Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. s. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY • Neodvisen dneviftk zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." volume III. — leto III. CLEVELAND, O. V TOREK, (TUESDAY) NOV. 23rd, 1920. ŠT. 277 (NO..) gngleCopy 3c__Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c MENJA PRIHAJAJOČE INDUSTR! JALHE KRIZE. kaJ bo ukrenila vlada, da prepreči trpljenje delavstva. — anglija ima zakon, glasom katerega dobivajo delavci tekom brezposelnosti podporo od vlade. New York, 22. novembra. — Uradna poročila iz in-ustrijalnih središč dežele ^kažejo, da se bližamo perijo-1 lndustrijalne brezposelnosti, in ako nočemo, da pride o ponovitve vsesplošne revščine, kakršna je zavladala 13 takih prilikah v prejšnih časih, tedaj bi se moralo ne-j^doma pričeti z delom na načrtih konstruktivne in '^Jne vsebine. V Angliji je postal z 8. novembrom e-eJrtiven zakon, ki skrbi, da delavec, kadar nima dela, _ .iva vladno podporo. V tem smislu bi se moralo de-tudi pri nas. Ameriška zveza za delavsko zakono-je v tem oziru izdala apel, v katerem se poživlja ^odajne faktorje na potrebo sklepne akcije, ako se oce preprečiti obnovitev tragičnih krušnih vrst, ki so e dnevnem redu tekom krize v letih 1914—1915. . Pred šestimi leti smo imeli več mesecev industri-Jaiiie depresije," se je izjavil tajnik John b. Andrews. Na stotisoče delavcev je bilo brez dela. Občinske ubož-so bile prenapolnjene in v številnih slučajih so lačni zmrazeni moški prišli zvečer počivat na tla občinskih vaŠnic. Zgodilo se je, da so se brezposelni možje j, na cerkve, da se odpočijejo v cerkvenih klopeh, niso imeli drugega stanovanja. Golge vrste žensk, k So čakale za najnujnejše življenske potrebščine, so bi-, vsesplošne. Organizovalo se je komiteje, vršile so se f^ence, in p.?-;prs. "Oni še niso pozabili raznih konferenc in po-grških obljub, katere se je podalo pred komaj šesti-eti. 2e sedaj se čuje vprašanje, zakaj industrijalni Že °tci. ustavljajo produkcijo brez misli na posledice. krožijo med delavstvom cirkularji, v katerih se W ^Poveduje vzrok prihajajočega brezdelja, ki tiči v » Va' da so delavci preveč producirali. Že sedaj zahte-l BtrJ.0» da se jim poveri delno kontrolo pri upravi indu-JG "i ; Vjj 2 konferenc, ki so se vršile pred šestimi leti, se je raz-' Hai ^/.aktičen program za preprečenje brezposelnosti, ki , bi se doseglo potom vsesplošnih uradov za preskrbo Za reguliranje industrije, sistematično distribucijo i'od del in Potom zavarovanja proti brezposelnosti. ' načVnapravil0 se ni še skoraj P°Polnoma nič, da se te v Združenih državah izvede." . .uge dežele, pravi apel, se pripravljajo, da se ob-, r^^jp pred krizami, socijalnimi nevarnostmi in ar-aitli brezposelnih delavcev, ji , ^» Angleškem se je v tem oziru napravilo največ-j i6ta^k napredka. Prvotni brez;poselnostni zakon iz 1911 se Je razširilo tako, da so delavci deležni večje da PrezPoselni delavec dobi podporo hitreje po laV(, dela kot preje, ter obsega tudi večje število de-' eV' tfko da Je v Angliji danes od države zavarova-trti proti brezposelnosti 12.000.000 delavcev, ali ena čeke t a VSega prebivalstva. Združene države so brez vsa-| protekcije. I Čičerin svari Anglijo Moskva, 19. novembra. — Jurij Čičerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, je danes naslovil jako ostro noto na angleško vlado, v kateri svari Anglijo pred okupacijo mesta Batuma ob Črnem morju. Nota pravi, da bi sovjetska vlada smatrala tak korak kot agresivnost proti novi državi Azerbajan. Ako Velika Britanija poizkusi zasesti Batum, te-' daj bo, kakor pravi nota, sov jet ska Rusija podvzela vse potrebne korake. Nota nadalje pravi, da bi sovjetska Rusija tak korak smatrala kot dokaz, da angleška vlada ne namerava pustiti ruskim delavcem, da bi delovali mirno in da hoče nadaljevati z ' vzpodbujo revolucionarnih zarot. V noti se končno izraža upa- < nje, da angleška vlada ne namerava nikakih sovražnosti, toda ako ima kake take namere, tedaj, pravi nota, sloni vsa odgovornost na angleški vladi. _ i [ t Zgodba krutosti. Ridgetown, Pa., 22. nov. — Da-!i nes se nahaja 201etna Julija' Hector' pri družini deputi šerifa Jos. Maya, potem ko je štiri- i najst let na domu družine Geor- : gel trpela skoro rievrjetne muke in trpinčenja.-- ! Ko je bila stara šest let, je : izgubila stariše, in poslana'je ' bila v okrajno sirotišnico. Kmalu nato jo je vzela k sebi družina Georgel. Ušla je od tam- i kaj preteklo soboto in prišla v ; urad deputi šerifa, kjer je po- ' vedala zgodbo tolike krutosti, : da se zgraža vsa okolica in se 1 je takoj pričelo s preiskavo. Dekle pripoveduje, da se jo je čestokrat zvezalo, nato pa mu- i čilo na vsakovrstne načine; med ; drugim se jo je polivalo tudi z . vrelo vodo. Poklicani zdravnik je dognal, da je nosna kost de- i kleta zlomljena in da se je pu- ; stilo, da se je rana zacelila, ne : da bi se kost uravnalo. Njena usta so na eni strani raztrgane.,. Na njenem hrbtu je zdravnik ; našel še dve novi rani, katere' so ji bile zadane s škariji. Po telesu 'so številna znamenja, ka_ tera so posledica opečenja z razbeljenim železom. Stanje njenih ram in prsti izkazuje, da je bilo nesrečno dekle pred kratkim podrejeno oblivu z vrelo vodo. Ko je dekle prišlo v urad šerifa, je imela na sebi komaj dovolj obleke, da ji je pokrivalo truplo. Dejala je, da bi jo Mrs. Georgel gotovo ubila, ako bi jo zopet dobila v svoje roke. Po končani dekličji izpovedi se je aretiralo Mrs. Georgel, ki, pa pravi, da obtožbe napram (' njej niso resnične. Njen mož ' pri vsem ni prizadet, ter se ga tudi ni aretiralo. METEOR JE PADEL Z NEBA. Morgantown, W. Va., 22. nov. Med prebivalci mestega King-wood v okraju Presidenton, je naštala velika panika, ko je padel z neba velik meteor v Ali pojasni nova priča umor Kagyja? Državna prosekucija je našla novo pričo v osebi Miss May B. Keely, o katere izpričevanju 'se misli, da bo umor Kagyja postavilo v popolnoma drugačno luč. Poklicana je, da danes izpričuje pred veliko poroto, ki preiskuje ta slučaj, in ker se državna prosekucija boji, da bi kdo v poslednji uri nanjo vplival, da bi ne izpričevala po pravici, je okrajni prosekutor Roland A. Baskin sinoči odredil, da detektivi preprečijo vsak poizkus, da bi z njo govorila kaka nepoklicana oseba. Miss Neely je pred par dnevi pri zvezi clevelandskih odvetnikov vložila obtožbo proti sodniku McGannonu, katerega je Joyce in druge priče pri prvi obravnavi označil kot ono tretjo osebo, ki je bila navzoča v noči 7. maja pri umoru Kagyja. Miss Neely pravi, da je videla, ko je bil Kagy ustreljen. Že včeraj je bila dve uri pred veliko poroto, in ko se porota snide danes zjutraj, se jo bo1 zopet pričelo izpraševati. Miss | Neely je ona ženska, ki je pri-I vedla okrajnega prosekutorja Baskina do tega, da je v petek zvečer odredil, da se je na licu mesta, kjer se j, isvršil uboj Kagyja, uprizorilo predstavo, ki se je v resnici vršila na dotič-nem mestu v rak ,.7.., maj a. Miss Neely ' ze *č£afj časa pozna sodnika McGannona ter je bila navzoča, ko je bil Kagy ustreljen. Sedaj se spominja, da je neki policist, ki je prišel na mesto, kjer je bil izvršen umor, kmalu po streljanju, videl neko žensko, o kateri pa pozneje ni bilo najti nobenega sledu. Velika porota je včeraj zaslišala še tri druge priče. Bile sc policijski inšpektor Sterling, ki je pripeljal Joyceja k Kagyju, ko je slednji ležal v Lakeside bolnišnici, politicist Perko, ki je govoril s Kagyjem par minut potem, ko je bil ustreljen in William G. Wilson, ki je tekom , Joyceve obravnave identificiral sodnika McGannona kot onega "tretjega moškega". VANDERLIP NE MARA POKAZATI KONTRAKTOV. London, 20. nov. — Washington D. Vanderlip, ameriški inženir, o katerem se je pred kratkim sporočalo, da je izposloval podpis kontraktov med nekim ameriškim sindikatom in rusko sovjetsko vlado za eksploataci-jo Kamčatke za dobo šestdeset let, se je danes izjavil, da je ob svojem dohodu v Angliju prejel od angleških avtoritet ukaz, da ' predloži tozadevne kontrakte. On zahtevi ni maral ugoditi. Howesville, kakih pet milj od Kingwooda. Ko se je meteor zaril v zemljo, je eksplodiral. Sila razstrelbe se je slišala več milj naokrog. Neki avtomobil, ki se je nahajal v bližini, je dobil poškodbe, osebe, ki so bile v njem pa so bile samo nekoli-. ko omnotene, Anglija in Francija! se posvetujeta o Grški. Pariz, 22. nov. — Med francosko in angleško vlado so v teku živahna pogajanja, ki se tičejo grške situacije. Kot se poroča, je francoski ministrski predsednik opozoril Lloyd Geor-geja, da je v prvi vrsti potrebno, da angleška in francoska' vlada podasta skupno izjavo o! tej zadevi, še predno se snide! novi grški parlament, tako daj bi že naprej vedel posledice, ako j se odredi ljudsko glasovanje z, ozirom na povratek bivšega kra. lja Konstantina. Petit Parisien je mnenja, da bosta Anglija in Francija nac stopili proti povratku Konstantina ter v svoji izjavi dejali, da "prijatelji naših sovražnikov niso naši prijatelji." RUSKO-POLJSKA POGAJANJA SO SE OBNOVILA. Riga, 22. nov. — Rusko-polj-ska mirovna pogajanja so se danes obnovila. M. Joffe, načelnik ruske sovjetske delegacije, je obvestil M. Dbmbskega, načelnika poljske delegacije, da je iz Moskve prejel brzojavko, , v kateri se potrjuje umaknitev ! poljskih čet na poljsko mejo. M. Dombski je že včeraj izjavil, da so se poljske čete umaknile, i toda Joffe je počakal poročila iz Moskve, p redno je odredil, rta se pogajanja obnovijo. MONARHIJA ZAČETEK IN KONEC UČENOSTI. Belgrad, 19.. — "Pravda" poroča, da so na včerajšnji seji ministrskega sveta razpravljali tudi o vprašanju ustave. Vlada je napravila načrt ustave, ki naj bi vseboval nastopne temeljne točke: 1. Država je enotna monarhija pod žezlom IKara-gjorgjevičev. 2. Država je ena in enotna, razdeljena v administrativnem oziru na samouprav ne enote. Kako velike naj bi bile te enote, se ni sklepalo, ker so bila mišljenja deljena. Reklo se je, da bo o tem odločala konstituanta. Ministrski Isvet je sklenil, da se vsekakor more govoriti o večjih ali manjših samoupravah, nikako pa ne o plemenski razdelitvi. IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. (Ktjor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak; — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. # Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6814 St. Clair Ave. Cleveland, O. "Canada kot Anglija in drugi industrijalni narodi, je ustanovila vsesplošni sistem uradov za preskrbo dela, 3d skrbe za pravilno distribucijo delavnih sil, kar je velike važnosti. V Združenih državah pa je kongres tekom vojne iz potrebe ustvarjene urade za preskrbo in reguliranje dela takoj po končani vojni vrgel med staro šaro. Treba je, da se prihodnji kongres bavi s to zadevo, ker drugače se lahko zgodi kaj nepričakovanega. «m vprašanje pred zbo kovanjem lige narodov. liga bo skušala najti vlado, ki bi prevzela mandat nad armenijo. GENEVA, 22. nov. — Zborovanje Lige narodov je danes soglasno sklenilo, da se apelira na vse države, ki 'so v Ligi, v upanju, da se bo našla katera, ki bo pripravljena prevzeti pogajanja med turškimi nacijonalisti, katerih vodja je Mustafa Kemal paša in pa med Armenci. Predno je prišlo do glasovanja glede resolucije, ki jo je predlagal francoski delegat M. Viviani, se je vnela burna debata, ki je včasih grozila, da se bo vse delo razbilo na podlagi točke, ki določa, da morajo biti vsi sklepi soglasno sprejeti. Debate so se vdeležili lord Roberts Cecil, A. J. Balfour, Rene Viviani, Hjalmar Brating, dr. Fritjof Nan-sen, C. J. Daugherty in M. Stalajovič, toda v poglavitnem se je boj vršil med Vivianiem in Balfourjem. Balfour je razlagal, zakaj koncil Ligt še ni dobil države, ki bi hotela sprejeti mandat. Dejal je, da Združene države mandata niso marale sprejeti in izrazil u-papje, daj bo komitej Liginega zborovanja v stanu storiti kaj boljšega. Viviani je zahteval takojšnje akcije, rekoč, da ak'o se zopet ne napravi druzega kot nastavi nov komitej, tedaj bo Liga priznala svojo nezmožnost. Angleški delegat lord Robert Cecil je temu > -.čno aplavdiral, medtem ko sta Balfour in Fisher ostala brezbrižna. Bilo je očitno, da se je Balfour v prvi vrsti boril proti vojaški ekspediciji, in .ne toliko proti posredovanju, ki ga je predlagal Viviani. Splošerv vtis po zakliučku seje je bij, da je Ligino zborovanje za to, da se Kemal pašo ukroti s- sito' ako se ne da najti druge poti. PARIZ, 22. nov. — Vivianova zmaga na zborovanju Lige znači prvi poizkus Francije, da se pogaja z Kemal pašo in turškmi nacijonalisti. Da Francija tega želi, je bilo očitno iz uradniškega članka, katerega je v petek prinesel časopis "Temps". V soboto je list prinesel vest, da se bo ministrski predsednik Georges Leygues proti koncu tega edna posvetoval z Lloyd George-om glede grško-turškega položaja. Sinoči je "Temps" v uredniškem članku naznanil,, da se bo ta seja zakasnila radi slabega zdravja angleškega zunanjega ministra lord Curzona, da pa je to zelo nevarno, kar dogodki na Grškem in v Mali Aziji ne bodo čakali. Iz uredniškega članka je jasno, da francoska opozicija proti povratku bivšega kralja Konstantina ni več tako odločna, in da ako bi bila Anglija zadovoljna s Konstantinom, bi temu Francija najbrž nič več ne nasprotovala. Francijo sedaj v prvi vrsti skrbijo problemi, ki se bodo pojavili ako se grške čete umaknejo iz Male Azije, do česar pride skoro gotovo. CARIGRAD, 20. nov. — Brzojavka, ki je dospela semkaj iz Angore, pravi, da so se med Armenijo in turškimi nacijonalisti boji zopet obnovili. Poročilo iz armenskih virov pravi, da so Armenci pričeli s proti-ofen-zivo proti Turkom in da so dobili nazaj mesto Aleksan-dropol. Naseljevanje tujcev v Ameriko silno narašča. Washington, 21. nov. — Šte-jvilo naseljencev, ki prihajajo sedaj v Ameriko, je tako veliko, da ako se to nadaljuje eno leto, tedaj bo znašalo 1,000.000. Tako se izjavil danes kongresman Johnson, ki je predsednik kongresnega naselniškega komiteja, potem ko se je vrnil iz New Yorka, kjer je njegov komitej na Ellis Islandi študiral naselni-ško vprašanje, da prouči, kakšne korake bi bilo treba podvze-ti, da se zaustavi ta poplava prihajajočih tujezemcev. "Več kot 80.000 naseljencev pride samo v New-yorško pristanišče vsak mesec," je dejal Johnson. Preteklo soboto jih je prišlo 16 tisoč in če bi se bilo moglo vse inšpicirati, tedaj bi bil pripuščen eden vsako minuto. Na naselniškem uradu pa je samo 80 mož, da sprejemajo tujce. "Poročila iz raznih evropskih mest pravijo, da dve sto do tri sto naselnikov skoro vedno stoji pred uradi ameriških konzulatov da dobe podpit potnega lista, predno odpotujejo v Ameriko. "Evropa se seli. Nemci in prebivalci drugih držav z velikimi vojnimi dolgovi, se sele v Skandinavske dežele, medtem ko Škandinavci in druge narodnosti prihajajo semkaj. "Veliko jih prihaja brez vsakega denarja. Sedaj je na Ellis Islandu kakih 1000 oseb, ki nimajo povprečno več kot $1 v žepu, med njimi tudi ženska s štirimi otroci, katere premoženje znaša $1.11." "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Ruasines Place of nogo, ve, da gozdovi v najw meri preprečujejo prehitre premočne izpremebe v ozračJ1 kakor.tudi, da jemljejo moč ? davinam, ki na golih tleh nar ščajo v hudournike, plazove ij Izsekajte nam gozdove in ufll': boste tudi kmetijstvo. To ! danes že vsak človek. Veni" se dobe še danes, sedmo * vojne, ljudje, ki jih pekjef iznajdba v podobi denarja P1 slepi, da za visoke cene pr°® gozdove lesa lačnim tuje® Kot bi bila naša dežela tako gata na lesu, da ne vemo z njim! Denar je res spr» ljudi bo pamet. Nevedo vec, dajajo zlato za papir, ki ]i veljavo od danes do jut)'i-' Poleg tega pa to ni sekanj^ zdov, temveč barbarsko Pui; šenje. Po vseh kultumih : lah je navada, da se les sck& ! neke mere, da se namreč T11's ! rastlinice ohranijo. Pri naS | začeli pa kar na gladko, do * | nje šibice in gospodarji 'nl! že pota s pritožbami. Op0*® jamo naše razumništvo, & vsakem slučaju odvrača * ljudi od takega brezumnega' spodarstva. llllllllll!Mlili!!lllllllM,S^ AMERIŠKI SLOVENCI se sicer ne moremo postal z velikanskimi kulturnimi & toda imamo dve knjigi, izda"; zadnjem času, ki sta jako f v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVEN^ SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern-Cena $5.00 in pa POEZIJE IVANA ZORMA* Cena $1.25. | Te dve knjigi bi morali ^ vsaki slovenski hiši v AO*! Tudi naš urad jih ima še " na razpolago. Vsa naročil®' slovite: Ameriško - Jugosl®^ I ska Tiskovna Družba, 6418' I ^^ ^ ^ iwillliH^^ v « POLOM « J ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK £ Maurice je pomislil na neprecenljivo vrednost, ki jo ima sleherna ura v norem načrtu združenja z Ba-zaine-om — v tem načrtu, ki bi ga mogel izvršiti le genijalen vojskovodja z dobrimi vojaki in s pogojem, da bi hoclil naravnost kakor vihar, ne gledaje na zapreke. ^ "Zdaj je po nas," je obupno dejal Jean, 'kakor da je v naglem, kratkem žarku jasno spoznal ves položaj. Nato, ko je ta debelo pogledal, kakor da ga ne more razumeti, je nadaijeval polglasno, mereč na generale; ''Boij neumni so nego slabi,"to je gotovo, in tudi srtča jim ni mila. Ničesar ne vedo, ničesar ne vidijo /aprej; pri njih ni načrta, niti misli, niti jim ne pride »rečen slučaj na pomoč. . . Vse je proti nam, izgubljeni smo!" In to malodušje. ki ga je izrazil Maurice kot pameten in poučen človek, je naraščalo ter legalo po malem na čete, iti so stale nepremično, ter se razjedale V pričakovanju. Skoraj neopazno so dvomi in slutnje o resničnem položaju opravljale svoje delo v teh neokretnih možganih; in niti enega moža ni bilo več, najsi je bil še tako neumen, ki ga na bi bilo navdajalo moreče čuv-stvo, da stoji pod slabim poveljstvom, obotavljajočim se na nepravem kraju, ne da bi bil ravno vendar mogel reči, kaj mu vdiha to grenko zavest. Kaj vraga vendar tiče tukaj, če Prusov ni? Ali naj bi se bili takoj, ali pa bi kam šli in mirno zaspali! Zdaj so bili siti tega. Odkar je bil zadnji adjutant odjezdil po povelja, je minuto za minuto naraščala tesnoba, in zbrale so se skupine, ki so na glas govorile in razpravljale o položaju. Častniki ,katerih se je bil istotako polastil ta nemir, niso vedeli vojakom nobenega odgovora, kadar se jih je kdo osmelil vprašati. Ob petih, ko se je razširila vest, da se je adjutant vrnil in da se umaknejo, so čutili zatorej tudi vsi duhovi olajšanje, in vsi so si oddahnili v iskrenem veselju. Torej je zmagala naposled vendarle stranka razuma! Cesar in Mac-Mahon, ki nista bila nikoli za ta pohod na Verduri in sta slišala zdaj z največjim nemirom, da sta že drugič prehitena ter bosta imela proti sebi armado prestolonaslednika saksonskega in prestolonaslednika pruskega, sta se odrekla negotovemu združenju z Bazaine-om ter se podajala na umikanje proti trdnjavam severne Francije, da kreneta nazaj na Pariz. 7. armadni zbor je dobil povelje, da se vrne Čez Chene v Chagny, dočim je imel 5. zbor mar-širati na Poix, 11 in 12. na Vendresse. A ker se zdaj zopet umikajo, čemu je bila potem pot do Aisne? Čemu toliko izgubljenih dni in toliko naporov, ko je bilo vendar tako lahko in umevno, d« takoj po Reimsu za-vzemo trdne postojanke v dolini Marne? Torej ni bilo niti vodstva, niti vojaškega talenta, niti ne navadnega zdravega človeškega razuma! A zdaj niso več izpraševalfdrug drugega, zdaj so odpuščali vse od veselja nad tem pametnim ukrepom, ki je edini vodil iz osjega gnezda, kamor so bili zašli. Vse, od generala do prostaka, je navdajalo čuvstvo, da bodo zopet močni, da bodo pred Parizom nepremagljivi in da tam neizogibno porazijo Pruse. Toda z rano zarjo je bilo treba zapustiti Vouziers, da bodo na poti proti Che-ne-u, predno jih sovražnik napade; takoj se je taborišče napolnilo z nenavadnim življenjem: rogovi so peli, križala so se povelja, in prtljaga in tren inten-dance sta bila že odpravljena, da ne bi ovirala arijer-garde v njenem gibanju. Maurice je bil ves vesel; ko pa je skušal dopove- dati Jeanu to umikanje, ki naj ga bi izvršili, se mu je izvil krik bolečine; njegovo razburjenje je bilo pri kraju, in zopet je začutil stopalo, ki mu je s svinčeno težo viselo na nogi. "Kaj pa je? Ali se zopet začenja," je vprašal korporal ves obupan. Takrat pa se je njegova praktična pamet mahoma domislila: "Poslušaj, fant, včeraj si mi pravil, da imaš znance doli v mestu. Moral bi si dobiti zdravnikovo dovoljenje, da se daš zapeljati z vozom v Chene, kjer lahko prespiš dobro noč* v dobri postelji. Ako boš hodil jutri bolje, te vzamemo gredoč s seboj — !Kaj? Ali bi bilo?" V vasi Falaise, kjer so taborili, je našel Maurice starega prijatelja svojega očeta, majhnega najemnika, ki je pravkar hotel peljati svojo hčer v Chene k njeni teti, in čigar konj je čakal zaprežen v lahek ko-Ieselj. A že po prvih besedah bi se bila zadeva s štabnim zdravnikom skoraj zlo končala. "Noga se mi je odrla, gospod doktor . . ." Takoj ga je nahrulil Bouroche, stresaje svojo o-gromno glavo z levjim smrčkom: ''Jaz nisem nikak gospod doktor . . . Odkod mi je hudič prinesel takšnega vojaka?" In ko je Maurice poparjen zaječi j al nekaj v svojo opravičbo, je nadaljeval: "Jaz sem štabni zdravnik, ali razumete, živina?" Ko je videl, s kom ima opravka, se je moral vendarle nekoliko sramovati, kar ga je pa še bolj razlju-tilo. "Lppa historija to, z vašo nogo . . . Da, da, dajem vam dovoljenje. Z vozom ali zastran mene z zrakoplovom! Dovolj imamo takšnih počasnjakov in negodnikov!" Ko je Jean pomagal Mauricu lezti na voz, se je ta obrnil, da se mu zahvali; moža sta 'se objela, kakor da se no vidita nikoli več. Kdo je mogel vedeti, v tej zmedenosti umikanja — zdaj, ko so jim bili PrUs'. petami? Maurica je presenečala velika ljubezen,s tero se je zdaj oklepal tega moža. Dvakrat se .'f krenil ter mu zamahnil z roko v slovo; nato je ^ stil taborišče, kjer so pričenjali zažigati velike f«? da premotijo sovražnika, dočim so hoteli odrini*' pred zarjo v največji tihott. i Spotoma je kmet neprestano vzdihoval o si" časih. Ni si upal ostati v Falaise, in že mu Je 1 žal, da ga ni več tam, kajti ponovno je izjavlja'' je pokopan, ako mu sovražnik zapali hišo. Nje^ hči, veliko, bledo dekle, je jokala. Maurice pa, ^ bil od trudnosti kakor pijan, ni slišal ničesar ter spal sede, ko ga je zibal konjiček v naglem tra^1 manj nego pol drugi uri je prevozil štiri milje, ki9 med Vouziersom in Chene-om. t Ura ni še bila sedem in mrak se je bil jedvfl" ril, ko je mladi mož ob mostu, ki vodi na glavne^ ,gu čez prekop, začuden in drgetaje stopil z voza sproti ozke žolte hišice, kjer je bil rojen in preživel dvajset let svojega življenja. Mehansk' je podal tjakaj, dasi je bila hiša že dvajset f prodana nekemu živinozdravniku, in na kmetovo " šanje je odgovoril, da ve čisto natanko, kam ^ iti, ter se mu tisočkrat zahvalil za njegovo prija2"'; Toda sredi malega triogelnega trga pri vof ku je obstal nepremično, osupel in kakor da triU -1. pustošen spomin. Kam hodi pravzaprav? Nenfl'j se je spomnil, da hoče k notarju, Čigar hiša se j®, tikala one, v kateri je bil dorastel, in čigar ns^1',., volasa in srčnodobra gospa Desroches, ga je bila v, svojih pravic kot soseda razvadila že izza mladij A jedva da je zopet spoznal Chene pri tem tako *. vadno nemirhem življenju, ki ga je delala v ob^"' mrtvem mestecu navzočnost armadnega zbora! ^ taboril pred vrati in polnil ulice s častniki, štafe , ljudmi iz spremstva, postopači in zaostaleži v.Jal^ (Dalje priht) otnomrir NOVEMBER 22nd, 1920, STRAN 3, 'ENAKOPRAVNOST' illll»lllllBllll»lll'iaill'gllllBllllBIIIIIOI!»l«|lll«lll|gHI|»|ll|»|ll|l|ll|»|ll|»|lll»» mitimlWiratJniirii 'iTi^iitcliilllliliilliligltilBllilallilallHBllllBliilBllflM kontest m mmmm ivi NAROČNIKOV. Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, ki izdaja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je sklenila prirediti velik kontest ali tekmo za pridobivanje novih naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sicer se prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decembrom 1920. Te tekme še lahko vdeleži vsak naročnik našega lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti iste, naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. Sklenilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki se bodo v tekmi najbolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s posebnimi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče: 1. Zlata žepna ura. 2. Zlat prstan z napisom ''Enakopravnost". 3. Zlata kravatna igla. 4. Cekin za $5.00. 5. Fountain pero. 6. Dr. Kernov angleško-slovenski slovar. 7. Poezije Ivana Zormana. 8. Roman "V močvirju velemesta". Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ novih naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila po sorazmernem številu pridobljenih naročnikov. Za tekmo se šteje samo nove naročnike. Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero boste ne le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudi z zavestjo. da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki je edi-no te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija za naš list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna kot nevstrašnega branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dan, pridobite novih naročnikov in razširite naš list v vsako slovensko delavsko hišo v Ameriki. Prijava za kontest se konča 30. novembra 1920. Torej na delo! t[W|ll|IB|ll|WIIIIHIIIlBlll|BtlltB11l!MIIIIBIIIIMIIIIfllllllBtlltBllllB?litBllllBllllllllltTBilllBIII!BIIIIBllllWIIIIBIIIIBIIIlP|lli)tlllll Naznanilo! Naznanja se rojakom, da je slovenski zdravnik ALBERT IVNIK, D. C 6408 St. Clair Ave. opremil svoj urad ž velikim modernim električnim stro. jem (X-Ray machinp), ki mu bo služil za slikanje hrbtenice, ter mu bo v pomoč pri iskanju vzroka bolezni. Ta priprava je v njegovem delu velikega pomena tei trpečemu ljudstvu v korist. DELNIČARJEM S. N. DOMA. Redna letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3. PRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER. Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, kakor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, da se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi. L. MEDVEŠEK, fin. tajnik. VOJNA LJUBEZEN. Rado Murnik. 1. "Oho!" se je lepega jutra začudil klasični suplent Olupek doma pred ogledalom. Jako nejevoljno je motril svoj shujšani Medi obraz, vdrte oči, klinasti nos in štrleča ušesa. "Posebno debel res nisem bil nikoli," je mrmral žalostno. — Toda zdej me je že sama kost ln koža. Ako se moje klaverne razmere kmalu ne izboljšajo, lahko moj častiti kolega postavi ttoje pozemeljske ostanke namesto skeleta v naš prirodoslov-ni kabinet!" Zunaj so drsale copate in žlica je žvenketala na krožniku, bližala se je Olupkova gospodinja Barba z zajtrkom in pOtr- . kala. ; "Naprej, zastavo slave!" je ; zaklical Olupek vzpodbudno. "Dobro jutro, gospod profe- 1 Sor!" ga je pozdravila po.starna 1 suha ženica in dodala v zadregi: "Prosim — ne zamerite . . .'" "Kaj pa je zopet, Barba? Ali pravzaprav: česa zopet ni?" "Mleka! Mleka ni!" je tožno zajavkala Barba. "Mlekarica mi je kar odpovedala, salamenska . baba! Mlekarice so dandanes ošabne, kakor bi bile 'od stanu' : pa jih bo že še minilo!" : "Tako?" je godrnjal Olupek. < "Zdaj še mleka ne bo? Lepa je ta!" i-^milME ] "Mlekarica bo dajala mleko ] rajša gospe Lisjakovi," je tola- i žila Barba in postavila krožnik, i skodelico in košček rjavega voj- < nega kruha na mizo; "Pravi, da i dobi tam tobaka." s "Kaj pa je to meni mar? Zakaj pa ji vi ne daste tobaka, , Barba?" ! f ''Kje naj ga reva vzamem? i Ali naj čakam, in čakam po tri, i štiri ure pred trafiko, da dobim 1 zavojček ali pa par cigaret? s Kdo bi vam pa druge stvari na- ^ kupaval in kuhal? Prinesla sem vam čaja, robidovega. Pravega c nisem mogla nikjer dobiti." "Vrag vzemi tak čaj!" je zabavljal Olupek. "To je voda, to je krop, ne pa čaj, Barba! S te- : mi pomijami naj se okrepim za delo do poldne? Janez Krstnik : je v puščavi živel ob kobilicah! in divjem medu, Barba! Jaz pa'i živim v Ljubljani, pa še tega ni- i mam. Da bi bil to vsaj pravi ' čaj!" i "Gospod profesor! Včeraj sem 1 letala vse popoldne ne vem že j ( kod povsod, pa ga nisem dobila. | Same kave pa tudi ne marate.' Saj ne veste, kako težko je dan- ^ danes! Povsodi je treba čakati . in večkrat človek ne dobi niče- ( sar. Bog se usmili," "Tako godete že celo leto. Ni l tako hudo, ne! Na ulicah vidim 1 7 j jše dosti debeluhov, Barba! Pre- i malo si prizadevate. Ako osta- < nem še pri vas, me pobere jeti- 1 ka. Prvi dan prihodnjega meseca se preselim. Zal mi je, da vam moram to reči, Barba!" | . "Meni je prav, gospod! Saj dobim takoj drugega gospoda, j kuhala pa ne bom nikomur več!'! Gospodinja je užaljena odšla.' ' Olupek pa je izpil "pomije" in mrmral: "Ni čuda, da sem ta-ko suh! Potlej pa mu je prišlo; na misel, da bi ,3e šel tehtat. j I Napotil se je k svojemu znan-' ■ cu Zabarju. Gospod Zabar, pet j desetleten mladenič, je bil trgo-1 vec, rodoljub in fleggmatik. Te-1 ga vrlega moža je naprosil suplent, naj mu pove objektivno' ! resnico, koliko je ostalo njemu j Olupku, žive teže. j Gospod Zabar je rad ustregel njegovi želji. Pokazalo se je,! da je suplent Olupek izza prve italijanske ofenzive shujšal za dobršnih petnajst kilogramov, j "Petnajst kil!" je vzdihnil ža-' (lostno. "Petnajst kil! O večni bogovi, kje so moje rožice? Ako : mi bo predla taka dalje, ostane od mene v kratkem le še obleka,! klobuk in čevlji!" "Zdaj je malo takih, da jim!, i ne bi bila obleka preširoka," ga I je tolažil trgovec Zabar, ki jej bil sam zmeraj sit. "Bo že bolje, bo že bolje. Potrpeti je tre_ ba!" Suplent Olupek pa se je kratko zahvalil in prav slabe volje , odjadral proti gimnaziji. Nad-1! legovali so ga zgolj neprijetni : občutki. Zdelo se mu je, da so ; ga nekam pomilovalno gledali j oni, ki niso bili tako sestradani!, kakor on. Zdelo ,se mu je, da'! bere z njih škodoželjnih obra-j' zov: "Še je vsega dosti, samoh ti, osel, ne veš, kje se dobi! Po- ! brigati se je treba o pravem ča- -su. Človek mora biti spreten in -navihan, ti si pa nerodna mev- i ] ža!" "Niti jutranje kave ne bom j več imel," se je domislil. "Kdo! i je kriv tega in drugega pomanj-|] kanja? Nihče drug nego Italija-! ni! Ako bi bili ostali lepo pa-i ] metni pa mirni, 'kako imenitno: ] bi sedaj kupčevali z nami! In:9 mi bi imeli zadosti riža, olja. 1 salam, .sira, pomoranč, limon, i fig in še marsikaj dobrega. Da < bi jih kuga napela!" Ni ga veselil solnčni svit mla- j dega jutra, ni ga mikalo sladko j čivkanje ljubljanskih vrabcev, j niti radostno vpitje in življenje i nadebudnih šolarjev. Vse se < mu je dozdevalo zoperno, pusto, •« gnusno in v trpeči duši se mu i i je jela kuhati jeza. I Gospod Olupek je bil filozof, | ' r^iren, skromen, potrpežljiv mo | | drijan. Ali vsake kvatre enkrat | ga je popadla strašna jeza! Ta- I ke čase je pozabil vso modrost. I j V šoli ali doma se je moral za- I radi ničeve malenkosti grozno ljutiti in je divjal kakar klasič- I 1 na furija. S srdito nagubanim čelom in svetlimi očmi, kakor nevarni 'junak strahovito zabeljenega in previdno okisanega detektivske-| ga romana, je stopil Olupek v hram učenosti, kjer je razlagal ! strmeči mladini sladke tajnosti latinske in grške slovnice. Na njegovem kislem obrazu, na jezno stisnjenih ustnah in hudournih pogledih je spoznal takoj tudi najbolj zabiti repetent, da na. r^erava tiran, nekaj strašnega, < nekaj barbarskega! In res! Popadel ga je furor paedagogicus in Olupek je začel < izpraševat! Klical je pa same rej ene, debele žrtve predse. Kakor krogle iz strojnice so | se vsipala njegova zvita vprašanja. In obledeli so celo najmočnejši junaki, ki se niso bali nobenega pretepa ali viteškega dvoboja med urami! Hlače so se tresle mladeničem in kolena so klenkala tudi junakinjam, , zakaj neusmiljeno je divjal Olupek z bobnajočim in zapornim ] streljanjem. i i Bil je strašen dan, dies irae. In preden je šolskega . zvoha ".stok in rig" oznanil konec mesarskega klanja, je zabeležil O- . lupek uspeh svoje divje ofenzive s petnajstimi dvojkami. Za vsak izgubljeni kilogramček je pripečatil po eno." Ali je bilo to lepo? Ali je bilo to klasično? Ali so tako delali slavni stari Grki in Rimljani? Ne, to ni bilo lepo, nikar še klasično. To je uvidel tudi O-lupek in jela ga je peči vest. Pekla ga je tudi še po kosilu. Urnih krač je odhitel v kavarno, da bi si jo ohladil .s sladoledom. Žalostno je čepel pri svoji mizici in melanholično gledal na svoje čevlje,. ki so bili že precej pošvedrani. Pri sosednjih mizah ^ in celo pri biljardih so govorili ? o aprovizaciji, o krompirju, o ? •slanini in strastno preklinjali) i navijavce cen. (Dalje prihodnjič) — VABILO NA — i ZABAVNI VEČER i katerega priredi j dr. "Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. i j- dne 21 Novembra 1920 i v prostorih Slovenskega Narodnega Doma Začetek tbčno ob 7 uri zvečer. Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se vdeleže tega zabavnega večera in ne zamude zadnje prilike I se pred nastopom Adventa še malo poveseliti. Skrbl-I jeno bode za dobro postrežbo, tako da bodo lahko zadovoljni lačni in žejni. Pa tudi plesaželjnim bode vstreženo, kajti igrala : bodeta kar dva izvrstna godca vesele poskočnice, da bode vsakmur privzdigovalo pete in se bode moral malo zavrtiti, pa naj si bode star ali mlad. Ne zamudite j te prilike, ker potem bode treba čakati do predpusta. K obilni vdeleži, vabi ODBOR. g IOI-joe--- —VELIKA— PLESNA VESELICA S se vrši |J C V soboto, dne 27, novembra, 1920 v dvorani FRANKA JURCA 4444 W. 130. Street, WEST PARK, OHIO. Stop 12. Puritas Spring Car. Svira tamburaška godba. Pričetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina za moške 50c za ženske 25c 81 LADJA "CARONIA" I 20.000 ton Odplove dne 15. januarja proti TRSTU PREKO NAPLJA Cena tretjemu razredu ........•.......... $104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. Bi'aKWWJl'KlA.-.UIt^li^ """T----n--»»»"Tisr?:»» .W'.-,1 J .■».-'■■i.'l"i|M'Vlfe' 'itiBiniaiiiiamiBiiimiiitaliilEliilaliilBliiiaiiilci^^ | Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 | ' John L. MihelicH SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Ciair ulice in Ontario, p PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. || ! ______________________________________________________________________i Dr. Cowdrick 2209 ONTARIO ST. CLEVELAND, O. je zdravil bolnike že 34 let. Kadar ste bolni, zakaj ne bi imeli jamčehe postrežbe in zdravila? Stare bolezni se zdravijo z krvnimi medicini vbrizganimi v kri. Od 10. dop. do 7. zvečer. Ob nedeljah do opoldne. Vsi stroji rabljeni. Yir.T>W^iii. i ir 11 > i n ''i >':..; < ■' ■■ 111 tfiil i«.' i. i*.ii i,'«. > j i n''.iiiiH iniii: 11:11 >n III I ■iiilatt Bros. ! : prireja veliko razprodajo j 1 KER IZSTOPI IZ NAŠE DOBRO POZNANE TRGOVINE I EDEN NAŠIH BRATOV. Vsem našim odjemalcem je dobro znano, da so PLATT BRATJE vedno prodajali najboljše blago po zelo nizkih cenah, in naša trgovina I je imela vedno dovolj prometa brezvsakih razprodaj, toda sedaj, ko mo | ramo imeti skupaj $15.000 v najkrajšem času, smo primorani napraviti i to razprodajo in žrtvovali bomo našo $35.000 vredno zalogo modnega blaga za moške in ženske ) po tako nizkih cenah, da se bo čudila in strmela vsa javnost v tej okolici. | Prepričajte se! [ \ Izrednosti je toliko, da jih ne moremo beležiti tukaj. Edino kar vas prosimo je, da pridete sem sami in se prepričate. j JPIatt Bros. 5816 St. Clair Ave. NE POZABITE ČASA IN PROSTORA. PRIHRANITE SI DE-} NAR OB TEJ PRILIKI. I STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 22nd, 1920, - Lokalne novice. — Policijski načelnik Smith je sinoči izjavil, da bo v teku bodočih par tednov vsaki dan aretiranih radi kršitve prohibi-cije, gamblanja ali nemoralno-sti ali pa vseh treh reči skupaj najmanj 100 oseb. Dejal je, da je sedaj pod policijskim opazovanjem najmanj 2000 lokalov, ki so osumljeni prodaje opojne pijače, igranja za denar ali pa nemoralnosti. Pogoni na bivše salone, kjer se sedaj prodaja mehke pijače, se nadaljujejo. Kot se izjavlja policijski načelnik in suhaški komisar Counts, so skoro vsi j bivši saloni brez izjeme krivi, prodaje opojnih pijač, ker s prodajo mehkih pijač bi jim sploh ne bilo mogoče izhajati, ker ne donašajo dovolj dobička. Včeraj je bil že vtretjič aretiran gostilničar Steve Farkas, kij ima svoje prostore na 8627 Buckeye rd. Sodnik Sawicki je odredil, da izgubi dovoljenje za nadaljno poslovanje. V nekem hotelu na 1403 Superior ave. je policija prijela 16 moških, ki so obtoženi igranja a denar. A-retiranih je bilo tudi 24 oseb, ki so obtoženi nemoralnega postopanja. • , —t Kot vsako leto, tako je tu. di letos tekom dni pred Zahvalnim praznikom posebno veliko parov, ki se ženijo. Urad za izdajo ženitvenih dovoljenj v mestni hiši je bil včeraj tako za-posljen, da se mu je dodelilo posebno pomoč. Včeraj je prišlo po ženitvena dovoljenja 72 parov. — Kampanja za takozvani "Community Chest" se je v Clevelandu zelo dobro obnesla. Podpisanega je imelo biti $4,-500.000, ko se pričakuje, da bodo darovi presegali to svoto, ko bodo vse kontribucije vštete. — Mestna naredba za vsilje-nje prohibicije, katero je sestavil odbornik Sulzman, in o kateri se je mislilo, da bo sprejeta na sinočni seji mestne zbornice, je položena na stran vsaj do prihodnjega pondeljka. Namen te naredbe je bil, da bi i-melo mesto pravico vse denarne kazni za kršitev prohibicije, spraviti v svojo lastno blagajno/ medtem ko gre sedaj v zvezno in državno mošnjo. Zadevo se je odložilo, ko je mestni pravnik W. B. Woods poročal, da je ohijsko mesto East Liverpool nameravalo sprejeti sli-čno naredbo, da pa je ohijsko najvišje sodišče odločilo, da je protiustavna. Tudi naredba glede ostranitve nastavkov in ograj pri oknih gostiln po nekem čudnem naključju ni prišla' pred zbornico. Pravijo, da se je' nekje "izgubila", da pa se jo bo do prihodnjega pondeljka že našlo. Sinoči je bil torej zelo žalosten večer za suhaške entuzi-jaste, katerih >se je zbralo kakih 100 v mestni zbornici, da prisostvujejo debatam glede Sulzma-nove in pa županeve predloge za odstranitev ograj pri oknih. Bili so očividno razočarani. — Društvo "Jugoslav Camp" št. 293 W. of W. priredi v soboto 27. novembra zabaven večer, kateri bo nudil dovolj za vsakega, ki se ga bo hotel posluži-ti. Zabava se bo vršila v S. N. Domu in preskrbljeno bo tudi, za one, ki se radi malo zavrteJ Torej ne pozabite! — Posebni komitej cleveland-ske delavske federacije se je včeraj sestal na seji, na kateri se je razmotrivalo načrte za boj proti kapitalističnim nakanam, katerih namen je uničiti unij-sko delavstvo. Tajnik Owens je dejal, da se bo najbrže organiziralo posebne govorniške odbore, ki bodo skrbeli, da se bodo obdržavala predavanja pred raznimi organizacijami in cerkvenimi forum^. Izdalo se bo najbrže tudi pamflete, v katerih se bo pojasnjevalo stališče delavstva z ozirom na gonjo, ki jo vprizarjajo organizirani kapita. listi proti organiziranim delavcem. V Clevelandu so delodajal- ci tudi organizirali svojo orga- i nizacijo, ki je ponana pod ime- i nom "American Plan Associa- 1 tion". Ti hinavci seveda pravi. 1 jo, da niso proti temu, da se u- 1 niči unijsko delavstvo, temveč s samo za to, da tovarne, ki so < dosedaj priznavale unijo, lahko ] uposljujejo unijske ali pa ne-unijske delavce. Vsakemu je i seveda znano, da ako bi k temu i pristali organizirani delavci, bo i to ne značilo nič manj kot smrt i unionizma. ] — Ko je Henry Berman v;: pondeljek zgodaj zjutraj zašli- ] šal neki ropot v svojem stano- : vanju, je posegel po revelverju ( ter ustrelil. Ropar se je vstra- i šil te zbežal. Isti zlikovec je ■ oropal stanovanje Jak. Schmid- ; ta v isti hiši za $30. — Walter : Bender, star 22 let, stanujoč na 2043 E. 55. St. je bil pripeljan v bolnišnico v pondeljek z rano v roki. Napadli in oropali so ga trije banditje.. — Štirje oboroženi možje so stopili' v re-stavrant na 617 W. Superior in prisilili klerka, da jim je izročil $50. Policija je aretirala par osumljencev. — Roparji, ki so obiskali grocerijo Frank Dlau-hyja so odnesli varnostno blagajno s $440 gotovine, dva $50 Liberty bonda, en dijamanten , prstan in tri ure. - Dva črnca . sta napadla Hymana Marshma, 3742 Woodland ave. ter ga olajšala za $7. — William Leidutal . doma iz Euclid, O. je bil napaden in oropan za $55. — Bandi-ti so oropali restavrant Maksa Kaplina na 8445 Broadway ave. za $92. — Iz avtomobila, ki je stal pred domom Keneth Sheet na 1189 Virginia ave. je bil u-kraden kovček, v katerem se je nahajalo za $350 zlatnine. — Dr. Loška Dolina opozarja vse svoje prijatelje in rojake in rojakinje sploh, na zabavni ve-j čer, ki ga priredi večer pred Zahvalnim praznikom, t. j. 24. novembra v Grdinovi dvorani. — V četrtek, 25. novembra se praznuje Zahvalni dan, zato tudi naš list na ta dan ne bo izšel. — V nedeljo je umrl v mestni bolnišnici policist Viljem Svoboda, katerega je 4. novembra zadel neki tovorni avtomobil, ko je bil v službi na Jennings rd. V Lakeside bolnišnici je umrla 511etna Emma Marrell, katera je dobila nevarne poškodbe, ko jo je 13. novembra zadel neki avtomobil. 6000 MOŽ ZA ARMADO. Danes je bil razposlan nalog na vse rekrutovne postaje v Združenih Državah za vnovače-nje 6,088 mož za drugo divizi-1 jo, ki je nastanjena v Camp | Davis, Texas. Ta divizija bo rekr utirana do popolne sile vsled brzojavnega povelja Major generala P. C. Harris-a, generalnega adjutanta vojske. Potrebuje se 2,623 mož za infan-terijo, 1,263 za poljsko artileri-jo, 342 za inženirje in 536 za zdravniški regiment. Ti vojaki morajo biti vnovačeni pred 10. decembrom, in War Department je odločil da 2. divizija ima prednost vnovačenja pred drugimi organizacijami. Do dopolnitve popolne sile bodo vsi možje, vnovačeni za splo šno službo, poslani v Camp Davis, ako so bili vnovačeni za vo-i ' i jaške stroke, zastopane v drugi diviziji. Razne vojaške šole bodo podvojene glede obsega, da morejo vzadostiti pričakovanemu na. valu rekrutov • V Camp Travis podučujejo vse stroke: mizarstvo, risanje, tesarstvo, pleskarstvo, teamfitting, kleparstvo, e-lektrična dela in tiskarstvo. Tam se tudi nahaja v reservaciji prvovrstna poljedeljska šola in farme 400 akrov s čredo živine. Iz poročila vojnega depart-menta posnemamo: "Sole za splošno naobrazbo ' delujejo z isto točnostjo kakor J meščkanske šole v Dallas. Paz-] nja dijakov za njihovo delo je: občudovanja vredna. Tu je več; razredov in polagajo se pogosti izpiti, tako da so mladeniči jto-j maknjeni v višjo vrsto, čim nji.' hova 'sposobnost to dovoli. Učitelji so izkušeni civilisti, ki dobivajo primerne plače. Veliko število njih so ženske, ki so tudi jako navdušene za svoje delo. "Da so drugo divizijo izmed drugih izbrali za skrajno dopolnitev, je pripisati dejstvu, da nudi Camp Travis izborne olajšave za vežbanje tekom vsega leta, da je to taborišče stalnega i značaja in da je tamošnja oko-! lica izjemno ugodna za vojaško' garnizijo. San Antonio je sedaj j eden imed prvih zimskih resor-tov v Združenih Državah; trava je zelena ter rože cveto skozi vse leto in mraz in led sta nepoznana. VLADNI ZAKON O "REDU IN RADU". Belgrad, 22. — Na sej t ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra za notranje stvari dr. Draškoviča glede u-redbe o .spoštovanju države in reda in dela v njej. Ta predlog se bo predložil v rešitev parlamentu, ako bo sprejet predlog zakona o uredbah. Po tem predlogu ministra bodo državna o-■blastva smela preseljevati rodbine hajdukov dezerterjev; ustanovile se Hbodo posebne straže, patrole in tiralci . Ministrski svet bo odredil okrožja, v katerih se bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni, ki bodo sodelovali pri takih pogonih in bi bili pri tem ranjeni, bodo uživali invalidska podporo. Z u-redbo proti draginji se državna oblast va pooblaščuje, daj Smejo i krivce obsoditi na zaporno ka-j zen do petih let, jim razprodati' I imetje in prepovedati poslova-1 j nje. Razen tega jih bodo smela kaznovati tudi z denarnimi globami do vrednosti vsega krivče-vega premoženja. V borbi proti korupciji in sabotaži državne službe od strani [državnih uradnikov se bo ustanovilo disciplinarno sodišče, ki bo sodilo po "svobodnem" preudarku. Uradniki, ki imajo nad deset let službe, se bodo smeli odpustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda ustna in pismena "za rušitev" današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom do dveh let, tiskarne pa se bodo zatvori-le in združevanja prepovedala. Prepovedane bodo tiskovine, 'S katerimi bi se poizkušala slabiti j vojaška disciplina. Hujskanje; [ enega plemena proti drugemu Iter žalitve in postavljanje ene-! ga plemena na drugo, ter v^a-ko poniževanje in provociranje se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Ne bode se smelo začeti niti lokalne, niti splošne stavke, ako bi se prej ne poizkušalo priti do sporazuma potom ministrstva za socijalno politiko. Obrati za razsvetljavo, vodovoda in v pekarnah se ne smejo ustaviti, ako se 15 dni prej ne predlože pismeni» predlogi ministrstvu za socijalno politi-I ko. KROR ZNA, PA ZNA. Lexington, Ky., 22. nov. — V malem mestu Paris, Ky., je iz-najden nov način alarmiranja v slučaju, da vdere v vašo hišo kak nepovabljen gost, in njegova uspešnost je že dokazana. Zgodilo se je takole. Neki prebivalec Pariza (ne onega na Francoskem) ima precej obsežno klet, ki je dobro založena s potrebščinami za"suhe"' čase. To mu je povzročalo velikanske i skrbi in cele nočj jii mogel spa-i ti. Že parkrat so žejni tatovi j skušali vdreti v klet in odnesti i dragoceno^ kapljico. Tedaj se je j v njegovih možganih porodila velika ideja. V klet je postavil gramofon, ga navil, nastavil ši-vanko na ploščo, pa je še napeljal od gramofona na posteljo dolgo nit. Na plošči, ki jo je dal na gramofon, se je nahajala rekordirana neka pridiga proti tavini. Ko je pred par večeri zaslišal v kleti ropot, je potegnil za nit, nato pa se je z revolverjem v roki podal v klet. Tam je našel v kotu kleti čepečega tatu, ki je ves tresoč poslušal misterijozni glas iz gramofona, ki ga je svaril pred posledicami, či čakajo tatove. Še predno se je žejni tat mogel o-tresti strahu, je bil že v rokah policije. - — IZ BANNOCK A, O. — Tu vam pošiljam $4.50 za celoletno naročnino za list. Delamo tukaj vsaki dan zraven nedelj in praznikov. Zasluži se pa kakor je delavec in prostor kakor povsod. Ako vas veseli, pridite na krvave klobase na "čiken" dan in tudi new-yorške kapljice imamo dovolj. — Anton Vehar. ZEMLJEVID. Čigava Indija? Komu Bagdad? Kdo strelja naj, obeša v Teherani ? Kdo nadzoruj moritve po Balkani? Kam z zlatim ključem carigrajskih vrat ? Razpregel zemljevid je diplomat tovore nosijo vsi oceani, 1 zaklade si grmadijo pristani — komu zemlje in morja blagodat? In jaz razgrnem pred seboj papirje: glej — rodna zemlja, naša ; draga prst! Ko drugi grabijo vse dalje, ; širje, boš rod, ki bivaš tod, boš i v duši čvrst? i O kaj bo z vami, vi mejniki ! štrije ■ Celover, Maribor,- Gorica, Trst ?! I Oton Zupančič. OGLAŠAJTE ■ V "ENAKOPRAVNOSTI" i1 Tiskovna Družba THE American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ^mm^ ( v Ti<«k#)rn^ e<*ino sl°vensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Ticlm-vrin a Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-1 lMVUVHie ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List Dnevnik prinaša najnovejše novice, in druge koristne ^ razprave v prid delavstva. Ce še niste naroč- nik lista, naročite se nanj. j. —Lahko postanete delničar podjetja. Za podrob-1 UQ1 V1 nosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu J VI družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. MALI OGLASI TRI VRSTNA HARMONIKA— malo rabljena in v jako dobrem stanju, se proda; Lubasov izdelek. Poizve se pri Veno Frank, 1419 E. 51st St. 278) BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj. ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. Za bolezni in bolečine £ PAIN-EXPELLER Tvorniska znamka leg. v pat. nr. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi HMBBHaasaaBsaaaBnuHn PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. BBBBBBBBBUBBBBBHBBBBBBBB1B laiEBfflHlEEESHEHS Znižanje! Znižanje! Vprizorili smo veliko znižanje cen na vsemu zimskemu in jesenskemu blagu: na vrhnjih oblekah za fante in dekleta, na spodnjem perilu za celo družino — površnjih ženskih oblekah za hišna dela, itd. Istotako so znižane cene obuval za celo družino. VELIKA ZALOGA GALOŠEV JOHN OBELIM 580 E. 152nd St. ■■■^■BBBBWaHB BBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBB Ali trpite na slabem vidu, o- J ■ česnih boleznih, glavobolu, ner- M J voznosti ali na kateri izmed k ! mnogih bolezni, ki jih povzro- Jj ■ čijo slabe oči? Več sto ljudi, katere sem jaz ■ 2 ozdravil z mojo metodo, ne tr- £ 1 pi več na teh boleznih. Ako ste S ■ poskusili že vse špecijaliste in ■ 2 vas še vedno boli glava, oči, g ! itd., ne obupajte, seznanite se " I z mojo metodo, ki se vam, po- ■ ■ jasni brezplačno. Dr. L. STARCE OPHTHALMOLOGIST 6127 St. Clair Ave. Cleveland. O. j Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8; £ ■ ob nedeljah in sredah 10-12. ■ ■BBBBMBBBBBBBBflflBBBBBBBBB Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte h\Ft vclika zaloga v "JSTVV") n. ur in zlatnine. pni.i«w. (H WIm ■m m pri' H f f lit« ven prostoru ffj JL Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUB JaL Clevelaad, O. __i________■ ■ '■> Pohištvo in druga domača , oprava, katero ne rabate in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. TRI SOBE SE ODDAJO V NAJEM ZA MALO DRUŽINO. -Vprašajte na 1150 Norwood 277 —---% ŽENITBENA PONUDBA. Udovec, star 36 let se želi seznaniti s Slovenko najsibo dekletom ali vdovo z dvema otro-kama, v starosti od 25 do 36 let. Jaz imam dva fanta, vse pohištvo in sem silno dobrega srca. Imam tudi nekaj denarja. Pisma naj se pošiljajo na A. O. Box 291 Rusšellton, Pa. Allegheny Co. 276-78 Illllillllllillillllilili THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. j Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar mMmmmmmmmmmwŠ PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinja® priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Mila vsake Vrste, po najn'^' jih cenah. Prepričajte se sam1' ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. BBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBM^ Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Ed. Tel. Princeton 1735—W. ' Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke & pogrebe in druge prilike. ■BBBBBBIBHBPgHBBBBBaBBBjgf KUPITE DELNICE SLOV.DEl* DOMA V COLLINWOODU^ MBHBHSiHBaaHHBaiaiBEfllSBaBBBij NE POZABITE! Kadar rabite dobro bri- j " tev, škarje, jermen ali kaj g S druge brivne ali rezilne o- g i prave, pridite v mojo- tr- i S govino, ker jaz kot bivši f ' brivec ipoznam dobro te j S predmete. Vse blago pri nas kupi je- j ■ no, popravljeno ali bruse- i B no, jamčimo. John Tomažič 670 E. 152nd St. Collinwood. BBBBBBBBaBPBBBBBBBBBBBB*^ ICfTEEBilffliTj RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIV' CE. BOGATO. UUDEČO K KI-ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE Vsak oreran in vsaka funkciia lesa. se zanaša na močno živčno s'1 za zdravo živl.ienie in delo. NueW' Tone .ie bosrat fosforus za živce i" 5j železo v krvi. Sestoja iz osem dilnih zdravilnih medecinov. naib"! Driooročanih od znamenitih zdrav®' kov. J Želodčne nadloee. neprebava, s1** ba prebava, zabasanost. bolan irlav'0|1 bol, ietrnc nadloge, nlin v želodcu.1^ drobovju, kislina v želodcu, smrdim. dihanje, bel jezik, davliivi žolč. iranie zavžite iedi. pekoč občutek. lezen v želodcu, in drutre ztrrabli'v bolečine so hitro odpraviiene z ^P® rabo čudežnega zdravila Nuira-To'y Da vam dober tek. povečalo bo težo in spali boste dobro in se P0^, tili kot nova oseba. Nuara-Tone ki^ pi. soji in ojačuje vse naielavnei® ortrane. Gradi močne, utrjene in renjaške moške in zdrave in krasn«. še ženske. Na tisoče Hudi iemli«-' ' hvali Nuira-Tone. Izrežite to nagnilo in ea vzemito v lekarno, dot"1. eno steklenico Nuera-Tone in ako " ste popolnoma zadovoljni vrnite stalo in vrnjen vam bo denar. ^ ne morete dobiti zdravila pri vašej lekarnarju, nam pošliite $1.00 in " , bili boste zdravilo za cel mesec naprej plačano' poštnino. , Druggist: You can get Nuga-1'0" from vour jobber or from the ^„ tional Laboratory. 529 So. De«rb«3 St. Chicago. 111. Guaranteed. K«,t" price 81.00. _