca pcrca Tosko in ?u»ein
S to s aro»? je združen» osnovna plača tisoč dve sto kron pravica do Sest petletnic po 100 K is kr*je?na doklada letnih 800 K, od. okraja
Pt*. ?nje opremljen» s potrebnimi dnk&zdi, naj se vlože
do t* junija 1910
pri zdravstvenem oddelka Dtžeine vi&de za Sle • venijo v L.ubjjaoi
Ljcb'jaaa, dne 6 traja 1919
Deže’na vlada za SP vrnijo oddelek za zdravstvo.* 913	PredUedaik: dr. Brejc s. r
Opravilo» številka A V 4 3*5/10
Zapuščinska zadeva po Franceta Simonič.
Zsboidravniii
dr. A. Kunst
naznanja, da je otvoril
zobozdravniški atelje v Celju,
Graiite ulita it 64
Ordinira od 8 —12. in od 2.- 4 ure popoldan.
Širite naše liste!
■#*
C;	Vv./

Kiüsuna In trgovina papirja
VILKO WEIXL
MARIBOR :: Glavni trg St 22

^ Priporoča sledeče knjige: ^
J. Jurčič: Zbrani upisi; broš.
1> K, raz. 17 K.
F. fiotar: Rini grm; broi 6 K; »«a. 7 K.
Dr. B. Derč: Dojenček; broi. K 8 20.
F. Juvančič: Učaa knjiga fran %, coskeg* jetika I. ia II. del; brei K 4-40.
F. Novak:-Slov. stenografija;
broi. K 6 60.
R. s Lostan: Slovarček tujih besed; broi. E 2’20
F. Seidl: Naše meje; broi. 1 E.
Šolske knjige ca Ijudske ioe, vBe vrste, ki so in ljubljanska naložbe Vsaka knjiga po poiti od 60 vin. do 1 E več.
Cirilica v tiska in pisari >0 vin. pošta 6 vin.
Muzikalije., in pesmi.
Razglednice od proslavljanja Zrinekegs in Frankopana v , Maribora, ter od proslave 1. mejnika v Mariboru.

rrpr-
isan«f-i
VrinffiMmUiW ttiŠ

s KAvtmm s
CERTRAL
Prva in adšna slov. kavarna v
MARIBORU
se priporoča za mnogo-:: brojni obisk vsem ::
Jiigosl^vunom
domačinom in tujcem
GJuro ol. Valjak
kav ar nar Gosposka ulica

SL>ve*ici pom!
Ivan Lorf er, slikar io pleskar v M «ribo ru, Viktrir ghofova ulica 9,
se priporoča vsem Slovencem za vsa v njegovo stroko pripadajuća dela.
IVAN LORBER, slikar in pleskar. 807
Dražbeni oklic.
V8led sklepa z dne 5. maja 1919 opravilna gteteka A V 436/i9/3 se prodado dne 15. maja 1919 predpoldne ob 8. uri ▼ Maribora, Stolni trg št. 20 na javni dražbi: biSna oprava, obleka, perilo itd Reči se smejo ogledati dne 15 maja 1919 v času med 8 in p l 9. uro predpoldne v gori-n&vedent hiši.
Okrajna sodnija v Maribora oddelek V.,
dne 8 maja 1919.	914
Delniška glai sica K 15,000.000.
Rezervni fond nad K 4,000.000.
Centrala \ Ljubljani
Pcđruinicei Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje.
predujme na vrednostne papirje in blago. Es-kontoje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije.	850
Spreifira vlcge na knjižice in na tekoči rzčon preti .ugodnejšimi obreatovanju. Po srednje oekop in predajo v-* ch ustnih papirjev in izvršuje btrzna naročila naj; •; čneje, — Daje
Qifiorarai axMadt;. iVakoaias tiinsatu
L-_L___}--.l.iuJ-lm-
fnfc EBribi s llBriboziu