Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si
;	Aktualno
!	Ormoško • Hrvaški del i
!	protipoplavnega nasipa
terme ptuj \	ob Dravi že raste
TEDNIK
SAVA HOTELS & RESORTS
O Stran 2
V
Štajerski
Ptuj, petek, 6. septembra 2019
Letnik LXXII • št. 69 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Katere so najdražje nepremičnine, ki se prodajajo na Ptujskem
Več 100.000 evrov za hotel, poslovni objekt, ribnik, posestvo ...
S cenami nepremičnin se Ptuj in okolica nikakor ne moreta primerjati z Ljubljano ali obmorskimi mesti, pa vendar je tudi na Podravje	našem območju nekaj objektov, kijih ponujajo po vrtoglavih cenah. Naprodaj je precej nadstandardnih, modernih hiš ter
Gorišnica • Pred bistveno poslovnih tn gostinskih lokalov, za katere želijo lastniki iztržiti precej visoke zneske. Več na straneh 6 in 7.
vrati vrtca ostalo 17 otrok
O Stran 5
Aktualno Podravje • Kje
bo Kurentovanje 2020 in kdo bo organizator?
O Stran 3
Podravje Juršinci • »Naj ob vsakem dežju čakamo z lopato?!«
O Stran 5
Politika
Slovenija • Hrvaški varuhi meje v bazenu, naši v kontejnerjih
O Stran 8
Kmetijstvo Podravje • Obeta se dober vinski letnik
Foto: Črtomir Goznik
Hostel Kurent Ptuj •
Najemnik izsilil podaljšanje upravljanja na račun sezonskih delavcev
O Stran 9
o Stran 2
Aktualno •
Ljudje ob prometnicah pogosteje zbolevajo in umirajo prej
o Stran 3
Na grad
° • p (p
^ Nedelja
e^1

i 2019, ob 17. uri ilkos
jc^rvusfa*,
... topiuSeMtep, Yécetu*'
-■Šal
t L. k 5 > k , , J
Več v notranjosti časopisa.
Bjžh^MMtžfiiiiMMMinfflfc ftuTniMrtr i . •.' fit.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 6. septembra 2019
Ormoško, Slovenija • Hrvati za protipoplavno varnost namenjajo 3,5 milijona evrov
Hrvaški del nasipa ob Dravi že raste
Prebivalci Ormoža in okoliških krajev lahko že nekaj časa spremljajo dela na dravskem nasipu na hrvaški strani. Gre za enega izmed ukrepov, s katerimi naši sosedje zmanjšujejo poplavno ogroženost svojih obmejnih vasi na območju občine Cestica.
Foto: M H
Pogodbo za začetek del je podjetje Hrvaške vode v Varaždinu z več izvajalci podpisalo v začetku aprila letos. Generalni direktor Hrvaških vod Zoran Burokovič je ob podpisu pogodbe poudaril, da je omenjeni projekt rezultat dobrega sodelovanja slovenskih in hrvaških strokovnjakov s področja vodnega gospodarstva. Sanacija in povišanje obdravskega nasipa se namreč izvaja v okviru slovensko-hrvaškega projekta Interreg, Friscoi, ki zajema protipoplavne ukrepe tudi na rekah Mura, Sotla, Bregana, Kolpa in Dragonja.
Nasip dvigujejo za en meter
Povišanje in utrjevanje obdravskega nasipa na hrvaški strani Drave je ocenjeno na 26 milijonov kun oz. približno 3,5 milijona evrov. »Računamo, da bomo 11 milijonov kun (1,48 milijona evrov) pridobili iz t. i. projekta Frisco, preostalih 15 milijonov kun (dobra dva milijona evrov) pa bo zagotovilo hrvaško Ministrstvo za zaščito okolja in energetiko,« je ob začetku del napovedal Burokovič.
Nasip bodo povišali za približno en meter, ponekod pa nekoliko manj: »Vgradili bomo 100.000 kubičnih metrov materiala in celoten nasip v dolžini 3,7 kilometra dvignili tako, da se katastrofalne poplave iz leta 2012 ne bodo več ponovile. S tem bomo poplavno varnost zagotovili za več kot 3.000 prebivalcev v treh najbolj izpostavljenih naseljih, prav tako bomo pred poplavami obvarovali 1.250 hektarjev kmetijskih in drugih površin,« je še pojasnil Burokovič.
FRISCO1 je prvi odobren strateški projekt v okviru čezmejnega programa sodelovanja Slovenija-Hrvaška za programsko obdobje 2014-2020 (INTERREG), katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane in na delih porečij Drave in Mure. Pri projektu, katerega skupna vrednost znaša 4.070.950 milijona evrov, 85 % (3.460.307,50 evrov) prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 % (610.642,5 evrov) pa prispevajo vsi projektni partnerji skupaj.
V okviru projekta FRISCO 2.3 v vrednosti 2.593.585 evrov bodo izvedena infrastrukturna dela na porečjih Drave in Kolpe.
Hrvati so se aktivirali takoj po poplavi 2012
Seveda je začetek del na nasipu z največjim veseljem pozdravil tudi župan občine Cestica Mirko Korotaj: »Poplava, ki nas je prizadela leta 2012, je povzročila ogromno škodo. Zahvaljujoč temu nasipu pa odslej naši prebivalci in njihovo imetje ne bodo več ogroženi.«
Obstoječi desnoobalni nasip Drave, imenovan Virje Otok-Brezje, je bil zgrajen leta 1968, v dolžino meri 3.711 metrov in je bil projektiran na nivo poplavnih voda iz leta 1965. V poplavah leta 2012 je Drava nasip ne le preplavila, ampak ga ponekod tudi prebila ter zalila tri okoliška naselja s številnimi hišami in industrijskimi objekti.
Takoj po poplavi so Hrvati začeli z analizami in izdelavo ustreznih projektov za rekonstrukcijo tega nasipa. Po projektu bo zdaj nasip najmanj pol metra višji od gladine vode pri pretoku 3.100 m3/s
Dela so se začela v aprilu letos, dokončana pa morajo biti do 30. marca 2021, do septembra istega leta pa je pričakovano tudi uporabno dovoljenje. sm
XEan««ísmusí
Foto: Varaždinske vijesti
Ptuj • Agonija z najemom hostla Kurent se nadaljuje
Najemnik izsilil podaljšanje upravljanja na račun sezonskih delavcev
V ponedeljek naj bi dosedanji najemnik hostla Kurent, kije deloval na Osojnikovi cesti na Ptuju, lastnikoma (ptujski občini in državi) vrnil objekt. Kot smo že poročali, so razlog za prekinitev pogodbe neplačane obveznosti. A dosedanji najemnik, ki bi moral ta teden predati izpraznjen objekt, tega ni storil, češ da tam še vedno živijo sobojemalci, s katerimi ima sklenjene pogodbe. Šlo naj bi za 52 sezonskih delavcev, ki se jim lahko zgodi, da bodo kmalu deložirani.
Lastnika objekta na Osojnikovi cesti, v katerem je doslej deloval hostel, sta Mestna občina Ptuj (37,5 %) in država oz. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (62,5 %), v njenem imenu je upravljavec CŠOD.
„Objekt zahtevamo nazaj, o tem smo obvestili tudi dosedanjega najemnika, ki bi ga do zdaj že moral izprazniti. Zadnji podatek, ki ga imam, je, da so sezonski delavci, ki tu delajo kot kmetovalci, še vedno nameščeni v objektu. Za to, da bo objekt izpraznil, mora poskrbeti dosedanji najemnik," je po ponedeljkovem sestanku s Slavkom Vilčnikom, zastopnikom podjetja Orlicom, d. o. o., povedal Branko Kumer, direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Aktivnosti vodijo skupaj z Mestno občino Ptuj
Podjetje Orlicom je za seboj pustilo precejšen dolg. Že dalj časa niso plačevali niti mesečne najemnine, ki je znašala 2.100 evrov.
Najemnik bi moral hostel predati že maja, nato julija, pa spet septembra ...
Na vprašanje, zakaj so tako dolgo čakali, Kumer pojasnjuje: „Ker je najemnik leta 2017 izvedel investicijska vlaganja, smo mu to priznali in poračunali. Leta 2018 bi moral začeti plačevati najemnino, pa je ni, ne lani ne letos. Po dveh mesecih neporavnanih računov smo mu poslali opomin, nato pa so se začela oporekanja in zavračanja. Vztrajal je, da je v sanacijo parketa vložil 16.000 evrov. Da so bila dela opravljena, je sicer evidentno, a je to delal brez soglasja lastnikov in dogovora o poravnavi. Decembra 2018 smo mu poslali zadnji opomin pred odpovedjo pogodbe, januar-
ja letos pa še izvršbo. Marca letos smo obvestili občino, da smo pravnomočno odstopili od najemne pogodbe, občina je temu sledila in maja letos storila enako. Tako smo imeli pravne podlage, da najemnik neupravičeno poseduje prostor. Dan preden bi moral objekt predati, je prosil za podaljšanje do julija letos in smo mu ugodili, da se izognemo pravnim zagatam. A tudi potem je podal novo vlogo, prostor naj bi vrnil v ponedeljek, 2. septembra, pa ga spet ni."
Kaj bo z 52 sezonskimi delavci
Minuli teden v petek je Vilčnik obvestil CŠOD, da v stavbi še vedno živijo sobojemalci, s katerimi ima pogodbe. „Hudo nam je za njih, a to je zagata, ki jo bo moral rešiti dosedanji najemnik, ne mi. Nikakor si ne želimo deložacij, ne bomo pa več čakali v nedogled," je še sklenil Kumer.
V stavbi je še vedno nameščenih 52 sezonskih delavcev iz tujine, ki delajo v okoliških vinogradih. Po zagotovilih, ki so jih od Vilčnika dobili na ptujski občini, bo problem rešen čez mesec dni. „Konec septembra vsem potečejo sezonske delovne vize. Te so 90-dnevne in tako ali tako se bodo vrnili domov," zagotavlja Vilčnik.
Nov rok za predajo hostla: začetek oktobra
Na občini pravijo, da so se prav zaradi vsega navedenega odločili, da ljudi ne vržejo na cesto in dajo dosedanjemu najemniku še mesec dni časa, da reši zagato. Skrajni rok, da delavcem uredi nova bivališča, je konec tega meseca. Na ptujski občini upajo, da bo tako, županja Nuška Gajšek namreč
vztraja, da se mora ta zgodba čim prej končati. Glede na razvoj dogodkov na občini še vedno računajo, da bodo znesek, ki jim ga dolguje podjetje Orlicom, izterjali. Na Vilčnikov račun naj bi se namreč še vedno stekala sredstva, ki jih za najem sob plačujejo delavci. Iz tega se poplačujejo izvršbe.
„Do 6. oktobra bomo zagotovo izpraznili objekt. Zagotavljam, da deložacije ne bodo potrebne. Želim si, da bi se izteklo drugače, a so bili obratovalni stroški enostavno previsoki, zato nismo poslovali pozitivno. Velik problem je nastal tudi zaradi tega, ker so nam na CŠOD zavrnili račun za investicijska vlaganja v parket, ker ni bil oddan v mesecu, ko so bila dela izvedena, kar je bilo nemogoče, saj smo morali delati sobo po sobo, ker so v hostlu stanovali najemniki," svojo plat zgodbe predstavlja Vilčnik.
Hostel bo najverjetneje prodan ...
Na ptujski občini si prizadevajo, da se končno uredi etažna lastnina objekta na Osojnikovi cesti 9. Kot je pojasnila županja, se s pristojnim ministrstvom dogovarjajo,
da bi uredili medsebojna lastniška razmerja: občina bi postala 100-od-stotni lastnik prostorov CID-a, ministrstvo pa stavbe hostla. Če se bo ministrstvo odločilo za prodajo objekta, na ptujski občini pričakujejo poplačilo razlike vrednosti, v nasprotnem primeru pa zamenjavo za kakšen drug objekt.
Po naših informacijah je prav prodaja objekta najverjetnejša opcija.
Tržna dejavnost in šole v naravi ne gredo skupaj
Branko Kumer pojasnjuje, da sicer ideje za umestitev vsebin v hostel imajo, a je najprej treba revi-talizirati Štrk, objekt CŠOD v Spuh-lji. „Tržna dejavnost in izvedba šol v naravi pod eno streho ne gresta skupaj. Ne vem, treba je premisliti, katere vsebine bi lahko ponudili. Še vedno sem optimist, zavedam pa se, da bo treba dobro pretehtati, kaj je najbolj smotrno. Če se država odloči, da objekt obdrži, bo morala zagotoviti tudi kadrovsko ustrezno zasedbo," je sklenil Ku-mer.
Dženana Kmetec
Občini in državi dolgujejo še okrog 25.000 evrov
Gostinec in hotelir Slavko Vilčnik ter Foto: Hojka Berns	njegov poslovni partner Denis Ornik sta
hostel Kurent prevzela leta 2017. Občini bi morala plačevati 787 evrov najemnine mesečno ter 1.312 evrov CŠOD. Trenutno dolg do občine znaša 10.800 evrov, do CŠOD 14.000 evrov, neplačani pa so tudi računi za mesečne obratovalne stroške (elektrika ipd.)
Foto: CG
petek • 6. septembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Budina, Spuhlja • Ormoško cesto naj bi obnavljali v obstoječih gabaritih
Ljudje ob prometnicah pogosteje zbolevajo in umirajo prej
Krajani Budine in Spuhlje so se pred dobrim letom dni povezali v civilno iniciativo (CI). Razlog za njihovo organizirano delovanje so nevzdržne razmere ob glavni cesti, kije ena izmed najbolj obremenjenih vpadnic v mesto Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
So v Sloveniji okoljski standardi res čisto na psu? Sergeja Puppis Freebairn iz CI za Ormoško cesto opozarja: „ Ne da živimo v okolju, ki bi bilo malo obremenjeno. Živimo v okolju, kjer je zdravje ljudi resno ogroženo. In večina se jih tega žal niti ne zaveda."
Razburila jih je tudi parcelacija, ko so geodeti na terenu od hiše do hiše odmerjali zemljišča, ki bi jih potrebovali za širitev ceste s pločniki in kolesarsko stezo. Predvsem jih je skrbelo, da bi cesta po obnovi, ki je predvidevala razširitev cestišča, postala še bolj obremenjena. Če bi bila širša, bi dovoljevala višje hitrosti. Najverjetneje je bil načrt države takšen, da glavno cesto od Markovcev do Ptuja obnovi ter nanjo priključi novozgrajeni cestni odsek Ormož-Markovci. Za obvoznico bi se na Ptuju potem lahko le še obrisali pod nosom. Ker se krajani Budine, ki stanujejo ob Ormoški cesti, s predvideno razširitvijo ceste in dvigom nivelete cestišča niso strinjali, so se večkrat sestali z odgovornimi na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI) in mestni občini (MO) Ptuj. Svojo stisko zaradi nevzdržnih prometnih razmer so manifestirali tudi z mirnimi protestnimi shodi.
Zavod za turizem Ptuj je s podjetjem Prireditve, d. o. o., sklenil dveletno pogodbo za izvedbo Kurentovanja. Če bi se oba partnerja držala dogovora, bi Zavod že aprila letos od izbranega izvajalca moral prejeti sredstva v višini približno 30.000 evrov. V razpisu je bilo navedeno, da mora izbrano podjetje za delovanje pod znamko Kurentovanja plačati znesek v višini 15.000 evrov ter jim nakazati 10 odstotkov od prihodkov gostinskega dela, kar je zneslo še približno enkrat toliko.
A kljub številnim pozivom celoten znesek vse do danes ni porav-
Cesta širine šest metrov, po njej s hitrostjo 50 km/h
Predstavnik CI Mitja Krapša je za naš časopis pojasnil, da so se na enem izmed zadnjih sestankov uspeli z DRSI dogovoriti, da se celotna Ormoška cesta od krožišča pri trgovskem centru Super mesto skozi Spuhljo (do gostilne Majda ter oba kraka proti Markovcem in Gorišnici) obnovi v obstoječih gabaritih. „Širina cestišča bi bila šest, skupaj z robnim pasom pa 6,6 metra. To je nekje toliko, kot je sedaj. Ta širina v strnjenem naselju ne dovoljuje višjih hitrosti od 50 km/h. Če bi se strinjali, da dovoljeno hitrost povišajo na 70 km/h, za kar bi morala biti v skladu s standardi tudi širša cesta, potem obvoznice še dolga leta ne bomo videli. Prav tako smo se dogovorili, da se ohrani enaka niveleta cestišča. Obsto-
nan. Kot pravi Tanja Srečkovič Bol-šec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je težave s tem poslom dejansko »podedovala« od prejšnje direktorice Katje Gonc, so zadeve že predali pravnikom. Večkrat so od zakonitega zastopnika podjetja Prireditve, d. o. o., Marka Pohariča imeli zagotovilo, da bo dolg poravnal. »Delno ga je tudi poplačal, nekaj tisočakov v začetku prejšnjega meseca. Zagotovil je, da bo preostanek dokončno plačal septembra, upamo, da bo res tako. Ne bomo pa več čakali, stvari smo že predali pravnikom,« pravi Srečkovič Bolše-čeva.
ječi asfalt bi odstranili ter popravili dotrajani tampon. V cesto oziroma ob njej bi vgradili še novo vodovodno povezavo. Na vsaki strani ceste bi uredili mešane površine za pešce in kolesarje v širini 1,6 metra. Z dogovorjenim smo zadovoljni. Cesta bo po obnovi zagotavljala varno šolsko pot, varno vožnjo ter varno kolesarjenje. Če bodo hitrosti vozil manjše, se bomo domačini lažje vključevali v promet. Seveda bo treba poskrbeti za ustrezno odvodnjavanje, da nam meteorna voda ne bo povzročala škode," je poudaril Krapša. Ker bo cesta po obnovi ožja, kot je bilo sprva predvideno (okoli 12 metrov skupaj s pločniki in kolesarsko stezo), ne bo potrebnih toliko posegov na zasebna zemljišča.
Ali država meritev ne želi, noče ali pa ne sme izvesti ...
CI si prizadeva, da bi na območju Ormoške ceste država izvedla meritve obremenjenosti okolja s hrupom in trdimi delci. A se pri pobudi
zapleta. „Pobudo za to smo najprej podali varuhu človekovih pravic. Napotil nas je na inšpektorat za okolje in prostor. Tam so ugotovili, da za to niso pristojni oziroma nimajo kapacitet. Zadevo so odstopili republiški agenciji za okolje Arso. Od tam so nam odgovorili, da zadevo odstopajo nazaj na ministrstvo
za okolje in prostor. Obe ustanovi oziroma organa sodita pod okrilje ministrstva za okolje. So pa na Arsu priznali, da so bile zadnje meritve, ki so bile izvedene na območju obremenjene ceste, druge najslabše v državi. Moč je razbrati, da pri meritvah ne pričakujejo bistveno boljših rezultatov, kot so jih izmerili
znosti pogodba prekinjena in bodo šli v nov razpis za izbiro izvajalca Kurentovanja 2020, še vedno ni jasno. Kljub vsem zapletom, glede na vsebino pogodbe, ki jo je s Pohari-čem podpisala Gončeva, tega ni pričakovati. Izbrano podjetje je bilo namreč tudi edino prijavljeno, kar kaže, da velikega interesa za izvedbo tega dogodka na Ptuju ni. Ni zanemarljivo niti, da je že september, torej je do začetka Kurentovanja le še pet mesecev. Poharič na prekinitev pogodbe ne pristaja, če pa bo druga stran to poskušala, tudi sam grozi s tožbami.
takrat. Če meritve niso izvedene, potem se lahko sprenevedajo, da okolje ni onesnaženo. In prav zato jih zahtevamo!" je opozorila vodja CI Sergeja Puppis Freebairn.
Prometna obremenitev skrajša življenjsko dobo za 7 ali 8 let
Dodala je, da so evropske študije dokazale, da prometna obremenitev okolja življenjsko dobo ljudi skrajša za sedem ali osem let. „Ko smo prišli do teh podatkov, smo v okolici začeli poizvedovati o zdravju ljudi. Veliko obolevajo za različnimi oblikami alergij, pri otrocih so prisotne astme, pogoste so angine, veliko je raka ... Šli bomo tudi v smeri varovanja zdravja ljudi. Gre za nenadomestljivo vrednoto. Najbolj skrb vzbujajoče je to, da obolevajo že otroci. Sicer pa je Slovenija ena izmed držav z najvišjo stopnjo rakavih obolenj. Morali bi se vprašati, zakaj je tako. Verjetno zato, ker si dovolimo, da so obremenitve okolja previsoke in to sprejemamo kot normalno. A to ni normalno. Živimo v okolju, kjer je zdravje ljudi resno ogroženo. In večina se jih tega žal niti ne zaveda."
Mojca Zemljarič
Zavod mora zagotoviti prostor za izvedbo Kurentovanja 2020
Marko Poharič priznava, da je dolg težak okrog 15.000 evrov, ki pa ga bodo po njegovih zagotovilih poravnali do 15. septembra: »Niso pa na Zavodu najbrž povedali, da tudi oni nam nekaj dolgujejo, še iz leta 2018, ampak ne želim o tem.«
Poharič še dodaja, da tudi zaradi zamenjave lastništva Qcentra ni prepričan, ali bo tudi prihodnje Kurentovanje tam, obenem pa pravi: »Sicer pa to zagato mora rešiti Zavod, ki mora po pogodbi zagotoviti 2.600 mJ velik prostor. Kje, je pa njihov problem.«
Kot je znano, je strošek najema dvorane v Qcentru v višini 30.000 evrov kril Zavod za turizem, čeprav je glavnino dogodkov tam izpeljal zasebnik. Da bodo tudi prihodnje leto pristali na to, je zelo malo verjetno.
Dženana Kmetec
Meritve hrupa in obremenjenosti okolja s trdimi delci
Na Ptuju se sicer izvajajo meritve hrupa in obremenjenosti s trdimi delci. A glej ga zlomka, kako zvito: merilna naprava je v bližini bolnišnice, kjer je spalno naselje. Hrup je minimalen, prometa manj kot drugje, v bližini ni nobene industrije. Za pobudo, da bi merilno mesto prestavili na Ormoško cesto, ni bilo posluha. Tudi predlog o namestitvi mobilnega merilnega mesta pri odločevalcih ni dobil podpore.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Podjetje Prireditve še vedno ni poravnalo dolga
Kje bo Kurentovanje 2020 in kdo bo organizator?
Podjetje Prireditve, d. o. o., kije bilo izbrano za izvedbo komercialnega Kurentovanja v letih 2019 in 2020, Zavodu za turizem Ptuj še vedno ni poravnalo celotnega dolga. Zadeve so zato predali pravnikom, je neplačilo dovolj tehten razlog, da bodo prekinili pogodbo in izbrali novega izvajalca?
O znesku ni želela govoriti, po gusta naj bi bilo na račun Zavoda naših informacijah pa dolg še ved- nakazanih le okrog 3.000 evrov. no znaša okrog 15.000 evrov. Av- Ali bo zaradi neizpolnjevanja obve-
Foto: ČG
Odprta ostajajo vprašanja; kdaj bo podjetje Prireditve, d. o. o., poravnalo svoj dolg do Zavoda za turizem, ali bo organiziralo tudi Kurentovanje 2020 in ne nazadnje, na kateri lokaciji.
4 Štajerski
Podravje
petek • 6. septembra 2019
Ptuj • Na glasbenih šolah letos več kot 700 učencev
Največ zanimanja za klavir in kitaro
Tudi v novem šolskem letu bosta obe glasbeni šoli, ki delujeta na Ptuju, polni znanja željnih otrok. Vpisalo se je 715 mladih glasbenikov, ki so izbirali med različnimi programi.
V šolskem letu 2019/2020 bo Glasbeno šolo Karola Pahorja obiskovalo 580 otrok. „Največ zanimanja je še vedno za klavir, opažamo pa povečan interes v zadnjem času tudi za pihalne instrumente," ugotavlja ravnatelj Štefan Petek.
Klavir se bo v tem šolskem letu učilo igrati kar 112 otrok, očitno pa je zelo priljubljena tudi harmonika, ki se jo v tem šolskem letu uči 68 mladih glasbenikov. Po statističnih podatkih sodeč, so otrokom zelo zanimivi instrumenti še kitara, flavta in violina, radi pa tudi plešejo, saj je zelo veliko zanimanja tudi za balet. Najmanjši vpis beležijo na violi in orglah, kjer imajo po enega vpisanega. V orkestrih igra letos 154 učencev, skupno število vpisanih v tem šolskem letu pa je impresivno; 580 otrok. Kot ugotavlja Petek, interes za vpis presega možnosti za sprejem. Zaradi omejitve vpisa imajo na čakalni listi trenutno 35 učencev.
Zasebna glasbena šola: 135 učencev, največ zanimanja za kitaro
Zadovoljni z vpisom so tudi na Zasebni glasbeni šoli (ZGŠ) v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Javno veljavni program izvajajo od ustanovitve leta 2008. V tem je zapolnjenih 135 mest, gre za programe, katerih izvedbo sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Šolnina za redni program znaša 52 evrov, za razširjen pa 70 evrov. Poučujejo javno veljavni program harfe, citer, klavirja, orgel, klarineta, oboe, kljunaste flavte, vseh trobil, prečne flavte, harmonike, kitare, violine, violončela, petja in baleta.
„V letošnjem šolskem letu je v naše programe vpisanih novih 33 in-strumentalistov in 12 otrok v predšolsko glasbeno vzgojo. Najpopularnejši instrument zadnjega vpisnega obdobja je kitara, polne pa imamo tudi vse druge oddelke," pojasnjuje ravnateljica Lija Frajnkovič. Med letom je mogoč vpis na izpraznjena mesta, za tiste, ki so na čakalni listi, ter v razširjen program v okviru možnosti posameznega oddelka.
Vpis pri njih je mogoč zelo hitro. Izvajajo program predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, s svetom glasbe pa spoznavajo otroke od 3. leta starosti preko Willems pedagogike. Willems pedagogika se na ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju prepleta skozi skupinski in individualni pouk.
Na obeh glasbenih šolah pa izpostavljajo številne pozitivne učinke, ki jih učenci pridobijo zraven spoznavanja sveta glasbe. Učencem ponudijo možnost nastopanja, sodelovanja v komornih skupinah, orkestrih, zborih, ansamblih ... Glasba spodbuja tudi gibanje in dokazano dobro vpliva na razvoj možganov in ne nazadnje je edini jezik, razumljiv vsem ljudstvom sveta!
Dženana Kmetec
Ormož • Psihiatrična bolnišnica Ormož se postavlja ob bok največjim
Bolnišnica prejela razširjena pooblastila
Ministrstvo za zdravje je na predlog Zdravniške zbornice sprejelo sklep, da se Psihiatrični bolnišnici Ormož podeli pooblastila za izvajanje specializacije iz psihiatrije v trajanju štirideset mesecev. Povečalo je tudi število specializantskih mest s sedem na devet.
ims
ims
in»
Im
Ims
Poslanec Aljaž Kovačič
Direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož Andraž Jakelj nas je seznanil, da je imela bolnišnica do sedaj pooblastila za izvajanje specializacije iz psihiatrije v trajanju šestnajstih mesecev in ob dejstvu, da specializacija iz psihiatrije traja šestdeset mesecev, je to pomenilo, da so specializanti v Ormožu preživeli le kratek čas. Prav tako je to pomenilo, da so ti specializanti končali v večjih mestih, le malokdo se je vrnil v Ormož. Po razširitvi pooblastil bodo specializanti v Ormo-
llfl
Foto:osebni arhiv
žu lahko opravljali dvanajstmeseč-no specializacijo iz urgentne in intenzivne psihiatrije, šest mesecev na področju prolongiranega psihiatričnega zdravljenja in rehabilitacij, zdravljenja odvisnosti, kriznih intervencij, tri mesece na področju geriatrične psihiatrije in ambulantnega psihiatričnega zdravljenja. V nadaljevalnem delu specializacij so prejeli pooblastila za šest mesecev ambulantnega psihiatričnega zdravljenja in en mesec programa po izbiri.

Izboljšali tudi
Poslovanje olnišnice
Ob našem obisku Psihiatrične bolnišnice Ormož je direktor An-^uSSS^ draž Jakelj z nami delil še eno pozitivno informacijo. Bolnišnica je namreč v prvem polletju letošnjega leta dosegla presežek prihodkov nad odhodki v višini 2,9 % oziroma dobrih 95.000 evrov. Med šestindvajsetimi bolnišnicami v Sloveniji se je tako ormoška znašla na tretjem mestu. Primerljiva Psihiatrična bolnišnica Idrija je dosegla le dobrih 1000 evrov presežka, Vojnik je posloval celo z izgubo. Direktor ta uspeh pripisuje končnemu izboljšanju odnosov, pozitivni klimi, reorganizaciji programov, tudi stroške so racionalizirali.
Poslanka Mojca Žnidarič
Omenjena pooblastila pa tako Psihiatrično bolnišnico Ormož postavljajo ob bok ostalim izvajalcem, ki se ukvarjajo s hospitalno psihiatrično obravnavo, nekatere pa so celo presegla. Na primer UKC Maribor in Psihiatrična bolnišnica Vojnik pooblastil za krizne intervencije v trajanju šestih mesecev nimata, tako bodo lahko njihovi specializanti ta program opravljali v Psihiatrični bolnišnici Ormož.
Na pomoč priskočila poslanca
Za pridobitev pooblastil si je prizadevalo že bivšo vodstvo bolnišnice, vendar neuspešno. Rokave je ob pomoči dr. Vesne Švab ponovno zavihal novi direktor bolnišnice, Andraž Jakelj. Aktivnosti z izpolnjevanjem dokumentacije po zahtevah Zdravniške zbornice so se začele v letu 2018. Na pobudo državnega svetnika, odgovornega za področje zdravstva, mag. Petra Požuna, je sledil sestanek, na katerega so med drugim povabili poslanca Aljaža Kovačiča in Mojco Žnidarič. Potrebovali so namreč pomoč; in komu, če ne lokalnemu okolju, bodo poslanci pomagali?
»Kot poslanka sem članica parlamentarnega Odbora za zdravstvo, zato sem že takoj na prvem zasli-
šanju aktualnemu ministru Alešu Šabedru konec marca letos postavila vprašanje glede neenakomerne porazdelitve dolžine specializacij psihiatrije med posameznimi bolnišnicami. V zadnjih mesecih sem bila večkrat v stiku s predsednikom sveta zavoda psihiatrične bolnišnice in tudi vodstvom. Zato sem se zelo razveselila sporočila, ki nam ga je konec avgusta poslal direktor bolnišnice, da je bolnišnica dobila odobritev razširitve dolžine specializacij. S skupnimi močmi nam je uspelo. Kot sem že večkrat poudarila, ključ uspeha je v sodelovanju,« je pojasnila poslanka Mojca Žnidarič.
Dobro novico o skupnem uspehu je delil tudi poslanec Aljaž Kovačič: »Veseli me, da nam je s skupnimi močmi uspelo podaljšati trajanje specializacije in povečati število specializantskih mest. S to spremembo bo več mladih imelo možnost zaposlitve ter bodo ostali v naših krajih. Prav kratko trajanje specializacije mladih ni prepričalo, da bi se ustalili v Ormožu in okolici. Zavedati se je treba, da je odhod mladih ljudi eden največjih problemov počasnega razvoja naše regije. Omenjeno nam je uspelo s trudom in brez populizma ter tako imenovanih poslanskih vprašanj.«
UM
Ptuj • V Perutnini Ptuj 80 več zaposlenih
Prednost imajo domači delavci
V najpomembnejši mesnopredelovalni korporaciji jugovzhodne Evrope za prihodnje napoveduje še več novih zaposlitev, in sicer v celotni verigi. Če ustreznega kadra ne bodo našli v domačem okolju, ga bodo iskali širše.
Ko je skupino Perutnina Ptuj, ki zaposluje več kot 3500 ljudi v osmih državah, sodeluje z več kot 500 kooperanti in obdeluje več kot štiri tisoč hektarjev kmetijskih površin, prevzel novi lastnik, ukrajinski gigant MHP, je obljubil, da delavcev ne bo odpuščal, ampak da bodo v PP celo potrebovali dodatno delovno silo. Po besedah Tomaža Žirovnika, direktorja ptujske območne enote zavoda za zaposlovanje, informacije o novih zaposlitvah držijo. Večina novih delovnih mest naj bi bila namenjena domačim delavcem, izdali so
tudi nekaj deset delovnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev, med katerimi pa ni delavcev s Hrvaške, saj kot člani Evropske unije ne potrebujejo več delovnih dovoljenj.
Da dodatno zaposlujejo, so potrdili tudi v Perutnini Ptuj. »Danes je v Perutnini Ptuj 80 več zaposlenih kot pred vstopom novega strateškega lastnika. Odpuščanj ni bilo, v skladu z načrtovanimi vlaganji in povečevanjem obsega proizvodnje bomo tudi v prihodnje zaposlovali, in sicer v celotni verigi oziroma na različnih področjih, od proizvodnje krmil, t. i.
žive proizvodnje, vzdrževanja in logistike, potrebovali pa bomo tudi najrazličnejši strokovni kader za področje kontrolinga, prodaje in še kje. Primarno iščemo kader v domačem okolju, iz katerega že tako prihaja okoli 90 odstotkov vseh zaposlenih, pri tem nam pomagajo različne institucije oziroma organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s tovrstnimi storitvami. Če pa ustreznega kadra glede na potrebe v domačem okolju ne najdemo, ga seveda iščemo širše.«
SD
Foto: CG
Foto: UM
Foto: CG
petek • 6. septembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Gorišnica • Vrtec že leta premajhen
Pred vrati ostalo 17 otrok
Vrtec pri Osnovni šoli Gorišnica je za 181 otrok, ki ga v novem šolskem letu obiskuje, pretesen. Trije oddelki namreč že tretjo leto zapored gostujejo v učilnicah tamkajšnje osnovne šole. O tem, kako resen je problem prostorske stiske, pa priča še podatek, daje brez vrtčevskega varstva letos ostalo 17 otrok.
Foto: MH
Otrok je vse več, vrtec pa že leta premajhen ...
»V letošnjem letu imamo 181 otrok v desetih oddelkih, 17 otrok pa je še ostalo na čakalni listi. Ocenjujemo, da bi dodatno lahko odprli še en oddelek vrtca, ampak zato enostavno nimamo ustreznih prostorskih pogojev,« je prostorsko stisko pojasnil ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak. Kot nam razkaže, tri vrtčevske skupine že tretje leto zapored gostujejo v pritličju osnovne šole, ki ga z vrtcem povezuje hodnik.
Vse več otrok
Po njegovih besedah število vrtčevskih otrok narašča že od leta 2011. »Vsako leto povečujemo število oddelkov - razen zadnja tri leta ostajamo na desetih oddelkih, ker je to tisti maksimum, ki ga s temi prostorskimi pogoji lahko dosežemo. Igralnice so se tako počasi širile v poslopje šole, pred tremi leti pa smo v sklopu nadgradnje šole zgradili povezovalni hodnik ter tako povezali šolo z vrtcem. Prostorske potrebe se sicer tudi v prihodnje kažejo v smeri, da je širitev vrtca nujno potrebna. Občina Gorišnica je namreč zelo aktualna za mlade družine. Veliko je priseljevanja, gradijo se večstanovanjski objekti, ki so po večini že zasedeni ...,« je povedal Šilak in dodal, da se posledično povečujejo potrebe tako po predšolskem kot tudi šolskem izobraževanju.
V šolskem objektu predšolski otroci
Kljub temu da trije vrtčevski oddelki gostujejo v šolskem poslopju, pa ravnatelj meni, da zagotavljajo dobre pogoje za izvajanje predšolske vzgoje ter da otroci niso v ničemer prikrajšani: »Da lahko zagotovimo primerne pogoje za otroke, smo v šolsko poslopje namestili izključno predšolsko skupino otrok, ki je tako na istem traktu kot prvošolčki. Kar se tiče igralnih površin, imajo vrtčevski otroci, ki gostujejo v šolskih prostorih, podobne pogoje kot otroci v vrtčevski stavbi, saj imajo tudi oni izhod iz igralnic na prosto. Zelenih površin imamo dovolj. Sanitarije so tako v vrtcu, ki je sicer s šolo povezan s povezovalnim hodnikom, predšolski otroci pa imajo na voljo prav tako sanitarije v šolski stavbi skupaj s prvošolčki.«
Razširitev vrtca šele v roku treh let
Prostorske stiske se zavedajo tudi na tamkajšnji občini. Glede na to, da je v prihodnje pričakovati še večje število vrtčevskih in tudi šolskih otrok, je po besedah župana Jožefa Kokota razširitev vrtca nujna. »Računam, da nam bo v prihodnjih treh letih uspelo urediti to problematiko. Poskušali se bomo dogovoriti s pristojnim ministrstvom in pridobiti sofinancerska sredstva za dograditev vrtca. Na ta način bomo sprostili tudi prostore v šoli, kjer prav tako pričakujemo večje število učencev. Vsekakor bomo delovali v tej smeri, kajti vemo, kakšna je situacija,« je še dodal župan.
Monika Horvat
Foto: MH
Trije vrtčevski oddelki gostujejo v prostorih osnovne šole.
Juršinci • Ponedeljkov dež letos že petič poplavil cesto in nanosil kupe blata
"Naj ob vsakem dežju čakamo z lopato?"
Prebivalci hiš pod šolo in vrtcem se pritožujejo nad slabo izvedenim odvodnjavanjem pri obeh občinskih objektih, zaradi česar naj bi ob vsakem večjem dežju poplavilo cesto in nanjo naneslo kupe blata. Županu očitajo neodzivnost, ta pa očitke zavrača, češ da so bila vsa dela izvedena pravilno in da ob vse pogostejših neurjih ni mogoče vseh cest počistiti v eni uri.
Nedeljkovi stanujejo pod juršin-skim vrtcem, cesta, ki vodi mimo njihove hiše, pa je zadnje čase ob vsakem večjem deževju poplavljena in blatna. Viktor Nedeljko pravi, da se je stanje izrazito poslabšalo po tistem, ko so obnavljali cesto in odvodnjavanje očitno ni bilo prav izvedeno. »Že takoj smo opozarjali, da so kanali preplitki in cevi preozke ter da bodo zaradi tega težave, a nismo bili slišani, saj so bila dela dokončana brez popravkov. Naše napovedi so se žal izkazale za resnične, saj je cesto dejansko že po prvem deževju poplavilo. Poleg tega zdaj voda s šolskega igrišča in od vrtca ne teče v kanalizacijo, ampak se izteka na sosedovo njivo, od tam pa potem ob nalivih z zemljo vred pristane na cesti.«
Gasilci se na klice niso odzvali, župan s tem nima nič
V ponedeljek se je zgodba letos ponovila že petič, je ogorčen. »Takoj ko se je ulilo in poplavilo cesto, je žena klicala obe prostovoljni gasilski društvi, ki ju imamo v občini, a se nihče ni oglasil, na župana Alojza Kaučiča pa se ni obrnila, ker je že večkrat dejal, da s tem nima nič, da so za take stvari zadolženi gasilci, kar je ob neki priliki zapisal tudi v občinskem glasilu. Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo se čiščenja vode in blata lotili sami, kot že tolikokrat doslej. Lani smo čistili enkrat, saj ni bilo večjih neurij, predlani pa pet- do šestkrat. Vedno je zraven tudi Aleš Kovačec, lastnik njive, s katere odnese zemljo, ki se čuti krivega za nastale neprijetnosti, čeprav dejansko ni kriv, da so odpadne vode iz občinskih objektov speljane na njegovo njivo. Kriva je občina.«
Kdor ne more počakati, naj pač čisti sam
Že pred časom je k sebi povabil juršinskega župana in mu predstavil problem, a brez uspeha. »Pokazal sem mu, kaj in kje so stvari narobe narejene, pa je samo vztrajal pri tem, da je bila obnova izvedena v skladu z zahtevanimi standardi in da se proti višji sili ne da. Občani torej nismo vredni, da bi nas poslušal. Tako ravna ob vsaki težavi, on je župan, tako je in bo, kot on reče. In ne preostane nam drugega, kot da smo ob vsakem dežju z lopato v roki pripravljeni na čiščenje.«
Župan Kaučič ostro zavrača kritike
Da je vse skupaj daleč od kritičnega, pa miri župan Kaučič. »Nikakor ne drži, da smo neodzivni, ne gasilci ne jaz. V ponedeljek je začelo deževati okrog šestih zvečer, z gasilci iz Gabrnika in Grabšinskega brega smo bili kmalu zatem na terenu. Če v tako kratkem času pade toliko dežja kot ta ponedeljek, je povsem iluzorno pričakovati, da
Cesto pod juršinskim vrtcem je letos že petič poplavilo.
bodo gasilci 30 kilometrov cest v občini počistili v eni uri. Gasilci so morali črpati celo kleti po hribih,
ker jih je zalilo. Ljudje so razvajeni, treba je malo potrpeti, na koncu smo še zmeraj vse počistili.«
Foto: Tanja Nedeljko
Foto: Tanja Nedeljko
Na župana letijo očitki, da prenova ceste ni bila izvedena pravilno.
Kdo naj čisti blato s cest: bližnji stanovalci ali gasilci?
Foto: Tanja Nedeljko
Ostro zavrača tudi očitke o slabo izvedeni prenovi ceste in od-vodnjavanju, ki naj bi bilo speljano na njivo. »To so neumnosti. Dela so bila opravljena korektno, žal pa je do zadnjega naliva prišlo v času, ko so njive sveže preorane in je zemljo lažje odneslo z njih. Čeprav blatna, je bila omenjena cesta ves čas prevozna. Ponavljam, bodimo strpni in ne tako občutljivi, ceste bodo ob takih nalivih, ki jih bo glede na podnebne spremembe očitno vse več, počiščene takoj, ko bo mogoče. Če pa kdo ne more počakati na gasilce, naj jih pač čisti sam, ne vem namreč, kaj naj še drugega rečem.«
Senka Dreu
Brezskrbno uživaj v mladosti
SKLENI NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA MLADE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI
NIKOLI SAMI
SAVA
ZAVAROVALNICA
6 Štajerski
V središču
torek • 3. septembra 2019
Slovenija • Zakon o nepremičninskem posredovanju razburja agencije
V veljavi sprememba zakona za najem stanovanja
10. avgusta letos je začela veljati novela zakona o nepremičninskem posredovanju.
Foto: M24
Ta med drugim posrednikom omejuje provizije pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti (to je doslej veljalo le za prodajo) oziroma ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Obenem določa, da strošek posredovanja pri najemih plača le najemodajalec in ne več tudi najemnik. Nepremičninske agencije so na okopih: zadeve bi moral regulirati trg sam, ne pa politika.
Spremembe zakona o nepremičninskem posredovanju določajo pravila za oddajanje, kot so doslej veljala za prodajo; omejujejo provizijo za posredovanje, ki ne sme biti več kot štiri odstotke pogodbene vrednosti. Za nepremičninske agencije je to nesprejemljivo, kratila naj bi se jim gospodarska pobuda, obenem pa trdijo, da se jim najemni posli ne bodo več splačali. Rezultat tega naj bi bil, da bodo opravili manj poslov, najemniki pa ne bodo imeli pravne varnosti, ki jo imajo v primeru, ko posel sklenejo preko posrednika.
»Te spremembe so nesmiselne!«
„Razlog teh ukrepov, ki so jih sprejeli na pobudo Levice, je zgolj po-pulistične narave, rešili pa ne bodo ničesar. Sprejete spremembe so nesmiselne. Zaslužek so omejili branži, obenem pa sami sebi, državi, ki bo pobrala manj davka. To, kar so sprejeli, je enako, kot bi gostincu rekel, da lahko kavo zaračuna le en evro. Ceno vedno določata ponudba in povpraševanje in prav je, da te zadeve regulira trg ne pa politika. Pa še: na Hrvaškem je posredovanje omejeno na 6 % vrednosti nepremičnine (ter davek), v Italiji 7 %, v Sloveniji pa 4 %," pravi Aljaž Čerček, iz podjetja Nepremičnine Ptuj, d. o. o.
Ob tem dodaja, da imajo različne agencije različne pogoje posredovanja, da pa bo malokatera pripravljena posredovati pri oddaji nepremičnin in delati za pičlih 100 evrov provizije: „Dela ni malo, vsaj tisti, ki smo resni, vložimo veliko truda v to, da pripravimo dober oglas in najdemo pravega najemnika."
Provizija za prodajo ostaja 4 %
Zakonsko maksimalna dovoljena provizija pri prodaji ostaja nespremenjena: 4 % vrednosti nepremičnine. Ni odvisna od drugih dejavnikov, tudi od tega ne, koliko dela vloži agencija v prodajo, pač pa zgolj od same vrednosti nepremične.
Najemnine niso visoke zaradi posrednikov, ampak zaradi pomanjkanja stanovanj
Čerček še dodaja, da cene najema niso visoke zaradi posrednikov, pač pa so posledica dejstva, da je stanovanj premalo in da ponudba ne sledi povpraševanju. Šele ko bo ponudba večja, bodo vzpostavljeni pogoji, da bodo tudi cene najemnin padle.
V prepričanju, da jim je s temi spremembami omejena pravica, so številne nepremičninske družbe vložile pobudo za ustavno presojo nekaterih določil Zakona o nepremičninskem posredovanju.
Na drugi strani pa v Levici menijo, da bodo z omenjenimi ukrepi zaščitili najbolj ranljive sloje prebivalstva in povečali dostopnost stanovanj.
Že doslej se je velik del poslov, povezanih z najemi, zgodil mimo posrednikov, neposredno med najemnikom in najemodajalcem.
Dženana Kmetec
Storitev plača le naročnik
Po novem najemnikom ni treba več plačati provizij za posredovanje nepremičninskim agencijam, ta strošek bo v celoti breme najemodajalca. Plačilo provizije v višini dveh mesečnih najemnin je bilo pogosto razdeljeno: ena na najemnika in ena na najemodajalca.
Ptuj • Katere so najdražje nepremičnine, ki se prodajajo na Ptuju
Več sto tisoč evrov vredn
S cenami nepremičnin se Ptuj in okolica nikakor ne moreta primerjati z Ljubljano ali < nadstandardnih, modernih hiš ter še bistveno več poslovnih in gostinskih lokalov, za kc nočni klubi, hoteli... marsikaj je naprodaj.
Število oglasov tako stanovanjskih hiš kot objektov, ki imajo poslovno namembnost, je na spletu zelo veliko. Ponudba je pestra. Pregledali smo enega največjih spletnih oglasnikov Bolha.com in poiskali nekaj zanimivih, precej dragih nepremični, ki se trenutno prodajajo. Sodeč po tem oglasniku je ta hip najdražja nepremičnina, ki se na Ptujskem prodaja, industrijsko skladišče v Slovenji vasi. Cena je 1,5 milijona evrov za objekt, površine 3.230 m2. Ponujajo tudi možnost nakupa zemljišča. Zraven tega je postavljen še en objekt, ki se prav tako uporablja kot skladišče, nekoliko manjši, površine 1.302 m2, skladišče, ki ima postavljeno ceno 842.000 evrov.
Naprodaj kar dva hotela
Za vrtoglavi milijon evrov lahko kupite zazidljivo zemljišče, površine 25.000 m2, na elitni lokaciji v Rabelčji vasi.
990.000 evrov pa želijo lastniki za trizvezdični hotel v Podlehniku ob jezeru oz. ribniku. Ta obsega 55 ležišč, dva apartmaja s 4 ležišči ter 2 ribiški sobi s po dvema ležiščema. V jedilnici je na voljo 80 sedišč ter 30 sedišč v prostoru s točilnim pultom. Hotel je na zemljišču velikosti 28.453 m2. Ob hotelu je tudi ogromen ribnik.
Na našem območju je naprodaj še en hotel, in sicer v samem centru Ptuja. Cena za stavbo, v kateri deluje Park hotel v Prešernovi ulici, znaša 950.000 evrov. Turistični počitniški objekt, ki je tik pod gradom in je bil pred leti celovito adaptiran, meri 600 m2.
V strogem centru Ptuja ponujajo objekt, v katerem deluje trenutno kitajska trgovina. Cena za ulični lokal v peš coni pa je 800.000 evrov.
Meri 780 m2 površine, zgrajen je bil leta 1980. Trgovina se prodaja z najemniki kot dolgoročna investicija, ponujena pa je tudi možnost, da se ti izselijo iz objekta. Zanimivo: medtem ko ena nepremičninska agencija ta objekt prodaja za 800 tisočakov, je cena na drugi kar 200.000 evrov nižja.
Za tiste, ki jih bolj zanima lokacija ob trgovskih centrih, so na voljo trije poslovni prostori, v katerih obratujejo trgovine, v enem izmed centrov. Cena zanje pa je 600.000 evrov.
Za 50.000 evrov več pa se v neposredni bližini trgovskih centrov prodaja poslovno-stanovanj-ski objekt na Ormoški cesti. Ta je sestavljen iz dveh delov, starejšega, grajenega leta 1924, ter novejšega, grajenega leta 1996, ki sta med seboj povezana. Starejši objekt meri 186 m2, trenutno v njem deluje gostilna (Lužnik), v prvem nadstropju pa je trisobno stanovanje ter manjše stanovanje, ki se oddaja. Novejši objekt meri okrog 336 m2, v njem je vhod v bife ter prostor za goste, z dodatnim izhodom na dvorišče, več trgovskih lokalov ter večji poslovni prostor v prizidku. V prvem nadstropju sta dve večji stanovanji, v mansardi pa deset sob, s skupno kuhinjo ter večnamenskim prostorom.
Stavbe, kjer so ali še poslujejo Tenzor, Ring, Knezov ribnik, Črtica vse je naprodaj
590.000 evrov je cena za poslovni prostor na Mariborski cesti, v katerem deluje podjetje Tenzor. Letnica gradnje omenjene poslovne stavbe je 1999, stoji pa na stavbnem zemljišču v skupni izmeri 1.248 m2.
Na drugem koncu mesta, v bližini centra Ptuja, se prodaja še en dobro poznan poslovni objekt, grajen leta 1995. V pritličju objekta je gostinski lokal v obratovanju, v zgornjih prostorih pa so prostor za trening boksa (nekdanji Boks klub Ring Ptuj), tuš kabine in slačilnice ter sanitarije. Cena pa: 470.000 evrov za objekt, ki meri 270 m2 uporabne površine.
Le nekaj sto metrov naprej, po cesti, ki vodi do Grajene, je naprodaj še ena poslovna stavba. Ob regionalni cesti Ptuj-Maribor ponujajo poslovni objekt, ki je primeren za več dejavnosti (gostilna, trgovina, delavnica, servis ...). Gostinski lokal (Žaga) obratuje, velikost tega dela je 117 m2, preostalih 218 m2 pa so skladišče in delavnice. Cena je 310.000 evrov.
Na spletnem oglasniku je tudi stavba na Cvetkovem trgu, tik ob mestnem kinu. Poslovni objekt se prodaja za 350.000 evrov, spodaj je nočni lokal, v pritličju in nadstropju pa poslovni prostori; več pisarn, barov, lokalov ... Kot je navedeno v oglasu, je v mansardi možno izdelati še deset stanovanj.
Dalj časa se neuspešno prodaja tudi občinska stavba, nekdanja „rdeča šola" na Raičevi. Trenutno pa znižana cena zanjo znaša 358.000 evrov.
Okrog 300 tisočakov pa želijo lastniki iztržiti za še nekaj poslovnih objektov na Ptuju in v okolici.
Na prepoznavni, frekventni lokaciji v Novi vasi, ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, je naprodaj poslovni objekt z letnico izgradnje 1988. V njem je obratoval lokal Mark, v mansardi so še pisarne, stavba pa je bila prenovljena pred dobrimi desetimi leti. Cena zanjo z zemljiščem znaša 298.000 evrov.
Na prav tako frekventni lokaciji, na Vičavi, se za 295.000 evrov pro-
300.000 evrov je cena za Knezov ribnik, priljublj
V centru Ptuja je naprodaj tudi Park hotel. Cena
petek • 6. septembra 2019
V središču
Štajerski	7
[i hoteli, ribnik, poslovni objekti ...
obmorskimi mesti, pa vendar je tudi na našem območju nekaj objektov, kijih ponujajo po vrtoglavih cenah. Naprodaj je precej itere želijo lastniki iztržiti precej visoke zneske. Objekti, v katerih so ali še delujejo priznane gostilne, bifeji, pomembna podjetja,
Foto: CG
eno gostišče z bogato tradicijo.
"	Foto: ČG
;m se prodaja za 990.000 evrov
daja še en zanimiv objekt, v katerem je nekoč deloval nočni klub, danes pa Sladka kavarna. Gre za samostojno hišo s poslovnimi prostori. Kavarna je opremljena z veliko teraso, urejenim parkiriščem, zelenico, otroškimi igrali, dostopno klančino za invalide in vozičke. V mansardi je tudi stanovanje. Stavba, s pripadajočim zemljiščem 1181 m2, meri 236 m2.
Natanko 300.000 evrov pa je cena za Knezov ribnik, priljubljeno gostišče z bogato tradicijo. Objekt meri 596 m2, obdaja pa ga neokrnjena narava in ogromno, skoraj 8.000 m2 veliko zemljišče.
Kako pa je z
nadstandardnimi
hišami?
Pol milijona evrov je cena za najdražjo hišo na Ptuju, ki jo številni poznajo kot „Resnikovo vilo". Na izjemni lokaciji, s pogledom na ptujski grad in jezero, je hiša, grajena leta 1999, ki meri 425 m2 skupne površine in je registrirana kot stanovanjsko-poslovni objekt.
Kot navaja prodajalec, hišo odlikujejo izjemna lokacija, gradnja z visoko kakovostnimi materiali in odlična prostorska razporeditev.
Istega leta je bila zgrajena tudi hiša, ki se prodaja na vrhu griča v Rabelčji vasi za 490.000 evrov. Obsega tri etaže in meri 465 mi, krasi pa jo tudi bazen. Tudi nova hiša, ki ima ceno 360.000 evrov in je 5 kilometrov iz Ptuja, je opremljena z bazenom.
Kako hitro se drage nepremičnine na Ptujskem prodajo?
Glede na ponudbo je jasno, da je na Ptuju kar nekaj objektov, tako stanovanjskih kot poslovnih, ki so namenjeni petičnežem z debelimi denarnicami. Enako zgovorno pa je tudi dejstvo, da se večina teh objektov ponuja že dalj časa. Čeprav so številni lastniki prepričani, da so vredni svojega denarja oziroma postavljene cene, se nekateri prodajajo tudi po več let. Zakaj?
Aljaž Čerček iz nepremičninske agencije Nepremičnine Ptuj ugotavlja, da se prodajo praktično vsa zemljišča in objekti, ki imajo realno postavljeno ceno. Ob tem pa opozarja, da lastniki nemalokrat pretiravajo s postavljanjem cen ter tudi, da kot nadstandardne oglašujejo objekte, ki to dejansko niso: „Tre-ba je ločiti lepo in urejeno od nad-standarda. Sam redko uporabljam to besedo, ker je odvisna od številnih karakteristik: posebnih materialov, tehnike gradnje, lokacije ..."
Čerčkove izkušnje kažejo, da je drage nepremičnine, sploh na našem območju, bistveno težje prodati kot ugodna stanovanja, ki jih primanjkuje: „Obenem pa je treba
Pol milijona evrov je cena za najdražjo hišo na Ptuju, ki jo številni poznajo kot „Resnikovo vilo".
vedeti, da je cena na oglasu v primeru dragih objektov precej višja od tiste, ki jo na koncu prodajalec iztrži. Oglaševana in realizirana cena se pri dragih nepremičninah precej razlikujeta. Medtem ko je pri recimo stanovanjih povečini ta razkorak bistveno manjši in se prodajo za približno enako ceno, kot se jih ponuja."
Čerček ugotavlja še, da se težje prodajo dragi stanovanjski kot po-
slovni objekti, ob tem pa: „Na našem koncu se, kar se tiče prodaje dragih nepremičnin, malo dogaja. Ne moremo se niti približno kosati z Ljubljano ali morjem. Velikokrat je težava tudi to, da je videnje lastnika in kupca na določeno nepremičnino povsem drugačno. Vse je odvisno od perspektive. Na koncu pa tako trg sam oddela svoje."
Dženana Kmetec
Za 830.000 evrov ogromno posestvo v Krčevini pri Vurberku
Niso vrtoglave cene zgolj poslovnih, gostinskih in stanovanjskih objektov. Za skoraj neverjetnih 830.000 evrvo lahko kupite veliko kmetijo v naselju Krčevina pri Vurbreku. Celotno posetsvo meri kar 33,5 hektarjev, na njem pa so večja gospodarska poslopja in hiše. Na ogromnem posestvu je tudi 133.642 m2 sadovnjakov, 154.111 m2 vinogradov, 9149 m2 pašnikov, 6.518 m2 poti in obračališč in še 3.928 m2 gradbenih parcel z zgrajenimi objekti, ter približno 3.106 m2 gozdov.
Pol manjše posestvo v istem naselju v izmeri 15,5 hektarja (154.625 m2) se prodaja za 375.000 evrov. Na posestvu je starejša stanovanjska hiša v viničarskem stilu, gospodarsko poslopje in 2.250 m2 zazidljivega zemljišča. Po posesti se prav tako raztezata sadovnjak in vinograd.
Za obe omenjeni posestvi velja, da ob vsem naštetem ponujata fantastičen razgled na celotno Dravsko in Ptujsko polje, od Pohorja do obrnokov Haloz.
Krčevina pri Vurberku
Foto: CG
8 Štajerski
Turizem
petek • 6. septembra 2019
Slovenija • Hrvaški podjetnik služi s policijo
Hrvaški varuhi meje v bazenu, naši v kontejnerjih
Slovensko mejo varujejo policisti in vojaki iz vse Slovenije. Vojake bodo nastanili kar v zabojnike. Njihovi kolegi na Hrvaškem pa medtem uživajo v vilah z bazenom.
I
Prejšnji teden je Slovenska vojska v občini Črnomelj postavila zasilno bazo in v njej namestila tudi 14 bivalnih zabojnikov. Na slovenski meji namreč policistom vsak dan pomaga tudi 150 vojakov, v kratkem naj bi se jim jih pridružilo še 25. Ti se na opravljanje svoje dolžnosti vozijo z vseh koncev Slovenije, tistim, ki prihajajo z vzhoda, vožnja vzame dnevno tudi po štiri ure in več. Tako so se odgovorni odločili v Črnomlju na parkirišču pri gasilskem domu postaviti začasno bazo, v njej pa postaviti tudi 14 bivalnih kontejnerjev, v katerih bo lahko nameščenih do trideset vojakov. V zabojnike na bi se vojaki vselili te dni.
Postelja in višja plača
Bivanje v takem zabojniku je vse prej kot prijetno. Prostora je malo, ker so kontejnerji nameščeni tesno drug poleg drugega, pa je v njih tudi izredno malo svetlobe in slabo prezračevanje. Da bi vojska spodbudila pripadnike naših oboroženih sil za odhod v Črnomelj, jim ponuja tudi 19-odstotni bonus k plači. Policisti so kot pomoč za opravljanje nadzora državne meje tja napoteni iz svojih enot, in kot so nam pojasnili pristojni na policiji,
Željko Oreškouic Macola je večji del svojega premoženja zaslužil z gostišči ob magistralni cesti, ki pelje skozi Liko. Zdaj investira v turizem, zagnal pa je tudi proizvodnjo lesenih hišk, saj so mu, kot je dejal, slovenske predrage.
trenutno ni potrebe po organiziranem bivanju. Če bi se taka potreba pojavila, pa imajo policistii v skladu z veljavnimi pravilniki možnost dodelitve samske sobe ali ležišča v samski sobi.
Čez mejo luksuz z bazenom
Čisto drugače pa se godi varuhom meje na Hrvaškem. Medtem ko so pri nas letos pri nezakonitem prehodu meje ulovili okoli 10.000
ljudi, jih naši sosedje samo na področju naravnega parka Plitvice prestrežejo okoli 500 na dan. A po trdem delu se lahko hrvaški policisti dodobra spočijejo v novih luksuznih lesenih hiškah.
Policiji je namreč svoje namestitve ponudil znani hrvaški podjetnik iz Like Željko Oreškovič Macola, ki je ob Plitvičkih jezerih lani odprl kamp s trinajstimi bungalovi, letos pa še naselje luksuznih lesenih hišk, ki bo prav tako namenjeno policistom. Skupaj naj bi v njegovih namestitvah, kamor sodita tudi restavracija in bazen, bivalo že okoli 200 policistov. Hrvaški mediji
so znanega podjetnika, ki je še lani na veliki zvon obešal, kako bodo njegova turistična naselja pripomogla k turistični ponudbi Plitvic, povprašali, zakaj je zamenjal ciljno skupino gostov. Odgovor je bil presenetljiv. »Turisti prihajajo le v sezoni, policisti pa bodo tu celo leto,« je pojasnil razvpiti Macola, ob tem pa dodal še, da hrvaška vlada plačuje po policistu, in ne za zakup celotnega naselja. Hrvaški mediji predvidevajo, da gre za dober posel, čeprav Oreškovič ni želel razkriti, koliko zasluži pri poslovanju z vlado in policijo.
Žiga Kariž
Ptuj • Muzej, občina in ZVKDS iščejo skupne rešitve za ureditev
Naslednjo pomlad na kavo pod grad
Ptujsko-ormoškem muzeju naj bi začetek naslednje sezone prinesel kar nekaj pomembnih novosti. Če bo šlo vse po planu, bo naslednje leto pod gradom ponovno obratoval gostinski lokal, opremljen s sanitarijami za obiskovalce, kijih zdaj sploh ni. Pot do gradu pa bo končno vodila po stopnicah in ne drseči travnati in nevarni podlagi.
Urediti grajski kompleks, posodobiti zbirke in realizirati novo arheološko razstavišče z depoji so le nekatere izmed nalog, ki si jih je ob svojem prihodu v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zastavil direktor Aleksander Lorenčič. Pot do tja in celostne realizacije vsega navedenega bo najbrž še dolga, obenem pa se postavljajo vedno novi izzivi.
Med trenutne kratkoročne cilje sodi tudi ureditev poti na grad s parkirišča pod gradom. Trenutna pot je neprimerna, drseča in nevarna za obiskovalce. Praktično so si jo po travnati površini s hojo utrdili sami, kot bližnjico. Loren-čič zagotavlja, da so na dobri poti, da jim uspe zadevo urediti. S predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor, MO Ptuj oziroma z županjo Nuško Gajšek že potekajo razgovori. „Dogovorili smo se, da se
izdela projektna naloga za ureditev prostora ob parkirišču, zavod bo nato podal smernice in pogoje za umestitev premičnega objekta pod gradom z gostinsko ponudbo in sanitarijami. Obenem naj bi se uredila pot na grad, in če bo vse potekalo v skladu z dogovorom, računamo, da bo odprtje naslednje leto ob začetku sezone," pojasnjuje Lorenčič.
Nekateri še zmeraj živijo kot graščaki; nameravajo jih izseliti in prostore nameniti za muzejsko dejavnost
V skladu s konservatorskim načrtom, ki ga pripravlja restavratorski center ZVKDS v sodelovanju z mariborsko enoto zavoda, so v muzeju predvideli tudi nove vsebine v stolpih na gradu, na Raičevi 7, žitnici, konjušnici ipd. V objektu na Raičevi 7 si muzej želi, da bi se uredili vstopna točka na grajski kom-
Lokal na zgornjem dvorišču obratuje
pleks, info točka, muzejska blagajna, muzejska trgovina in ureditev sanitarij. To je prej kot ne dolgoročni cilj, kratkoročno pa bo poleg dokončanja konservatorskega na-
črta treba zagotoviti nadomestna stanovanja oziroma izseliti stanovalce, ki še živijo v tem objektu. Ta je sicer v izjemno slabem stanju. O tem prav tako potekajo razgovori
na relaciji muzej, občina in ministrstvo. Stanovalci so sicer nastanjeni še v dveh grajskih stolpih, kjer je prav tako predvidena druga vsebina. Kar zadeva muzejsko dejavnost in težave s pomanjkanjem ustreznih razstaviščnih prostorov, vidijo v muzeju rešitev tudi v sanaciji nekdanje žitnice, kjer bi lahko med drugim imeli stalne razstave, občasno razstavišče, depojske in delovne prostore.
Kaj pa grajska restavracija?
Nekdanja konjušnica je idealna za gostinsko dejavnost.
Stopnišče naj bi uredili že kmalu.
Tednik iz leta 1958 priča o večni aktualnosti zgodovine. Pred 61 leti so naši kolegi poročali o tem, kako bi Ptuj na spodnjem dvorišču nujno
potreboval restavracijo. Takrat so zapisali, da se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, kako urediti objekt, ki bo primeren grajski stavbi. Smo danes končno korak bližje temu, da v prostorih nekdanje konjušnice (ponovno) zaživi restavracija?
V	muzeju menijo, da so prostori nekdanje konjušnice idealni za umestitev gostišča z neprekoslji-vim razgledom na Ptujsko polje, Haloze, Boč, Donačko goro ... Za objekt nekdanje konjušnice je muzej v okviru konservatorskega načrta predvidel naslednje: izselitev muzejske blagajne in trgovine v objekt na Raičevi 7, izselitev zbirke mask (preselitev v žitnico), prostore bi tako lahko namenili za gostinsko dejavnost z večnamenskim prireditvenim prostorom, obenem pa primerno uredili spodnjo grajsko (t. i. topovsko ploščad) in razgledno ploščad. Na zgornjem grajskem dvorišču je sicer urejena gostinska dejavnost.
V	muzeju si želijo, da bi se nekateri postopki hitreje odvijali in bi lahko hitreje prišli do zastavljenih ciljev. Lorenčič kljub temu poudari, da se v okviru danih zmožnosti dela precej, letos je še tako predvidena sanacija tretjega mitreja, menjava oken na naslovu Na gradu 4, izvedli bodo zasaditev pod saniranim obzidjem, teče pa tudi projekt nadaljnje sanacije grajskega obzidja.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
petek • 6. septembra 2019
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Letos odkupljenega bistveno manj okroglega lesa kot lani
Letos precej nižje cene hlodovine
Letošnje leto je za odkupovalce lesa bistveno slabše kot lansko, saj je odkupa bistveno manj kot lani. Odkup je že vse leto nižji od lanskega leta, rekordno slab pa je bil junija, ko je bilo odkupljenega kar 39 % manj lesa iz zasebnih gozdov kot junija 2018.
Vzrokov za to je več, je pojasnil Gregor Godec, ki se ukvarja z odkupom lesa. Najprej je izpostavil, da žage odkupujejo manj okroglega lesa, se pravi hlodovine, ker je bilo lani po Godčevih besedah poseka preveč in imajo žage polne zaloge. Posledično, ker je bilo lani več poseka, »slovenski kmetje niso potrebovali denarja in so zato letos manj sekali«, je pojasnil. Velik vpliv na odkup ima po Godčevem mnenju tudi lubadar, ki je po njegovih besedah napadel že 90 % gozdov na Pohorju.
Septembra se sicer začne glavna sezona za sekanje listavcev, a da bi prišli do takšnih vrednosti kot v preteklih letih, je malo verjetno. Godec je ob tem dodal, da je bilo sicer spomladi posekanega dosti hrasta in jesena, a sta zaradi velikih zalog na žagah dosegla nizko ceno. Enako se bo po njegovem prepričanju zgodilo z jesensko sečnjo, ko bo zaradi zalog cena prav tako nižja kot prejšnja leta.
Rekordno leto 2016
Na gozdarskem inštitutu so izpostavili, da je bil leta 2016 odkup iglavcev rekorden in je presegel milijon kubičnih metrov, in dodali, da je ta rekordni posek povzročil logistične težave pri prodaji lesa in dodaten pritisk na cene. Prav tako so poudarili, da je odkup iz zasebnih gozdov odraz proizvodnje v gozdovih. »Proizvodnja okroglega lesa v letu 2016 je bila pod močnim vplivom sanitarnega poseka zaradi gradacije (prenamnožitve) podlubnikov - v začetku leta še pod vplivom sanacije napadenih dreves iz leta 2015. Iz podatkov se že nakazuje zmanjšan obseg poseka listavcev, ki je bil v letih 2014 in 2015 zaradi sanacije škod ob žledolomu izjemen.«
GašperPetovar
Odkup lesa od leta 2014
Podatki statističnega urada kažejo, daje bilo leta 2014 odkupljenega za 42,6 milijona evrov lesa, kar je 18 odstotkov več kot leta 2013; leta 2015 seje odkup še povečal na vrednost 49,3 milijona evrov, leto 2016 pa je bilo glede odkupa še boljše - vrednost odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov seje namreč povzpela že na 65,8 milijona evrov. Leto pozneje pa je sledil padec, vrednost odkupljenega lesa iz zasebnih gozdov je bila 57,6 milijona evrov, lani je bil odkupljeni les iz zasebnih gozdov vreden 59,7 milijona, letos pa je bilo do junija odkupljenega le za 27,7 milijona evrov lesa.
Slovenija • Razpis za namakalne sisteme
Na voljo 3 milijone evrov
Kmetijsko ministrstvo je konec avgusta objavilo 3. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Razpisanih je 3 milijone evrov nepovratnih sredstev.
Cilj javnega razpisa je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, hkrati pa tudi zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Skupni obseg razpisanih sredstev znaša 3 milijone evrov, sredstva pa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja RS 2014 - 2020, natančneje iz podukrepa 4.3 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva.
Ključni pogoj za pridobitev sredstev je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom. Upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa so zato tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izgradnjo namakalnega sistema.
sm
Foto: M P
Foto: M24
Podravje • Začele so se trgatve zgodnjih vinskih sort
Obeta se dober vinski letnik
Haloški in slovenjegoriški vinogradi bodo letos dali razmeroma veliko grozdja, ki bo, kot kaže, kakovostno, ponekod celo vrhunsko. Kjer je padala toča, pa bo zaradi ugodnega vremena škoda manjša od napovedane, saj so se poškodovane jagode posušile in odpadle ter niso povzročile gnitja celega grozda.
Trgatve zgodnjih vinskih so se že ali pa se bodo v kratkem začele. Zanimalo nas je, kako kaže s kakovostjo in količino letošnjega grozdja, še posebej po škodi, ki so jo tudi v vinogradih povzročila julijska neurja s točo.
»Začele so se predvsem trgatve zgodnjih sort za penine, intenzivnejše trgatve pa sledijo po 15. septembru. Tam, kjer je bilo veliko toče, bo seveda letina slabša, na splošno pa so ocene dobre, kaže, da tako količinsko kot po kakovosti, tudi neke hujše bolezni se na srečo niso razvile,« pravi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »V primerjavi s prejšnjimi leti grozdje zamuja za deset do štirinajst dni, kar pomeni, da dozoreva normalno, saj je prehitevalo v prejšnjih sezonah. Glede dozorevanja grozdja so nekoliko v prednosti haloški vinogradi, kjer so pač toplejša tla. V prleškem vinarstvu Puklavec Fa-
Začele so se trgatve zgodnjih vinskih sort, sredi septembra jim sledijo redne trgatve.
Saga o viških ormoškega grozdja ima dva konca
Viški ormoškega grozdja, ki se jim je največji slovenski vinar Puklavec Family Wines iz Ormoža odrekel iz poslovnih razlogov, saj zmanjšuje tako odkup grozdja kot tudi proizvodnjo vina v svoji kleti, še vedno ostajajo, Kmetijska zadruga Ptuj pa zanj že od lani neuspešno išče kupca. Direktor zadruge Branko Valenko je pred časom povedal, da sicer še niso obupali, a da vse kaže, da bo nekaj grozdja vendarle ostalo. »Še vedno ni nič novega, še naprej iščemo in se pogovarjamo s kletmi vse do Goriških brd, toda grozdja je letos veliko in kleti so polne. Sreča je edino, da zdaj ne govorimo več o 700 tonah odvečnega grozdja, ampak le še o 450 tonah, kar je sicer še vedno veliko, a vendar manj od napovedi.«
Položaj ormoških vinogradnikov, ki bodo letos očitno ostali brez kupca za svoje grozdje, je komentiral tudi Maksimiljan Kadivec, glavni enolog Ptujske kleti. »Kolikor je meni znano, jih v ormoški kleti niso odslovili od danes na jutri, ampak so jim že nekaj sezon nazaj povedali, da nekatere sorte ne bodo več tržno zanimive in nekateri so se na to pravočasno odzvali, drugi pa ne...«
mily Wines so trgatev zgodnjih sort začeli konec avgusta. »Pobiramo predvsem sorto muškat otonel, in sicer za beli vinski mošt, ki pride na police trgovcev že konec tega tedna,« napoveduje Sonja Serčulj, vodja marketinga. »Zgodnja trgatev naj bi trajala približno deset dni, medtem pa že začenjamo z redno trgatvijo sort, predvsem za peneča vina: muškat otonel, šar-done, modri pinot. Danes lahko v naših vinogradih, 600 hektarjev imamo lastnih, 280 hektarjev pa od naših kooperantov, najdete okoli 165 trgačev ter 35 oseb, ki so zadolžene za transport, kar pomeni, da v času trgatve za našo vinsko klet dela skupaj 370 redno zaposlenih in sezonskih delavcev. Če nam bo vreme še naprej služilo, kaže, da bo letina odlična, zna se celo ponoviti fantastičen letnik 2015.
Načrtujemo, da bo letošnji izplen približno 4,3 milijona litrov vina.«
V Ptujski kleti naj bi začeli grozdje obirati naslednji teden. Po besedah glavnega enologa Maksimiljana Kadivca, so ga že tretjič vzorčili, saj za vsako sorto iščejo pravi trenutek, da bi grozdje potrgali v njegovi optimalni zrelosti. »Kakovost je dobra, tudi količina, razen tam, kjer so posledice od toče in kjer bo pridelka za kakšnih 10 odstotkov manj. Toda na srečo nam je vreme šlo na roko, da so se od toče poškodovane jagode posušile in odpadle, zato vse skupaj ni začelo gniti, tudi bolezni se niso razširile. Količinsko lanske letine ne bomo dosegli, a se bo vseeno nabralo od 1300 do 1500 ton grozdja, ki ga dobimo iz lastne kooperacije in zadruge, dodatnih količin ne bomo odkupovali.«
Senka Dreu
Slovenija • Poraba mineralnih gnojil
Hektar njive pognojen s 57 kilogrami dušika
Poleg dušika so slovenski kmetje na hektar kmetijskega zemljišča v povprečju porabili še 19 kilogramov fosforjevega in 23 kilogramov kalijevega rastlinskega hranila.
V Sloveniji se poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu že tri leta zapored ni bistveno spremenila, kažejo najnovejši podatki Slovenskega statističnega urada (SURS). Lani je tako slovensko kmetijstvo v primerjavi z letom poprej porabilo približno 129.000 ton mineralnih gnojil ali odstotek manj, ta gnojila pa so vsebovala 47.582 ton glavnih rastlinskih hranil oziroma odstotek več kot v letu 2017.
Hektar obdelanega kmetijskega zemljišča je bil tako lani v povprečju pognojen s 57 kilogrami dušika, 19 kilogrami fosforjevega rastlinskega hranila in 23 kilogrami kalijevega rastlinskega hranila, kar pomeni, da je bilo vsega porabljenega fosforjevega rastlinskega hranila lani 9132 ton, kar je skoraj
enako kot v letu 2017, kmetje so dušikovega rastlinskega hranila porabili 27.293 ton oziroma odstotek več kot v letu poprej, kalijevega
rastlinskega hranila pa okoli 11.157 ton, kar je prav tako približno odstotek več kot leta 2017. Kot je razvidno iz grafa, uporaba mineralnih
gnojil v slovenskem kmetijstvu vse od leta 2010 bistveno ne odstopa ne navzgor ne navzdol.
SD
35000 30Ü00 25000 -20000 15000 10000 5000 -
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 • dušik (N) • fosfor (P205) • kalij (K2C)
V slovenskem kmetijstvu porabljena glavna rastlinska hranila iz mineralnih gnojil
2017
201B ©SURS
Vir: SURS
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 6. septembra 2019
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Slovesnosti ob 500. obletnici posvetitve cerkve
Bodo farani le dočakali svojega župnika?
Ob visokem jubileju cerkve jim zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo prenoviti dotrajane cerkvene strehe, skozi katero zamaka, voda pa ogroža freske v notranjosti. So pa trenutno boljši obeti, da bi se v prenovljeno župnišče lahko kmalu naselil novi župnik.
Letos mineva 500 let, odkar je bila cerkev sv. Andraža v Drbe-tincih v župniji Sveti Andraž v Slovenskih goricah posvečena. Ob tej priložnosti je bila v cerkvi slovesna maša, ki jo je skupaj s še štirimi duhovniki vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Maši je sledila pogostitev pred cerkvijo, ki so jo pripravili člani društva upokojencev, v večnamenski dvorani pa nato še proslava s kulturnim programom kulturno umetniškega društva in razstavo nabožnih predmetov in starih listin.
Kot je povedal Janko Babič, an-draški župnijski upravitelj, so si v počastitev visokega jubileja zastavili zahteven cilj, in sicer prenovo cerkvene strehe, a se je projekt izkazal za prevelik zalogaj za tako majhno župnijo, kot je andraška. »Na razpisu, na katerem smo kandidirali za sredstva, smo bili zavrnjeni, občina nam tudi ni mogla pomagati, ker je imela sama v realiza-
ciji nekaj večjih projektov, farani pa niti slučajno ne morejo prispevati toliko, da bi cerkev v kratkem dobila novo streho. Trenutni predračun namreč znaša 62.000 evrov, mi pa na nedeljo zberemo 70 evrov.«
V cerkev ob večjih neurjih že dlje časa zamaka, močnejši veter pa odkriva strešnike, zato je streha precej dotrajana in potrebna temeljite obnove, sicer bo vlaga še naprej vdirala v strop in zidove cerkve, to pa lahko povzroči nepopravljivo škodo v cerkveni notranjosti, še posebej v prezbiteriju, ki ga krasijo lepo ohranjene freske. Lani so uspešno zaključili prenovo župnišča, poskrbeli so za nove instalacije, sanitarije, bivalno sobo, urediti je treba samo še kuhinjo.
Tako majhnih župnij drugod ni
»Prostore je treba opremiti in župnija bo potem nared za sprejem
Sd-500 let posvetitve cerkve: Cerkev svetega Andraža potrebuje novo streho.
novega župnika, kar je dolgoletna želja v kraju - imeti svojega župnika,« pripoveduje Babič, ki v cerkvi
svetega Andraža mašuje kot gostujoči župnik iz Cerkvenjaka, kjer sicer upravlja župnijo svetega Antona.
»Ker v Sloveniji župnikov kronično primanjkuje, tudi župniji Sveti Andraž nekaj časa ni prav dobro ka-
zalo, vendar naj bile zdaj možnosti po napovedih nadškofa Cvikla bolj optimistične. Dejstvo je, da skoraj vsi, z izjemo starejših, vodimo po dve župniji. Najbrž smo Slovenci tudi glede tega malce razvajeni: v večjih državah po svetu namreč ni župnij s tisoč ali dva tisoč dušami, tam velja za manjšo župnijo tista, ki šteje na primer deset tisoč vernikov, torej za šest naših župnij. Seveda je to neka naša specifika, naši predniki so na vsakem bregu gradili cerkve, ki so zdaj pač tu in jih je treba vzdrževati, poleg tega so v manjših krajih pogosto edini pomembni kulturno zgodovinski spomeniki. Kakorkoli, upajmo, da se župniji Svetega Andraža obetajo lepši časi, da se bo našel denar za novo streho in da bodo farani dobili svojega župnika. Za katerega pa moramo najprej urediti še kuhinjo: glede na to, da v bližini ni gostilne, namreč brez nje ne bo mogel.«
Senka Dreu
Ormož • Odpravili prostorsko stisko v ivanjkovskem vrtcu
Odprli duri novega prizidka
V začetku tedna, na prvi šolski dan, so slavnostno odprli prizidek k ivanjkovskemu vrtcu, s katerim bodo odpravili marsikatero težavo tako otrok kot tamkajšnjih zaposlenih. Na trnih so bili sicer vse do zadnjega, saj je nov prizidek uporabno dovoljenje pridobil šele zadnji delovni dan v avgustu.
Otroški živžav, pisani baloni in veselo vzdušje je zajelo povsem nove, svetle in sodobne prostore prizidka k ivanjkovskem vrtcu. »Danes je za vrtec in šolo izjemno pomemben dan. S tem namreč vrtec in šola odpravljata zadnjo večjo vrzel pri zagotavljanju materialnih stroškov za dobre pogoje dela tako v vrtcu kot v osnovni šoli Ivanjkovci. Izjemno smo hvaležni sedanji in prejšnji občinski ekipi, saj je občina Ormož z lastnimi sredstvi zagotovila, da danes odpiramo prizidek k vrtcu,« je na slavnostnem odprtju hvaležno dejala ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar in se zahvalila vsem, ki so pomagali pri gradnji vrtca. Odprtje nove pridobitve so z dobrimi željami in mislimi pospremili tudi drugi govorci, poleg predstavnice šolskega ministrstva Mari-
je Urank in Fanike Fras Bero iz zavoda za šolstvo tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki se je v nagovoru med drugim zahvalil še njegovemu predhodniku, bivšemu županu Alojzu Soku, ki je z občinskim svetom začel z omenjeno naložbo.
Dve novi igralnici, s tretjo po potrebi
Ormoška občina je nov prizidek gradila vse od lanske jeseni. Razširitev vrtca je bila nujna, saj so obstoječe igralnice postale pretesne. Veliko prostorsko stisko in neustrezne prostore so sedaj odpravili z novo, okoli 220 kvadratnih metrov veliko pridobitvijo. Z novim prizidkom so v vrtcu zagotovili dve novi igralnici, dodatni prostor za igro otrok, ki ga bodo v primeru
Slavnostni trak so prerezali: ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar, predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadravec, župan Danijel Vrbnjak, bivši župan Alojz Sok in nekdanja predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
večjega navala otrok spremenili v oddelek ter spremljajoče prostore; sanitarije in umivalnice, garderobo, povezovalni hodnik, zunanje terase ... Investicija v vrednosti okoli 494.000 evrov (z DDV) je zajemala tudi dobavo in montažo zunanjih igral ter ureditev dovozne ceste in parkirišča.
Dela, ki so se sicer nekoliko zamaknila (po prvotnih načrtih bi morala biti končana že junija), je izvajal domači obrtnik, Franc Škor-janec, s. p. Kot je povedal, so jih končali konec julija, a se je nekoliko zavleklo pri izdaji uporabnega dovoljenja. Tehnični pregled je namreč pokazal manjše pomanjkljivosti, ki pa so bile ustrezno odpravljene, zato je upravna enota izdala uporabno dovoljenje.
Monika Horvat
TJ ^ Foto: MH
V nove prostore so pogumno zakorakali malčki.
Foto: SD
Foto: MH
petek • 6. septembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Branko Strelec je vodenje ČS Spuhlja prevzel po lanskih lokalnih volitvah.
Spuhlja • 13. srečanje krajanov četrtne skupnosti
Prireditev več kot uspela
V Spuhlji so zadnjo soboto v avgustu priredili srečanje krajanov četrtne skupnosti (ČS). Prireditev je presegla pričakovanja, zabeležili so zelo dober obisk.
Predsednik ČS Branko Strelec je zadovoljen, ker ima za seboj ekipo sovaščanov, ki mu pomagajo tako pri delovnih akcijah kot tudi organizaciji družabnih dogodkov. »Sam ne moreš nič, brez pomoči sokra-janov tudi sam ne bi imel takšne močne volje. Ko vidim, da pridejo, pomagajo in se udejstvujejo, mi to vlije elana in volje za nadaljnje delo ter trud. Zelo me je presenetilo in razveselilo, da se je srečanja udeležilo tako veliko krajanov. Z udeležbo so potrdili, da podpirajo naše aktivnosti. Nadejam se, da se bomo v prihodnje na dogodkih ČS srečevali v takšnem ali pa še večjem številu.«
Predsednik ČS Spuhlja je izrazil tudi zadovoljstvo, da so skupaj s krajani v športnem parku dogradili nadstrešek, uredili balinišče, ob njem postavili brajde in zasadili trto. Pri dvorani bodo letos poskrbeli še za ureditev zelenice, za v prihodnje sta v načrtu pleskanje fasade na večnamenski dvorani in obnova notranjih prostorov. »Dom je star 11 let, potreben je sanacije zunaj in znotraj,« je poudaril Strelec, ki je bil tudi govornik na osrednji prireditvi ob prazniku. Med gosti prireditve sta bila tako županja kot podžupan mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in Marjan Kolarič. Navzoče je v imenu občine pozdravila županja Gaj-škova, domačini so pripravili krajši kulturni program, prireditev pa so sklenili z zabavnim skečem, ki sta ga odigrala Danica Cvetko in Tonček Žumbar iz Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Cvetkova in Žumbar sicer običajno nastopata v vlogah Micke in Vinka, v Spuhlji sta bila v vlogah tašče in zeta. Igro sta priredila dogajanju v lokalnem okolju. Po osrednji prireditvi je sledil družabni del dogodka z vaškimi igrami ter bogato izbiro različnih kulinaričnih dobrot.
V dneh pred srečanjem krajanov so v Spuhlji na novi stezi priredili prvo tekmovanje v balinanju. Pomerili so se v moški in ženski konkurenci. V moški konkurenci se je najboljše odrezal Dani Bela, drugi je bil Branko Belšak, tretji Branko Strelec. Med ženskami je zmagala Majda Kramberger Belšak, drugouvrščena je bila Marica Erbus Strelec, tret-jeuvrščena pa Irena Horvat. Na vaških igrah so slavili člani LD Jožeta Lacka, druga je bila ekipa Korant in tretja ekipa Tlačani. Tekmovalo je sedem ekip, pomerili so se v petih igrah.
Mojca Zemljarič
V športnem parku Spuhlja so letos uredili balinišče, ob njem postavili brajde in zasadili trto.
Slovenija • Višji dodatki za javni sektor
Za nočno, nedeljsko in praznično delo
S1. septembrom se bodo v skladu s sporazumom, ki ga je vlada s sindikatijavnega sektorja sklenila decembra, povišali dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Vladna stran finančne učinke dviga omenjenih dodatkov v letošnjem letu ocenjuje na 4,7 milijona evrov bruto, v letu 2020 pa na 14 milijonov evrov bruto. Dodatek za nočno delo se zvišuje s 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače, za nedeljsko delo s 75 na 90 odstotkov ter za delo na praznik z 90 na 120 odstotkov. Zaposleni v javnem sektorju, ki delo opravljajo tudi ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih, bodo sicer povišanje prvič občutili oktobra, ko bodo prejeli septembrske plače. Dvig bodo občutili zlasti v dejavnostih, kjer delo poteka neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu. Največji delež sredstev iz naslova dodatkov je bil tako lani izplačan zaposlenim v zdravstvu. (sta)
Strelci • Vaški prostor za rekreacijo in druženje
Po 20 letih velika želja izpolnjena
Krajani Strelcev, najmanjše izmed devetih vasi v občini Markovci, so letos dočakali to, za kar so si prizadevali že vse od ustanovitve občine pred dobrimi dvajsetimi leti. Dobili so vaški prostor za druženje in rekreacijo. V vaški hišici bo tudi volišče.
Strelci so edina vas v markovski občini, ki ni imela gasilskega ali vaškega doma. Doslej so bili vedno povezani z najbližjo vasjo Prvenci. Željo, da bi nekega dne imeli svoj prostor, kjer bi se vaščani lahko srečevali, so izkazovali že več let. Letos se jim je dolgoletna želja naposled uresničila. V zaledju vasi so zgradili hišico velikosti 40 m2 (8 x 5 m), ki skupaj s pokrito teraso meri dobrih 100 m2 (13 x 8 m). Ob hišici so asfaltirano športno igrišče (40 x 20 m), parkirni prostori, zelenica in igrala za otroke. Mimo novega vaškega prostora pelje nova cesta v vas, ki je opremljena tudi z javno razsvetljavo. Dosedanja cesta je prešla v zasebno last in postala del posestva Darka Horvata. V zameno za cesto je Horvat v partnerstvu z občino Markovci
Utrinek z otvoritvene slovesnosti, ki je bila konec avgusta.
Priložnostna zahvala ob zaključku projekta; z leve Darko Horvat, predsednik VO Strelci Stanko Kline in župan občine Markovci Milan Gabrovec
financiral gradnjo nove ceste in športnega parka.
Temelje za vaško hišico so zgradili lani novembra. Spomladi je bil objekt pod streho. Pri gradnji so se s prostovoljnim delom krajani zelo izkazali, večino del so izvedli v lastni režiji. Župan občine Markovci Milan Gabrovec se jim je ob slovesnem odprtju novega vaškega prostora zahvalil za trud in požrtvovalnost. Poudaril je, da je vedno vse, kar so se dogovorili, držalo. »Verjamem, da smo izvedli dober projekt, uredili smo vaški dom ter prostor za druženje in rekreacijo, kar vam kot vasi absolutno pripada. In res je, da ste bili
doslej za to prikrajšani. V kratkem bomo prostor ogradili, ograja je že naročena. Zahvaljujem se tudi Darku Horvatu, ki je sofinanciral projekt in poskrbel za ureditev tega dela vasi,« je med drugim v nagovoru razmišljal župan.
Predsednik vaškega odbora Strelci Stanko Klinc se je županu Milanu Gabrovcu in poslovnežu ter sovaščanu Darku Horvatu za uspešno izveden projekt zahvalil s priložnostnim darilom. Blagoslov novo pridobljene infrastrukture je opravil farni župnik Janez Maučec, zaigrali so tudi člani Godbe na pihala občine Markovci.
Mojca Zemljarič
Velika Nedelja • Pozdrav jeseni
Na drugi 'Golažijadi' kuhalo sedem ekip
Pri Veliki Nedelji je dišalo po golažu, saj so tudi letos gasilci PGD Velika Nedelja pripravili prireditev z naslovom Pozdrav jeseni, kije nadaljevanje nekoč zelo priljubljene Velikonedeljske noči.
Medtem ko je lani deževalo kot iz škafa, je letos velikonedeljske gasilce nagradilo tudi lepo vreme. Pestro dogajanje se je pred gasilskim domom začelo ob 15. uri in sedem prijavljenih ekip je za kuho golaža potrebovalo dobre tri ure. Ob prijavnini so prejele le tri kilograme mesa, kar je pomenilo, da je bilo prav vse prepuščeno njihovi domišljiji, poznavanju kuhe golaža in seveda okusu. Tričlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Janez Horvat ter člana Stanko Sever in Branko Cajnko je imela težko nalogo. Ocenili so izgled jedi, okus in tudi sestavine v golažu, splošna ocena je bila, da je bilo vseh sedem golažev dobrih, ampak zmagali pa so najboljši. Letos je to uspelo ekipi Vinogradništva in sadjarstva Hržič, ki je skuhala zares odličen golaž, prejeli pa so tudi nagrado za najlepše urejeni prostor. Na drugem mestu je pristala ekipa Sveta Krava, na tretjem pa Bar Zvezdica. Predstavnica zmagovalne ekipe Hinka Hržič je
dejala, da je na takšnih dogodkih pomembno predvsem sodelovati in da se niso obremenjevali s tem, katero mesto bodo na koncu zasedli. Prav zato jih je še toliko bolj presenetilo, ko so na koncu izvedeli, da so skuhali najboljši golaž.
Po razglasitvi rezultatov so druženje nadaljevali v velikem šotoru, kjer je zbrane zabaval ansambel Opoj. Predsednik velikonedeljskih gasilcev Janez Špindler je ob dogodku dejal, da so zadovoljni z lepo udeležbo in prijetnim vzduš-
Foto: UM
Zmagovalna ekipa vinogradništva in sadjarstva Hržič
jem, pa čeprav je bilo letos zaradi številnih okoliških dogodkov ekip precej manj, kot v lanskem letu. Še en kazalnik, da bi na ravni občine Ormož nujno potrebovali nekoga (morda bi to nalogo lahko opravljal Javni zavod za turizem, kulturo in šport oziroma TIC), ki bi koordiniral dogodke. Ob promociji destinacije Jeruzalem Slovenija po vsej Sloveniji se namreč zdi, da je vedno več posameznikov (tudi prejemnikov certifikatov) in društev, na katere se pozablja. Ampak to naj ostane tema za prihodnjič.
Velikonedeljski gasilci dela še niso končali
Gasilce čaka tudi pestro septembrsko dogajanje, saj 14. septembra pripravljajo gasilsko tekmovanje za pokal KS Velika Nedelja. V dopoldanskem času pripravljajo Izbirno tekmovanje GZ Ormož za mladino, v popoldanskem delu bo potekalo še člansko tekmovanje.
UM
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 6. septembra 2019
Slovenija • Policisti zasežejo več tisoč vozil letno
Ukradena lastnikom, preostala v prodajo
Policija letno zaseže več tisoč vozil, na primer ker je voznik z vozilom storil hujši prekršek ali ker so bila ukradena. Ta vozila doživijo različne usode, ukradena lahko vrnejo lastnikom, veliko pa jih gre v prodajo. Število zasegov se je zelo povečalo, ker se po naših cestah vozi veliko voznikov brez vozniškega dovoljenja, pravijo na policiji.
Motorno vozilo lahko policist zaseže, če kršitelj izpolnjuje v zakonu navedene pogoje. Zaseženo vozilo odda v hrambo sodnemu izvršitelju, sodnik pa nato odloči o odvzemu motornega vozila. Vozilo zasežejo tudi, če kršitelj ni njegov lastnik, so pojasnili na policiji.
Zasege motornih vozil opredeljujejo trije zakoni, in sicer zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o motornih vozilih in zakon o kazenskem postopku.
V katerih primerih lahko zasežejo vozila
Na podlagi zakona o pravilih cestnega prometa lahko policist zaseže motorno vozilo, s katerim so voznika zalotili pri storitvi hujšega prekrška, če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za različne hude
prekrške. Kot so pojasnili na policiji, se za hujši prekršek šteje tisti, za katerega je predpisana globa in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
Med slednje sodijo na primer prekoračitve dovoljene hitrosti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, prekoračitve dovoljene hitrosti zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro, prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 kilometrov na uro, vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktiv-nih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja.
Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter vožnja v času, ko ima voznik izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepoved uporabe vozniškega
dovoljenja. Policisti lahko takoj zasežejo vozilo tudi vozniku, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila že prepovedana nadaljnja vožnja.
Kot so pojasnili na policiji, se je število zasegov vozil zaradi tega razloga zelo povečalo, ker se po slovenskih cestah vozi veliko voznikov, ki sploh nimajo vozniškega dovoljenja ali jim to iz različnih razlogov ne velja.
Lani zasegli 4.213 vozil
Zaradi prometnih prekrškov so policisti letos v prvem polletju zasegli 1.933 vozil, v enakem obdobju lani pa 1.591 vozil. Skupno so lani zaradi prometnih prekrškov zasegli 4.213 vozil, leto poprej pa 3.433. Kot so pojasnili na policiji, vozila hranijo pri pogodbenih izvajalcih avtovleke. Zasežen predmet se nato skupaj z obdolžilnim predlo-
gom preda v nadaljnje odločanje sodišču, ki odloči o njegovi usodi.
Kot so navedli na policiji, v praksi vozila največkrat zasežejo večkratnim kršiteljem cestnoprometnih predpisov, ki večkrat vozijo pod vplivom alkohola, prehitro ali brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozila pa ne zasežejo tistim, ki jim je zgolj potekel datum veljavnosti vozniškega dovoljenja, razen če mora voznik za podaljšanje datuma opraviti zdravniški pregled.
Na podlagi zakona o vozilih lahko policist zaseže vozilo, ki je predelano za večjo moč ali hitrost motorja od homologacije. Kot so pojasnili na policiji, takšno vozilo odpeljejo na izredni tehnični pregled, in če tam potrdijo, da je vozilo predelano, lahko policist takšno vozilo zaseže. V takem primeru vozilo predajo v nadaljnji postopek sodišču, ki odloči o usodi motornega vozila. Zaradi predelave za
večjo hitrost pa policisti največkrat zasežejo motorje in mopede.
Na podlagi zakona o kazenskem postopku lahko vsak policist zaseže vozilo, ki bi utegnilo biti dokazilo v kazenskem postopku. V hrambo jih prevzame sodišče ali pa se njihova hramba kako drugače zavaruje.
Pri zasegu vozila lastništvo ni pomembno
Po pojasnilih policije pri zasegu lastništvo vozila ni pomembno. V vseh primerih zasega vozilo predajo kot prilogo kazenske ovadbe ali poročila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu oziroma sodišču, ki odločata o usodi motornega vozila. Kot pravijo na policiji, se kazenske zadeve, kjer je predmet obravnave tudi zaseženo vozilo, obravnavajo prednostno, da se čim prej odloči o nadaljnji usodi vozila in tako zmanjša stroške hrambe. Tako je zaseženo vozilo lahko v hrambi en teden, lahko pa tudi več let, ko strošek hrambe vozila dejansko preseže vrednost samega zaseženega vozila.
Sta, srn
Ptuj • Poginilo okoli 300 rib
Ribe so se zastrupile v fekalijah
Na Ptuju so sredi tedna v drenažnem kanalu na desnem bregu Drave opazili poginule manjše ribe. Na kraj pogina so bili poslani policisti in ribiči.
Foto: Črtomir Goznik
Po doslej zbranih informacijah je do pogina rib v drenažnem jarku v bližini Drave včeraj prišlo zaradi zadnjega neurja in izteka meteornih voda, pomešanih s fekalijami, v jarek.
Ptujski policisti navajajo, da je poginilo okoli 300 rib. Kraj pogina so si včeraj že ogledali tudi delavci podjetja VGP Drava in ribiči. Kot je povedal Zvonko Petek iz Ribiške družine Ptuj, so poginili pretežno manjši kleni. Nekatere še žive ribe pa so kazale tudi znake zastrupitve.
»S policijsko patruljo smo takoj pregledali zgornji del kanala, kjer je prišlo do pomora rib. Na srečo so v spodnjem toku ostale ribe žive, saj se je očitno koncentracija fekalij z dotkom sveže vode že toliko znižala, da ni bila več smrtonosna. To je za nas, ribiče, dobro, saj moramo skrbeti za stalen stalež rib ik bi jih morali v nasprotnem primeru vlagati,« je po ogledu še pojasnil Petek.
Policisti so tujo krivdo za pogin izključili in bodo ustrezno ukrepali po končani analizi odvzetih vzorcev.
Ak,sm
OKNA, VRATA t .
GARAŽNA VRAM j www.naitors.si H ®
BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NAlJORSnoo
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031783 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
Največkrat vozilo zasežejo zaradi tatvin, ropov in goljufij
Najpogostejši vzrok zasega vozila po zakonu o kazenskem postopku je sum, da samo vozilo izvira iz kaznivega dejanja (tatvine, velike tatvine, ropa, roparske tatvine, goljufije ali zatajitve). Prav tako vozilo zasežejo, kadar je bilo uporabljeno kot sredstvo storitve kaznivega dejanja oziroma je bilo kaznivo dejanje storjeno v samem vozilu ter v primerih, daje bilo vozilo predmet napada, so še pojasnili na policiji.
donafe nad ¿re
vabljeni m pcnarancc
Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi,, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.
Danes bo pretežno oblačno. Predvsem popoldne in zvečer bo ponekod občasno rahlo deževalo, ob morju bo možna kakšna nevihta. Pihal bo severovzhodnik, burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 16 do 22, na Primorskem okoli 25 °C.
4 dnevna napoved za Podravje
Nedelja 08.09.2019
14
Dopoldan 18 Popoldan
9
Dopoldan
21
Popoldan
Hrt/ost vetra 3 m/s 1 Hitrost velra 3 m/s
petek • 6. septembra 2019
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali / E. Lockhart:
Bili smo Lažnivci
S psevdonimom E. Lockhart se je pod roman Bili smo Lažnivci podpisala ameriška pisateljica Emily Jenkins. Zakaj je to potrebno, ne vem - ampak tako se je pač odločila. In bralec mora premagati kar nekaj spletnih ovir, da se dokoplje do skrivnostnega podatka, katero žensko ime se skriva za črko E., saj na vseh seznamih pisateljico zapisujejo le kot E. Lockhart. Zdaj torej vemo: E. kot Emily.
Pa je še ena nejasnost (vsaj na prvi pogled se zdi SAMO ŠE ENA NEJASNOST - a boste ob branju romana ugotavljali, da se nejasnosti kot jara kača vlečejo skozi celotno dogajanje!). Torej druga nejasnost: se naslov romana napiše Bili smo Lažnivci ali Bili smo lažnivci? Dilemi so se slovenski prevajalci izognili tako, da so za naslov uporabili same velike črke, v katalož-nem zapisu pa so se odločili za lažnivce z malo. Pa čeprav pisateljica v četrtem poglavju zapiše: »Družina nas štiri imenuje Lažnivci in verjetno si to zaslužimo.« (Str. 19.) Torej bi bilo po slovensko prav: Bili smo Lažnivci - tako je zapisano tudi na zadnji strani ovitka: »Bili smo Lažnivci je sodoben, napet roman E. Lockhart, prejemnice številnih nagrad.« (V angleščini pa se naslovi itak zapišejo z velikimi začetnicami: We Were Liars.)
Sedaj pa k zgodbi, ki do konca ostane nejasna - pa se na koncu vendarle vse razjasni. Kaj in kako se razjasni? Ne povemo, upoštevali bomo nasvet - spet zapisan na zadnji strani ovitka: »In če vas kdo vpraša, kako se konča, se ZLAŽITE.«
Razpleta tega najstniškega romana, ki bo pritegnil tudi starejše ljubitelje branja (zlasti v poletnem bralno nezahtevnem počitniškem času - ki ga je zdaj žal že konec), vam torej ne bomo razkrili, bomo pa vam zaplet.
Bogat gospod Harris Sinclair ima tri hčerke (če me vprašate za njihova imena - pozabil sem jih, a sem se potem potrudil poiskati v knjigi): Carrie, Bess in Penny. Vse tri poročene in s svojimi otroki, torej vnuki in vnukinjami gospoda Sinclaira. Vsi vnuki so še v najstniških letih ali še mlajši. Dedek Sinclair je bogat - v lasti ima celo manjši otok Beechwood (najbrž izmišljeno ime, ležal pa naj bi blizu zelo znanega ameriškega otoka Martha's Vineyard v ameriški državi Massachusetts - nekoliko severno od New Yorka, da si boste znali pripoved zemljepisno umestiti. Nekateri bralci to radi počnemo in ob knjigah tako spoznavamo tudi različne dele sveta. Pa čeprav ta podatek o Martinem vinogradu ni bistven za razumevanje zgodbe o Sinclairjevih Lažnivcih). Na tem otoku je poleg svoje počitniške hiše (vile) zgradil še počitniške hiše za družine svojih hčera, tako da so se ob poletnih počitnicah na enem otočku zbrali vsi Sinclairji. Otroci (bratranci in sestrične, pa še kak njihov prijatelj) so uživali v skupnih počitnicah, dedek in babica sta jih ljubeče razvajala, vnuki so jima bili v veliko veselje ... Potem pa, tisto leto, ko najstarejša vnukinja in kak mesec mlajši vnuk dopolnita petnajst let, babica umre. Takrat pa naenkrat sestrska ljubezen med Sinclairjevimi hčerkami izgine in prične se boj za dediščino. Sestre v ta boj vpletejo celo svoje otroke: »'Povej dedku, da so ti izvezeni prti zelo všeč,' mi je rekla mamica. 'Saj mi niso všeč.' 'Tebi ne bo rekel ne.' Bili sva sami v windermerski kuhinji. Bila je pijana. 'Saj me imaš rada, Cadence, kajne? Zdaj imam samo še tebe. Nisi taka kot oči.' 'Vseeno mi je za prte.' 'Torej se zlaži. Povej mu, da so ti všeč tisti iz bostonske hiše. Kremasti z vezenino.'« (Str. 186.) In ko spor med sestrami preseže vse mej dobrega okusa, najstarejši vnuki sklenejo vzeti stvari v svoje roke ...
Ocena: 5.
Jože Šmigoc
Ptuj, Apače • Iz zakladnice spominov ptujskega festivala NZG
Pelo se je in igralo do belega dne
Zgodb, povezanih s ptujskim festivalom narodno-zabavne glasbe, je veliko. Pred 50 leti je Ptuj živel z muziko, za vsakim vogalom se je v času festivala igralo in pelo. Četudi je od začetka festivala minilo že pet desetletij, se upokojeni pek in še danes aktiven pevec Ciril Bauman iz Apač še živo spominja, kako je bilo: nepozabno in neponovljivo.
Foto: Črtomir Goznik
Ciril Bauman: „Pred 50 leti je Ptuj živel z muziko, za vsakim vogalom se je igralo in pelo."
Ko se je zgodil prvi festival, je ravno prišel iz JLA,. Kot velikega ljubitelja te glasbe in ljudske pesmi ga je moral doživeti v živo. Ko se je festival končal, sta se pesem in glasba z odra preselila na ptujske ulice in trge, pelo in igralo se je do belega dne. V takšnem vzdušju je festival potekal še nekaj let, nato se je dogajanje pričelo nekoliko umirjati, ni bilo več tistega začetnega utripa, se spominja.
Ko so bili nekoč po enem od festivalov malo preglasni, jih je na Mestnem trgu „ujela" policija in jih spravila v marico. Dobro so se zagovarjali, zato jim ni bilo treba prenočiti v bunkerju.
Na odru ptujskega festivala bi tudi sam skoraj nastopil, če ne bi bila vmes posegla bolezen trobentača. Trije pevci so se namreč našli skupaj s petimi muzikanti, uspešno opravili avdicijo - nato pa ostali pod odrom. Tako blizu festivalskega nastopa ni bil nikoli več. Pogosto pa so peli v gostilni Pri pošti na
Ptuju, kjer se je ob sobotah pelo že dopoldan. Iz tega obdobja je znana pesem o ptujskih uličarjih, ki so jo večkrat zapeli tudi na Mestnem trgu; tudi zato, ker so jih dražili, da si te pesmi ne upajo zapeti na tako
imenitnem trgu, četudi pesem govori o občini, pred katero se ptujski uličar na ketni (verigi) ziblje vsak dan. Na festivalih je Cirila redno spremljala žena Kristina. Na enem se ji je sreča nasmehnila, njena
vstopnica je bila izžrebana. Za nagrado je prejela kitaro in še danes jo hranijo kot lep spomin na prva leta ptujskega festivala. Nanjo občasno tudi sam zabrenka. Za glasbo kaže zanimanje vnukinja Medea, ki že poje v šolskem pevskem zboru.
Ptujski festival je občasno spremljal dež, ampak to ni zmotilo ne glasbenikov ne občinstva, tako so mu bili zvesti. Z ženo sta si ogledala tudi letošnji, jubilejni festival. Ciril pove, da ga najbolj zanimajo nastopi starih ansamblov, ki so predstavili festivalske uspešnice. Nostalgija ima tudi pri tem prste vmes, nekatere uspešnice so že takšne, da so globoko zarezale v spomin.
Kdo enkrat poje, vedno poje, to velja tudi za Cirila Baumana, ki že 53 let poje v pevski skupini Fantje treh vasi. Pravi, da bodo peli tako dolgo, dokler jih bodo ljudje poslušalci. Pri tem ima vso podporo žene Kristine.
MG
Ptuj • Glasba v kloštru
Skozi improvizacijo v svet dobre stare slovenske popevke
Letošnje glasbene delavnice Glasba v kloštru so potekale od 26. do 28. avgusta. Organizatorica Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je nanje povabila instrumentaliste in pevce od 3. razreda glasbene šole.
Letošnja tema je bila posvečena slovenski popevki, melodijam iz njenih zlatih časov, ki so jih udeleženci delavnic, učitelji zasebne glasbe šole in učenci obujali skupaj s priznanim kitaristom Matjažem Dajčarjem, ki je pripravil izjemne priredbe dobrih starih slovenskih popevk. Z njim so se odpeljali v glasbeni domišljijski svet, improvizacijo, ki predstavlja prav poseben izziv tudi vsem učiteljem v zasebni glasbeni šoli v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla. Skozi delavnice in sploh skozi celoten program šole si prizadevajo za sproščen nastop oz. igranje, da bi se učenci učili, da napak v bistvu ni, da si je mogoče na harmonskih
funkcijah, ki so zapisane, četudi se izgubijo, nekaj izmisliti, in se skozi to vrniti nazaj. Z improvizacijskimi delavnicami bodo nadaljevali tudi v šolskem letu 2019/2020, v okviru orkestra jih bodo izvajali enkrat mesečno, pod mentorstvom učitelja Matjaža.
V intenzivnem tridnevnem glasbenem izobraževanju so se izjemno potrudili, da je zaključni koncert prinesel vsem, udeležencem delavnic in obiskovalcem koncerta, nepozabno glasbeno doživetje, ki je bilo toliko večje, ker so se v njem našli učitelji in učenci. V okviru glasbene pravljice Kekec gre v mesto, ki jo je napisala učiteljica Neža Tement, je Kekec s pesmijo
in glasbo pripotoval z njemu ljubih planin, kjer živi spokojno v miru in sožitju za naravo in živalskim svetom, v mesto, kjer so šole, gledališča, gostilne, avtomobili, skratka v okolje, kjer je prisoten povsem drugačen življenjski ritem, ki ga skozi pesem in glasbo sicer podoživi, a se z največjim veseljem ponovno vrne v svoj spokojni svet.
Letos 200 učencev
Glasbena pravljica ima tudi svojo poanto, da ljudje živimo vsak drugače, da je to različnost treba spoštovati, da je tako v mestu kot v planinah mogoče srečno živeti. Slej kot prej pa vsakega tudi na nek način zadene klic mladosti. Glasbe-
na pravljica se je začela s Kekčevo pesmijo in smiselno nadaljevala s prepoznavnimi slovenskimi popevkami, Vozi me vlak v daljave, V Ljubljano gremo mi, Naš mali avto, Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj in Zemlja pleše.
Z zaključnim koncertom glasbenih delavnic so tudi že napovedali začetek novega šolskega leta, v katerem bo Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla obiskovalo 200 učencev oz. skoraj 40 več kot v preteklem šolskem letu. Ravnateljica Lija Frajnkovič je zadovoljna, da je program njihove glasbene šole prepoznan, da mu zaupajo učenci in njihovi starši.
MG
Z zaključnega koncerta učencev in učiteljev, udeležencev letošnjih glasbenih delavnic Glasba v kloštru v refektoriju minoritskega samostana
Foto: MG
14 Štajerski
Nasveti
petek • 6. septembra 2019
Zdravstveni nasveti
Z D
l^^í'dL
S sladkim sadjem nad utrujeno, izpito kožo

Periferna arterijska bolezen (2) Hitro, preprosto in priročno
Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje je usmerjeno v dva cilja: ohraniti ud in preprečiti srčno-žilne zaplete na drugih organih, predvsem na srcu in možganih (srčni infarkt, nenadna srčna smrt, možganska kap). Zdravljenje upočasni naravni potek bolezni in izboljša kakovost življenja. Takoj, ko je bolezen ugotovljena, tudi če je še asimptomatska, je treba odpraviti dejavnike tveganja, kot so našteti v nadaljevanju.
•	Pomembno je prenehanje kajenja,
•	čim boljša urejenost krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih,
•	normalizirati je treba krvni tlak,
•	pri povišani vrednosti maščob in holesterola v krvi je potrebno znižanje z ustrezno dieto in tudi z zdravili,
•	znižati je treba telesno težo na normalno,
Kako postavimo diagnozo
Anamneza je lahko dovolj za diagnozo na stopnji intermitentne klavdikacije. Klinični pregled je koristen pri intermitentni klavdikaciji in kritični ishemiji. Gleženjski indeks je merjenje perfuzijskih tlakov (tj. merjenje tlakov pretoka krvi) na nogah in rokah in primerjava med tlaki in zadošča za diagnozo. Dopplerski ultrazvok je preiskava, ki dobro pokaže žilje in zožitve. Uporablja se, kadar se razmišlja o morebitnem posegu. Angiografija, tj. kontrastno slikanje žil, dobro prikaže žilje in zožitve in se dela pred posegom.
potrebna je redna telesna vadba,
za vse, ki nimajo zadržkov, je priporočljivo jemanje zdravil, ki zavirajo zlepljenje trombocitov (npr. acetilsalicilna kislina), intervalni mišični trening je zelo učinkovit ukrep v fazi intermitentne klavdikacije; najprimernejša je hoja, ki naj bo živahna, vsaj pol ure petkrat na teden (ob bolečinah naj se bolnik
Foto: https://www.medicalnewstoday.com
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen. Bolečina v nogi med hojo je opozorilni znak, ki se ga 70 % bolnikov ne zaveda.
Vroče poletje je bilo naporno za našo polt in čas je, da ji pripravimo malce razvajanja. Iz sadja in medu si pripravimo maske in kopeli, ki poleg lepotnih učinkov krepijo organizem.
Marelice so polne pomembnih mineralov, kot so kalcij, fosfor in železo, ne manjka pa jim niti vitamina C in karotena, zato iz njih pripravite hranljivo masko za gladko polt. Potrebujete le zreli marelici in žlico medu. Marelici olupite, zmečkajte, izkoščičite in meso zmečkajte z vilicami. Dodajte med in zmešajte v gladko kašo. Nanesite na obraz in pustite delovati približno 20 minut. Masko nato sperite z mlačno vodo.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec, družinske in splošne medicine
ustavi, ko bolečine minejo, naj s hojo nadaljuje),
•	zdravljenje s pentoksifilinom je smiselno pri večjih težavah na stopnji intermitentne klavdikacije, vendar je manj učinkovito kot intervalni mišični trening,
•	posegi na žilah: katetrsko širjenje z balonom in žilni obvod (by-pass)
so smiselni pri hujši intermitentni klavdikaciji in kritični ishemiji.
Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine;
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Robidova kopel
Kopel z robidovimi listi je čutno dišeč užitek. Mladi listi, polni čres-lovin, ožijo pore in nežno čistijo kožo. Potrebujete 2 pesti robido-vih listov, 1/2 litra vode ter 3 žlice medu. Najprej pripravite prevre-tek: liste prelijte z vodo, zavrite in pustite vreti na majhnem ognju 20 minut. Odcedite, dodajte med in mešanico natočite v vodo za kopel. Nato se samo še sprostite.
Jagodna maska s kisom
Dvojec jagoda-kis je prav osvežujoč, kis pa podkrepi očiščujoče delovanje jagod. Mešanice ne nanašajte okoli oči, ker lahko zapeče, če vam steče v oko. Potrebujete 3 jagode in 2 žlici jabolčnega kisa. Jagode zmečkajte z vilicami, dodajte kis in pustite, da mešanica počiva vsaj 30 minut. Gosto tekočino nanesite na obraz, pustite delovati 30 minut in sperite z vodo.
Maska z medom in malinami
Maline niso le slastne, ampak tudi razvajajo kožo z vitamini in minerali. Utrujena, izpita ali od sonca
r
/
Foto: Dreamstlme
prizadeta koža bo po takšni kuri kar zasijala. Potrebujete 10 malin, 1 žlico medu ter 2 žlici stepene smetane. Maline z vilicami zmečkajte, primešajte med in maso nanesite
na obraz. Po 10 minutah sperite z mlačno vodo. Maska bo še bolj hranilna, če ji boste dodali 2 žlici stepene smetane.
Tea Decman
Jesenska maska iz sliv proti staranju obraza
Slive imajo kup zdravih snovi, ki nam bodo pomagale ohranjati lepši videz: odlično negujejo, hidrirajo, povečajo elastičnost, vsebujejo pa tudi zelo veliko antioksidantov, zato jih večkrat uporabljajo za nego mastne kože in tiste, nagnjene k aknam. Zelo so bogate tudi z vitamini in imajo nizko energetsko vrednost, zato jih priporočajo pri hujšanju. Slive imajo toplo svežo aromo in so pogosto navdih za fine in čutne dišave. Tole pa je popolnajesenska maska za obraz, narejena je iz sliv in buče in deluje proti staranju. Potrebujete dve do tri zrele slive in kos buče. Vse skupaj zmeljite ter zmes nanesite na dobro očiščen obraz. Pustite delovati od 15 do 20 minut. Za dober učinek masko pripravite vsaj dvakrat do štirikrat na teden, saj bo s svojimi antioksidanti in minerali popolnoma nahranila vašo kožo.
Tačke in repki
Zakaj moj pes je travo?
S psom se odpravite na sprehod in namesto igranja z vami pes izbere žvečenje trave. V neki raziskavi je bilo ugotovljeno, da je trava najbolj pogosta rastlina, ki jo jedo psi. Zakaj je tako?
Psi v nasprotju z mačkami niso striktni mesojedi, pač pa vsejede živali. V prehrani potrebujejo uravnoteženo kombinacijo maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov, mineralov in vode, da zadovoljijo svoje vsakodnevne potrebe. Prehranjujejo se lahko z različnimi vrstami vretenčarjev, žuželk, mehkužcev in delov rastlin, ne branijo pa se niti mrhovine. Taka stopnja prilagodljivosti jim je omogočila, da so že dolgo uspešna vrsta. Veliko pasjih skrbnikov je zaskrbljenih, ker njihovi psi zo-bajo travo. Čeprav takšno početje načeloma ni nevarno, lahko pri štirinožcih povzroči bruhanje in nelagodje zaradi draženja želodca in gastrointestinalnega trakta.
Pojav, da pes je travo, je zelo pogost, kar so opazili tudi pri divjih
psih. Večina strokovnjakov meni, da je to normalno vedenje psa. Študija, pri kateri je sodelovalo 49 lastnikov psov, je pokazala, da je kar 79 % psov, ki so imeli reden dostop do trave in drugih rastlin, jedlo travo.
Razlogov, zakaj pes je travo, je torej lahko več in z natančnim opazovanjem psa lahko hitreje ugotovimo glavni namen tega početja. Dejstvo je, da obstaja veliko različnih odgovorov in teorij o tem, vendar pa temu početju ne bomo nikoli prišli do dna.
Psi, ki ne dobijo ustrezne vadbe oziroma aktivnosti, lahko sčasoma postanejo zdolgočaseni in iščejo dejavnosti, ki bi jih kratkočasile. Ena izmed takšnih aktivnosti je uživanje trave, lahko pa to počnejo iz preproste radovednosti.
Strokovnjaki zato svetujejo, da v takih primerih ocenite, ali je vaš kuža dovolj aktiven. Če ugotovite, da ni, ga peljite na več sprehodov
in se z njim pogosteje igrajte. Psu lahko ponudite tudi kakšno kost ali igračo za žvečenje, da ga odvadite žvečenja trave.
Prehranjevanje s travo je verjetno eden izmed najbolj nagonskih načinov v primeru prebavnih težav in ko se ne počutijo dobro. Obstaja prepričanje, da psi, kadar imajo razdražen želodec in jih napenja,
Foto: mojpes.net
namensko jedo travo brez predhodnega žvečenja, s čimer razdra-žijo želodčno sluznico in sprožijo bruhanje ter tako iz želodca spravijo snovi, ki jim povzročajo nela-godje. Dokler se to zgodi občasno, ni nobenega razloga za paniko in lahko mirno pustite psa, da si tako pomaga. Če pa začne bruhati vsak dan, obvezno obiščite veterinarja.
Ena izmed teorij o tem, zakaj pes je travo, govori tudi o tem, da je lahko to početje zapisano v genih kot ostanek tistega časa, ko so divji psi pojedli vsebino želodca in drobovino plena.
Trava naj bi prav tako pomagala pri odpravljanju črevesnih glist, notranjih zajedavcev ali pri zagotavljanju nekaterih neizpolnjenih prehranskih potreb, vključno s potrebo po vlakninah. Vsakodnevno grizljanje trave v manjših količinah lahko nakazuje na to, da psu v po-streženi prehrani primanjkuje vlaknin. Študije so namreč pokazale, da so psi po hranjenju s hrano z visoko vsebnostjo vlaknin jedli manj trave.
To, da pes je travo, načeloma ni nevarno početje, ker paša sama po sebi ni škodljiva, ne smemo pa pozabiti, da so nekateri herbicidi in pesticidi, ki se uporabljajo na tratah, zelo strupeni za vašega psa in lahko povzročijo hude zdravstvene težave.
Tina Horvat, dr. vet. med.
petek • ó. septembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	15
RUSH ATOMS« FIZIK IN OPOREČNIK, N0BEL0VEC2A MIR LETA 1975 (ANDREJ)
MITOLOŠKO
RIMSKO PODZEMLJE
PRISTANIŠKO MESTO V MARY-LANDU (ZDA)
AMERIŠKI REŽISER VESTER-NOVUOHN)
TELESNA, ATOMSKA, ŽIVA 7
OKO (OTROŠKO)
JEDRSKA ELEKTRARNA
13
ZIMZELEN GRM, BODIKA
RUDI VALENČIČ
l
PEVKA KRAJNtAN POKR.V GRČIJI IN TURČIJI
TEKOČINA SPREVRE-TIM PRALNIM SREDSTVOM
PLAST MALTE NA STENI
12
MIK.SARM
ODMEV, JEK
SL.-HRV. PESNIK (STANKO) KAŽEJO GA URE
LETOVIŠČE NAJUŽNI OBALI SICILIJE
JADRALNO PADALO Z DESKO ZA VOŽNJO POVODI
BOLGARSKA DENARNA ENOTA
GRADBENO DVIGALO
RICHARD NIXON
PISATELJICA FATUR
"ENA, PRIPELJANA OKROG
UŠES"
PRIIMEK DVEH PREDSEDNIKOV ZDA
PROSTORI ZA MUSLIM. ŽENE
RASTLINA Z GROZDI
KRAJ PRI NOVI GORICI
ZDRAVILNA RASTLINA
MANJŠA SLADKOVODNA RIBA
DRŽAVA NA SZ ZDA
10
OBLAZINJENO LEŽIŠČE
POLMER
NAS PRAVNIK
ZAŠČITENO PODROČJE NARAVE
PODSKUPINA ČLOVEŠKE VRSTE
DROG VPREŽNEGA VOZA
VERDIJEVA OPERA
TOVORNJAK PREKUCNIK
LUTKARICA VOGELNIK
NAJMANJŠA ENOTA INFORMACIJE V RAČUNALNIŠTVU
BORIS KOPITAR
NOVINAR KLIPSTETER
DARE ULAGA
SPANJE, LEŽANJE (OTROŠKO)
KOMFORT
ZAGREBSKI HOKEJSKI KLUB
LADJA
ZA PREVOZ NAFTE
VEČIA ZELENKASTA SLADKOVODNA RIBA
i	2	B	4	s
e	s	7	2	s
s	s	9	7	10
ii	io	12	13	1B
ii	s	4	s	11
s	12	s	7	2
io	s	io	2	1B
SAHAROV, Andrej - ruski atomski fizik, STURGES, John - ameriški režiser (Sedem veličastnih), ILEKS - bodika, božje drevce
Prireditvenik
Petek, 6. september
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Supermesto, medgeneracijski center Zlati kotiček, razstava ročnih del, nakita ter likovnih del, do 17. ure 16:00 Korenjak, 10. obmejno srečanje na Korenjaku, večer ljudskega petja
16:00 Ptuj, Terme Ptuj, teniška igrišča, Ptujski športni vikend, tenis,
tekmovanje v tenisu v naključnih parih 17:00 Cirkulane, Bar Marinka, piknik Društva rejcev drobnice
Haloze, pregled minulega dela, uspešno izpeljan ovčje kozji bal
17:00 Ptujska Gora, igrišče, 23. praznik občine Majšperk, Tek po Ptujski Gori
18:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Ptuj - Najlepši, odprtje
razstave, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 19:00 Sestrže, dom krajanov, 23. praznik občine Majšperk, pohod
po obronkih Sestrž 20:00 Lenart, Dom kulture, komedija Petelinji zajtrk
Sobota, 7. september
09:00 Slovenska Bistrica, festival industrijske dediščine KeramikArt, dan odprtih vrat CDUO, do 17.00, razstava 7. bienala otroške keramike Terra Mystica, sejemska ponudba keramičnih in lončarskih izdelkov 09:00 Ptuj, Mestni stadion, Ptujski športni vikend, šola zdravja,
šport invalidov, kolesarjenje, vadba na veslaških simulatorjih, predstavitev PGD Ptuj, predstavitev slovenske policije, 5. odprto prvenstvo Ptuja v ulični košarki ... 10:00 Ptuj, parkirišče med športnim stadionom in dvorano Mladika,
16. sejem prostega časa, do 12.00 10:00 Korenjak, 10. obmejno srečanje na Korenjaku, zabavni
program, druženje 10:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, 23. praznik občine
Majšperk, srečanje težjih invalidov 10:00 Kališe, Sp. Sveča 13, 23. praznik občine Majšperk, promocija
lokostrelstva in streljanja, do 14. ure 10:00 Ptuj, parkirišče med športnim stadionom in dvorano Mladika, Jaz tebi, ti meni, jesen 2019, izmenjava rabljenih oblačil in modnih dodatkov
11:00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp, Festival industrijske dediščine
KeramikArt, odprtje razstav sodobne keramike 14:00 Sestrže, 23. praznik občine Majšperk, Tradicionalno kožuhanje pod kozolcem
17:00 Grad Ormož, slavnostna akademija ob 150. obletnici osmega
tabora v Ormožu 1869-2019 17:00 Slovenska Bistrica, 5. rokodelski praznik 18:00 Cirkulane, prostori občine, odprtje razstave fotografij Sandija
Kelca Opazovalec 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, Drama Zgodovina nasilja Nedelja, 8. september
09:00 Majšperk, Breg, pri tržnici, 23. praznik občine Majšperk,
Pohod od kleti do kleti 09:00 Ptuj, Slovenja vas, Golf igrišče in kartodrom, Ptujski športni
vikend, promocija vožnje z gokarti in predstavitev golfa 10:00 Majšperk, lovski dom, 23. praznik občine Majšperk, srečanje LD Dravinja Majšperk s kmetovalci in pristrelitev pušk šibrenic 10:00 Kališe, Sp. Sveča 13, 23. praznik občine Majšperk, promocija
lokostrelstva in streljanja 11:00 Majšperk, telovadnica OŠ, 23. praznik občine Majšperk, turnir
v namiznem tenisu 12:00 Sestrže, dom krajanov, 23. praznik občine Majšperk, odprtje razstave likovnih del in kipa v okviru projekta Kolonija pod kozolcem
13:00 Sestrže, 23. praznik občine Majšperk, odprtje etnografskega
muzeja pod kozolcem 15:00 Kungota pri Ptuju, vaška gmajna, 13. Zahvala polju 20:00 Lenart, Dom kulture, komedija Norci Ponedeljek, 9. september
19:30 Ptuj, Sončni park pri dominikanskem samostanu, jubilejna revija dizajnerke Sanje Veličkovič, ob 10-letnici prve revije in ateljeja Mestni kino Ptuj
Petek, 6. september: 17:00 Zmajček Tabaluga; 19:00 Bolečina in
slava; 21:00 Tisto: drugo poglavje. Sobota, 7. september: 17:00 Zmajček Tabaluga; 19:00 Bolečina in
slava; 21:00 Tisto: drugo poglavje. Nedelja, 8. september: 17:00 Zmajček Tabaluga; 19:00 Liffe po liffu: 112; 21:00 Bolečina in slava.
Tedenski horoskop od 6. do 12. septembra

j
OVEN
(Il. 3. - IQ. 4.)
Pridobili boste veliko pozitivne energije in se tako ukvarjali s tistim, kar vas bo veselilo. Uspehi se bodo nadaljevali v pogledu denarju. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste tudi naučili, da boste morali srce uporabljati doma in razum v službi. Veselo in zabavno bo.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Kljub povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste pozitivne učinke.
A
fir Nv
m
LEV
(I3. i. - II. s.)
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delavne obveznosti in prinesla notranjo srečo. Seveda ne boste smeli pozabiti nase in narediti nekaj za svoje zdravje. Odlično bo delovala telovadba, vsekakor ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve.
SKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej in sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini!
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Pogumno boste stopali po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate.
STRELEC
' ' (23.11. - 21.12.)
Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisno razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Če se v dvoje odpravite v naravo, doživite prijetnosti.
RAK
(Il. ó. - II. i.)
Sreča je na strani pogumnih ljudi pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo tudi delavna vnema in ne nazadnje boste denarno cveteli.
Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo tako učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na delovnem področju.
\ DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bosta v tem tednu izstopali kreativnost in ustvarjalnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni
- KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril srčni izvoljenec.
T|jv VODNAR
O /	(21.1. -18.2.)
Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna.
(19.2. - 20.3.)
Odločili se boste in stopali korak ali dva naprej v komunikaciji ter pri intelektualnih stvareh. Zelo radi pridobivate znanje in se boste učili o vsem tistem, kar vam bo tako ali drugače neznanka. Na delovnem mestu bo zelo pestro in zanimivo, še posebej tam, kjer je veliko ljudi in mnenj. astrolog
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 3. septembra 2019
m
Na grad
RradioPTUI
.¿Sa^čje uspeinift vseh časov
K
Štajerski IDNIK
jC^fVUsfoM',
... UvpleSeMteHj*
'mi
Prodajna mesta vstopnic so:
bar Sandra, Spuhlja _
bar	in	trgovina	Špic, Markova
okrepčevalnica Darinka, Jursinci
Posebno presenečenje - darilo ■
b^p acni sladoledi Leone
Mevsicisiadoiedi te^
zabavo ter nrn / , Plkmkin ° rer Prodaja plina in Med;,
j*
Lepi spomini ne bledijo!
v
Čestitke!
Sprva sta bili dve poti, ki sta šli vsaka po svoje, potem sta dolgo potekali druga ob drugi,
sedaj pa se združujeta v eno samo.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
Sllfafe»
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
.. »t. it HiH. t. h
PETO iRICUC-mSk o POLfTjF V ODONI pru J
Za zdravo pitno A vodo v Halozah
•KUUkMHa
Mil UUDiHV«
12 VSEBINE
■ m H«™ m k: mu
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
Iskrene čestitke Barbari Ribarič in Juriju Valentu
ob poroki!
DOBRODELNI KONCERT
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas a[i vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase a[ijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
fm
gibonni • skss^n1?1 * perpetuum jazzile
F.™
Ijllfl.
«i o b
llllfNIKl I«!»'

Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
ZA OTROKE
Z REDKIMI BOLEZNIMI
• kingston • REbEKA dREmeu • alya
SLAVKO IVAnČiČ • 6PACK ČUKUR • ANSAMBEL ŽARgOn
Nogomet
Drava v zadnjem trenutku okrepljena z izkušnjami
Stran 18
Rokomet
Ponosno med elito -še sedemnajstič zapored
Stran 18
Kikboks
Šulek evropski prvak, do medalje še Repina
Stran 19
Boks
Vido ustavila branilka naslova evropske prvakinje Stran 19
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
Kje je skrivnost uspeha?
Slovenijo zajema reprezentančna mrzlica, na tekmah s Poljsko (6. 9., ob 20.45) in Izraelom (9. 9., ob 20.45) bo slovenska izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Matjaža Keka poskušala spisati novo poglavje nogometne pravljice. Delo bo vse prej kot lahko, a Kek je s svojo prepoznavno preprosto nogometno logiko znova podžgal slovenske upe. Stožice bodo tako znova »pokale po šivih« ...
Ko so se slovenski reprezentanti že potili na Brdu, pa so igralci v 1. ligi dobili dan ali dva (ali tri) odmora. Največ so si ga zaslužili Mariborčani, ki so izmed vseh slovenskih klubov doslej odigrali največ tekem (prvenstvo + kvalifikacije za Ligo prvakov in Ligo Evropa), ter igralci Aluminija, ki zasedajo 1. mesto na lestvici 1. lige!
»Prvo mesto na lestvici nas ne preseneča, saj imamo mlado in kakovostno ekipo, ki lahko premaga vsakega, kar smo doslej tudi prikazali. Resda nismo navajeni pogleda z vrha, se pa počasi navajamo (smeh),« je po zadnji tekmi in zmagi proti Muri dejal kapetan Šumarjev Matic Vrbanec.
Zadetek prejmejo povprečno vsakih 250 minut
Kidričani so nanizali pet zmag (Tabor, Triglav, Bravo, Olimpija, Mura) in tri remije (Celje, Rudar, Domžale) in so še edino nepora-ženo moštvo slovenske elitne lige. Točke so zbirali tako doma kot v gosteh, so najuspešnejše domače in drugo najuspešnejše (za Olim-pijo, ki ima tekmo več) gostujoče moštvo.
Najimpresivnejša je njihova statistika v rubriki prejeti zadetki, kjer je zabeležena številka 3. Ker je številka tako majhna, lahko naštejemo vse tri: na tekmi s Triglavom jim je evrogol zabil Tilen Mlakar, z Rudarjem - prav tako evrogol - Rijad Ko-biljar, zadnjega pa Senijad Ibričič v Domžalah iz 11-metrovke. Na osmih tekmah to pomeni, da so zadetek prejeli povprečno vsakih 240 minut,
1. SNL
s sodnikovimi dodatki pa številka presega 250 minut. »Res imamo granitno obrambo, rešuje nas to, da ko eden stori napako, jo popravi drugi,« je recept razkril Vrbanec.
Tekmeci so vsi po vrsti prejemali več golov, neslavni rekorder je v tem oziru Triglav, ki jih je prejel neverjetnih 21 (vsakih 35 minut enega). Pri tem je zanimivo, da jih je Triglav dosegel približno toliko kot Aluminij (10, 9), a kluba na lestvici loči velikih 12 točk razlike. Če je včasih v košarki in rokometu veljalo, da se tekme dobivajo/izgubljajo v obrambi, se tudi v nogometu vedno več pozornosti namenja temu elementu igre. Aluminij to počne neverjetno dobro ...
Izkoriščajo hitre prehode v napad
O obrambni postavitvi sta precej podobno govorila trenerja Olimpija in Mure, Safet Hadžič in Ante Šimu-ndža. »Aluminij pred svojim vratarjem postavi dvojni blok, praktično je za žogo v vsakem trenutku devet igralcev. Resnično je to težko prebiti, potrebna je velika strpnost,« sta povedala priznana trenerja, ki pa recepta za to postavitev nista našla, oz. ga njunim varovancem ni uspelo uveljaviti na igrišču.
O teh dveh tekmah je Vrbanec povedal: »Tekmi z Olimpijo in Muro sta bili podobni, v obeh je tekmec nekako prevzel pobudo, mi pa smo izkoriščali naše hitre prehode v napad. To smo delali zelo dobro, proti Olimpiji smo izkoristili enega, proti Muri dva, zato sta zmagi zasluženo ostali doma.«
Le trije rdeče-beli strelci
Strelsko so pri Aluminiju doslej izstopali trije igralci, Luka Štor je zadel štiri, Nikola Leko tri in Matic Vrbanec dva zadetka. Desetega so si Muraši zabili sami (po podaji Davida Flakusa Bosilja). Če vemo, da je Štor po petih krogih že zapustil Kidričevo, potem sta v rdeče-belem dresu le dva strelca . Matic Vrba-nec, ki je fantastično zadel na zadnji tekmi, si je z igro prislužil naziv igralca kroga, v idealno enajsterico 8. kroga sta bila izbrana še Matija Kovačič in Ilija Martinovič.
Zanimivo je, da dveh izmed omenjene trojice ni bilo v začetni postavi v 1. krogu proti Taboru (Kovačiča in Vrbanca). Če postavi Aluminija na
Tekme doma:
tekmah s Taborom v 1. in Muro v 8. krogu primerjamo še podrobneje, potem ugotovimo, da so proti Muri začeli kar štirje igralci, ki so proti Taboru sedeli na klopi za rezervne igralce: Ploj, Vrbanec, Jakšič in Živ-kovič so zamenjali Amuzia, Mumi-noviča, Horvata in Štora.
Zdi se tako, da kdorkoli stopi na igrišče, vsakdo izpolnjuje svoje naloge. »Vsi fantje, ki smo tukaj, smo 100 % predani klubu, maksimalno smo skoncentrirani na tekme, pomagamo eden drugemu, sploh ni važno, kdo stopi na igrišče - to so naše glavne odlike. Po zadnjem odhodu Štora je bilo nekaj skepse, a ostali fantje dokazujemo, da smo pravi in da smo sposobni nadomestiti tudi takšen odhod,« je o tej temi dejal Vrbanec.
Tako so Kidričani v zadnjih dveh sezonah ostali brez Mensaha, Tahi-raja, Kidriča, Glihe, Muminoviča in Štora, pa sta oba trenerja, tako Oliver Bogatinov v prejšnji kot Slobodan Grubor v novi sezoni kljub temu našla recept, da ekipa deluje kompaktno. Letos je v tej smeri celo naredila korak naprej!
Vse igralne pozicije odlično pokrite
Trenutno se zdijo vse igralne pozicije dobro pokrite, še posebej izstopa vratarski dvojec Luka Jan-žekovič-Matija Kovačič Ko je Luka na tekmi z Olimpijo staknil manjšo poškodbo (po reprezentančnem premoru bo bržkone že nared), je med vratnici suvereno stopil Matija in na dveh tekmah zaklenil svoja vrata iz igre, edini gol je prejel iz 11-metrovke. Oba sta v osmih tekmah opravila izjemno delo in sta med najbolj zaslužnimi, da je Aluminij tako visoko. Če ju primerjamo z domžalsko dvojico Mulalič-Sorčan, ki je precej bolj izpostavljena, a je prejela kar 15 zadetkov, potem je razlika očitna.
Na začetku sezone sta bila glavna kreatorja igre Sanin Muminovic in Mario Lucas Horvat, ki pa ju že nekaj krogov sploh ni v ekipi (prvi je odšel, drugi je poškodovan). Njune zamenjave, Matic Vrbanec in Alen Krajnc, opravljajo izjemno delo, igra je le še hitrejša, v obrambi pa nič manj trdna. Podobno je na bočnih položajih, kjer sta sezono začela Stanley Amuzie in Alen Krajnc, sedaj ta položaja zasedata
Tekme v gosteh:
1. ALUMINIJ	8	5	3	0	10:3	18	1. ALUMINIJ	4	3	1	0	6:2 10	1. OLIMPIJA	5	3	1	1	7:2	10
2. OLIMPIJA	8	5	2	1	16:7	17	2. CELJE	5	2	3	0	9:5 9	2. ALUMINIJ	4	2	2	0	4:1	8
3. CELJE	8	4	3	1	20:9	15	3. TABOR	5	3	0	2	6:5 9	3. CELJE	3	2	0	1	11:4	6
4. MARIBOR	8	3	3	2	13:8	12	4. MARIBOR	4	2	1	1	9:4 7	4. MURA	4	1	2	1	6:6	5
5. MURA	7	3	3	1	13:10	12	5. OLIMPIJA	3	2	1	0	9:5 7	5. MARIBOR	4	1	2	1	4:4	5
6. TABOR	8	3	1	4	10:12	10	6. MURA	3	2	1	0	7:4 7	6. TRIGLAV	5	1	0	4	5:10	3
7. BRAVO	8	2	2	4	7:13	8	7. BRRAVO	5	2	1	2	2:3 7	7. RUDAR	5	0	2	3	5:11	2
8. TRIGLAV	8	2	0	6	9:21	6	8. TRIGLAV	3	1	0	2	4:11 3	8. TABOR	3	0	1	2	4:7	1
9. RUDAR	8	0	4	4	8:17	4	9. DOMŽALE	4	0	2	2	6:9 2	9. DOMŽALE	3	0	1	2	3:6	1
10. DOMŽALE	7	0	3	7	9:15	3	10. RUDAR	3	0	2	1	3:6 2	10. BRAVO	3	0	1	2	5:10	1
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na fotografiji Ivan Kontek in Ilija Martinouič) so na dosedanjih osmih tekmah prejeli le tri zadetke.
Aljaž Ploj in Nemanja Jakšič. Zadnja sprememba se je zgodila v napadu, kjer je Luka Štora zamenjal Ante Živkovič.
Stabilni člani ekipe so od samega začetka Ilija Martinovič, Ivan Kon-tek, Dejan Petrovič, Nikola Leko in Alen Krajnc, ki so od samega začetka zaigrali na vseh osmih tekmah, le nekaj igralnih minut manj imajo
Jure Matjašič, Matic Vrbanec in Nemanja Jakšič. Centralni branilski par Martinovič-Kontek je težko prebiti, že mimo Petroviča pred njima je težko priti. Spomnimo se samo posredovanj Dekija proti Olimpiji in Muri, ko je s padci pred nasprotnikovimi žogami reševal na videz nemogoče situacije. Aluminij ni bil nikoli znan po dobrih skakalcih in igri z glavo, sedaj sta Martinovič in Kontek prava gospodarja kazenskega prostora. Dobesedno .
Ali lahko Slobodan Grubor s svojimi pomočniki sploh zgreši pri kakšni dilemi, koga postaviti v začetno enajsterico? »V ekipi imamo na tekmi 18 igralcev, na treningu še nekaj več, prav vsi pa enakovredno konkurirajo za začetno enajsterico. Kdor se vanjo ne uvrsti, čaka na priložnost na klopi. Ti fantje lahko s svojim prihodom na igrišče v vsakem trenutku vnesejo dodatno energijo, zato vedno poudarjam, da tekmo izgubi ali dobi vseh 18 igralcev in z njimi celoten strokovni štab. To je formula, ki se je dosledno držim in jo igralcem ponavljam na vsakem treningu,« je o zanimivi strategiji povedal Slobodan Grubor.
Glede na vse zapisano je jasno, da Aluminij ni naključno na vodilni poziciji, predsednik in športni direktor pa imata ob tem »sladke skrbi«. Agenti prihajajo na tekme in treninge, opazujejo številne zanimive igralce, na srečo pa je prestopni rok v Sloveniji pri koncu (v nekaterih državah sicer še poteka).
Končno besedo je podal Matic Vrbanec: »Ostajamo na realnih tleh in sledimo svojemu prvotnemu cilju. Ne postavljamo si kakšnih
posebnih ciljev, ampak gremo osredotočeni iz tekme v tekmo. To nas je doslej nagradilo in tako moramo tudi naprej.« Ali je Aluminij med kandidati za prvaka in ali igralce to obremenjuje? »To nas ne obremenjuje, saj se zavedamo, da je za nami šele slaba četrtina sezone. Ostajamo realni, zavedamo se svoje kakovosti, zato bomo tudi v prihodnje trdo delali na treningih.
Kam nas bo to na koncu pripeljalo, pa bomo šele videli.«
Reprezentančni premor je situacijo sam po sebi nekoliko umiril, a se bo po njem nadaljevalo v močnem ritmu: najprej z Mariborom v gosteh v prvenstvu (14. 9., ob 20.15), med tednom pa takoj sledi pokalna tekma doma s Taborom (18. 9., ob 17.00).
Jože Mohorič
Kek: »Moramo razmišljati pozitivno«
„Sredi kvalifikacijskega cikla smo in ni kaj dosti računati. Potrebujemo točke in naredili bomo vse, da bomo do teh točk prišli, ne glede na to, da sta to težka nasprotnika. A če hočeš nekaj narediti, moraš razmišljati pozitivno. S pomočjo razprodanih Stožic moramo priti do cilja, cilj pa so točke," je o prihajajočih tekmah s Poljsko in Izraelom dejal selektor Matjaž Kek.
Iz domače lige so bili na prvotnem seznamu trije nogometaši: Martin Milec in Luka Zahovič iz Maribora ter Nejc Vidmar iz Olimpije, a je prvi odpadel zaradi poškodbe.
Seznam reprezentantov za tekmi s Poljsko in Izraelom:
-	vratarji: Jan Oblak (Atletico), Vid Belec (Apoel), Nejc Vidmar (Olimpija);
-	branilci: Bojan Jokič (Ufa), Miha Mevlja (Zenit), Aljaž Struna (Houston Dynamo), Petar Stojanovič (Dinamo Zagreb), Žan Majer (Lecce), Miha Blažič (Ferencvaros), Jure Balkovec (Empoli), Uroš Korun (Piast Gliwice);
-	vezisti: Josip Iličič (Atalanta), Jasmin Kurtič (Spal), Rene Krhin (Nantes), Benjamin Verbič (Dinamo Kijev), Miha Zajc (Fenerbahče), Roman Bezjak (Apoel), Denis Popovič (Zürich), Domen Črnigoj (Lugano);
-	napadalci: Tim Matavž (Vitesse), Robert Berič (St. Etienne), Andraž Šporar (Slovan Bratislava), Luka Zahovič (Maribor).
Proti Franciji tudi s Petrovičem in Štorom
Slovenska reprezentanca do 21 let bo v nedeljo v Ljudskem vrtu ob 18.00 igrala prijateljsko tekmo s francosko selekcijo do 20 let. Selektor Primož Gliha je predstavil seznam nogometašev, na katere bo računal na omenjenem obračunu.
Na seznamu so Žiga Frelih (Inter Zaprešič), David Zec (Benfica), Adam Gnezda Čerin (Nürnberg), Arian Rener, Leon Sever (oba Tabor Sežana), Matija Rom, Sven Šoštarič Karič, Janez Pišek (vsi Domžale), Jakob Novak, Žan Zaletel (oba Celje), Tomi Horvat (Mura), Egzon Kryeziu, Žan Rogelj (oba Triglav), Dejan Petrovič (Aluminij), Vitja Valenčič (Olimpija), Žan Celar (Cittadella), Jan Mlakar (QPR) in Luka Štor (Dynamo Dresden).
18 Štajerski
Šport
petek • 6. septembra 2019
Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL
Drava v zadnjem trenutku okrepljena z izkušnjami
Zadnji dnevi prestopnega roka so bili zanimivi tudi na Ptuju, kjer so ekipi v prvi vrsti želeli dodati izkušnje. Te so po ocenah strokovnega štaba najbolj manjkale v uvodnem delu sezone, ko mladi ekipi v nekaterih delih tekme prav zaradi pomanjkanja izkušenj ni uspelo unovčiti svojega potenciala.
„Naši mladi igralci imajo velik potencial, perspektivo, na treningih odlično delajo, tudi trenerska ekipa opravlja vrhunsko delo, o tem nimamo nobenega zadržka. Da pa bi mladi lahko še hitreje napredovali, pa na tekmah potrebujejo ob sebi nekoga, ki jih bo usmerjal med samo igro, jim namenil kakšen napotek, ki ga bodo mladi lahko v trenutku uporabili in tako napredovali. To je bilo naše osnov-
Novinci v ekipi Drave:
-	Alen Neskic (letnik 1991), Rogaška, napadalec
-	Igor Prahic (1987), Nafta Lendava, centralni branilec
-	Roy Rudonja (1995), Brežice, napadalec
-	Darjan Curanovič (1986), OFK Petrovac (Črna gora), vratar
-	Petar Turkovic (1997), Brežice, vezist
-	Joury Gaby (2000), Maccabi Irowi Kiryat Ata FC (Izrael), vezist
no vodilo pri aktivnostih v zadnjih dneh prestopnega roka," je dejal Nastja Čeh.
Nekaj imen med novinci Drave je izjemno zanimivih, predvsem to velja za Igorja Prahica, Alena Neskica in Roya Rudonja.
Igor Prahic je centralni branilec, ki prihaja iz Varaždina, nazadnje pa je igral za lendavsko Nafto, pred leti pa je v Sloveniji nosil že dres Zavrča (2016). Za sabo ima bogat nabor hrvaških klubov, saj je branil barve Varteksa, Zadra, Istre in Va-
raždina, svoje nogometno znanje pa je razkazoval že tudi v Franciji (Sedan), Romuniji (Vaslui) in Iranu (Sh Kodrou, Naft Teheran).
Alen Neskic je izkušeni napadalec, ki ima za sabo precej manj razgibano športno pot od Prahica, saj je doslej nastopal le za ekipi Šmarja pri Jelšah in Rogaške. V 2. ligi je doslej zbral 62 nastopov, v katerih je dosegel 25 zadetkov.
Roy Rudonja je v Sloveniji zaigral že za številne klube, od Ankarana, Domžal, Tolmina, Krškega, Dekanov, še največ igralnih minut je zbral v dresu Ankarana. Nazadnje je
»Načrtno, kar smo potrebovali«
Po šestih odigranih krogih v 2. ligi so Dravaši zbrali 6 točk. V teh tekmah so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. „V prvi vrsti smo potrebovali izkušenega ofenzivnega igralca, kar smo z Neskičem nedvomno dobili. Ima izkušnje iz tega nivoja tekmovanja, njegove strelske sposobnosti bomo poskušali kar najbolje unovčiti tudi mi. Podobno velja za Pra-hiča, ki bo zagotovo okrepitev za našo zadnjo vrsto. Vsi novinci bodo ekipi dodali širino in kakovost ter bodo dobro nadomestilo za poškodovana Vajda in Razgorška, ki bosta po zadnjih novicah odsotna kar nekaj tekem. Novinci so torej izbrani načrtno, na teh
mestih smo jih potrebovali," je dejal trener Drave Muamer Vugdalič.
Kako bo vse skupaj vplivalo na prihajajočo tekmo z Beltinci v gosteh? „Beltinčani so doslej na svojem igrišču odigrali dve tekmi ter obe zmagali, pri čemer niso prejeli nobenega zadetka (Nafta 1:0, Dravograd 3:0, op. a.). To ne bo spremenilo naših načrtov, ki so povezani s pozitivnim rezultatom, zavedamo pa se težavnosti naloge. Fantje bodo morali prikazati vsaj takšno predstavo kot proti Brežicam ali pa še boljšo."
2. SNL, 7. krog: Beltinci Klima Tratnjek -Drava Dakinda Ptuj, v soboto ob 16.30 v Beltincih.
igral na Nizozemskem (Waalwijk), v mlajših selekcijah pa je nogometno znanje pridobival pri angleškem Shefield Wednesdayu. Sin strelca znamenitega zadetka za Slovenijo Mladena Rudonja je ofenzivno usmerjeni vezist.
V petek je dres Drave na tekmi z Brežicami že oblekel še en novinec, Petar Turkovic. 22-letni hrvaški ve-zist je pred tem eno leto nosil prav dres Brežic, sicer pa ima nekaj izkušenj iz hrvaške druge lige (Dugopo-lje, Dubrava).
Za člansko ekipo je bil registriran tudi Darjan Curanovič, ki je pri Dravi sicer trener vratarjev. Pred leti je nastopal tudi v 1. ligi za Triglav, nazadnje pa je igral v Črni gori.
Najmlajši izmed vseh novincev je Joury Gaby. 18-letni Izraelec prihaja iz kluba Maccabi Irowi Kiryat Ata FC, je igralec zvezne vrste.
„Za vse novince, predvsem za tiste starejše, sem prepričan, da bodo pozitivno vplivali na mlado ekipo, da bodo njena dodana vrednost in da bomo z njimi lažje uresničili svoje cilje. Teh ne spreminjamo, gremo korak za korakom, od tekme do tekme, želimo si le napredka igralcev in ustvarjanje temeljev za naslednje sezone," je dejal Čeh.
Istočasno s prihodom nekaterih novincev so se na drugi strani zgodili tudi nekateri odhodi. Tin Martic, ki že celotno sezono ni bil v načrtih Drave, je odšel v Brežice, Nigerijec Simon Oduh je odšel v Ljubljano, kjer bo zaigral za Ilirijo, z njegovim rojakom Musefiom Olasunkanmi Ashirom pa so prekinili pogodbo.
Jože Mohorič
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Ponosno med elito -še sedemnajstič zapored
„Konec heca. Zdaj gre zares," so bile besede kapetana Jeruzalema Bojana Čudiča soigralcem na enem izmed zadnjih treningov pred začetkom sezone 2019/20. Le to bodo Ormožani že v petek odprli z gostovanjem na vročem in neugodnem parketu v Trebnjem proti Trimu.
„Ko sem prebral poročilo našega klubskega statistika glede izkupička zmag in porazov na gostovanjih v Trebnjem, sem bil skoraj šokiran. Nisem si mislil, da je od naše zadnje zmage minilo že deset let. A to je statistika, preteklost. Na nas je, da zdaj v 1. krogu poskušamo presenetiti nasprotnika, ki je sestavil odlično ekipo, ki želi poseči v sam vrh državnega prvenstva. Če kdaj lahko presenetimo, je to v 1. krogu, ko se ekipe med seboj še ne poz-
namo tako dobro in ko tudi uigra-nost ekip ni na najvišjem nivoju. In prav tu - pri uigranosti - vidim našo priložnost za presenečenje v Trebnjem. Recept za našo zmago je jasen: čvrsta igra v obrambi, strpno v napadu, seveda pa ne bo šlo brez vsaj desetih obramb naših vratarjev. Z nasprotnikom želimo čim dlje časa ostati v rezultatskem stiku. Dlje časa bomo konkurenčni Trimu, večja bo nervoza igralcev ter klopi na drugi strani. V zadnjih
Foto: Črtomir Goznik
Alen Neskic je praktično celotno kariero igral za Rogaško, ob koncu prestopnega roka je okrepil napad ptujskega drugoligaša.
25. Ptujski športni vikend
Pestra paleta športnih vsebin
Foto: Črtomir Goznik
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Naša taktika je jasna in ista na vseh tekmah, kar pomeni, da bo vse izhajalo iz obrambe."
desetih minutah tekme pa bi lahko unovčili našo izkušenost in tudi ne nazadnje kakovost," je ne glede na porazno preteklost Jeruzalema v Trebnjem povedal kapetan Bojan Čudič. Ta še vedno ostaja najboljši strelec Slovenije vseh časov v elitni druščini.
Sicer pa so Ormožani nazadnje na Dolenjskem slavili davnega leta 2009, natančneje 7. marca 2009. Med tem so rokometaši Trima kar trinajstkrat zapored nanesli poraz Ormožanom (gol razlika v prid Trima 446:385). V ormoškem klubu se ne ubadajo s statistiko. „Če bi se ukvarjali s statistiko iz Trebnjega, potem sploh ne bi potovali na tekmo in si delali nepotrebnih stroškov. Ker pa smo športniki, verjamemo v prekinitev črnega niza, in kot je že dejal naš kapetan, je tekma 1. kroga idealna za presenečenje. Naša taktika je jasna in ista na vseh tekmah, kar pomeni, da bo vse izhajalo iz obrambe. V obrambi smo močnejši za Dominika Ozmeca in upam tudi Jureta Kocbeka, čigar nastop je zaradi poškodbe pod vprašajem," je še dodal trener Saša Prapotnik, ki zagotovo ne bo računal na poškodovanega novinca v ekipi Nejca Kra-bonja, ki je na turnirju v Varaždinu staknil poškodbo gležnja. Zaradi okrevanja po poškodbi manjkata še Tilen Kosi in Uroš Horvat. Tekma v Trebnjem je na sporedu v petek, 6. septembra, ob 19.00. Srečno, Ormožani!
Domače tekme še naprej v Ljutomeru
Ormožani bodo prvo domačo tekmo proti Izoli odigrali v soboto, 14. septembra, ob 19.00 v Ljutomeru, saj dvorana Hard Ekše ni nared, vprašanje je, kdaj sploh bo. Tako ormoške selekcije v septembru še naprej ostajajo brezdomne ...
Uroš Krstič
V sejni sobi športne dvorane Mladika je potekala novinarska konferenca, na kateri sta organizatorja - Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj - podrobno predstavila vsebino 25. Ptujskega športnega vikenda. Ta ima bogato in zanimivo tradicijo ter se vsako leto nadgrajuje in dopolnjuje.
Celoten projekt je startal že v torek z okroglo mizo o stanju v ptujskem športu, nadaljeval se je v četrtek s turnirjem v footgolfu in balinanjem, medtem ko petkov popoldanski spored prinaša standarden teniški turnir.
Glavno dogajanje je vedno postavljeno na soboto, ko je večina dogodkov na Mestnem stadionu in v njegovi okolici. Tam bo 30 klubov, društev in organizacij predstavilo približno 40 različnih športnih vsebin. Začetek aktivnosti bo ob 9. uri. Najbolj pričakovane vsebine v sklopu Ptujskega športnega vikenda so šola zdravja - 1000 gibov, predstavitev športa invalidov, rekreativno kolesarjenje, mini olimpijada za otroke vrtca, turnirji v košarki, odbojki in borilnih veščinah, rekreativni tek ...
Več o pripravljenem programu je povedal direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj: »Ena leto-
šnjih glavnih novosti je prav gotovo sodelovanje s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ki bo izvedel projekt Sejem prostega časa. Med drugimi novostmi bi izpostavil Ples pod zvezdami, ki ga bo pripravil Jernej Brenholc, predstavitev Dis-kgolfa, pa igre brez meja za družine z večjim številom otrok. Letos prvič, v čast obletnici MO Ptuj, bo v sobotnem delu izveden tek, ki smo ga poimenovali Vivat Poetovio. Šlo bo za tek na Mestnem stadionu in v mestnem parku, katerega krog bo dolg 1950 metrov, udeleženci rekreativnega teka pa bodo na koncu prejeli spominske medalje. Od standardnih vsebin pa najbolj nestrpno pričakujemo mini olimpi-jado za otroke vrtcev, ki se začne v soboto ob 16. uri na Mestnem stadionu na Ptuju.«
Organizatorji so pripravili zares pestro paleto športnih vsebin, ki jih bodo zaključili v nedeljo z vožnjami kartov na kartodromu Slovenja vas. Vse aktivnosti so brezplačne, tako da se lahko v teh dneh spoznate ali preizkusite v različnih športih. Več informacij in celoten program 25. Ptujskega športnega vikenda pa je na spletni strani https://sportnivikend.si/.
David Breznik
Predsednik ŠZ MO Ptuj Franjo Rozman, direktor Zavoda za šport Sandi Mertelj in predsednik Sveta Zavoda za šport Stanko Glažar
Foto: DB
petek • 6. septembra 2019
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Kikboks • Evropsko prvenstvo Madžarska 2019
Šulek evropski prvak, do medalje še Repina
Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije so sodelovali na evropskem prvenstvu v kik-boksu, ki je od 24. do 31. avgusta potekalo v Gyoru na Madžarskem. Na tekmovanju je pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitarja sodelovalo 32 Slovencev, na samem tekmovanju pa je sodelovalo okrog 2000 tekmovalcev iz 42 držav.
Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so za reprezentanco Slovenije nastopali Lara Vuzem Vajda, Patrik Šulek, Nik Crobelnik Jamšek in Tilen Repina.
Največji uspeh je dosegel Patrik Šulek, ki je med mladinci v kategoriji do 84 kg postal evropski prvak! Patrik je v osmini finala premagal Pavla Zablotskega iz Belorusije s 17:7, v četrtfinalu je bil boljši od Vita Mirizzija iz Italije s 16:13, v polfinalu pa še od Banga Jarega Martina iz Norveške z 21:11. V finalu je Patrik po odlični borbi premagal Marina Cesara iz Italije s 17:11 in tako osvojil 1. mesto in postal evropski prvak!
Tilen Repina je med starejšimi kadeti do 69 kg prav tako odlično
Ptujčani na Madžarskem
Foto: Franc Slodnjak
evropskemu prvaku Luigiju Barba-tu iz Italije ter se moral sprijazniti s še vedno zelo dobrim 3. mestom ter bronasto medaljo.
Lara Vuzem Vajda je tokrat nastopala med mladinkami do 60 kg. V osmini finala je po odlični borbi v treh rundah premagala Sarah Belovv iz Nemčije, v četrtfinalu pa je - spet po dobri borbi - zaradi dveh napak izgubila proti kasnejši evropski prvakinji Yvone Schmidl iz Avstrije. Tako je Lara kljub odlični formi ostala brez medalje in je osvojila 5. mesto.
Nik Grobelnik Jamšek je med starejšimi kadeti do 52 kg v Gyoru žal izgubil oba dvoboja (proti Ma-ttiu Vitaleju iz Italije in Kynu Kea-reyu iz Irske) in ostal brez vidne uvrstitve.
V Gyoru je kot mednarodni sodnik sodeloval tudi predsednik KBV Ptuj Edvard Štegar.
»Delovali smo povezano, uspeh ni izostal«
Vladimir Sitar (predsednik Kic-kboxing zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj): „Z letošnjega EP se slovenska reprezentanca spet enkrat več vrača z odličnimi rezultati, saj smo osvojili 18 kolajn v zelo veliki konkurenci. Naša reprezentanca, naši tekmovalci, trenerji, vodstvo, sodniki in ostali člani reprezentance smo delovali zelo povezano, kompaktno in uspeh ni izostal. Prvenstvo je s svojo množičnostjo in kakovostjo potrdilo razvitost kickboxinga kot športne panoge, ki jo je Mednarodni olimpijski komite lani novembra sprejel v družino olimpijskih športov.
Za Ptujčane lahko z veseljem ugotovim, da smo po dolgih in kakovostnih pripravah odlično nastopali. Imamo evropskega prvaka, Tilen je osvojil bronasto medaljo. Pred tekmovanjem smo si v KBV Ptuj za cilj zadali eno osvojeno medaljo, kar smo presegli. Navdušeni smo nad rezultati naših članov.«
Franc Slodnjak
nastopal. V light kontaktu je po preboju v četrtfinale po dobri borbi izgubil proti Hrvatu Eniu Dukiču in tako osvojil 5. mesto. Tilen je v Gyoru premagal Lorenza De Quin-
tana iz Španije in Marcina Wloga iz Poljske.
V point fightingu je Tilen v polfi-nalu po res sumljivih sodniških odločitvah izgubil proti kasnejšemu
Boks • Evropsko prvenstvo za ženske v Španiji
Vido ustavila branilka naslova evropske prvakinje
V Madridu je v preteklih dneh potekalo evropsko prvenstvo v boksu za dekleta. Na njem je imela v močni konkurenci dve predstavnici tudi Slovenija, naše barve sta zastopali Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing) in Vida Gajic (BK Predator Ljubljana).
Vida Rudolf, varovanka trenerja Dejana Zavca, je imela v Španiji precej težak žreb, saj se je v kategoriji do 57 kg znašla na isti strani liste kot branilka naslova evropske prvakinje iz leta 2018 v Sofiji, Bolgarka Stanimira Petrova.
Še pred tem se je Vida v osmini finala pomerila s tekmico z Malte, Elizabeth Skye Falzon. Svoj nastop je opravila suvereno, vseh pet sod-
EP v Španiji, kategorija do 57 kg:
osmina finala: Rudolf - Falzon (Malta) 5:0; četrtfinale: Rudolf - Petrova (Bolgarija) 0:5.
Končni vrstni red:
1.	Irma Testa (Italija)
2.	Karriss Artingstall (Anglija)
3.	Stanimira Petrova (Bolgarija) 3. Sandra Krystyna Kruk (Poljska)
5.-8: Vida Rudolf (Slovenija), Esra Yildiz (Turčija), Jennifer Fernadez Romero (Španija), Helina Bruyevich (Belorusija).
nikov ji je prisodilo zmago, tako da dvomov o napredovanju med najboljšo osmerico v tej kategoriji ni bilo. „Zmaga nikakor ni bila samoumevna, Vida je morala za napredovanje pošteno oddelati dvoboj.
Atletika • Balkansko prvenstvo v Bolgariji
Domjanova na stopničkah
Katja Gajic in Vida Rudolf sta bili edini slovenski predstavnici na evropskem prvenstvu v Španiji.
Tekmici je sodnik v ringu enkrat tudi štel, a je dvoboj zaključila na nogah," je dejal Vidin trener Dejan Zavec.
V četrtfinalu je bila ovira veliko višja, takrat še aktualna evropska prvakinja Stanimira Petrova. „Čeprav je bila končna odločitev sodnikov soglasna v korist Bol-garke, pa je bil dvoboj v določenih segmentih precej enakovreden, na trenutke je tudi Vida ogrozila tekmico. Bolgarka se je predvsem znala odlično izogibati Vidinim udarcem, pri tem je unovčila svoje bogatejše izkušnje, ki jih Vida šele pridobiva," je dejal Zavec, pri tem pa razkril še eno zanimivost: „Da je bila borba zelo dobra, celo nadpovprečna za četrtfinale EP, so potrdili številni prisotni trenerji iz različnih reprezentanc. Vidi so namreč kljub porazu izročili veliko vabil na turnirje po celotni Evropi."
Vida Rudolf je tako osvojila 5. do 8. mesto na EP, zato je končna ocena Vidinih nastopov v Španiji pozitivna. „Vsekakor smo s tem zadovoljni, a se pri tem ne mislimo ustaviti. Treniramo naprej, čaka nas še trdo delo do olimpijskih kvalifikacij, ki bodo v začetku naslednjega leta v Londonu. Dobili smo občutek kam sodimo in kaj nam še manjka. Vida v svojih boksarskih veščinah skokovito napreduje, a ji manjka še kakšnih 20 dvobojev, ki jih tekmice že imajo za sabo. Ko jih bo Vida imela, bo zagotovo še močneje opozorila nase, v to sem prepričan," je optimistično zaključil Dejan Zavec.
Jože Mohorič
Bolgarsko mesto Pravets je v ponedeljek in torek gostilo 72. Balkansko prvenstvo za člane in članice v atletiki. V metu diska je tekmovala tudi Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj).
Ta je imela v zadnjem obdobju sicer nekaj težav s poškodbo noge, vendar se je vseeno odločila za nastop na tem tekmovanju z dolgo tradicijo. Zavrčanka orodja ni vrgla po njeni željah, predvsem pa sposobnosti, a razdalja 51,10 metra ji je vseeno prinesla 3. mesto. Pred njo sta bili Turkinja Ozlem Becerek (57,47 m) in Črnogorka Kristina Ra-kočevič (52,49 m).
Glede na dosežke iz letošnje sezone je bilo za Domjanovo dosegljivo tudi zlato, a se je tokrat morala zadovoljiti z bronasto medaljo. Gre za vnovični uspeh metalke diska, za katero pa ni najboljša sezona, a nova medalja na mednarodni sceni bi morala biti dober motiv za nadaljnje treninge.
„Pogoji so bili zame precej težki, saj je bilo zelo vroče. Prve tri tekmovalke smo bile ves čas precej skupaj, tako da je bila borba za medalje zelo napeta. Imela sem še en daljši met, a so mi sodniki pripisali prestop. Srebro je bilo dosegljivo, a je, kot je," je po nastopu povedala Domjanova.
Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke: Zala Cunk zmagala v metu diska
Na startni listi ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince in
Foto: Peter Kastelic, AZS
Luka Popovič Krajnc, Veronika Domjan, Jerneja Smonkar in Neja Kršinar - slovenski udeleženci balkanskega prvenstva
mladinke, ki ga je na visokem nivoju organiziral Atletski klub Ptuj, je bilo 254 mladih atletov in atletinj. Na Mestnem stadionu Ptuj smo spremljali večino najboljših slovenskih atletov v tej starostni kategoriji, ki so tokrat zbirali točke za svoje klube.
V moški konkurenci jih je največ zbralo Atletsko društvo Kladivar Celje 7153, medtem ko so Ptujčani zasedli 13. mesto z zbranimi 1399 točkami. V ženski konkurenci so se najbolj izkazale članice Atletskega društva Kronos Ljubljana, saj so za naslov ekipnih državnih prvakinj zbrale 6720 točk, članice ptujske ekipe pa so bile 12. - zbrale so 2765 točk.
Med dekleti se je iz domačega tabora s solidnim rezultatom najbolj izkazala Zala Cunk, ki je zmagala v metu diska z rezultatom 35,23 metra. Zelo dobra četrta je bila v skoku v višino Vita Kovačec, ki je preskočila letvico na višini 1,53 metra. Med deseterico iz AK Ptuj najdemo Niko
Vesenjak v troskoku (9,66 m), medtem ko sta na 100 metrov solidno nastopili Sara Šeruga (13,57 s) in Tia Ladič (14,57 s).
Pri moških sta bila predstavnika ptujskega kluba v sprintu na 100 m zelo visoko uvrščena, in sicer je bil četrti Alen Smiljan (11,52 s) in peti Anej Čurin Prapotnik (11,63 s)- v skoku v daljino je Vasja Rimele za končno 6. mesto pristal pri znamki 576 cm.
David Breznik
Zala Cunk (AK Ptuj)
Foto: DB
20 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 3. septembra 2019
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, člani
Dve odločitvi po penalih, presenečenje v Zavrču
Pokalno tekmovanje, v katerem v uvodu nastopajo vse ekipe, prijavljene v kateremkoli tekmovanju, je zanimivo ravno zaradi te pestrosti. Ekipe iz nižjih lig imajo vedno dodatno motivacijo, zato presenečenja niso naključna.
Tudi 1. krog nove sezone je prinesel eno takšnih ... Zgodilo se je v Zavrču, kjer je domači Superligaš presenetil Podvinčane (3. liga), edini zadetek na srečanju je dosegel Dominik Hunjet.
Zanimivo je bilo na dveh srečanjih, kjer sta se merili po dve enakovredni ekipi, končalo pa se je s streljanjem penalov. V Bukovcih so domačini že vodili 3:0, a so varovanci trenerja Marka Drevenška v pičlih petih minutah izenačili, na koncu pa tudi napredovali v naslednji krog.
V Majšperku so gostje iz Tržca poravnali izid v zaključku tekme, nato pa so bili domačini tisti, ki so bili bolj zbrani pri strelih z 11 metrov.
Najvišji zmagi kroga sta dosegla tretjeligaša iz Vidma in Slovenske Bistrice, pri slednjih se je s štirimi zadetki posebej izkazal Tim Jelenko. Pri Vidmu je tri dosegel Jaka Vajda (vstopil je šele v 34. minuti), podobno kot pri Grajeni Davor Fleten in pri Podlehniku Tomaž Jerič.
REZULTATI 1. KROGA:
Podlehnik - Ormož 5:2 (3:0); strelci: 1:0 Jerič (27.), 2:0 Jerič (29.), 3:0 Močnik (43., z 11 m), 3:1 Lah (57.), 4:1 Jerič (58.), 4:2 Šnajder (67.), 5:2 Močnik (80.);
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Grajene (v zelenih dresih) so slavili v Skorbi, odločilne tri zadetke so dosegli med 82. in 88. minuto.
Leskovec - Oplotnica 4:2 (3:1); strelci: 1:0 Mlakar (8.), 1:1 Pem (14.), 2:1 Koletnik (38.), 3:1 Krajnc (42.), 3:2 Pem (49.), 4:2 Mlakar (87.);
Središče - Rogoznica Slofin 1:3 (1:3); strelci: 0:1 Stanet (13.), 1:1 Ci-merman (20.), 1:2 Krajnc (32.), 1:3 Krajnc (39.);
Slovenja vas SMS sanacija - Haj-doše 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Cener (9.), 2:0 Košir (14.), 3:0 Vrečar (45.), 4:0 Polanič (77.), 4:1 Zagoranski (84.);
Polskava Avtop. Grobelnik - Mladinec Lovrenc 0:3 (b. b.);
Nogomet • Mladinske lige
Liga izenačena, točke toliko bolj dragocene
Nogometaši v 2. mladinski in kadetski ligi so v zadnjih dneh odigrali dva prvenstvena kroga, na zelenice so stopili tudi med tednom. Mladinci in kadeti Drave so gostili vrstnike iz Beltincev, namesto pričakovanih šest točk pa so na svoj račun vpisali štiri. Kadeti so svoje delo opravili z odliko, mladincem pa ni uspelo prebiti obrambe „rumenih" iz bel-tinške šume. Ob koncu tedna je bila v Celju slika drugačna, tam so klonili kadeti, mladinci pa so vzeli popoln izkupiček.
2. mladinska liga vzhod
3.	KROG: Šampion - Drava Dakin-da Ptuj 0:2 (0:0); 0:1 Pušnik (48.), 0:2 Pušnik (88.);
4.	KROG: Drava Dakinda Ptuj -
Markovci - Makole Bar Miha 5:0 (0:0); strelci: 1:0 Leben (47.), 2:0 Vogrinec (55.), 3:0 Čeh (57., z 11 m), 4:0 Vogrinec (59.) 5:0 Leben (71.);
Majšperk picerija Špajza - Tržec 7:5 (1:1, po 11-m); strelci: 0:1 Pečnik (5.), 1:1 Podbrežnik (16.), 2:1 Bratko-vič (47.), 2:2 Štrucl (83.);
Skorba - Grajena ANpro 3:6 (2:1); strelci: 1:0 Hreljič (6.), 2:0 Brodnjak (42.), 2:1 Fleten (43.), 2:2 Fleten (51.), 2:3 Krajnc (68.), 3:3 Krajnc (74., z 11 m), 3:4 Pihler (82.), 3:5 Ha-lužan (86.), 3:6 Pleten (88.);
Pokal MNZ Ptuj, mladina
REZULTATI 1. KROGA: Pragersko
-	Tržec 5:6 (2:3), Hajdina Golgeter
-	Oplotnica 7:0 (0:0), Podvinci - Bu-kovci-Gorišnica 3:1 (1:1), Ormož - Videm 9:0 (3:0). Proste so bile ekipe Aluminij, Drava Dakinda Ptuj, Apače in Kety Emmi Bistrica.
Bukovci - Gerečja vas 6:7 (2:0, po 11-m); strelci: 1:0 Cebek(29, z 11 m), 2:0 Zoreč (37.), 3:0 Prelog (50.), 3:1 Požegar (66.), 3:2 Ravnjak (68.), 3:3 Požegar (71.);
Zavrč - Podvinci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Hunjet (35.);
Kety Emmi Bistrica - Gorišnica 10:0 (6:0); strelci: 1:0 Kovačič (9.), 2:0 Jelenko (14.), 3:0 Korošec (17.), 4:0 Jelenko (34.), 5:0 Jelenko (37.), 6:0 Mrkaljevič (42.), 7:0 Mrkaljevič (52.), 8:0 Horvat (69.), 9:0 Lahe Korošec (71.), 10:0 Jelenko (81.);
Boč Poljčane - Pragersko 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Škrabl (10.);
Stojnci - Zgornja Polskava 6:1 (3:1); strelci: 1:0 Vidovič (8.), 1:1 Smo-gavc (31.), 2:1 Mlinarič (38.), 3:1 Leben (42.), 4:1 Leben (80.), 5:1 Kosta-njevec (86.), 6:1 Hameršak (90.);
Hajdina - Videm 0:9 (0:4); strelci: 0:1 Adedoja (19.), 0:2 Adedoja (23.), 0:3 Furjan (32.), 0:4 Lovenjak (40.), 0:5 Vajda (51.), 0:6 Krajnc (54.), 0:7 Vajda (64.), 0:8 Tement (73.), 0:9 Vajda (76.);
Apače - Cirkulane (18. 9.)
Prosta je bila ekipa Drava Dakin-da Ptuj.
M
Futsal • Tomaž Šic bar
Beltinci 0:0;
2. kadetska liga vzhod
3.	KROG: Šampion - Drava Dakin-da Ptuj 5:0 (3:0);
4.	KROG: Drava Dakinda Ptuj -Beltinci 3:0; 1:0 Jerenko (21.), 2:0 Šabeder (39.), 3:0 Vrbnjak (80.).
Skupna lestvica:
1.	VIPOLL VERŽEJ	6 4	2	0	14
2.	JARENINA	8 4	1	3	13
3.	ŠAMPION	8 3	3	2	12
4.	NAFTA 1903	6 4	0	2	12
5.	MB TABOR	6 3	1	2	10
6.	DRAVA PTUJ	6 3	1	2	10
7.	DRAVOGRAD	6 3	0	3	9
8.	KETY EMMI BISTRICA	6 2	0	4	6
9.	ROGAŠKA	6 0	3	3	3
10.	BELTINCI	6 0 1 5 1
JM
Na klop se vrača Matej Gajser
Priprave na novo sezono so začeli tudi igralci Tomaža ŠIC bara, novega člana 1. slovenske futsal lige. Prvotno je bilo vodstvo kluba dogovorjeno, da se bo ekipi priključil Tadej Žagar Knez, ki pa je v zadnjem hipu, zaradi obveznosti v sosednji Avstriji, sodelovanje odpovedal. V zadnjem hipu so zanj našli zamenjavo: ekipi se je namreč priključil Rok Rednak, ki je bil v minuli sezoni pomemben člen mariborskega ligaša FutureNet.
Rednaku so se kot novinci pridružili še vratarja Tadej Romih in Jakob Žuman, zadnji dan prestopnega roka pa je ekipa dobila še tri pomembne okrepitve. Iz ptujske Hiše daril sta prišla brata Marko in Urban Senekovič, v oktobru pa se bo ekipi pridružil še nekdanji nogometaš Mure, Zavrča in nekaterih španskih in avstrijskih nižjeligašev Dejan Kur-bos, ki je v preteklosti že tudi nosil dres te prleške futsal ekipe.
Foto: Črtomir Goznik
Mladincem Draue med tednom ni uspelo zlomiti odpora urstnikou iz Beltincev.
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
PARI 7. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Gorica - Krško; OB 16.30: Beltinci Klima Tratnjek - Drava Dakinda Ptuj, Nafta - Vitanest Bilje, Brežice Terme Čatež - Roltek Dob, Koroška Dravograd - Koper, Jadran Dekani - Kalcer Radomlje, Krka - Fužinar Vzajemci; V NEDELJO OB 16.30: Brda - Rogaška.
3. SNL - vzhod
PARI 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Veržej - Podvinci, Kety Emmi Bistrica - Dravinja, Zreče - Šampion, Radgona - Odranci, Ko-rotan Prevalje - Avto Rajh Ljutomer; V NEDELJO OB 16.30: Šmartno 1928 - Videm.
Super liga
PARI 3. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Boč Poljčane - Pragersko, Zavrč - Apače, Markovci - Gerečja vas, Hajdina - Cirkulane; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Bukovci.
1.	liga MNZ Ptuj
PARI 3. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Tržec - Gorišnica, Središče -Rogoznica Slofin; V NEDELJO OB 10.30: Skorba - Grajena Anpro; OB 17.00: Ormož - Podlehnik. Prosta je ekipa Majšperk picerija Špajza.
2.	liga MNZ Ptuj
PARI 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Leskovec - Mladinec Lovrenc, Oplotnica - Zgornja Polskava, Slovenja vas SMS sanacija -Polskava avtop. Grobelnik; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Makole Bar Miha.
1. mladinska liga
4. krog: Aluminij - Koper (v nedeljo ob 16.00).
1.	kadetska liga
4.	krog: Aluminij - Koper (v nedeljo ob 14.00).
2.	mladinska liga vzhod
5.	krog: MB Tabor - Drava Dakinda Ptuj (v soboto ob 16.30), Kety Emmi Bistrica (v nedeljo ob 16.30).
2. kadetska liga vzhod
5. krog: MB Tabor - Drava Dakinda Ptuj (v soboto ob 14.30), Kety Emmi Bistrica (v nedeljo ob 14.30).
Liga U-15 vzhod
5. krog: Aluminij - Jarenina, Dravograd - Drava Dakinda Ptuj, Kety Emmi Bistrica (v se v soboto ob 11.00).
Rokomet • NLB liga
PARI 1. KROGA, V PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 18.00: Butan plin Izola - Celje Pivovarna Laško; OB 19.00: Dobova - Koper, Krka - Maribor Branik; OB 20.00: Urbanscape Loka - Gorenje Velenje. Srečanje Slovenj Gradec - Riko Ribnica 33:36 (18:16) je bilo odigrano v sredo.
Jože Mohorič
Pomembna sprememba se je zgodila tudi na klopi Tomaža ŠIC bara. Bojana Cunka, ki je ekipo v minuli sezoni popeljal do naslova prvaka v 2. slovenski futsal ligi, je na klopi nasledil Matej Gajser, ki je ekipo že vodil v sezoni 2016/17, ko je ta nastopala v 1. slovenski futsal ligi. Gajser je z ekipo že opravil prve treninge, pred prvim krogom in gostovanjem pri prvaku Dobovcu, ij5. septembra, se bo Tomaž SIC bar dva dni prej pomeril v pripravljalnem dvoboju z ljutomerskim Meteorplastom, ki bo v novi sezoni Prlekijo zastopal v 2. slovenski futsal ligi.
MŠ
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Hana najhitreje Okoli Grma
Minulo soboto je na Dolenjskem potekala enodnevna dirka Okoli Grma 2019. V mednarodni konkurenci so se spet odlično odrezali mladi ptujski kolesarji.
Hana Jeromel je ponovno zmagala pri deklicah C (nastopilo je 13 kolesark) in tako v svojo vitrino dodala nov pokal. Pri dečkih C sta odlično nastopila tudi Jan Kirbiš in Nik Muršec, ki sta osvojila 3. in 5. mesto (19 tekmovalcev). Na daljši
preizkušnji dečkov A sta v deseterici pristala Jure Majnik in Žiga Kel-ner, ki sta osvojila 5. in 8. mesto (30 nastopajočih). Podobni uvrstitvi sta pri mlajših mladincih dosegla še Primož Kirbiš (6.) in Andrej Majnik (7.), skupno je v tej kategoriji nastopilo 30 kolesarjev.
V septembru čaka mlade kolesarje KK Perutnina Ptuj še kar nekaj nastopov doma in v tujini.
UR
Foto: Miha Soštarič
■ ' ..
BIH _;_
Matej Gajser razlaga taktične zamisli igralcem Tomaža ŠIC bara. Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj)
petek • 6. septembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Ptuj • Novo iz Ljudske univerze
Seniorijada 2019
SENIORIJADA 2019 je izobraževalno-rekreativna akcija, namenjena senior-jem in društvom seniorjev brez omejitev. To pomeni, da se nam 17. in 18. septembra 2019 lahko pridružite vsi, ki vas omenjena tematika zanima.
I.JUDSKA
»MDA 2019
P&fl, IZ Id 18. september
JBUKA SLOVENIJA NISTRSTVOZA IZOBRAŽEVANJE.
znanost in Sport
IZOBRAŽEVALNO - REKREATIVNA OLIMPIJADA ZA SENIORJE Za kakovostno življenje v tretjem življenjskem obdobju
KJE: Ljudska univerza Ptuj in Center za družine "Špajza modrosti", Ul. heroja Lacka 3, Ptuj (17. 9. 2019) Mestni stadion Ptuj ali Športna dvorana Mladika v primeru dežja (18.9.2019)
Menimo, da je izrazitega pomena, da se vsi, ne le tisti pred upokojitvijo, prej ali slej seznanimo z osrednjimi pojmi aktivnega staranja, preverimo dejstva in zanemarimo stereotipe ter predvsem spoznamo, da je izključno od nas samih odvisno, v kakem času se bomo zares »postarali«. SENIORIJADA 2019 hoče poudariti dejstvo, da lahko z nekaj minimalnimi spremembami ter malenkostno nadgradnjo vsakodnevnih »rutinskih« opravil bistveno izboljšamo kakovost življenja v post-zaposlit-venem obdobju, ko se v resnici prvič soočimo z vprašanjem: »Kaj
je tisto, kar mi bo poslej nadomestilo službene aktivnosti?«
SENIORIJADA 2019 se osredo-toča na izzive aktivnega staranja s posebnim poudarkom na izobraževanju s področja zdravja ter praktičnimi (rekreacijskimi) aktivnostmi, ki so z njim povezane. Namen je razširjanje vednosti o pomenu razumevanja pojma aktivnega staranja ter uporabnih izobraževalnih programih s tega področja za potrebe lokalnih in nacionalnih skupnosti.
Program promocijskega dogodka, ki ga organizira Ljudska univerza Ptuj, financira pa Mini-
strstvo za izobraževanje, znanost in šport, temelji na osveščanju ciljne skupine seniorjev o pomenu aktivnega življenja tudi po upokojitvi, saj ugotavljamo, da večina seniorjev nima realne predstave o tem, kaj pravzaprav staranje sploh je, na kak način vpliva na človekovo psihofizično stanje ter kako oblikuje proces staranja našo samopodobo.
Vabljeni torej, da se nam pridružite na dvodnevni »olimpijadi seniorjev«, ki bo združevala izobraževalni in praktični del, v katerem se bodo sodelujoči najprej seznanili z dejstvi aktivnega sta-
ranja in njegovimi posledicami v teoretični obliki, drugega dne pa se bodo skupine seniorjev »pomerile« v izobraževalnem kvizu in nekaj praktičnih spretnostih, s katerimi želimo demonstrirati
ne le, da je proces staranja lahko kreativen, temveč predvsem, da je lahko zabaven in sproščujoč ter nudi obilo možnosti za osebno rast in zdravo življenje. Udeležba je brezplačna.
Prijavite se lahko na elektronskem naslovu tanja.bozic@lu--ptuj.si ali pokličite na telefonsko številko 02 7492 154.
Petja Janžekovič in Tanja Božič
Trbovlje • KUMFEST 2019
Največja in najbolj nora fešta v Zasavju
Po nekajletnem premoru seje v Trbovlje vrnila najbolj glasna fešta v Zasavju - KUMFest 2019! V petek, 30., in v soboto, 31. avgusta 2019, seje pred Zasavskim muzejem v Trbovljah zbralo več tisoč ljudi, ki so se z znanimi imeni slovenske in hrvaške glasbe zabavali še pozno v noč.
Tudi najmlajši so u soboto peli in plesali z Alenko Kolman.
Za neverjetno zabavo so poskrbeli tudi Poskočni muzikanti.
FOTO: M24
Nepregledna množica se je zabavala v ritmih Ping Pong party banda.
Prvi dan KUMfesta so odprli domačini, navihane Kumske punce in eni in edini Ping pong Party band. Zbrane so zabavali tudi dobitniki šestnajstih festivalskih nagrad, izobraženi glasbeniki in nagajivi Poskočni muzikanti. Za njimi je
oder zavzela energična Tanja Žagar, ki je tudi tokrat s seboj pripeljala pevca in violinista, stalnega člana njene zasedbe vročega Kubanca Lazara Zumeta. Za piko na i petkovega večera sta poskrbela Petkova pumpa in DJ Boštjan.
Sobotni dan na KUMfestu se je začel že ob 15. uri. Obiskovalci so lahko uživali v pestrem programu, ki sta ga povezovala radijca, Zasavca Ajda Mlakar in Štefan Šarkezi. Predstavili so se različni javni zavodi. Otroci so bili navdu-
šeni nad vozili in delom gasilcev, civilne zaščite in reševalcev. Peli in plesali so v ritmih Dina z Alenko Kolman, skakali po napihljivem gradu, si omislili poslikavo obraza in se spoznali z različnimi načini oživljanja. Kumfest pa je imel tudi
dobrodelno noto. Tokrat so zbirali prostovoljne prispevke, ki so v celoti šli v roke rdečemu križu za nakup šolskih potrebščin.
Popoldanskemu dogajanju je sledil večer odlične dalmatinske glasbe. Zbrano množico sta navdušili
Klapa more in Klapa Siniše Žunca. V Trbovlje je prvič prišel legendarni Dražen Zečič, ki je pred nepregledno množico ljudi zapel vse svoje največje hite. Sobotno dogajanje sta popestrila tudi Dean in Anita z eno in edino Aktualovo Galamo.
POKROVITELJI:
^H □ triglavzdravje
Vaš partner za zdravje.
0BCINA1HB0VUE
OBCINAHRASTNIK
I ISPEKTER
www.spekter.info
m

FS *
PLETILSTVO PETRA
_TOM
www.mtom.si
V
OBčINAZAGORJE
mtaAKIJA KKAMZAK
Juršinci • Srečanje članov Fan cluba Dejana Zavca
Po poteh veličastnih spominov
Zadnjega avgusta je v športnem parku v Gabrniku potekalo družabno srečanje članov Fan cluba Dejana Zavca. V sproščenem vzdušju so ob pogovoru spomini odtavali 10 let nazaj, ko seje začela zgodba boksarskega šampiona, kije boksu prinesel veliko več, kot je dobil.
Po veličastni zmagi za naslov svetovnega prvaka v verziji IBF v južni Afriki z Isaacom Hlatshawa-jem so na plan bolj kot kadarkoli prej prišle vrline in osebnostne lastnosti Dejana, boksarja in osebnosti. Postal je šampion in dokazal, da je predvsem človek, ki je tako v ringu kot osebnem življenju spoštoval borca kot nasprotnika in prijatelja kot partnerja, na posebni simpatični način. Zato je takrat
Foto: Arhiv kluba
pred desetimi leti nastal fab club njegovih privržencev in tudi zato so se v občini Juršinci odločili, da bo novo krožišče v Gabrniku, kraju, kjer Dejan prebiva, krasila skulp-tura boksarskega prvaka. Edina takšna v Sloveniji, njemu v zahvalo občine Juršinci in v ponos vsem, ki se bodo vozili tod mimo in poznajo ali pa so slišali za slovenskega boksarskega šampiona.
DS
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 3. septembra 2019
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI M@W@H
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenč)	Oprema	Barva
kia pro ceed1.4cwtlx edition	2013	7.490,00 €	40.416 prev.	kov. siva
renault scenic 1.616v privilege sky	2006	3.290,00 €	avt. klima	kov. zlata
citroen c-elysee 1.6 hdi exclusive	2014	6.200,00 €	prvi last.	kov. srebrna
opel astra 1.416v enjoy karavan	2005	2.500,00 €	prvi last.	kov. srebrna
citroen c-elysee 1.6 hdi exclusive	2013	6.750,00 €	73.080 prev.	kov. siva
volkswagen touran 1.6 tdicomfortline	2012	10.600,00 €	prvi last.	kov. peščena
citroen c41.6 hdi picasso seduction	2014	9.900,00 €	serv. knjiga	kov. siva
fiat bravo 1.416v startjet dynamic	2007	3.250,00 €	serv. knjiga	kov. rjava
fiatcroma 1.9jtd multijet	2009	3.500,00 €	avt. deu. klima	kov. t. modra
peugeot 30081.6 hdi premium fap	2009	6.990,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 3071.6confort pack	2002	1.650,00€	klima	kov. sv. zelena
opel meriva 1.416v enjoy	2007	3.450,00 €	klima	kov. t. siva
hyundai 1301.4 cvvt comfort	2009	3.700,00 €	prvi last.	kov. Črna
škoda superb 2.0tdi style lim.	2016	17.700,00 €	prvi last.	kov. siva
suzuki sx41.6 4wd	2010	6.350,00 c	serv. knjiga	kov. črna
bmw 116 d	2015	14.900,00 €	prvi last.	bela
peuge0t8072.2hdisr	2004	2.600,00 €	avt. deu. klima	kov. srebrna
mini cooper 1.6	2007	4.990,00 €	serv. knjiga	rdeča
renault megane1.616v gt dynamique plus	2007	3.200,00 €	prvi last.	kov. siva
toyota avensis 2.2 wagon	2009	7.250,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZNAMKA	LETNIK CENA«		, OPR.	BARVA
CHEVROLET SPARK 1.016V PLUS	2013	5.290	ZELO LEP, LE 25556KM	BELA
DACIA SANDERO STEPWAY 0.9TCE	2014	7.990	ODLIČNA, SLO, 1.LAST.,SK	MODRA KOV.
FORD B-MAX 1.0 TREND ECOB.	2013	9.790	LE 53503km, 1.LAST, SLO	RDEČA
FORD C-MAX 1.0 ECOB.TREND ED.	2015	12.990	M6, SLO, 1.LASTJRAJN.	RDEČA
FORD FIESTA 1.25 TREND 5V	2011	5.890	ODLIČNA, MENJAVA, TRAJN.	BELA
FORD FOCUS 1.6TDCI EBONY	2011	5.490	ODLIČEN, MENJJRAJN.	BELA
FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM	2011	9.390	ODLIČEN, MENJAVA, TRAJN.	ČRNA KOV.
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND PfiRn miniunpn uirnai f ar 9 n	2011 9MR	11.290 97QM1	MENJAVA, TRAJN. QAMD A'i91RlfM fini IPPN	OPEČNO RDEČA KOV. on/A Kili/
rUnU IVIUIMUtU VluNALt l\An.Z.U FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED.	tU 13 2018	Z/.3UU 27.890	OAIVIU IOMVI, UULIlitN ODLIČEN, MENJAVA, SLO	OlVM IUJV. SREBRNA KOV.
HYUNDAI ELANTRA 1.6MPI STYLE	2012	8.480	P0TR.SK, LEPA, MENJAVA	SV. MODRA KOV.
OPEL C0RSA1.3CDTI DRIVE	2016	8.690	ODLIČEN, MENJAVA,	T. SIVA KOV.
PEUGEOT 2061.4 HDI CITY	2005	1.490	LE115868KM, TRAJN.	SV. MODRA KOV.
RENAULT CLI01.2 5VRAT	2010	4.990	SLO,1.1AST, TRAJN.	SREBRNA KOV.
SKODA RAPID 1.2 TSI ACTIVE	2016	11.990	ODLIČNA, MENJAVA, TRAJN.	SREBRNA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Program TV Ptuj
7. in 8. septembra 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V novem šolskem letu veličasten sprejem ptujskih prvošolcev; Na Ptuju je šolski prag štirih osnovnih šol prvič prestopilo 206 otrok; Rimske igre zaznamovale vrhunec praznovanj 1950. obletnice prve pisne omembe mesta Ptuj; Povorka Rimljanov po ptujskih ulicah je Ptuj spremenila v Rimsko Petoviono; 23. Dnevi poezije in vina v najstarejšem slovenskem mestu navdušili obiskovalce; Bolgarski esejist Ilija Trojanow bral Odprto pismo Evropi; Promenada poezije po starem mestnem jedru; Biblična arheološka zbirka predmetov Od puščave do mize na razstavi v dominikanskem samostanu; Pred Mestno hišo sprejem kolesarja Matjaža Goloba, ki bo s kolesom obiskal vseh 212 občin; Člani Brodarskega društva Ranca Ptuj uspešno izpeljali Jadralno regato na Ptujskem jezeru; Spoznajmo maratonca Petra Zmazka, legendo kolesarstva; Pogled na plavajoče lepotce Ptujskega jezera; Z glasbo stopimo v sobotno noč; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Korenjak
Diesel Turbo Servis
DIAGNOSTIKA IN POPRAVILO DIESEL VOZIL, KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
SERVIS IN PRODAJA DIESEL VBRIZGALNIH SISTEMOV
DIESELTLAČILKA VBRIZGALNA ŠOBA TURBO POLNILNIK
Diesel Turbo Servis DTS Korenjak d.o.o. Cesta 8. avgusta 8 A 2250 Ptuj
Tel: 00386 2 780 1146 GSM: 00386 41 248 863 info@dts-korenjak.si www.dts-korenjak.si
Delovni čas: pon.- pet. od 8.00 do 16.00
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
m/L
031688777 ^^^^a^^Z Q www.vrata-tuning.si	--i—
■V W (g
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKT U Al NA
SP
00:00 Video strani 08:00 25. praznik Občine Jursinci 09:00 Utrip iz Ormoža 10:15 Polka in Majolka 11:20 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo
J^OO Oddaja iz Scenskih Goric PR0GRAMSK| NAPOVEDNIK 20:00 Oddaja iz občine Gorisnica 21:30 Astro V ŽŠVO -Q0;00 Video ^
08:00 Oddaja iz občine Markovci 09:10 Ptujska kronika 09:30 Goi Avt
10:00 Oddaja is Slovenskih Goric 12:00 Video strani
13:00 Dalmatinski večer v Majšperku 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani
23:00 Video strani
program V ¿IVO tudi preko spleta: WWW.5iptV.Si
PETEK 6. september 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:25 Utrip Ormoža, pon. 9:40 liiuhinjica, pon.
10:05 Cista umetnost-september, pon. 10:35 Obzomi k TV Dravograd 11:30 Sekvenca. pon. 11:40 Rim od blizu, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Dora: Rudi Mecfved, pon. 13:30 Glasba za vse, pon. 14:00 Pogled nazaj, pon. 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal, pon. 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Sponfno): Zan Viher, pon. 19:45 Utrip MIMZ sez. 19/20,2. odd., pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Cista umetnost - september, | 21 KM Pogled nazaj, pon. 21:20 PNlfc Vojko Belšak, pon 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:30 Nosferatu, pon. 00:20 Videostrani SOBOTA 7. september
, pon.
10:20 . . 10:50 Pogled nazaj, pon. 11:10 Sekvenca, pon. 11:20 Osta umetnost - september pon. 11:50 Kdo?, pon. 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfel, pon. 12:45 Glasba za vse, pon. 13:15 Življenje kot ga poznaš, pon. 14:45 Videostrani 17:30 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sekvenca 18:40 Glasba za vse 19:10 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:40 Rim od blizu, pon, 20:00 Pregled tedna, pon, 20:30 5port[no): Zan V5her, pon. 21:00 Cista umetnost - september, pon. 21:30 Rim Campus, por. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Planinski dan invalidov, pon. 00:35 Videostrani
NEDELJA 8. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Zvezda ima pet krakov, pon. 11:15 Sekvenca, pon. 11:25 Športno): Zan Viher, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Portal, pon. 12:45 Poglea nazaj, pon. 13:05 Glasba za vse, pon. 13:35 Gostilna »Pr Francet« 14:40 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:20 Sekvenca. pon. 19:30 Charlie Cfiaplin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Cista umetrost - september, pon. 21:00 Športno): Zan Viher, pon, 21:30 Charlie Chaplin, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dora: Aleksander Doplihar 23:45 Videostrani PONEDELJEK?, september 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Portal pon, 8:10 gora: Aleksander Doplihar 9:30 Cista umetnost-september, pon. 10:00 Kuhinjica, pon-10:50 Glasba za vse, pon. 11:20 Pogled nazaj, pon. 11:35 Sekvenca, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 5port[nol: Zan Viher, pon. 13:00 Planinski dan invalidov, pori. 14:50 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pori. 18:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:00 Cista umetnost - september, |
19:20 Zgodba o gradu Turnišče, pon.
----eqled ted
'orfal, pon.
pon.
20:00 Pregled tedna, pon 20:30 Portal, pon. 20:45 Sport[iK>]: 2an Viher, pon. 21:15 Gospodje ptujski, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon.
21:45 Potovanje na luno, pon, ¿2:00 Ptujska kronika, pon. 22:30140. let Glasbene šole,
00:15 Videostrani
pon.
hujbVätelnfagaPeTY T:(H 5M 66036,Iffc^ehdy,mmpOMr J* telemacti pjfl [«1^1 ^Bt .
00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Srečanje gasilskih prijateljev 11:00 Tržeč - Rssem na vasi 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorisnica 17:00 Destmik - «tdaje iz preteklosti 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz Občine Starše 22:00 Video strani
Uredništvo: www.siptv.3i
02 754 00 33; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 Ë27 340
00:00 Video Strani 08:00 Kmečki praznik v Leskovcu 09:00 Ptujska kronika 09:30 Polka in majolka 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Triec - Pesem na vasi 20:00 Oddaja iz obiine Markovci 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 123:00 Video strani
Pro SIGMA
PLUS
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
•	številni zadovoljni kupci,
•	monolitna izvedba,
•	20 - letne izkušnje,
•	poštena cena in kvaliteta,
•	Made in Germany,
•	do 35 let garancije.
POMANKAN3E TEKOČINE
Kateri so opozornilni znaki?
SAD3E IN ZELENJAVA
Sušenje brez konzervansov
MODA
Živalski vzorci
ART DECO
Dizajn Velikega Gatsbyja
RECEPTI
Ideje za lahko kosilo
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
petek • 6. septembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s.p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
V
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NEPREMIČNINE
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
PRODAMO - obnovljeno stanovanjsko hišo na Ptuju, l. 1959, odlična lokacija - bližina term, 100,50 m2, parcela v Izmeri 579 m2
Cena: 135.000,00 EUR. ffinriu.v Kontakt:051/455010 ▼ "tovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM kmetijo z vsemi pripadajočimi objekti v občini Trnovska vas v velikosti 60.500 m2 (2,5 ha gozda, ostalo travi-nje). Cena ugodna - 70.000 €. Info: 031 592 049.
PRODAM mešano grozdje (rensko, laško). Cena po dogovoru. Pokličite na številko 041 929 185.
PRODAM 30 arov gozda v Veliki Varnici v občini Videm. Tel. 051 205 416.
PRODAM mulčar, kladivar Geo 175 cm. Tel. 041 871 899.
PRODAM silos kombajn SK80, novi noži. Tel. 740 15 56.
KUPIM Akme motorje v okvari ali v slabem delovnem stanju. Tel. 051 376 732.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23.
PRODAM grozdje zeleni silvanec, sovi-njon, rumeni muškat in renski rizling ali mošt in sortno belo vino. Tel. 041 280 477 ali 051 637 990.
PRODAM rabljen hrastov sod, 350 l, in rabljena garažna vrata, 270 x 240 cm. Tel. 041 918 652 in 02 758 37 21.
PRODAM grozdje rumeni muškat in tra-minec. Telefon 041 235 119 ali 758 63 41.
ZAHVALA - zahvaljujem se neznanemu vozniku, ki se je ustavil dne 23. 8. 201 9 ob 20.40 na Mestnem Vrhu v smeri Ptuja in poklical intervencijske in reševalne službe na kraj nesreče. Prav tako hvala osebju Bolnišnice Ptuj. Marijana Kurež.
Prodaja suhih bukovih drv z možnostjo razreza in dostave 041 914 263 DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI - MARIJAN KUČIŠ, Žahenberc 43, 3252 Rogatec
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do 9. ure
majda.segula@radirtednlk.si,
tel. 02 749 34 16
ali marIana.pihlor@radfo-todnik.sl,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokliiite.
Štajerski TEDNIK
POLNA IDEJ
v
Štajerski
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAJO nesnice, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM okrog 450 kg grozdja: rumeni muškat in otonel ter okrog 700 kg mešanega grozdja; sovinjon, beli pinot in ši-pon. Tel. 031 311 017.
PRODAM odojke od 30 do 35 kg, mesnate pasme. Tel. 051 423 260.
ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za redno delovno razmerje kuharja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj.
GAŠPER PETOVAR
Novinar zajadral v svet pornografije POP TV
Prihaja serija Najini mostovi! ZNAN OBRAZ IMA SVOJ GLAS
Poznate nove tekmovalce?
AFERA GOOGLE
Največja kršitevzasebnosti vseh časov ZABAVNO NA PLANETU
Prihajajo Očetje na preizkušnji in Zdravnik s srcem

+ TV SPORED
na 42 straneh
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR.
www.revijavklop.si
ESS^
MILANO
PTUJ
9.9.
PARIZ
NOVI SAD
9.9.2019
V ponedeljek,
9.9.2019
se dobimo na Ptuju, ob uri res pravi!
5AD
Torej ob 19.30 uri,
se pridružite zabavi!
Skozi Sončni park ali
Dominikanski samostan
Vas popeljem po svoji prehojeni poti!
Ker potje kardolga, si vzemite čas!
Na cilju Vas čaka majhen kolaček, ob njem pa kozarček slastne pijače.
Težko je pozabiti nekoga, ki ga imaš neizmerno rad...
SPOMIN
Mineva pet let, odkar nas je zapustila draga mama
Ana Ciglar
31. 7. 1923 t 4. 9. 2014 IZ KAJUHOVE 1, PTUJ
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke.
Vsi tvoji
Ni se ti uspelo posloviti, čez noč si morala nas zapustiti. Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. Zelo te pogrešamo!
SPOMIN Milica Petek
IZ MOŠKANJCEV 102 8. 9. 2018-8. 9. 2019
Hvala vsem, ki ste v mislih z njo.
Njeni najdražji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
SPOMIN
5. septembra 2019 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric in svak
Slavko Galun
2. 5. 1955-5. 9. 2018 IZ PODVINCEV 71
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko, posto-jite ob njegovem grobu ali se ga z lepo mislijo spomnite.
Vsi tvoji najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nas pa srce boli, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Franca Tuša
7. 12. 1939-22. 8. 2019
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 28A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornikoma ge. Marici Čeh in g. Davorinu Janžekoviču, g. župniku, ge. Hildi za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošem, gasilskim društvom, patronažni službi Ptuj, trgovini Živila Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in ome
Terezije Caf
Z GRAJENŠČAKA 18 3. 8. 1945-23. 8. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Lidiji in Silvi, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke ter nam izrekli besede sožalja.
Zahvaljujemo se diakonu in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, molivki za molitev, vokalnemu kvartetu Zven, trobentaču za odigrano poslednjo melodijo in pogrebnemu podjetju Maher.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu!
Žalujoči: tvoji najdražji
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 6. septembra 2019
M 6 D I R I 2 4 Slovenija • Preveč turistov
m
V soteski Vintgar zaradi velike gneče omejitev obiska
Soteska Vintgar je ena najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti na obmogu Gorenj- > s<,oro"1 direktor žimlske3a ™ A"drms K™rim ske. Lani jo je obiskalo več kot 300.000 ljudi.
Berlin • Veselje v berlinskem živalskem vrtu
Dva mladička orjaškega pande
V berlinskem živalskem vrtu sta se v soboto skotila dva mladička orjaškega pande. Mama panda Meng Meng je skotila dvojčka, vsi so skotitev dobro preživeli in se dobro počutijo,
Zlasti v poletnem času pa je tako obremenjena, da upravljavci razmišljajo, da bi s predprodajo vstopnic tako zaradi varnosti kot zaradi samega doživetja omejili vstop. »Delamo na tem, kako up-
ravljati z obiskom in vpeljati prehodni nakup vstopnic. Letos tega še ne bomo vpeljali, saj je sezona v teku, bomo pa morda prihodnje leto ali leta 2021, zanesljivo pa v nekaj letih. Ne zato, da bi preprečeva-
Slovenija• Modrijan v veselem pričakovanju
Blaž Švab bo prvič očka
Priljubljeni član narodnozabavnega ansambla Modrijani je vrsto let veljal za edinega samskega člana, kar pa seje spremenilo.
Svoje potomce so že dobili preostali člani Modrijanov - Peter Oset sina Vala, Franjo Oset sina Gabrijela in hčerko Heleno, Rok Švab pa hčerko Nejli in sina Staša. Šefa Modrijanov in voditelja oddaje Slovenski pozdrav Blaža Švaba so vsi dolgo spraševali o njegovem ljubezenskem življenju, a se jim je spretno izogibal s hudomušnimi odgovori. »O zasebnih stvareh
Mladiča sta se skotila v eni uri. Mama panda je prvega mladička po skotitvi nežno položila na trebuh, da bi ga ogrela, in kmalu zatem se je skotil še drugi. Mlada mati se je očitno hitro znašla v svoji novi vlogi. »Takoj je mladička nežno položila na trebuh in ga začela ljubeče greti z velikimi šapami, s svojim toplim dihom in mehkim krznom,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal direktor živalskega vrta.
To sta prva mladiča orjaškega pande, ki sta se skotila v berlin-
•«^sŠEjjSJ
mm t
■«-■'S "4

¿mm
li obisk, ampak zato, da bi ljudem zagotovili zadovoljivo izkušnjo in kakovostno doživetje,« je razložil Janez Rakar, direktor javnega zavoda Triglavski narodni park.
Ž.K.
sicer zelo nerad govorim, a lahko povem, da sem še vedno samski,« je leta 2014 v enem od intervjujev povedal Blaž.
Zdaj pa je kot strela z jasnega prišla informacija od vira blizu Modrijanov: »Blaž bo prvič očka!« Priljubljeni glasbenik je menda že nekaj časa srečen z mlajšo lepotico, ki prihaja iz Ljubljane, ki pa se ne želi izpostavljati javnosti. Bodoča starša sta že bila na pregledu nuhalne svetline, kar pomeni, da je Blaževa izbranka zagotovo noseča že več kot tri mesece in verjetno vesta tudi že spol otroka. A na te podrobnosti bomo morali še počakati ...
ns
skem živalskem vrtu po neuspešnih poskusih z drugimi pari. Meng Meng, ki ima šest let, in devetletni oče mladičev Jiao Qing živita v berlinskem živalskem vrtu od poletja 2017. Oba je živalskemu vrtu posodila Kitajska in prihajata iz rezer-
vata v Chengduju. »Kakšna odlična novica! Berlin je vesel obeh mladičev, čestitam Andreasu Knieriemu in njegovi ekipi v živalskem vrtu,« je novico komentiral berlinski župan Michael Müller.
Sara Strk
■na-inte«»« pol «oä»»m
♦ *
«.«SSffS^
.	aSCaanoWlennedm.
n	-inmktoneMpadanj^asega
rtu—
:tolto kulturna, d^oser.lmieku.
Opica je 1

idealni učenec
w-y»??*"'**"
<x><xxxxxxxxx><x><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
¿m
m mea najit>oij ur
o
Ptujsko poletno festivalsko dogajanje se je izteklo. Do 13. septembra pa so na ogled še razstave letošnjega festivala sodobne umetnosti Art Stays. Organizatorji festivalov pa so že v snovanju prihodnjih edicij, ki naj bi v mesto ob Dravi v letu 2020 pritegnile še več obiskovalcev kot doslej. V večjem številu računajo na obiskovalce od drugod. Še vedno pa močno primanjkuje turističnih postelj, zlasti še na vrhuncu festivalskega dogajanja. Razveseljivo pa je, da se odpira vse več zasebnih apartmajev, ki lahko zadovoljijo še tako zahtevne obiskovalce.
V sklepno fazo prehaja tudi letošnje tradicionalno tekmovanje Turistične zveze Slovenije v urejenosti okolja in krajev ter gostoljubja prebivalcev Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Še do 12. septembra je mogoče oddati glas v spletnem glasovanju za Naj lepše - NAJ gostoljubnejše večje mesto, Naj lepši - NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj in Naj lepši -NAJ gostoljubnejši turistični kraj. V nobeni od teh kategorij letos ni Ptuja, kot ga ne bo v kategoriji najlepših mestnih jeder in v kategoriji srednjih mest. Obnova sredi mesta, ki se vse predolgo vleče, neurejene fasade, neurejena dvorišča, so letos Ptuju odnesli višjo uvrstitev. Zdaj je treba vse sile usmeriti v tekmovanje v letu 2020, ko mesto v svojem „trebuhu", tržnem prostoru, ne bo imelo več delovišča. Prostor pa ne bo živel, če ne bo prave vsebine. Upati je, da bodo poskrbeli vsaj za kakovostne pogoje prodaje tržničarjev, da ne bodo več toliko odvisni od vremena. K letošnjemu „izpadu" iz konkurence za višja mesta v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna je zagotovo vplivalo tudi ocvetličenje mesta, ki je bilo najslabše v zadnjih letih. Na Mestnem trgu je cvetela le Mestna hiša. Eden od razlogov je tudi v tem, da letos TD Ptuj ni izvedlo brezplačne delitve cvetja, s svojimi donatorji pa se je potrudilo, da se je po udaru toče na najbolj obljudenih delih mesta sezonsko cvetje na novo zasadilo.
Turistične društvene organizacije, ki s svojimi tradicionalnimi prireditvami prispevajo pomemben del v slovensko turistično ponudbo, še posebej dragocene so zaradi ohranjanja dediščine nekdanjega življenja na
mmmm
¿J-^Mj	- riga
i^Lppfel

Foto: Črtomir Goznik
Slovenski trg je zagotovo eden od lepše ocvetličenih predelov starega ptujskega mestnega jedra.
kobilarne Lipica, ki jo je ta začela pisati že leta 1580, edinstvenega muzeja Lipikum in predstavitvi klasične šole jahanja.
V	projektu Slovenije kot Evropske gastronomske regije sodeluje tudi Turistična zveza Slovenije. Razpisala je že drugi natečaj za izbiro kulinaričnega in gastronomskega spominka v Termalno Panonski turistični regiji. Rok za prijavo v dveh kategorijah (prehranski spominki in kuhinjski pripomočki) se izteče 20. oz. 30. septembra. Iz vsake kategoriji bo komisija izbrala prejemnika zlatega, srebrnega in bronastega priznanja, iz vsake kategorije pa tudi spominek, ki ga bo Mednarodni inštitut za gastrono-mijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) lahko uporabil v promocijske namene.
V	prejšnjem Nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, koliko balonarskih praznikov je ob prazniku MO Ptuj organiziral zdaj že nekdanji Balonarski klub Ptuju. Ustavilo se je pri številki 17. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Nataša Funtek. Danes sprašujemo, kdaj bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. septembra 2019.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj bo Slovenija Evropska gastronomska regija?
vasi in kulinaričnih posebnosti slovenskega podeželja, se pod novim vodstvom pripravljajo na prav poseben piknik, namenjen druženju, povezovanju, izmenjavi izkušenj in iskanju novih turističnih priložnosti, spozna-	®i Ime in priimek: vanju posameznih krajev in ljudi, ki bo 7. septembra v Lipici. Srečanje naj bi pomembno prispevalo tudi k večjemu razcvetu turistične društvene	' Naslov: ■ organizacije ter razvoju turizma nasploh v Sloveniji, poudarja novi pred-	1 Davčna številka:
sednik Turistične zveze Slovenije pavle Hevka. Udeleženci srečanja pa	^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
bodo zagotovo uživali tudi v spoznavanju bogate zgodovine in tradicije