NOVI TEDEinr Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 15 - LETO 55 - CELJE. 13. 4. 2000 - CENA 300 SIT Župan Bojan Šrot o vračanju Celja na zemljevid. Stran 5. Če te ni v medijih, te ni! Zaupajte svojemu poštarju če se razveselite obiska poštarja, bo ta odslej pri vas gotovo še bolj dobrodošel. V že tako solnih torbah bodo od danes nosHI tudi brezplačne Izvode Novega tednika, kijih bodo najprej [azdelili v Šmartnem v Rožni dolini, Škof jI vasi, Štorah, Novi Cerkvi, Vojniku, na Teharju, Dobrni |n Frankolovem, kasneje pa še v številnih drugih manjših krajih na Celjskem. ŽUPAN IN NJEGOVI VOHUNI Sveta vojna svečenice Mekoilo s Kaiobja se nadaljuje. Stran 13. SATIRA POD ŠIFRO Trije, ki so se uvrstili med najboljše satirike leta, v Kroniki s Celjskega na strani 40. »MORAL JE LAGATI. ČE JE HOTEL OSTATI ŽIV« Nadaljevanje sojenja trojici, obtoženi trgovanja s heroinom. Stran 23. Brezplačno 2 DOGODKI Kažipot in trenutici potešitve Osrednjo slovesnost ob celjskem prazniku bi lahko namenili vsem občanom če je bila še pred leti velika dvorana Narodnega doma ob osrednji slovesnosti za ob- činski praznik dovolj pro- storna, je sedežev za goste že lani primanjkovalo, v torek zvečer pa je veliko obiskoval- cev ostalo v avli. Zanimanje za prireditev - tokrat drugač- no, svežo in povsem primer- no, da bi jo na video steni na Trgu Celjskih knezov lahko spremljali meščani in se pri tem prav nič dolgočasili - med Celjani očitno raste. Osrednja slovesnost je bila - in prav je tako - namenjena letošnjim nagrajencem Mestne občine Celje; dobitnikom Kri- stalnih celjskih grbov ŠpeU Mež- nar, Mihaeli Gubenšek in To- mažu Križniku, Bronastih celj- skih grbov Rolandi Fugger Ger- madnik, Mirku Hišu in Pod- jetju za trgovino Engrotuš ter Marjeti in Vidku Gradišniku in podjetju Vigrad, Srebrnih celjskih grbov Edu Gaberšku, Jožetu Planinšku in Petru Si- monitiju ter Zlatih celjskih gr- bov Orkestru Akord in Bože- ni Orožen. Prav prof. Orožno- va se je v imenu nagrajencev zahvalila za prejeta priznanja in poudarila, da so med dobit- niki kar tri generacije: »Mla- dim so prejeti grbi kažipot za življenje, nagrajencem srednje generacije trenutki potešitve, ko sredi svojega dela za hip postojijo, si oddahnejo in že Dobitniki celjskih grbov: spredaj kristalna Tomaž Križnik in Špela Mežnar, zlata Božena Orožen, bronasta Rolanda Fugger Germadnik in srebrni Peter Simoniti, za njimi pa bronasta Marjeta in Vidko Gradišnik, srebrni Edo Gaberšek, predsednik Orkestra Akord Marjan Šeško (zlati), pomočnik direktorja Engrotuš Matjaž Pavčič (bronasti), srebrni Jože Pldninšek in kristalna Mihaela Gubenšek. spet gledajo naprej, nam sta- rejšim pa priznanje za življenj- sko delo.« Pri slednjem je s hudomušnim nasmeškom ob- činstvu v dvorani jasno poka- zala, da njeno še ni opravljeno. Morda se ji bomo - predlog je bil podan že letos - spet lahko poklonili čez nekaj let, ko se ji bo Celje za opravljeno delo oddolžilo z nazivom častne meš- čanke? Celje praznuje svoj praznik v spomin na 11. april pred 449 leti, ko je Friderik II. s posebno listino Celjanom podelil mest- ne pravice. V torek zvečer je sveža in s svetlobnimi efekti Studia Life Records in filmski- mi vložki Zorana Čulka pope- strena prireditev pod režijskim vodstvom Vladimire Skale mi- nila sloneč na spominih iz pre- teklosti, a s pogledom uprtim v prihodnost. »V prihodnost,« kot je poudaril župan Bojan Šrot, »ko mesta ne bodo zapuščali mladi, in ko bo za vse ljudi, živeče ob bregovih Savinje, strah pred naraslimi vodami prete- klost.« Bo že kmalu tako? IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Serpentine do volitev J v še ne dopolnjenem desetletju mlade Slovenija država v notranjepolitični krizi. Imamo vlado, ki ji ni|, izglasovana zaupnica, in še dobre tri tedne časa, najde nov mandatar, ki bo v državnem zboru večinsko podporo. V nasprotnem primeru bomo na časnih volitvah novo oblast izvolili že spomladi. Vprašanje, ali bi bile predčasne vohtve izvedene obstoječem proporcionalnem sistemu ali morda vendarle dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ostaja te dni odprto, čeprav je vse manj možnosti, da bi v državnem zb v tako kratkem času uspeli (z dvotretjinsko večino posi cev) sprejeti novo volilno zakonodajo. Predvčerajšnjim namreč obravnavo volilnega zakona z izredne posla prestavili na redno sejo državnega zbora, v torek pa se začela javna predstavitev mnenj k predlogu zakona. Sled je vezano zlasti na predlog novih volilnih okrajev, saj v tretjini Slovenije ljudje niso zadovoljni s tem, v kater okraju bi voUU. V teh dneh je pogovore s predsedniki strank in v( poslanskih skupin o aktualnih notranjepolitičnih razme začel predsednik države Milan Kučan, svoje mnenje o ti kakšen bi bil najboljši izhod iz nastalih razmer, bo javni sporočil do sobote. Laško ne gre v Rimsio Na javni razpis za izbiro vlagatelja v zdraviliški kom- pleks v Rimskih Toplicah, ki ga je Agencija RS za pre- strukturiranje in privatiza- cijo objavila sredi februarja, sta prispeli dve ponudbi. Kdo ju je poslal, v agenciji niso želeli razkriti, povedali so le, da gre za slovenska podjet- nika. Posebna komisija, v kateri je sedem neodvisnih strokov- njakov, je ponudbi odprla v torek in ugotovila, da obe vse- bujeta vso zahtevano doku- mentacijo. Končni izbor, je po- vedala vršilka dolžnosti di- rektorice agencije Sonja Bu- kovec, bodo opravili predvi- doma prihodnji teden, radno je slišati, da naj I eden od ponudnikov ljub ski zdravnik Sašo Barič ozironia njegova klinik, splošno in specialistično dicino, ki je znana predi po preventivnih program poslovneže. Ponudbe gotovo ni poslalo Zdravi Laško, kar nam je v 1 zatrdil direktor mag. Ro Matek. Kot je znano, bo držav la zdravilišče skupaj s kom v brezplačni najer najmanj 50 let tistemu, 1 za obnovo namenil naji 1,3 milijarde tolarjev. Res svojih namer so morali nudniki že sedaj podkrei 15 milijonov tolarjev jam ko bo izbrani vlagatelj šest mesecev podpisal z ( vo glavno pogodbo, moral predložiti bančno rancijo v višini 100 miliji tolarjev. »S tem se bo 2 zal,« je povedala Bukovi »da bo obnovo zdravil končal najkasneje v tret tih.« Z varuhom človekovih pravic Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak bo v sredo, 19. aprila, obiskal Celje. Svoj obisk namenja tudi srečanju z vsemi, ki bi se želeU pogovoriti o problemih, ki sodijo v njegovo pristojnost; zlasti o kršenju človekovih pravic in nepravilnostih držav- nih organov v odnosu do posameznika. Vsi, ki bi se z varuhom radi srečali, naj se do 18. aprila za pogovor dogovorijo po brezplačnem telefonu 080 15 30. IS Izvoljeni predstavniki kmetov v nedeljo so na 446 voliš- čih po Sloveniji izvolili 52 članov sveta Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije. Skupna značilnost volitev je bila izjemno nizka volilna ude- ležba, saj se je volitev udeleži- la približno petina volilnih upra- vičencev. Druga značilnost je, da sta po celi Sloveniji največji glasov in s tem članov sveta dobili SKZ-Slovenska kmečka zveza in Kmečka lista-Društvo za razvoj kmetijstva in pode- želja. Sicer so v 13 volilnih enotah izvolili po 4 člane KOZ. V volilni enoti Celje so bili s Kmečke liste izvoljeni Franc Namruš iz Spodnjega Tinske- ga, Ivan Povše iz Podloga in Ivan Mastnak iz Lokarij; četr- ti član iz volilne enote Celje pa je Franc Potočnik iz Gubne- ga, ki je kandidiral na listi SKZ. V volilni enoti Slovenj Gradec sta si SKZ in Kmečka lista razdelili po dva sedeža - kmečke interese v svetu zbor- nice bodo zastopali Martin Mazgan iz Gortine in Stanko Zagožen z Ljubnega (SKZ) ter Janko Arlič iz Škal in Jožef Pratnekar iz Onkraj Meže (Kmečka lista). Svet zbornice bo skupno štel 78 članov, saj so včeraj začeli z volitvami predstavni- kov kmetijskih podjetij v Gos- podarski zbornici, danes pa volijo predstavnike zadružnih organizacij v Zadružni zvezi Slovenije. US Nadaljevanje 12. in 13. seja Mestnega sveta MOC župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je za četrtek, 20. aprila, ob 13. uri sklical nadaljevanje 12. in 13. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na sejah bodo obravnavali naslednji dnevni red: 12. seja: pod 23 Odlok o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda »Zavod za planiranje in izgradnjo Celje« v javni gospodarski zavod »Zavod za urejanje javnih parkirišč Celje« - druga obravnava; pod 24 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predlogi; 13. seja: pod 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 1. 6. 1999 do 17. 4. 2000 in potrditev 1. dela zapisnika 12. seje mestnega sveta z dne 21. 3. 2000; pod 4 - razrešitev in imenovanje člana v Upravnem odboru Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje; pod 5 - poročilo o varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Celje; pod 6 - sklep o prenehanju veljavnosti Pravilnika o podaljšanju obratovalnega časa v gostinskih obratih; pod 7 - sklep o določitvi cen vzgojno varstvenih programov v vrtcih na območju MOC; pod 8 - program ukrepov za povečanje poplavne varnosti v MOC za obdobje 2000 - 2003; pod 9 - poročila o poslovanju javnih podjetij za leto 1999; pod 10 - najetje kredita za plinifikacijo in topUfikacijo - soglasje, poroštvo; pod 11 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje - prva obravnava; pod 12 - Odlok o oglaševanju v MOC - prva obravnava; pod 13 - Odlok o pokopališkem in pogrebnem redu na območju MOC - prva obravnava; pod 14 - Pravilnik o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ah oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti MOC; pod 15 - Odlog in obročno odplačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zavezanca EMO - ETT, d. o. o.; pod 16 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje - KARE 10 - druga obravnava; pod 17 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija JUG - Gospodarska corta - severni del Cinkarne, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Industrija JUG - Gospodarska cona - severni del Cinkarne - prva obravnava in pod 18 - SWep o ukinitvi statusa zenUiišča v spl^^ Tisočletje Kozjega Osrčje Kozjanskega praznuje občinski praznik - Najvišje priznanje Jožetu Božii v občini Kozje bodo praz- novali v soboto, 15. aprila, ob- činski praznik. Na dan, ko se spominjajo prve omembe Koz- jega v pisnih virih v letu 1016, bodo med drugim podelili le- tošnja občinska priznanja. Župan Jože Planine jih bo izročil med slavnostno sejo občinskega sveta, ki jo bodo popestrili s kulturnim progra- mom pevci moškega pevske- ga zbora iz Kozjega in tam- kajšnji osnovnošolci. Najvišje letošnje priznanje, plaketa ob- čine, bo podeljeno prvemu možu tovarne Dekor Kozje Jožetu Božičku, ki je po mne- nju občinskega sveta med dru- gim zaslužen za boljšo zapo- slitveno strukturo ter pomem- bno promocijo tovarne in kra- ja, kjer izdelujejo steklene predmete tudi za najpomem- bnejše državnike sveta. Med tremi prejemniki priz- nanj občine so predsednik KS Lesično Mirko Zidar, dolgo- letna zdravnica zdravstvene postaje Kozje Brankica Bilič- Petrovič dr. med. in Nivo Ce- lje, ki se je posebej izkazal po lanskih neurjih, ki so pustoši- la po občini. Podelili bodo tu- di dve denarni nagradi; preje- la jih bosta Prostovoljno ga- silsko društvo Kozje, ki slavi letos 125-letnico ustanovitve in Filip Volaušek, predsednik kozjanskega nogometnega kluba Odred. Za občinski praznik Kozjega so pripravili veliko različnih, predvsem kulturnih in šport- nih prireditev. V osnovni šoh Lesično so odprli razstavo o steklu, v Kozjanskem pari Podsredi imajo trenutno konočne ustvarjalne del3 ce, v sredo bodo obeležili Zemlje, za maj pa priprav' razstavi o madžarskih ff' vih in o Sloveniji skozi ot tiv Dunajčanke ter svoj odprtih vrat. Med pomeH' mi prireditvami bo tudi vs< letno srečanje kozjanskih! skih zborov v Kozjem, ^. pripravlja krajevni moški 2 Med športnimi priredit^ bo v počastitev občinskega? nika v nedeljo, 16. aprili' Bučah občinsko prvenst^ streljanju z zračno puško-( neje pa še v Kozjem meni' dr. Antona Soka za vet^f košarke ter deseta, jub''J osnovnošolska atletska " piada. . MHMHI BRANE JERA^ DOGODKI 3 Štefan Tisel brez podpore predsloinikov napovedanega nadaljevanja standardizacije in iztekanja mandata direktorju je temperatura v celjski bolnišnici vse višja l^fed dobrim letom sem Ljedil napako in s ponov- il, imenovanjem primari- ^^Vilibalda Vengusta in Jo- ^,3 Aužnerja za predstojni- j3 oddelka za ortopedijo in portne poškodbe ter oddel- aza splošno in abdominal- io kirurgijo želim popraviti jivico, ki je bila storjena bema uglednima strokov- ijakoma," pojasnjuje najno- jjše kadrovske zamenjave Splošni bolnišnici Celje di- (ktor Samo Fakin, dr. med. iričakovati je, pravijo dru- jda kadrovskili sprememb e ni konec, njihov globlji (zrok pa je nedvomno treba jlskati tudi v borbi za direk- torski stolček. t J Samo Fakin, dr. med., sicer pravi, da je ponovno imenova- le obeh primarijev ter asist. '[nag. Engjella Vučaja, dr. kd., za predstojnika oddel- •ia za žilno kirurgijo, prim. fet. mag. Bogdana Fluder- 'kika, dr. med., za koordina- |)rja operativnih oddelkov in jiim. Miodraga Vlaoviča, dr. %ed„ za koordinatorja kirurš- 'uti strok bilo nujno zaradi Organizacijskih sprememb. Te • a so potrebne zaradi grožnje " nadaljevanju standardizaci- ^ I, ki bi celjsko bolnišnico Prikrajšala za 300 milijonov ' )larjev letnega prihodka. "Do- azati moramo, da smo tudi 'I a strokovnem področju bolj- ^ i od ostalih regijskih bolni- K" poudarja Fakin. "Vsi no- 0 imenovani predstojniki in 'ordinatorji so strokovnjaki mednarodnim ugledom in Jdo bolnišnici gotovo poma- gali utrjevati njeno mesto v slovenskem zdravstvenem pro- storu." To vsekakor drži, dejstvo pa je tudi, da bo Samu Fakinu 1. avgusta potekel mandat, že 25. maja (razpis naj bi objavili 19. aprila) pa bo znano, kdo bo direktor celjske bolnišnice v naslednjih štirih letih. Fakin bo zagotovo kandidiral ponov- no in je zato razumljivo, da potrebuje čim več tistih, ki ga bodo pri tem podprli. Kot nje- gov naj resnejši protikandidat se že nekaj časa omenja stro- kovni vodja bolnišnice Štefan Tisel, dr. med., s katerim je Fakin že lep čas v konfliktnih odnosih. Tisel sicer odločno zanika, da bi kdajkoli razmiš- ljal o direktorskem mestu, ven- dar je med mnogimi zdravniki in predstojniki, še zlasti po- novno imenovanimi, slišati ve- liko pripomb na njegovo delo kot strokovnega vodjo. Med drugim naj bil kriv tudi za napako, ki je bila storjena z odstavitvijo primarijev Vengu- sta in Avžnerja. "Moja naloga kot direktorja je vodenje bol- V torek popoldne je kolegij predstojnikov, ki je najvišji strokovni organ v bolnišni- ci, izrekel nezaupnico stro- kovnemu vodji Štefanu Ti- slu, dr. med. Ker je glasova- nje pokazalo, da ga od več kot trideset predstojnikov pod- pirajo le še štirje, so mu na seji predlagali, naj odstopi, kar pa Štefan Tisel ni hotel narediti. Vztraja namreč, naj o njegovi funkciji odloča svet zavoda, ki se bo sestal 18. aprila. nišnice v ekonomskem in prav- nem smislu, stroko pa sem vseskozi prepuščal Štefanu Ti- slu," poudarja Samo Fakin. reku so Prim. Vilibald Vengust, dr. med.,: "Dolgo sem bil prepri- čan, da za zamenjavami stoji politika, vendar sem kmalu ugotovil, da je šlo za prijatelj- ske in klanovske interese. Pred dobrim letom so me odstavili s pojasnilom, da bolnišnica ne potrebuje tako perspektivne- ga oddelka in da naj bi šel njen razvoj v povprečno solidnost vseh oddelkov. Strokovni di- rektor je torej zagovarjal pov- prečnost, vendar je k sreči dr. Fakin kmalu uvidel, da se mo- ra generalna politika na stro- kovnem področju čim prej spre- meniti. Zato me ponovno ime- novanje za predstojnika niti ni presenetilo. Prepričan sem, da je edina strategija bolnišnice strokovno delo, podprto z eko- nomskimi ukrepi. To drugo poteka uspešno, na strokov- nem področju pa so se in se še vedno dogajajo stvari, ki za bolnišnico niso ugodne. Zato nujno potrebujemo takšnega strokovnega vodjo, ki se bo brigal za razvoj stroke. Biti mora razgledan, po možnosti predavatelj, imeti mora dobre povezave s kliničnim centrom, predvsem pa vreden našega zaupanja." Župan se boji poročila Po sto dneh od izvolitve je šoštanjski župan Milan Ko- pušar ovrednotil doslej oprav- ljeno delo in na novinarski konferenci med drugim ne- povedal, da bo vztrajal pri imenovanju enega podžupa- na namesto sedanjih dveh, v kratkem pa se obeta tudi za- menjava direktorice občin- ske uprave. Ob sebi želi imeti človeka, na katerega se lahko stood- stotno zanese, je poudaril. V treh mesecih se je občinski svet pod županovim vodstvom sestal trikrat in člani sveta so sprejeli letošnji proračun. V občinski hiši je ta čas revizij- ska komisija, saj je Kopušar sam zahteval pregled poslova- nja občine v prejšnjem obdob- ju. Komisija še ni dala poroči- la, res pa je, da se župan boji, da bo poročilo še bolj neugod- no, kot je sprva kazalo. »Vme- sna poročila, ki jih dobivam od komisije, niso prav nič raz- veseljujoča, vendar je stvarem treba priti do dna,« je dejal. Sedanje plačevanje lansko- letnih računov zavira načrto- vanje. Krajevne skupnosti so, kot je napovedal pred volitva- mi, dobile večje pristojnosti, kar je razvidno že iz občinske- ga proračuna. V občini zaklju- čujejo naložbo v toplovod Lo- kovica in vodovod Florjan. Pri- pravljajo se na izgradnjo nove osnovne šole, čeprav še vedno ostaja vprašanje gradnje ene ali dveh in prav na to temo bodo opravili javnomnenjsko raziskavo ter upoštevali ugo- tovitve. Kopušar se sicer zav- zema gradnjo ene šole, dovolj velike za ves Šoštanj. Izgrad- nja načrtovanih stanovanj le- tos zaradi pomanjkanja denar- ja ne bo končana. Problemati- ka Jame Šoštanj še ni razjas- njena; rudnik je mejo zmanj- šal, zdaj pa v Šoštanju čakajo na odgover države. M.K. Iki ^^^P^^^ sporazuma o razdružitvi premoženja. Z leve Duško Goričar. občina Braslovče; o Žnidar. občina Polzela; Vinko Debelak, občina Prebold; Vida Slakan, občina Tabor; Franc Sušnik, dbčina Vransko in Lojze Posedel, občina Žalec. • Na vrsti je praicsa ''oko'^^^"^ rok in šampanjcem so županja in župani šestih občin Spodnje Savinjske doline '^nčali večmesečna pogajanja o razdružitvi premoženja bivše občine Žalec. )'Jrv , ^^^'^vnostnim podpisom sporazuma so o delitveni bilanci razpravljali vsi občinski sveti in pr. '^veh svetnikov v vseh šestih občinah tudi podprli. Večino premoženja so razdelili po legi oziroma nepremičnega premoženja ali uporabili splošni ključ delitve BI. Po tem Otl^.|' °bčini Žalec pripada nekaj manj kot polovica premoženja, občini Braslovče 13,02 odsi u ' Polzela 12,65; občini Prebold 11,84, občini Vransko 8.24 ter občini Tabor 5,17 y '^^Ka premoženja. pr^j^ 7'"tek podpisan sporazum pomeni osnovo za izdelavo vseh občinskih odlokov in sed^j ^^'ijskih bilanc oziroma je okvirni dokument teoretično zaključene delitvene bilance, Urej^ prehajajo v drugo fazo, ko bo treba dogovor tudi praktično udejanjiti. Dokončno dokumentov se lahko zavleče tudi dve leti. US, Foto: TT Prebita cev V začetku tedna so delavci SCT prebili desno cev predo- ra Ločica na avtocestnem od- seku Vransko-Blagovica. Gre za prvo od predorskih cevi v dolžini 653 metrov v dvocevnem dvopasovnem pre- doru Ločica. Varovalna dela so izvajali od aprila lani, ko je bila sklenjena izvajalska po- godba, s samim izklopom pre- dorske cevi pa je izvajalec pri- čel oktobra lani. Druga daljša predorska cev Ločica, ki jo gradi RGD, bo prebita predvi- doma konec aprila, rudarska dolžina te cevi pa je 756 me- trov. Na nekaj manj kot 17 kilometrov dolgem avtocest- nem odseku Vransko-Blagovi- ca bodo skupaj 4 dvocevni predori. Predora Ločica in Ja- sovnik sta že v gradnji, predor Trojane bodo začeli graditi ma- ja, predor Podmilj pa še ni oddan. US posvetu Evropa izolira Rusijo Odnosi med Evropo in Ru- sijo so se znašli na najbolj kritični točki po koncu hlad- ne vojne. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je namreč zaradi kršenja člo- vekovih pravic v Čečeniji ruskim poslancem odvzela pravico do glasovanja v skupščini. In še več: zahte- vala je tudi takojšnjo uved- bo postopka o izključitvi Ru- sije iz Sveta Evrope. Za ta korak se je odločila zaradi trajnega kršenja Člove- kovih pravic. Sodu pa je ver- jetno izbila dno odločitev no- vega ruskega predsednika Pu- tina, ki pred dnevi med obi- skom v Moskvi ni hotel spre- jeti visoke komisarke ZN za človekove pravice Mary Ro- binson. Ta je med obiskom v Čečeniji ugotovila hude krši- tve človekovih pravic. Če bo Rusija res izključena iz Sveta Evrope, bo to prvi takšen pri- mer v vsej 51-letni zgodovini tega najstarejšega evropskega telesa. Leta 1960 je to grozilo Grčiji, vendar je režim v Ate- nah popustil Strasbourgu. Med- tem ko komunisti menijo, da se zaradi tega Rusom ne po podrl svet, pa je zunanje mi- nistrstvo izrazilo zaskrblje- nost. Odločitev Sveta Evrope ne bo lahka, poleg tega pa mora biti za izključitev vseh 41 članic. Lahko pa se Mosk- va temu še izogne, če čimprej začne pogovore z upornimi Čečeni. Krajišniic: Nisem krhf Pred haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Ju- goslaviji se je prvič pojavil pred dnevi ujeti bosanski Srb Momčilo Krajišnik. Po- stopek proti temu najemi- nentnejšemu haaškemu za- porniku se je začel z bra- njem vseh devetih točk ob- tožnice. 55-letni Krajišnik, tesni sodelavec zloglasnega Radovana Karadžiča, je na vsako posebej prebrano toč- ko odgovoril: »Nisem kriv«. Krajišnika obtožnica breme- ni genocida, zločinov proti človeštvu, kršenja vojnega pra- va ter grobega kršenja Ženev- skih konvencij v obdobju od 1. julija 1991 do 31. decembra 1992. SFOR je doslej aretiral že 19 osumljenih, skupaj pa se je pred haaškim tribunalom znašlo že 41 osumljenih voj- nih zločinov. Še vedno pa v Haagu pričakujejo 28 oseb, v glavnem bosanskih Srbov, med katerimi sta tudi največja zlo- činca Karadžič in general Mla- dič. Prvi naj bi živel nekje na območje vzhodne Bosne na ozemlju, ki ga nadzorujejo ultranacionalistični Srbi. Mla- dič pa naj bi zatočišče našel v Srbiji in se je v javnosti pojavil pred kratkim na mednarodni nogometni tekmi. Menda v spremstvu Miloševičevih go- ril. In kot zanimivost: Momči- la Krajišnika tuji diplomati poznajo predvsem pod vzdev- kom Gospod Ne (Mr. No). Na neuspešnih mirovnih pogovo- rih v Ženevi leta 1993 je na- mreč na vse predloge odgovo- ril z odločnim »ne«, še preden so jih prevedli. Piše; DAMJAN KOSEC, POPtv Šarifu dosmrtna • leca Nekdanjega pakistanske- ga premiera Navaza Šarifa je vojaško sodišče v Karači- ju obsodilo na dosmrtno je- čo. Sodišče ga je spoznalo krivega ugrabitve letala in terorizma. Po pakistanskih zaporih dosmrtna ječa za dvakratnega premiera pome- ni 25 let zapora. Nekdanjega premiera so ob- tožili, ker je oviral pristanek civilnega letala, na katerem je bil tudi poveljnik vojske gene- ral Mušaraf. Tega je Šarif od- stavil, ko je bil ta na uradnem obisku na Šrilanki. Ker letalo ni moglo pristati, naj bi Šarif tako ogrožal življenja 199 pot- nikov, saj je letalo krožilo v zraku, dokler mu ni skoraj zmanjkalo bencina in je ob- last na letališču prevzela voj- ska. Ta je v nekaj urah obkoli- la premierovo rezidenco in blokirala letališča, glavne ce- ste in ključne vladne stavbe, Šarifa pa strmoglavila z vojaš- kim udarom. Oblast je prevzel general Mušaraf, Šarifu pa je grozila smrtna kazen. Poleg naložene kazni pa je sodišče Šarifu tudi zaplenilo premo- ženje; tega pa ni bilo malo, saj je bil pred odhodom v politi- ko industrijalec in eden naj- bogatejših ljudi v državi. Mori je novi premier Japonska je nepričakova- no dobila novega premiera. To je postal 62-letni Joširo Mori, dosedanji generalni se- kretar vladajoče liberalno- demokratske stranke. Mori je postal tudi novi predsed- nik liberalcev. Na premier- skem mestu je zamenjal ena- ko starega Keiza Obučija, ki ga je zadela možganska kap ter je priključen na aparate. Joširo Mori ima za sabo pestro politično kariero. Kar 30 let je bil poslanec, trikrat pa tudi minister, in sicer za gradbeništvo, industrijo, tr- govino in izobraževanje. Po- leg tega je opravljal številne pomembne funkcije v stran- ki. Kariero pa je začel kot novinar v nekem konservativ- nem časopisu. Javnost ga poz- na tudi kot dobrega športnika oz. navdušenega igralca rugby- ja. Zato je tudi povsem ra- zumljiva izjava ob prevzemu dolžnosti premiera: »V rugbyju ena sama oseba ne postane zvezda, eden igra za vse in vsi igrajo za enega. Ljudem že- lim dati vlado, ki ji bodo zaupali«. Ob tem je sporočil, da bo obdržal Obučijevo vlad- no ekipo in da ne načrtuje sklica predčasnih volitev. Ker parlament še vedno razprav- lja o proračunu, bi zamenja- va ministrov samo ovirala spre- jemanje zakonov. 4 DOGODKI Se začenja gradnja prehoda v Podlogu? Z denacionalizacijskimi upravičenci o zemlji, ki jo potrebujejo za gradnjo navezovalne ceste do prehoda v Podlogu Bliža se prva obletnica, ko so 13. maja 1999 na nezava- rovanem železniškem preho- du v Podlogu pri Šempetru umrli štirje učenci. V skoraj letu dni so o gradnji zavaro- vanega prehoda sicer več- krat govorili, vendar se, vsaj na videz, gradnja ni premak- nila z mrtve točke. V tem lediui pa je očiliio prišlo do napredka. Največja ovira za izgradnjo so bili de- nacionalizacij ski zahtevki za zemljo, po kateri bo speljana cesta iz Šempetra do prehoda in naprej. »Z denacionaliza- cijskimi upravičenci se dogo- varjamo, da bi odstopili od zahtevka za zemljo, ki jo po- trebujemo za samo gradnjo. Občina bo seveda izplačala odš- kodnino, lastniki se zaenkrat strinjajo in ko bodo podpisa- ne pogodbe, bo Upravna enota Žalec lahko izdala potrebna dovoljenja,« je v torek poja- snil žalski župan Lojze Pose- del in napovedal, da naj bi se z upravičenci dogovorili še v tem tednu. Predstavniki občine in uprav- ne enote so se že dogovorili, da bodo gradnjo ceste izpelja- li v več fazah - torej da bo upravna enota izdajala delne odločbe za posamezne etape gradnje ceste. »Za gradnjo sa- mega prehoda in postavitev zapornic smo sicer zaprosili za pooblastilo, da bi v upravni enoti sami vodili postopek, vendar so ga prevzeli v mini- strstvu za okolje in prostor, kjer je sedaj vsa dokumentaci- ja,« je povedal načelnik Uprav- ne enote Žalec Marjan Žohar in dodal, da so bile »zadeve« v začetku malce preoptimistič- no zastavljene. Vendar so se sedaj vsi angažirali, da bi od- pletli vse vozle, ki nastajajo pri tovrstnih gradnjah. Upamo, da sedanje napovedi držijo, ker bodo potem odpad- li zbiranje podpisov in protest- ni shodi, s katerimi grozijo nezadovoljni krajani Šempe- tra, ter potihnile tudi govorice o »nagajanjih« med upravno enoto in občino Žalec - o tem, da je v upravni enoti edini zadržek, je še pred 14 dnevi govoril župan Lojze Posedel. Vsi potrebni projekti so izdela- ni, izbran je izvajalec del, pred podpisom je pogodba o sofi- nanciranju izgradnje s Sloven- skimi železnicami - skratka, z gradnjo zavarovanega železniš- kega prehoda v Podlogu in na- vezovalne ceste bodo, vsaj po napovedih sodeč, začeli čim- prej, čeprav o rokih in datumih še ne govorijo. V'ž^.^'^>W URŠKA SELIŠNIK Na predvečer občinskega praznika so Celjani prvič lahko prijeli v roke celjsko izdajo časopisa Delo, poslej, obljubljajo odgovorni v na- cionalnem dnevniku, bodo to lahko storili štirikrat te- densko, od torka do vključ- no petka. Celjskeinu območju skupaj s Koroško bosta v Delu odmer- jeni največ dve časopisni stra- ni, seveda pa v dnevniku ohra- njajo ustaljeno prakso, da se dogajanje z našega območja, odvisno od teme, pojavlja tudi na drugih straneh časopisa. Celjske izdaje se je še posebej razveselil župan mestne obči- ne Bojan Šrot, ki je v ponede- ljek zvečer ugotavljal, da je bilo v preteklosti v mestu veli- ko prezrtih dogodkov. Hkrati je novinarjem - celjsko dopi- sništvo sestavljajo Damjana Stamejčič, Vili Einspieler in Brane Piano - namignil, naj ne pozabljajo tudi na »lepe zapise, kajti, ne boste verjeli, bralci tudi takšne radi bere- jo«. Z njim se je strinjal tudi odgovorni urednik Dela Mitja Meršol, a hkrati tudi opozo- ril, da je kritičen pristop v naravi novinarstva. »Delo os- »Povečana naslovnica Dela, ki visi s pročelja Narodi doma, je nenavadna, kot je nenavadno novinarstvo, svoje pluse in svoje minuse, najpomembnejše pa je, d dosegla namen,« je reklamno potezo Dela komentiral o vomi urednik časopisa Mitja Meršol. taja nacionalni časopis, hkrati pa odslej za Celjsko tudi re- gionalni dnevnik,« je poudaril Meršol in dodal, da se je regij- ska vloga Celja v ponedeljek zvečer pokazala tudi skozi prisotnost številnih županov sosednjih občin, ki so pozdra- vili Delo v Celju in Celje v Delu. V prostorih celjskega dopi- sništva Dela na Gledališki uli- ci 2 bo do 15. maja na ogled razstava fotografij, prere2 letnega dela dolgoletnega lovega redaktorja in kane ta za m.ojstra fotografije J. za Juvana. Razstavo sc ogled odprli v ponedeljek čer, pred slovesnostjo, ki jo ob prihodu prvih izve celjske izdaje (tokrat z na; nico Cele in ne Delo) v Na nem domu pripravila m Celje in uredništvo Dela. IS, Foto: G. K/ V nov dom ob 550-letnici mesta Ob občinskem prazniku 11. aprilu v Celju položili temeljni kamen za 160 novih stanovanj Prireditve, ki spremljajo praznik Mestne ol)čine Ce- lje, so se začele že sredi prejš- njega tedna, v Celju pa jih bodo zaključili prihodnji te- den. Med najpomembnejše sodi položitev temeljnega kamna za gradnjo 160 novih neprofitnih stanovanj v so- seski na Dolgem polju, klju- če prvih 64 stanovanj pa bo- do upravičenci predvidoma dobili že pred prihodnjim ob- činskim praznikom. Kot je znano, Celje praznuje svoj praznik 11. aprila, na dan, ko je Friderik II. pred 449 leti ljudem v naselju ob Savinji s posebno listino podelil mest- ne pravice. Ob 550-letnici me- sta, računajo v Stanovanjskem skladu Celje, bodo nova sta- novanja že vseljeiia, nadalje- vala se bo gradnja naslednjega bloka, v katerem bo 44 stano- vanj, v zadnjem pa še 52 sta- novanj . »Te dni smo sredi razpisa za izbor izvajalca, ki bo gradil prvi blok. V njem bo 36 eno- Praznovanje v Celju sprem- ljajo tudi številne kulturne in športne prireditve; med dru- gim so v soboto ob območ- nem srečanju folklornih sku- pin otroci na mestni zvezdi Celjanom že tradicionalno de- lili praznična jabolka, v ne- deljo pa so ob planinskem pohodu na Celjsko kočo pri- pravili vrsto družabnih in šaljivih iger. sobnih stanovanj s kabinetom, 26 dvosobnih s kabinetom ter 2 stanovanji za invalide. Kljub temu, da bo blok s pritlično etažo in štirimi nadstropji, bo- do vgrajena dvigala, glede na to, da sta v njem predvideni stanovanji za invalide, pa bo dostop z dvigali mogoč do vse- povsod,« pojasnjuje direktor sta- novanjskega sklada Slavko A. Sotlar. Okvirna cena za dobrih 3.700 kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin je 510 milijonov tolarjev, razpis za najem teh stanovanj pa bo ob- javljen konec maja, tako da bodo upravičenci s prednostne liste lahko sodelovali pri no- tranji opremi in postavljanju predelnih sten v stanovanjih. Do zaključka gradnje vseh treh stanovanjskih stolpičev bo- do ob novih domovih uredili tudi otroška igrišča, za parki- ranje avtomobilov pa bodo ob parkiriščih na voljo tudi par- kirni boksi, ki jih bodo stano- valci lahko odkupili. ; ; IVANA STAMEJČIČ Od nedeljske do višje strokovne šole V Poslovno-komercialni šo- li Celje pripravljajo v sredo, 19. aprila, slovesnost ob 130- letnici izobraževanja kadrov za potrebe trgovine na Celj- skem. Ob jubileju bodo v Narodnem domu proslavili tudi ustanovitev Višje stro- kovne šole, ki bo prve štu- dente sprejela oktobra. »Za dijake bo istega dne v Dvorani L Celjskega sejma kon- cert skupin Zakon in Nude,« so še napovedali na ponedelj- kovi novinarski konferenci. Za- četki šolanja trgovcev segajo v Celju v leto 1869, ko so sprva samo fante v tečajni obliki izobraževali v Nedeljski šoli za trgovske praktikante in va- jence. V letošnjem šolskem letu imajo 1.468 dijakov, od konca februarja pa šola nosi tudi novo ime. V Poslovno- komercialno šolo Celje so se preimenovali zaradi tega, ker je šola po 4-letnih prizadeva- njih dobila višješolski stro- kovni program komercialista. zanimanje mladih in tudi odra- sHh pa je bilo ob vpisu izred- no. Za razpisanih 70 mest za redni študij so do 8. marca prejeli kar 265, za izredni štu- dij pa prav tako za razpisanih 70 mest 137 prijav. Že v prvem študijskem letu bodo morali zato vpis omejiti, za prihod- nja leta pa si bodo prizadevali, da bodo skladno s prostorski- mi možnostmi dobili dodatne oddelke. Višješolski strokov- ni program bodo izvajali višji predavatelji, dobra polovica bo profesorjev matične šole, ki so pridobili naziv višji pre- davatelj. IS komentiramo Podpora konkurenci? Celjsko območje očitno posta- ja vedno bolj zanimivo za osred- nje slovenske medijske hiše. Vabo, s katero ^eli pridobiti nove bralce in oglaševalce, je prvi vrgel Večer, ta teden mu je sledilo tudi Delo. Novi tednik in Radio Celje sta o obeh pred- stavitvah seveda poročala, od- ziv bralcev in poslušalcev pa je že doslej bil več kot zanimiv. Večina vprašanj in pomisle- kov se je odvrtela v smislu »kaj vam pa je, da z vsemi silami podpirate konkurenco... a so vas že kupili... kaj se naj sedaj naročimo na Večer (Delo)...« Zanimivo. Pa smo samo obve- stili naše bralce in poslušalce o dogajanju na našem območ- ju in objavili (ali še bomo) naročene reklame. Velike ča- sopisne hiše seveda vedo, kje na celjskem območju se naj- bolj splača reklamirati svoje izdelke: tam, kjer dosežejo naj- širši krog bralcev, ki jim je sporočilo namenjeno. To pa je seveda v Novem tedniku, ki je na celjskem območju najbolj bran časopis, kar je potrdila tudi analiza, ki jo je lan nas naredila priznana (k cija Aragon. Pa še nekaj j analiza pokazala: da si d- niki in naš tednik nista i kurenčna, temveč se usel dopolnjujejo. Toliko o stf pred konkurenco z naše i ni. Kupil pa nas ni še nih Ob poudarjanju prodore formacij iz celjskega v '■ slovenski prostor pa sam^ dokler bodo te informacij osrednjih dnevnikih v i nem na straneh regiond^ izdaj, bodo ostale v omejen prostoru in ne moremo p kovati, da bo vesoljna Slo^\ ja o naših uspehih in tego\ kaj bolje obveščena, kotj^\ doslej. Kar pomislite, ko^ lahko mi preberemo o do§ njih na Dolenjskem, nd morskem ali na Gorenjske' Bore malo, pa čeprav ''^^ koga med nami to za^i^ Tako je pač, če ima os^^^ časopis regionalne izdaji' O novi zastavi na <^^^ mestni hiši pa niti besed^''' MILENA B. Št. 15.« 13. april 2<^ Spodnjesavinjski protesti Spodnjesavinjski županja in župani ostro protestirajo proti predvidenim volilnim okrajem, ki Spodnjo Savinj- sko dolino delijo v tri volilna območja. Del žalske občine naj bi bil samostojen volilni okraj, del naj bi sodil v Vojnik; občini Braslovče in Vransko pa v Mozirje. Županja in župani so prepričani, da je takšen predlog zelo neumesten in posledica političnega kupčkanja, saj bi lahko glede na število prebivalcev drugače določili volilne okraje. Zaradi tega so podpisali skupno izjavo in poslali oster protest predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Poleg tega se predstavniki šestih spodnjesavinjskih občin ne strinjajo z brezplačnim prenosom zemljišča, ki sodi v javno dobro in je občinska last, za potrebe izgradnje avto- cest. V bivši žalski občini so se svetniki s tem strinjali, sedaj pa v novonastalih občinah ugotavljajo, da Dars po drugih slovenskih krajih tovrstna zemljišča plačuje. Zato bodo zahtevali vsaj minimalno odškodnino in tako spremenili sklep bivšega žalskega občinskega sveta. US Večer za Delo is Vračanje Celja na zemljevid »če te ni v medijih, te ni!« - Župan Bojan Šrot po četrtini mandota svojih predvolilnih desetih zapovedi ne bi spreminjal ^ se oglasijo vsi, ki sem pred volitvami karkoli uijubil.« J6 pred tedni ob očit- ljubljanskih oglaševal- Jih agencij, da je izbira do- ačega podjetja za to dejav- o5t poplačilo {pred)voliIne- dolga, pozval Celjane žu- t^ Bojan Šrot. Posebnega ij^iva ni bilo, je pa res, da je kot županski kandidat Ciiitli bolje plačana delovna mesta a mlade in tudi ostale Celjane. Trepričan sem, da bi s tem , spodbudili gospodarski zagon •Jdi pri drugih v občini.« Oživljanje gospodarstva, s ""ivabljanjem investitorjev, fveda, je bila tudi druga Zapoved. A doslej v Celje pri- hajajo zgolj trgovci... ^a eni strani je to pogojeno ^niestom regijskega središča, if^s katerega gravitira preko 200 'W ljudi. Logično je, da si %vci Celje izbirajo za svoj "^^"ter. Drugo pa je, da je trgo- j^ina tista, ki kot bolj profita- "'''^a dejavnost prenese rela- ''^'10 visoko ceno zemljišč, ki primerjavi s sosednjimi ob- ^"lami veljajo v Celju. Indu- tolikšnih začetnih vlož- ne zmore. V Celju zato ^^'Pravljamo projekt gospo- ^fske cone, v kateri bomo j ^^stitorjem z visoko tehno- °§')o in dobrimi programi, ki ne bi prišli k nam, ponu- Zemljišča po ugodni ceni. poznajo tudi v svetu, kjer primeri, ko občine takšnim Ij.^^stitorjem ponujajo zem- p^^a celo zastonj, v zameno l^^^obijo več tisoč novih de- . "^'h mest in vse, kar je na- '';;ezano. ^ ^ vzpostavitvi gospo- ^'^e cone v Trnovljah se- oj y ^rugo polovico lanske- ^^J'^^a.Je zdaj že poskrblje- ^ njeno nadgradnjo? Bistven korak naprej smo naredili v dogovoru z mini- strstvom za okolje in prostor ter okoljevarstveniki, saj gre za specifičen prostor. Potem, ko se je na tem območju opu- stilo kmetovanje, se je vzpo- stavil naravni habitat, vreden zaščite. Temu smo naklonjeni tudi v občini, a napredek vse- lej zahteva tudi določene kom- promise, zlasti, ker gre za pre- cejšen, približno 10-hektarski kompleks zvečine že odkup- ljenih in komunalno urejenih zemljišč. Glede na dosedanje investicije in vrednost zem- ljišč bi nastala velika gospo- darska škoda, ki jo ocenjujem nekje na milijardo tolarjev. V prostorskih aktih občine je ob- močje predvideno za industri- jo, zdaj pripravljamo zazidal- ni načrt in ko ga bodo sprejeli mestni svetniki, bo zagon cone tudi operativno mogoč. Vzpo- redno pripravljamo program dejavnosti, ki si jih na tem območju želimo, cono pa bo- mo promovirali po Internetu. A gospodarske cone v Ce- lju si ne bo mogoče deliti s pticami? Ne, to ne. Ptice bomo »seli- li« proti vzhodu, naprej od avtocestnega priključka, s če- mer se strinjajo tudi okolje- varstveniki. Nekaj zemljišč za naravni habitat pa je še treba dokupiti. Na naložbe je vezana tudi tretja zapoved; urejanje ozi- roma obvladovanje prome- ta. Za gradnjo obvozne ceste v času 3. faze rekonstrukcije Mariborske, zatem pa raz- bremenilne ceste za tranzit preko starih cinkarniških hald, boste denar zagotav- ljali« prodajo Svinjskega sej- ma? V promet veliko investira- mo, tudi pri Mariborski smo soinvestitorji in 2. faza nas bo stala okoli 150 milijonov to- larjev. A v infrastrukturo je treba vložiti več denarja, kot smo ga imeli zadnja leta. Ob- vozna cesta preko stare Cin- karne je nuja iz dveh razlogov; bo najprimernejši obvoz za 2 leti, služila pa bo tudi kasneje. Z Darsom se glede soinvestira- nja še dogovarjamo, ker gre za precejšen finančni zalogaj, oko- li 500 milijonov tolarjev, pa seveda ne gre zlahka. Bo to Mercatorjeva, morda Leclercova cesta? Ne, to bo čisto naša cesta. Res pa je, da prodajamo zem- ljišče na območju pri Svinj- skem sejmu za gradnjo še ene- ga trgovskega centra. Gre za preko 3 hektare zemljišča, po- kritega z zazidalnim načrtom, ki ga lahko tržimo, iztržek, če bo do gradnje trgovskega cen- tra prišlo, pa bomo vložili v cesto. Denar za gradnjo ceste, ki se mora nujno začeti še letos, pa moramo zagotoviti v vsakem primeru, saj bo sicer Celje prihodnje leto doživelo pravi prometni infarkt. Širše območje stare Cinkarne, gre za okoli 20 hektarov zemljišč. Bojan Šrot: »Mojih 10 zapovedi iz predvolilnega časa ostaja enakih, nekaj pa je takšnih, ki jih bodo morali v naslednjih mandatih uresničevati drugi ljudje.« ki so zelo blizu mestnemu j jedru, pa bo z ureditvijo dobi- j lo novo vrednost. j Kot županskemu kandida- ] tu vam modra cona in parkir- ni režim v ožjem mestnem središču nista bila po godu. ] Zavzemali ste se za časovno omejitev zgolj na jutranji mi- nimum, zdaj pa kaže, da ste mnenje spremenili? Modro cono smo časovno omejili na uradniški delovni čas. Parkirni režim v mestu je eden tistih projektov, ki se je v Celju posrečil. To dokazuje tudi to, da prihajajo k nam po nasvete tudi iz nekaterih dru- gih mest. Mislim, da so z ob- stoječo rešitvijo zadovoljni tudi trgovci in gostinci v mestnem jedru, saj zagotavljajo, da se spremembe poznajo in da se število gostov spet veča. Mor- da je napaka le še to, da ima- mo še vedno nekatera brez- plačna parkirišča v bližini ga- ražne hiše. Pa je ob dokaj slabi zase- denosti garažne hiše še živa tudi pobuda, da bi ob vsaki novogradnji poskrbeli tudi za podzemno garažo? Še. Mislim, da se bo prav letos s tem tudi začelo. Pro- stor je namreč podobna kate- gorija kot čas, nobenega ni na voljo v neomejenih količinah, in zlasti za prostor v velikih stanovanjskih soseskah, kot so Hudinja, Dolgo polje in še kje velja, da so prav parkirišča zasedla ogromno prostora, ki bi se ga z etažnimi parkirnimi mesti dalo prihraniti, urediti pa zelene površine in otroška igrišča. Pa sva pri zapovedi glede gradnje novih stanovanj... Pred leti zastavljen program se bo nadaljeval še letos in prihodnje leto, čeprav sam me- nim, da bi ga morali strokov- no temeljito preveriti. Ali res potrebujemo toliko takšnih sta- novanj, v ogromnih stanovanj- skih kompleksih, kjer se za določen čas pojavi cel kup težav? Na Dolgem polju je zadnja leta intenzivna pozida- va, v stanovanja se vselijo mla- de družine in kratkoročno to pomeni izrazit pritisk na bliž- nje vrtce in osnovno šolo, sča- soma pa otrok »zmanjka«, saj populacija odraste in vrtčev- ski ter šolski prostor postane odveč. V novih soseskah ni otroških igrišč, saj se nanje zaradi dodatnega stroška pre- prosto pozabi, s koncentraci- jo gradnje v eno sosesko me- sto tudi močno prometno obre- menimo... Glede na to, da je Celje, kar se industrije tiče, ekološko sanirano, menim, da bi se gradnja lahko enakomer- neje porazdelila po širšem ob- močju. Strokovne službe zdaj proučujejo možnosti zapolni- tve prostih mestnih površin s poslovno stanovanjskimi ob- jekti, ki bi jih gradili zaintere- sirani investitorji. Je prvi korak prodaja zem- ljišča ob Ljubljanski? Tam gre za dve parceli, s katerima je občina nenazad- nje tudi dobro zaslužila. Zani- manje za podobna zemljišča pa je kar precejšnje. Možnost imamo, da prodajamo slabo izkoriščena zemljišča, na njih zainteresirani investitorji iz- gradijo večja, nadstandardna stanovanja, ki jih v Celju res primanjkuje, stanovanjski sklad pa naj za socialne in neprofit- ne potrebe odkupuje stanova- nja, ki bi se tako izpraznila. Pa sva pri zapovedi o revi- talizaciji mesta. Ena vaših predvolilnih trditev je bila, da se v mestu absolutno pre- malo dogaja? To so vedno subjektivne oce- ne. Takoj po izvolitvi sem jo popravil; ko človek enkrat začne dobivati vabila za različne pri- reditve, kar ne more verjeti, koliko dogajanja je v Celju... ... za meščane je to kaj slaba tolažba. Bo držalo, a revitalizacija mestnega jedra je evropski problem. V Sloveniji smo le mi in Mariborčani sprejeli po- nujeno roko ministrstva za eko- nomske odnose in razvoj, ki sodeluje z nemškim inštitu- tom za vprašanja umiranja mestnih jeder. Sam menim, da v Celju še ni tako hudo kot v drugih slovenskih mestih. Zna- čilno slabo je v Kopru, primer je Ljubljana, iz katere se me- stotvorne dejavnosti selijo na obrobje mesta. Slednjega v Ce- lju nismo dopustili in kot pri- mer, naj povem, smo zavrnili pobudo Celjskih kinematogra- fov, da gradijo multikino iz- ven mesta. Zdaj je dogovorje- na lokacija za gradnjo ob Aš- kerčevi. V mestnem jedru se prenavljajo stavbe in popol- njujejo poslovni prostori, pr- stov ene roke bi bilo preveč, če bi hoteli prešteti prazne lokale v občinski lasti, prak- tično jih ni. A to očitno še ni dovolj, da bi mesto dobilo svojo dušo. Skorajda ni slišati, da bi v Celju kdo rekel, da ima rad svoje mesto. S tem se ne strinjam. Mi- slim, da so Celjani zelo veliki lokal patrioti, morda celo naj- večji v Sloveniji. Sam sem rad Celjan in rad živim v Celju, zato se tudi nikoli, niti v času študija niti kasneje, nisem od- selil iz Celja. Med vaše zapovedi sodi tu- di obljuba o ureditvi okolja. Več vzdrževanih zelenih po- vršin, novi drevoredi... Izgubljamo kostanjev dre- vored v Mestnem parku, a hkrati bo park z ureditvijo dobil no- vo podobo. Velika zelena po- vršina nastaja na sotočju Savi- nje in Voglajne, kjer je zgrajen zbiralnik, za že splanirano zem- ljišče pa nastaja ureditveni na- črt. Letos širimo akcijo ocvet- ličenja mesta iz centra v ostale mestne četrti. Res pa je, da je veliko odvisno tudi od ljudi samih, ponekod, na Otoku de- nimo, vzorno skrbijo za svoje okolje. Cenejše varstvo in izobra- ževanje. Več študentov, ce- nejše vrtce ste obljubljali Ce- ljanom. Celjski vrtci so zdaj res med nejcenejšimi v drža- vi, saj na potrditev nove eko- nomske cene čakajo že me- sece. Predlog nove cene, vrtela se bo okoli 54 tisoč tolarjev, bo na aprilski seji mestnega sve- ta, saj smo najprej želeli spre- jeti letni proračun. Gre pa za drugo; eno je prispevek, ki ga plačujejo starši, drugo pa stro- šek, ki ga ima občina z vzdrže- vanjem in urejanjem prosto- ra. Vključenost otrok v vrtce je v Celju 85-odstotna, gre za ene- ga najvišjih deležev v državi. Za delovanje vrtcev namenimo letno okrog 800 milijonov to- larjev, a denarja za investicij- sko vzdrževanje stavb je pre- malo in to je ena od nalog, ki nas čakajo. Špekuliramo s tem, da bo z uvedbo devetletke v vrtcih padlo število otrok in zaposlenih, prihranek pa bo- mo vložili v obnovo objektov. Želja oživiti mesto s študen- ti ostaja stalnica, pri čemer včasih Celje nerazumno dolgo kandidira za posamezne pro- grame. Vesel sem, da postaja- mo tudi dokaj močan center višjih strokovnih šol, letos je potrjen program komerciali- sta, zelo intenzivno pa se za višješolski program poteguje- jo v Vrtnarski šoli. Počasi bo- mo morali poskrbeti za sku- pen šudentski center; upam, da se bo v doglednem času iz mesta izselila vojašnica, pro- stori ob Mariborski pa bi biU primerni za ureditev višje in visokošolskega središča. Glede na spremenjena ime- na športnih klubov v Celju lahko sklepamo, da se je za- poved o vlaganjih gospodars- tva v šport uresničila. Moram priznati, da tukaj pomagam, če se le da, pa če- prav je hitro slišati očitek, da si komu pomagal, drugemu spet ne. Še najbolj mi je žal, da v Celju ni kakovostne moš- ke košarke. Občina mora skr- beti za športne objekte ter šport mladih. Na Golovcu bo zra- stel športni park, v katerem, upam, bo našel prostor nov zimski bazen, ki je zdaj v katastrofalnem stanju in naj- brž naložba v novega ne bo dražja od prenove starega. Sam sem vesel vsake nove športne površine, saj sem prepričan, da je z njo toliko in toliko mladih rešenih problemov z alkoholom ali drogo, ki je vse večji problem mesta. Športni park Golovec je v mestnih na- črtih že kakšna tri desetletja, severni del mesta pa je glede na delež prebivalcev v močno podrejenem položaju po mož- nostih za športno udejstvova- nje. Celje - močno središče. Pri- haja čas, ko si moramo Ce- ljani vzeti besedo. Na sled- njo, deseto zapoved, je bil vezan slogan o vračanju Ce- lja na zemljevid sedanjosti. Kje je zdaj ta zemljevid? Celje očitno postaja zanimi- vo za medijske hiše. Pred krat- kim smo dobili Celjski Večer, tukaj je celjsko Delo, lobira- mo pa še za regionalni studio nacionalne televizije. S tem je oziroma bo Celje medijsko bolje pokrito. Mislim, da je to zelo pomembno, kajti če te ni v medijih, te ni. Če pa si me- dijsko podprt, lahko več dose- žeš v dialogu z državo, si pri- vlačnejši za gospodarska vla- ganja. IVANA STAMEJČIČ 6 GOSPODARSTVO [MM Uspešno leto in desetletje Celjsko podjetje Kovintrade je objavilo nerevidirane rezultate poslovanje za preteklo leto, v katerem je ustvari- lo 5,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje. To je kar je za 2,1 milijarde oziroma za 60 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček družbe znaša 35,5 milijona tolarjev in je za dobrih 12 odstotkov večji kot leta 1998. Kovintrade, ki praznuje letos deseto leto samostojnosti (leta 1990 se je odcepil od Kovinotehne), je izrazito zunanje- trgovinsko podjetje. Lani je imelo 17,2 milijarde tolarjev skupnega prometa, od tega 5,4 milijarde tolarjev z izvozom. Prek svojih predstavništev in podjetij po Evropi in v Pekingu je prodajal metalurške in druge izdelke številnih slovenskih podjetij v osemnajstih državah. Poleg Belorusije, ki se je na lestvici držav, kamor največ izvaža, lani s 27-odstotnim deležem prebila na prvo mesto, so na seznamu pomembnih izvoznih trgov še Rusija s 23-odstotniiTi deležem, Češka, ki ima 17-odstotni delež, Italija z več kot 10-odstotnim deležem. Hrvaška s skoraj 6-odstotnim deležem in Velika Britanija, ki v sestavi izvoza zavzema nekaj manj kot 5-odstotni delež. Predsednik uprave mag. Dušan Zorko, ki je zelo zadovo- ljen s poslovanjem Kovintradea v preteklem letu, je povedal, da bodo najverjetneje tudi letos del dobička namenili za dividende. Dokončno odločitev o tem naj bi uprava sprejela še ta teden. JI novo vodstvo v ingradu Potem ko je nadzorni svet odstavil dosedanjega glav- nega direktorja celjskega Ingrada Bojana Okrogarja, je pred enim tednom vode- nje tega gradbenega koncer- na prevzela Beata Kanduti - Šumej. Koncem Ingrad, ki je v ve- činski lasti kapitalskega in odškodninskega sklada ter Slovenske razvojne družbe in je imel šele novembra lani prvo skupščino delničarjev, je že od leta 1990 v dokaj tež- kem finančnem položaju, sre- di devetdesetih pa je veljal za najtežjega gospodarskega bolnika v Celju. Lastniki kon- cema so lani večino stare iz- gube, ki je znašala preko 2,3 milijarde tolarjev, pokrili v breme rezerv ter revalorizira- nih popravkov rezerv in os- novnega kapitala, za 93 mili- jonov tolarjev terjatev posa- meznih upnikov in denacio- nalizacij skih upravičencev pa so spremenili v kapitalske de- leže. Beata Kanduti - Šumej Nova generalna direktorica Koncema Ingrad Beata Kanduti - Šumej, ki je tudi direktorica in lastnica znane Avtohiše Kanduti v Mariboru, je za koncem že pripravila sanacijski program ter pred- log za novo organizacijo. JI, Foto: GK Konec alarma v Celiskih mesninah Zaposleni so z dokupovanjem delnic prehiteli konkurenčno podjetje - Bojazni za sovražni prevzem ni več Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je te dni potr- dil doslej neuradne infor- macije, da je eno od sorod- nih podjetij »na veliko« od- kupovalo njihove delnice. Šlo naj bi za sovražen prev- zem, ki pa so ga lastniki Celj- skih mesnin z dokupom del- nic še pravočasno ustavili. Izidor Krivec, ki sicer ne želi povedati, katero podjetje se je hotelo polastiti Celjskih mesnin, je povedal, da je za- poslenim ter kmetijskim za- drugam in Kmečki družbi, ki so sicer že prej biU večinski lastniki podjetja, v zadnjih tednih uspelo ta delež pove- čati z 52 na 65 odstotkov. Zaposleni, ki so imeli prej 41 odstotkov delnic, so, na pri- mer, odkupili deleže kapital- skega in odškodninskega sklada, ki sta imela vsak po 3,5 odstotka delnic, odločili pa so se tudi, da bodo ustano- vili družbo pooblaščenko. »Bojazni za prevzem torej ni več,« pravi Krivec, »saj se je tudi vseh trinajst zadrug ja- sno opredelilo, da svojih dele- žev v Celjskih mesninah ne nameravajo prodati, ampak jih želijo celo povečati. Poleg tega so zadruge. Kmečka družba in nekateri posamični delničarji podpisali delničar- ski sporazum, ki jih zavezuje k trgovanju z delnicami samo znotraj tega kroga.« V Celjskih mesninah so tu- di v preteklem letu kljub šte- vilnim težavam poslovali do- kaj uspešno. V- primerjavi z Izidor Krivec: »V Celjskih mesninah smo zdaj zavarovani pred sovražnim prevzemom.« ; lani so povečali promet kar za petino, tako da znašajo skupni prihodki družbe po sicer še nerevidiranih podat- kih okrog 4,8 milijarde tolar- jev. Prihodnji mesec bodo pričeli s posodobitvijo klav- ne linije. Naložba, ki bo za- ključena v poldrugem mese- cu, jih bo stala 200 milijonov tolarjev. Opremo so v celoti že nabavili, deloma so jo tudi že plačali. Še to jesen, če bi se morda kaj zapletlo pa najka- sneje spomladi prihodnje le- to, bodo pričeli z eno največ- jih naložb v zadnjih letih, ki je vredna preko ene milijarde tolarjev. Zgradili bodo novo tovarno za predelavo mesa, za katero že imajo narejene vse potrebne projekte. Grad- nja tovarne naj bi trajala eno leta_ JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC baromete Kljub izgubi ugodno ii| Premogovnik Velenje ni kljub zmanjšanju strogi, poslovanja zabeležil 834 m Jonov tolarjev izgube. Ra^l je štirimesečni remont ] moelektrarne Šoštanj, 1q poglavitni kupec premoga Velenja. Prihodki premog, nika so znašali 23,4 milijai tolarjev, od tega so 20,6 m jarde ustvarili s prodajo p moga. Odkopali so 3,8 milj na ton premoga in skoraj ^ količino prodali termoel trarni. To pomeni, da je p daj a premoga za široko | trošnjo skorajda že zami Lansko poslovno leto pa si dobičkom sklenila vsa h rinska podjetja Premogov ka Velenje. Skupno so ust rila 2,5 milijarde tolarjev | hodka in v povprečju pole co poslov opravila izven r tičnega podjetja. V Slovenskih železarnah zadovoljni Koncem Slovenskih ž( zarn je lani imel 607 milijor tolarjev izgube, kar je za: milijonov tolarjev bolje kot načrtovali v sanacijskem p gramu in za polovico m kot predlani. Proizvoc družbe so kljub močni reci ji dosegle iz poslovanja : milijonov tolarjev dobič vendar zaradi izgub v sti tvenih družbali skupni dc ček iz poslovanja znaša le milijonov tolarjev. Preds nik uprave Slovenskih ž( zarn dr. Matic Tasič ocenji da je koncem lani posle najbolje v zadnjih desetih tih. Na končno izgubo pi zvodnih družb je najbolj vi val negativni revalorizacij izid, ki je znašal kar 805 m Jonov tolarjev. Če bi bil poz ven, je podaril dr. Tasič, tudi proizvodne družbe in le dobiček na celotni ra' poslovanja. Dve tretjini uspešnih Slovenske gospodan družbe so po nerevidirai podatkih lani poslovale najt Ije v zadnjih šestih letih, saj ustvarile za 119,5 milijarde larjev čistega dobička. Sku[ prihodki so se v primerjav predlani povečali za 12 odst kov in so znašali 7843 milij' tolarjev. Pozitivno je poslov; 23.382 gospodarskih drui negativno pa 11.305. V ski nih prihodkih imajo veli družbe 63-odstotni delt srednja podjetja 18,8-odstol delež, najmanjši, 18,2-odstol delež pa imajo majhna podj ja, ki jih je sicer v skupni številu največ, skoraj 92 stotkov. Velike družbe so iiT le 79,5 milijarde tolarjev čis' ga dobička, srednje 25,1 ii^ jarde, majhne pa 14,9 milijo tolarjev. Slovenska podjetja v Bosni V torek se je v Tuzli pričel sedmi mednarodni pomla- danski sejem Promo, na ka- terem po enoletnem premo- ru, ki mu je botrovala bal- kanska kriza, spet neposred- no sodelujejo tudi podjetja iz Slovenije. Predstavitev na sejmu so tudi tokrat pripra- vili v celjski območni gospo- darski zbornici. V okviru skupnega zbornič- nega paviljona se letos na 180 kvadratnih metrih predstavlja trinajst slovenskih podjetij, med katerimi so tudi Alpeks in Kovinstroj iz Celja, Wravor iz Stranic in Steklarska šola iz Rogaške Slatine. Preko po- srednikov sodelujejo na sej- mu še številna druga podjet- ja. Že tradicionalna je, na pri- mer, udeležba Pivovarne Laš- ko ter Mlekarne Celeia v po- vezavi s Celjskimi mesnina- mi. Vsa tri podjetja so bila konec marca tudi na sejmu v Mostarju, za katerega so skupni nastop prav tako koordinirali v Celju. Samo- stojni svetovalec v območni gospodarski zbornici Edo Ga- beršek, ki je zaradi skorajš- njega odhoda v pokoj letos zadnjič usklajeval priprave na oba sejma, je povedal, da so se v Mostarju neposredno s svojimi paviljoni predstavljala tri podjetja, preko posredni- kov pa še sedemintrideset. V okviru sejma Promo je bila včeraj tudi slovensko-bo- sanska poslovna konferenca, na kateri je poleg slovenske- ga ambasadorja v BiH Draga Mirušiča sodelovalo še nekaj podjetij iz Slovenije, ki sicer na sejmu ne razstavljajo. Na- ša država je lani v Bih izvozila za 283,7 milijona dolarjev iz- delkov, uvozila pa za 42,7 mi- lijona dolarjev. V Bosni pravi- jo, da so za sodelovanje z našimi podjetji še posebej zainteresirani, vendar trenut- no še niso sposobni izdelati blaga, ki bi bilo zanimivo tudi za slovenske kupce. Menijo, da bi se te ovire daJo premo- stiti s skupnimi vlaganji, saj so v Bosni prav zdaj v obdob- ju privatizacije, pri kateri ra- čunajo tudi na kapital iz Slo- venije. JI Manj gostov, večja izguba Slovenska naravna zdravilišča so lani poslovala bolje, v Dobrni pa so imeli izgubo - 60 ^ celjska občina kmalu prodala svoj lastninski delež? Toplice Dobrna so po treh uspešnejših poslovnih letih lani zopet končale v rdečih številkah. Izguba znaša ne- kaj manj kot 63 milijonov tolarjev, vendar zaradi tega vodstvo družbe ni nič manj optimistično. Glede na števi- lo nočitev v prvih mesecih namreč pričakuje, da bodo letošnje poslovanje spet za- ključili z dobičkom. Glavni razlog za izgubo je v premajhnem številu nočitev. Pri gostih so največji upad doživeli pri tujcih, zlasti Nem- cih, saj jih je bilo kar za polo- vico manj kot predlani. Direk- tor Toplic Dobrna Darko Ur- bancl ocenjuje, da je bil po- glavitni vzrok za manjši obisk vojna na Balkanu. V primerja- vi z letom 1998 so imeli tudi manj domačih gostov, in to predvsem zato, ker je zavod za zdravstveno zavarovanje napotil v Dobrno manj bolni- kov. Tudi to je negativno vpli- valo na poslovanje, saj druž- ba velik del prihodka ustvari prav iz obveznega zdravstve- nega zavarovanja. Ta delež obiskovalcev predstavlja na- mreč blizu 40 odstotkov vseh gostov. Podatki o številu nočitev v prvih mesecih kažejo, da se bo poslovanje toplic letos naj- brž res izboljšalo. Vračajo se tuji gostje, ki naj bi skupaj z domačimi do konca leta us- tvarili 100.000 nočitev. Poleg večjega obiska, ki je po mne- nju vodstva družba tudi po- sledica večjih vlaganj v pro- mocijo, pričakujejo v Dobrni tudi večjo rast delnic. Delnice Toplic Dobrna so namreč že od julija lani uvrš- čene na prosti trg ljubljanske borze, vendar med njihovimi lastniki v tem času ni prišlo do pomembnejših spre- memb. Najbrž se bodo zgo- dile že v kratkem, saj je svet Mestne občine Celje, ki je z 28,5-odstotnim deležem naj- večji delničar v toplicah, že pred časom soglašal s pred- logom, da občina svoje delni- ce proda. Darko Urbancl je povedal, da Celje svojega de- leža še ni ponudilo v odkup, vsaj uradno ne, vendar priča- kuje, da bodo naredilo kma- lu. Drugi večji delničar je Kre- kova družba, ki ima nekaj več kot 23-odstotni delež, zapo- sleni, bivši zaposleni in manj- ši delničarji, ki so delnice ku- pili v javni prodaji, imajo 25- odstotni delež, preostalo last- ništvo pa je v rokah državnih skladov. JANJA INTIHAR GOSPODARSTVO Država odhaja iz Rogaške Prodati želi svoj 56-odstotni lastninski delež - V Rogaški Slatini menijo, da bi se to moralo zgoditi že prej slovenska razvojna druž- ic je objavila oglas za javno jijranje ponudb za nakup ^Iieta 571.898 navadnih del- jj, družbe Zdravilišče Ro- ^ ja^ka, ki so v njeni lasti. J ponudbe bo sprejemala do 4. ; i^3ja, med naj resnejše kan- 1 jjjdate pa se že uvršča blejski pjagnostični center. 'S| ijmik države iz družbe Zdra- ^ 0te Rogaška ni kakšno po- jgbno presenečenje. Mnoge v logaški Slatini čudi in tudi ezile to, da Slovenska razvoj- la družba, ki je leta 1995 lostala večinska, 56-odstotna lastnica zdravilišča, tega kora- ^ 1(3 ni naredila že prej. Pripisu- 'i jejo ji najrazličnejše »privati- zacijske igre«, zaradi katerih ^ je zdravilišče zastalo v razvo- ju, in šele sedaj, ko sta največ- je hotele prevzela nova lastni- ka, si v kraju spet lahko obeta- jo boljšo prihodnost. Poleg tega, da Slovenska raz-' vojna družba ni odigrale svoje 'If!vloge v privatizacijskem pro- lojcesu, vsa ta leta, pravijo v IRogaški Slatini, tudi ni uspela sipripraviti razvojnega načrta njoziroma programa revitaliza- 2 rije. Narejenih je bilo sicer k: nekaj predlogov, vendar nobe- ?sjnega od njih niso uresničili. Zadnji je bil lanski poskus ustanovitve družbe Rogaška Nova, ki bi pod skupno streho združevala interese različnih lastnikov in za katero je drža- va obljubljala svež kapital, ven- dar je potem, ko so banke prodale svoje hotele, vse sku- paj padlo v vodo. V Slovenski razvojni družbi seveda menijo drugače. Jana Bogdanovski je povedala, da so svoje poslanstvo, to je pre- strukturiranje in privatizacijo zdravilišča, opravili. Zagoto- vo bi bili še bolj uspešni, če usklajevanje interesov lastni- kov ne bi bilo tako težko in če ne bi imeli težav pri dogovar- janju o skupni Rogaški s pred- stavniki lokalne skupnosti. Ker država velja za slabega lastni- ka, pravi Bogdanovska, se zdaj pač umikajo iz Rogaške. Pro- dati nameravajo celotni paket svojih delnic, pri izbiri naj- boljšega ponudnika pa jih bo vodil predvsem ekonomski in- teres, saj želijo za svoj delež iztržiti čim več. Ali jim bo tudi uspelo, bo znano že kma- lu. Nominalna vrednost del- nic Rogaške je 1000 tolarjev, na ljubljanski borzi pa je ko- nec prejšnjega tedna njihova cena padla na 70 tolarjev. Jana Bogdanovska je še po- vedala, da bodo ponudbe zbi- rali do 4. maja, interesenti pa bodo svojo resnost morali pod- krepiti tudi s 15 milijonov tolarjev varščine. Zanimanja za odkup državnega deleža v zdravilišču naj bi bilo kar ne- kaj, med najbolj resnimi kan- didati pa v Ljubljani omenjajo Diagnostični center z Bleda. JANJA INTIHAR Kovinotehna prodafa hčere v soboto, 15. aprila, bo potekel rok, do katerega bo Kovinotehna sprejemala po- nudbe za odkup svojega 80- odstotnega deleža v družbi Les Oplotnica. V Kovinoteh- ni so se namreč že pred ča- som odločili, da bodo prodali svoje izgubarske hčere. Od domačih bodo obdržali le pod- jetje MKI v Novem mestu, ki posluje z dobičkom. Za družbo Les je do začetka tega tedna prišlo kar nekaj ponudb, vendar v Kovinotehni pravijo, da takšne, kot bi si jo želeli, med njimi še ni. Oplot- niško podjetje, ki ga trenutno vodi Franci Rovere, je imelo lani 90 milijonov tolarjev iz- gube, kar je sicer manj kot prejšnja leta, vendar so raz- mere v njem, kot je bilo ugo- tovljeno z revizijo, zelo neu- rejene. Zato so se v Celju odlo- čih, je povedala članica upra- ve Kovinotehne Medeja Lon- čar, da hčerinsko družbo pro- dajo. Bliže prodaji je mariborska Jeklotehna, kjer ima Kovino- tehna 60-odstotni lastninski de- lež. O nakupu se resno pogo- varjajo s Probanko, ki je last- nica objekta, v katerem pod- jetje posluje, in ima zato do njega nekoliko večji interes. Dokončna odločitev, pravi Lon- čarjeva, bo znana prihodnji ponedeljek. Kovinotehna se bo kmalu »znebila« tudi hčerin- ske družbe Endomed v Celju, v kateri ima le manjši delež. V Kovinotehni pravijo, da so letošnje poslovno leto začeli bolje kot lani. Prve tri mesece so sicer zabeležili 50 milijo- nov tolarjev izgube, vendar je kar trikrat manjša kot v ena- kem lanskem obdobju. »Zače- tek leta je v tehnični trgovini vedno slab,« pojasnjuje Mede- ja Lončar, »saj se glavna sezona običajno prične šele aprila in maja. Ugodno rast prodaje smo imeli predvsem na področju gradbeništva, sicer pa se trgu že nekoliko pozna, da je naš večinski lastnik Merkur.« Pogajanja z nakelskim pod- jetjem, ki ima v Kovinotehni že skoraj 90-odstotni lastniški delež, so v sklepni fazi in naj bi bila končana najkasneje v štirinajstih dneh. Neuradno je slišati, da naj bi se 1. junija zamenjala uprava celjskega podjetja, kolikor bo pač od njega sploh še ostalo. JANJA INTIHAR DrŽava bo dala četrtino il^.^^nzorcij kmetijskih zadrug v Spodnji Savinjski dolini, ^ kupuje podjetje Hmezad Kmetijstvo v stečaju, te^ minister ^ "^inetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj sta J P'^^^a pismo o nameri, po katerem bo slovenska vlada Dori^^" "^^^rnbra letos zagotovila 25 odstotkov kupnine Jetja v obliki subvencij oziroma nepovratnih sredstev. Sav • ^ l^o''izorciju ni več Kmetijske zadruge Šempeter v "ijski dolini, se je vrednost kupnine zmanjšala na 508 •ionov tolarjev; četrtino, torej 127 milijonov tolarjev, pa bo ^'^.^'"stvo za kmetijstvo tudi letos prispevalo za ohranitev fih v ^^^^'^ ^ Spodnji Savinjski dolini. Sicer so z deli v hmeljiš- M^^v P^'^^^'' Povsod, kjer so hmelj odorali in obrezali, so že jI^I ^n z napeljavo vodil. Tudi letos so dobili na pomoč tujo ,(}gj°^'^o silo, vendar je administrativni postopek za pridobitev je j^/^^8a dovoljenja za posameznega delavca precej drag - zanj ^oa odšteti približno 25 tisoč tolarjev. T. TAVČAR Mlekarna bogati probiotično ponudbo Na mednarodnih sejmih Ku- linarika in Vino, ki ju je od 4. do 8. aprila obiskalo prek 30 tisoč ljudi, je med 350 doma- čimi in tujimi razstavljavci svojo ponudbo postavila na ogled in v pokušino tudi Mle- karna Celeia iz Arje vasi. Mlekarna je letošnji sejem izkoristila za predstavitev no- vega probiotičnega izdelka. Pod okriljem že uveljavljene bla- govne znamke LCA (ACI) so dosedanjim čvrstim jogurtom in napitkom dodali še tekoči probiotični jogurt, ki po bese- dah vodje tehnološko-razvojne službe Aleksandra Steblovni- ka zaradi edinstvene sestave ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje, saj izbolj- šuje prebavo, krepi imunski sistem, in podobno. Na voljo je v štirih različicah - kot na- ravni jogurt ter s tremi sadnimi multivitaminskimi okusi. Celjska mlekarna je lani pre- delala 60,4 milijona litrov kravjega mleka, od tega slabe tri četrtine v sire, ostalo pa v fermentirane izdelke, ki jih večinoma trži pod blagovno znamko zelene doline. Prvi letošnji novosti med njihovi- mi izdelki sta velikonočni in tekoči probiotični jogurt. Na predstavitvi v Ljubljani je direktor Marjan Jakob ome- nil tudi združevanje v mlekar- ski industriji, o katerem se bo po njegovem v tem letu veliko govorilo in tudi marsikaj na- redilo. »Mlekarna Celeia bud- no spremlja združitvene pro- cese in ocenjuje, da so vse opcije še odprte,« je povedal Jakob. »Glede na velikost nje- nega tržnega deleža, dinamič- nost razvoja in tudi lokacije bo gotovo pomemben člen v združeni verigi slovenske mle- karije.« JI po državi Brezpogofev UUBUANA, 5. aprila (De- lo) - Avstrijska zunanja mini- strica Benita Ferrero-Waldner je med delovnim obiskom v Sloveniji zagotovila, da Dunaj dvostranskih vprašanj ne bo povezoval z vstopom naše dr- žave v Evropsko unijo. Wald- nerjeva tudi meni, da bo Slo- venija v prvem krogu širitve. Vlada odstavila Banica UUBUANA, 6. aprila (De- lo) - Vladni sklep o odstavitvi direktorja Elesa dr. Iva Bani- ča ni presenetil le njega same- ga, ampak tudi direktorje dru- gih elektroenergetskih podje- tij. Po neuradnih informaci- jah je eden glavnih vzrokov za odstavitev Baničevo dru- gačno mnenje od gospodar- ske ministrice dr. Tee Petri- nove o prodaji Taluma in po- gajanjih s Hrvati o nuklearki Krško. Deset let po zmagi UUBUANA, 7. aprila (De- lo) - Na osrednji državni pri- reditvi so se spomniU 10. ob- letnice prvih demokratičnih volitev, na katerih je največ sedežev v takratni skupščini dobil Demos. Šolniki ne bodo stavkali UUBUANA, 9. aprila (De- lo) - Šolski sindikati so ocenili, da zadnja ponudba vlade zado- stuje minimalnim pogojem za dosego sporazuma, zato so pre- klicali že napovedano stavko. Plače vseh zaposlenih v šolstvu naj bi se v povprečju realno dvignile za 6,9 odstotka. Prvi dvig naj bi bil v začetku prihod- njega leta, drugi na koncu. Dražja elektrika LJUBUANA, 10. aprila (De- lo) - S 1. majem naj bi podraži- la električna energije, in sicer za gospodinjstva za 4,5 odstot- ka in za industrijo za 3,5 od- stotka. V vladi napovedujejo, da bo septembra potrebna še ena podražitev, da bo elektro- gospodarstvo letos lahko zbra- lo za dodatne 3,6 milijarde tolarjev prihodkov. Prisluškovanja MARIBOR, 10, aprila (De- lo) - V mariborski škofiji so pokazali dve »vohunski« tele- fonski vtičnici, ki so ju po anonimni prijavi odkrili lani pred papeževim obiskom. Ena je bila v pisarni škofa dr. Fran- ca Krambergerja, druga v sta- novanju nekdanjega ekonoma škofije Franca Zdolška. Sumi- jo, da soju namestili leta 1982 ob prenovi škofije. MESTNA OBČINA CELJE Trg Celjskih knezov 9, Celje objavlja RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA KREDITE, PRIDOBLJENE PRI POSLOVNI BANKI ZA MODERNIZACIJE KMETIJ V MESTNI OBČINI CELJE V skladu s progrannom porabe proračunskih sredstev na področju kmetijstva v letu 2000, MESTNA OBČINA CEUE zagotavlja subvencioniranje obrestne mere za kredite, pridobljene za moderni- zacijo kmetij. Krediti so namenjeni za : A/ Urejanje kmetijskih zemljišč in B/ podporo naložbam za prestrukturiranje kmetij in sicer za: - nakup zemljišč, - nakup kmetijske mehanizacije, ki je namenjena za delo preko strojnih krožkov, - nakup plemenske živine, -nakup in obnovo trajnih nasadov, večjih od 0,5ha, - gradnjo objektov za kmetijsko proizvodnjo in za - naložbe v kmečki turizem. V ta namen je v Slovenski zadružni kmetijski banki, d.d. Ljubljana, PE Celje, Kocbekova 5, zagotovljenih 100.000.000,00 SIT. Fiksna obrestna mera znaša za kredito- jemalce 3% letno, razliko do polne obrestne mere pa subvencionira Mestna občina Celje. Odplačilna doba kreditov znaša 5 let z možnostjo moratorija do 6 mesecev. Interesenti morajo biti kreditno sposobni, imeti morajo status kmeta in stalno prebivališče v Mestni občini Celje. Vlogi je potrebno priložiti: * -dokazilo o stalnem prebivališču, - dokazilo o statusu kmeta, - dokazilo, daje upravičencu kmetijstvo osnovna dejavnost, ,- zemljiškoknjižni izpisek (ali najemno pogodbo), - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - potrdilo o prodanih tržnih viških, - pogodba oziroma predračun za naložbo, - gradbeno dovoljenje (za gradnjo objektov) ali priglasitev del in - mnenje Zavoda za živinorejo in veterinarstvo, Enote za kmetijsko svetovanje Celje. Prednost pri dodelitvi posojila imajo prosilci, katerim predstavlja' kmetijstvo osnovno dejavnost, ter tiste naložbe, s katerimi se povečujejo kapacitete gnojišč in gnojnih jam. Vloge sprejema MESTNA OBČINA CELJE, Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo. Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje do 10. maja 2000. Obrazci za vloge so na voljo v navedenem oddelku. Mestna občina Celje bo v roku 15 dni po izteku roka za prijavo poslala prosilcem kredita ustrezne sklepe. MESTNA OBČINA CELJE 8 KUITURA Nova podoba laske knjižnice Knjižnica v Laškem je si- cer dobila novo streho nad glavo, a s tem še zdaleč ni rešena prostorska stiska, saj se že nekaj časa ubadajo z vprašanjem, kam s knjiga- mi. Trenutno so stisnjene na policah prostorov za izposo- jo, kopičijo pa se tudi na podstrešju in v vlažnih klet- nih prostorih, ki za to nika- kor niso primerni. Obnova knjižnice se je pri- čela že pred dobrim letom, ko so pričeli z gradnjo nove stre- he in ostrešja, prostorov na podstrešju in novo fasado. »Na podstrešju imamo zaenkrat pro- store za prireditve, delno pa tja shranjujemo tudi knjige,« je povedala direktorica knjiž- nice Metka Kovačič. »Zaradi obupne prostorske stiske, o kateri se je že mnogo govorilo in pisalo, smo upali, da se bo na podstrešje preselila tudi mu- zejska zbirka, da bi lahko bili knjižnični prostori tudi v pr- vem nadstropju. To se nam je zdelo nadvse primerno, saj je muzejska zbirka redkokdaj od- prta, zahteva precej internega dela in bi bila lahko na pod- strešju. Zgornji prostori, ki merijo 160 kvadratnih metrov, bi bili primerni tudi za različ- ne muzejske in likovne razsta- ve,« je nadaljevala Kovačiče- Knjižnična vzgoja naj se prične že v vrtcu. va. »Že dlje časa je bilo govora o prenovi sosednje Kislinger- jeve hiše, ki bi bila najbolj primerna za muzejsko zbirko, vendar pa so se lani, ko bi se že morali preseliti, na občini od- ločili, da še počakamo, da se v obdobju dveh let uredi Kislin- gerjeva hiša in takrat dobimo te prostore.« Trenutno imajo tam svoj pro- stor mladi za različne dejavno- sti, v bodoče pa naj bi se ti preselili v kletne prostore Ob- čine. Podstrešni prostori knjiž- nice so zaživeli pravzaprav že ob koncu lanskega leta z različ- nimi prireditvami, ki so bile po besedah direktorice lepo obiskane. Za obiskovalce pri- pravljajo v knjižnici tudi do- moznanska predavanja z zna- nimi gosti, literarne večere ter potopisna predavanja. Otrokom so namenjene pravljične urice, in sicer v Laškem ob petkih, v Rimskih Toplicah ob sredah in v Radečah ob torkih ob 10. uri, že nekaj časa pa prirejajo za najmlajše tudi različne delav- nice. Ob veliki noči bodo lah- ko v torek ob 17. uri v prostorih knjižnice poslikavali pisanice. V bodoče bi želeli knjižnico opremiti še z dodatnimi raču- nalniki in Internetom, da bi lahko na ta način obiskovalcem omogočili dostop tudi do dru- gih informacij. Sicer pa so v knjižnici kar zadovoljni z izpo- sojo gradiva v Laškem, nekoli- ko manj pa z izposojo v obrob- nih naseljih. Prav zato razmiš- ljajo o bibliobusu, potujočem avtobusu, v katerem bi si lahko ljudje z bolj odmaknjenih ob- močij izposojali knjige. B. JANČIČ Prva uprizoritev pasijona v Laškem leta 1985 Posijen v Laškem - četrtič V nedeljo, 16. aprila, bo ob 20. uri prva od štirih uprizo- ritev Pasijonskih iger na žup- nijskem dvorišču v Laškem, ki jih letos organizira gleda- liška skupina Koral iz Laš- kega. Začetki iger segajo že v 18. stoletje v obliki procesij s trga pred župnijsko cerkvijo do cerkvice v Marija Gradcu. Kot postaje ob poti so služile ka- pelice, ki pa danes žal propa- dajo, ali pa jih je že pokončal zob časa. V zadnjih petnajstih letih je pri uprizoritvah sodelovalo že lepo število igralcev in pevcev iz različnih župnij, letos pa naj bi jih sodelovalo kar 60 iz župnij sv. Martin v Laškem, Šmiklavž, Šentlenart, Rečica pri Laškem, sv. Danijel v Celju in sv. Lovrenc v Kompolah. Besedilo za pasijon je napisala Ljudmila Treven, ki v igrah sodeluje že od vsega začetka, ko je Pasijonske igre obudil župnik in dekan Jože Horvat. Uvod v pasijon predstavljata prvi dve sliki, prevzeti iz škof- jeloškega pasijona, nadaljnje besedilo pa je kronološki pov- zetek evangelijev z dodatkov maziljenja v Betaniji, ki je tudi novost tega pasijona. S tem želijo mladi igralci prika- zati Jezusovo vrednotenje žen- ske, ki naj bi danes širše pro- drlo v naše medsebojne odno- se. Uprizoritve bodo še 21., 23. in 24. aprila ob 20. uri, vse informacije pa lahko dobite v Turističnem društvu Laško, kjer bodo tudi prodajali vstopnice v predprodaji. B. JANČIČ Knjiga in cvet 23. april je proglašen za svetovni dan knjige. Pri nas se dnevi pred tem datumom imenujejo Dnevi slovenske knjige. Antika, knjigarna in antik- variat v Kocbekovi ulici 6, pripravlja tudi letos od 17. do 22. aprila niz prireditev, pos- večenih knjigi in v znamenju starega običaja, ki prihaja iz Katalonije v Španiji, da ob knjigi podarijo tudi cvet. Tako so pri Antiki v Celju že v minulih letih prijetno prese- netili prve kupce knjige: s cve- tom. Antikvarne knjige bodo prodajali po simbolnih cenah tudi letos, ostale pa po znatno nižjih cenah. Ob knjigarni bo od ponedeljka do sobote zaži- vela knjižna ulica, kjer prav gotovo ne bo manjkalo ljubi- teljev knjige vseh starosti. Prvi dan, 17. april, bo posve- čen Društvu za podporo Tibe- ta. Ob 10.30 uri bodo odprU razstavo fotografij o Tibetu, avtorja Matevža Lenarčiča, zve- čer ob 19. uri pa bo po poteh Tibeta z diapozitivi vodil foto- graf in popotnik Franci Horvat. Naslednji dan bodo v Antiki ob 19. uri predstavili knjigo avtor- ja Aleša Štegarja, z naslovom Včasih je januar sredi poletja. V sredo zvečer bo Mladina pred- stavila legendarni in kultni strip Hardfuckers, avtorja Zorana Smiljaniča. Zvezdnik Maček Muri bo gost dnevov knjige v četrtek, 20. aprila ob 16. uri, ob 19. pa Celjan, mladi pesnik in kantavtor Matej Krajnc. Knjiž- na ulica pred Antiko bo živela tudi v petek med 10. in 17. uro in v soboto dopoldne, dan pred svetovnim dnevom knjige, ki ga praznujejo po vsem svetu, povsod nekoliko drugače, a po- vsod s knjigo in cvetom. MP Otroški ornament 91 V šoštanjskem kulturnem domu bodo v soboto, il. aprila ob 10. uri, odprli tradicionalno razstavo Likovni svet otrok, na kateri letos s svojimi izdelki sodeluje 449 učencev iz 82 slovenskih šol. Razstava bo na ogled v Šoštanj ski osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, ki je tudi organizatorica odmevnega dogodka. Likovni natečaj, na katerega se je prijavilo 88 osnovnih šol, so zaključili prejšnji mesec. Otroci so ustvarja- li na temo Okrasek - ornament in jo predstavili v risbi, sliki ali kipu. V komisiji, ki je vse izdelke ocenila in izbrala najzanimivejša dela, so bili akademski slikar in grafik Marjan Prevodnik, asistent za didaktiko likovne vzgoje mag. Matjaž Duh ter profesor Brane Šuster. V Šoštanju ima Likovni svet otrok dolgo tradicijo, saj razstavo organizirajo že dvaintrideset let, prikazujejo dosežke likovne ustvarjal- nosti in spodbujajo samopotrditev mladih ustvarjalcev, obenem pa likovna dela predstavljajo dragoceni vir gradiva za raziskovalno delo na področju likovne pedagogike. K.L. zapisovanja Med cenzuro in demoicracijo Deset let po prvih demokra- tičnih volitvah še vedno živi- mo v Sloveniji, kakršno smo si izbrali, hja, tudi na teh prvih demokratičnih volitvah. S či- mer ni popolnoma nič naro- be. Američani kot avtorji de- mokracije še vedno živijo v Ameriki, kakršno so si izbrali že takrat, ko so šli na prve demokratične volitve. S čimer ni prav tako popolnoma nič narobe. In zakaj bi potemta- kem razmere v državi, ki praz- nuje šele deset let od prvih demokratičnih volitev, razgla- šali za alarmantne? Ni prav nobenega razloga. Še najmanj imajo s tem opraviti volitve. Še najmanj ima s tem opraviti stopnja demokracije, ki ni mer- ljiva v enotah, kakršne pred- stavljajo minute, metri, kilo- grami, amperi, volti, decibe- li... Ja, stopnje demokratičnosti ne moremo meriti. Še manj pa prižigati alarme na račun te iste stopnje demokratičnosti. Ker demokracija je ali pa je ni. In v Sloveniji vsekakor je. Za razliko od enajstih let nazaj, ko je še ni bilo. In pika. In vklapljanje alarmov je pač de- mokratično dejanje. Je akt, ki pritiče demokraciji. Kot vse dru- go. Če je za nekoga stanje alar- mantno, ni nujno, da je takšno tudi za nekoga drugega. Če sosed meni, da bi bilo treba pred našim stanovanjskim blo- kom nasaditi mala drevesa, ni. nujno, da se sam z njim stri- njam. Še več; lahko celo lobi- ram - če se mi to seveda sploh ljubi početi - in na sestanku hišnega sveta dosežem, da bo- do njegov predlog gladko zavr- nili. Pa zaradi tega še ne bom totalitarist. Ali fašist. Ima pa o meni takšno mnenje lahko ta sosed. Z vso pravico. In jaz o njem. Saj je vseeno. Vsak ima pravico imeti svo- je mnenje. In ga izraziti. Le da pri tem ni žaljiv. Ker demo- kracija nam je dala tudi to možnost: imeti svoje mnenje in ga izraziti. Kar pa ni nujno tudi demokratično. Mislim na izražanje mnenja. Saj pozna- te tisti famozni 133. člen iz- pred deset in več let? Se ga še spominjate, tovariši? Ja, de- mokratično bi ga bilo tudi čr- tati. Zakaj? Hja, ker je demo- kratično tudi in predvsem to, tega člena ne izkoriščati. Ker demokratično ni kar nekaj ble- betati. Demokratično je izbi- rati besede. Pri čemer naleti- mo na zelo ozko mejo med cenzuro in demokracijo. Piše: TADEJ ČATER Če hočete, tipičen in z zgovoren primer tega je Bc Kobal. O čemer pa je bilo , pisanega in izrečenega že liko, da bi se samo še pon Ijali. In nenazadnje, tega zaveda tudi sam Kobal. j pomeni, hja, nič ne pome Le to, da gre za primer, ki tako ali tako romal na sme če zgodovine. Po smetiščih n pa še ni treba brskati. \ zaenkrat! In naj tako ti 'ostane. Bolj zanimiva je sit cija, ki jo je sprožil premier Janez Drnovšek. In ker jt tem bilo napisanega in ii čenega že toliko, da bi I vsakršna beseda odveč, bo seveda molčali tudi mi in i govega primera ne bomo navijali. Le to, da gre za a pod Kobalovemu primeru, je Kobal demokracijo izk stil je Drnovšek izkoristil i ne atribute in na preizkus postavil demokratičnost ti ga, na katerega je nash svoje dejanje. Tudi o rezu tih ne bi spet čivkali. In o tt kako so se odzvali naslovn Pač pa bi o tem, da je Dm šek ravnal preprosto v skic prvih demokratičnih voliti demokratično. Kar v svoj bistvu združuje tudi iskn in neiskreno, umazano in sto, nesramno in pošten Karkoli. In hkrati vse. Ni membno. In ravno zato se mi zdi di ta obletnica prvih demoh tičnih volitev tako zelo sir tomatična. Tako zelo, da mi jo zdi popolnoma od omenjati. Ker, ko bomo na pozabili, vsi, ne le tisti, ki na demokracijo tako radi 5 cujejo in ki še vedno prižig alarme, ko bodo demokrat zaobjeli tudi slednji, se n bodo stvari tipa Drnovšek Kobal zdele povsem sam mevne. In o njih ne bodo' kali niti vrabčki na svoji tdt veji. Do takrat bomo pa Še i proslavljali. In slaviU nek kar bi sem nam že zdav^ moralo zdeti povsem sanu mevno. Glasba v razstavišču Likovni salon, to najstarejše razstavišče v Celju, se nocoj (v četrtek) ob 20. uri spremenilo v glasbeno prizorih Pod pokroviteljstvom veleposlaništva republike Avstrija Sloveniji bo koncertiral avstrijski violončelist Wolfgang Panl fer, ki kot solist in komorni glasbenik koncertira po vsej Evro ZDA, Japonskem in drugod in je reden gost mnogih svetov znanih festivalov. Wolfgang Panhofer se bo celjskemu glasbenemu občins' najprej predstavil z delom Domenica Gabriellija, Ricercar št Nato bo zaigral Bachovo Suito št. 5 za violončelo solo- drugem delu pa Rainerja Bischofa Mutacije, Ernsta Kren^ Suito za violončelo in Wolframa Wagnerja Sonato za violon^' solo. ^ KULTURA 9 ■ HciHelcinov libilejni večer K goli za plesno vzgojo, Kični b^l^t in sodobni Harlekin pripravljajo v Ktn. 15. aprila ob 19.30 Bjubilejni večer sodobne- K}esa na odru SLG Celje. Bpfos mineva četrt stolet- Mar je plesna pedagoginja H^arjalka Ana Vovk Pez- ^pačela z delom mladin- ^Kesne skupine Akt, jubi- bodo v Harlekinu obe- s celovečernim plesnim ^^pom. Med predstava- ^Ji jih v Harlekinu priprav- do konca letošnje sezo- ^podo plesalci otroškega Hiega gledališča Mali Har- Hi najprej predstavili ple- ^feripovedi in izpovedi iz ^pnske ljudske zakladni- H|trnjene v zgodbo O Pu- ^pi zakletem gradu, večer sodobnega plesa pa bo zao- / ;rožila sedanja generacija ilesalcev mladinske skupine ; ikt. IS Jtandardni > inlatino ritmi 'i' v Plesnem valu so skupaj '^'Plesno zvezo Slovenije ko- %c tedna v Celju pripravili h\mi turnir v standardnih '"d latinsko-ameriških ple- ' ih, ki je športnim plesalcem rinesel nove točke za slo- «nsko rating lestvico, ude- "leijlo pa se ga je več kot 100 *'^iesnih parov. ^ Finalisti iz obeh državnih pr- ,^enstev so krojili tudi finale ra- ,| ing turnirja v vseh starostnih P^tegorijah, razen članov v j^Jtandardnih plesih, kjer sta ,^,hiiagala Miro Švegelj in Tjaša ^l^arčič. Ob odsotnosti obeh naj- ,|oljših članskih parov je v latinu ^iiagal Zoran Plohi z belorusko J oplesalko Tatsiano Lahvino- w ich, s katero sta prvič zaplesala 'a državnem prvenstvu in os- ,j/oJila tretje mesto. Športni ple- ^^aici so se pomerili v šestih ^, tarostnih kategorijah; od mlaj- ših pionirjev do članov IS Koncert za obletnico Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje je 7. aprila s celovečernim koncertom proslavil 15-letnico delova- nja. Od ustanovitvi' so orkester vodili: Matjaž Železnik, Miran Majcen, Zdenko Korenjak in Albert Zaveršnik, zadnjih osem let pa ga zelo uspešno vodi Jure Krajnc. Z leti je orke- ster prerasel v uspešen in kvali- teten glasbeni sestav učencev in dijakov osnovne in srednje stopnje glasbene šole, nekate- rih bivših dijakov ter profesor- jev. Z izjemno glasbeno rastjo in kvalitetnim vzponom se je orkester skozi tekmovanja slo- venskih godb tretje, druge in prve težavnostne stopnje, z os- vojenimi zlatimi listinami, uvr- stil v umetniško kategorijo, .ki združuje najboljše slovenske pihalne orkestre. Z izborom in izvedbo programa jubilejnega koncerta so dokazali, da zares sodijo v elitno skupino. Uvod v program je bila »ro- mantična« Pesem o jutru, an- gleškega skladatelja Edvarda Elgarja. Rok Golob, predstav- nik mlajše generacije sloven- skih skladateljev, je z zahtev- nim cikličnim delom Godba gre v vesolje, med muzicira- njem skozi stavke Pot, Planet nedolžnosti in Finale, izvabil iz orkestra in dirigenta izjemno tehnično in interpretacijsko znanje. Zaključni Simfonični stavek prvega dela koncerta je izpod peresa Stephana Adama. Orkester je nadaljeval z lirič- nim intermezom Pietra Mas- cagnija iz Cavalerie Rusticana in s stilno povsem nasprotujo- čim se Stepom za štiri klarinete (Jurij Hladnik, Simon Mlakar, Bernard Belina, Sebastijan Jug) z naslovom Bugatti, skladatelja Jaroslava Ježeka. In še znani Fantom iz opere, iz musicla Andrew.i Lloyda Webbera. ALENKA .GOBEC. Kremplji nad popularno glasbo v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 18. uri, preda- vanje dr. Rajka Muršiča o popularni glasbi v krempljih represije in cenzure. Predavatelj je docent za kulturno atropologijo in metodologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani, avtor dveh knjig in številnih znanstvenih, strokovnih in publicističnih član- kov. Raziskuje popularno kulturo, v tokratnem predavanju pa bo analiziral vsebino zgoščenke Bitchcraft celjske skupine Strelnikoff, ki je še nedavno tega temeljito razburkala slovensko javnost. Dvema članoma skupine grozi tožba zaradi razžalitve čustev vernih državljanov Slo- venije, dr. Muršič pa bo skušal pojasniti, zakaj je plošča vzbudila tako ostre odzive v domači javnosti. Predavatelj bo predstavil tudi izkušnje s cenzuro in represijo proti glasbenikom v svetu, sodi pa v krog tistih strokovnjakov, ki se zavze- majo za kar najbolj liberalno pojmovanje svobo- de govora in umetniškega izražanja. IS slog avstrijsiciii umetniicov v galeriji Kuhurnega centra Ivana Napotnika na velenj- skem gradu so odprli razstavo članov Zveze štajerskih umet- nikov iz Gradca, Franka Petra Hofbauerja ter Gerharda Zir- biseggerja iz Avstrije. Njuno delo sta predstavili ku- stosinji Milena Koren Božiček iz Kulturnega centra Ivana Napot- nika in predsednica zveze šta- jerskih umetnikov iz Gradca Ivanka Gruber, o sebi in pred- vsem o razstavi v Velenju pa sta spregovorila tudi umetnika. Hofbauerjeva dela nastajajo s posebno tehniko nanašanja olj- nih in sintetičnih barv na platno s čopičem in z milimetrskimi točkastimi nanpsi, Zirbisegger- jeva pa s precizno tehniko v kovinsko pločevino vtisnjenih likov, ki delujejo kot težki bro- nasti odlitki. Oba sta se navduši- la nad lepim ambientom galeri- je na Velenjskem gradu. Razsta- vo je odprl velenjski podžupan Drago Martinšek in ob tem poudaril, da je mednarodno so- delovanje na področju kulture enako pomembno kot gospo- darske povezave,med sosednji- mi državami. JOŽE MIKLAVC Vioiončelist V Likovnem salonu v Likovnem salonu Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 20. uri, koncert violončelista Wolfganga Panhoferja. Avstrijskega violončelista, v Celju se bo predstavil z deli Gabriellija, Bacha, Bischofa, Kreneka in Wagnerja, so v goste povabili v Zavodu za kulturne prireditve Celje, pokroviteljstvo nad koncertom pa je prevzelo Veleposlaništvo Republike Avstrije v Sloveniji. IS V Šentjurju pesnijo Aleš Nežmah, pesnik in sli- kar iz šentjurskega Hruševca, je izdal pesniško zbirko. Pred- stavitev zbirke Lectova srca, kjer se obenem predstavlja z reprodukcijami svojih likov- nih del, bo jutri, v petek 14. aprila, v Ipavčevi hiši v Šentjur- ju. Na prireditvi bo nastopil pianist Stane Sotlar. Nežmah je član zelo dejavnega Literar- nega društva Šentjur ter tudi veliko razstavlja. BJ gutenbergova galaksija Razgledi lepega mesta v knjižnici •'^^mlad je tu in čas za novo '''Ustavo v Vaši knjižnici. Ku- ^'J^inja Tatjana Kač, ki na ^'^^ielku za posebne zbirke, /'Ziskovalno delo in doku- ;'■•^'itacijo skrbi za slikovno .S'adivo, je pripravila izzival- '■^^ razstavo z naslovom Raz- S'cdi lepega mesta. Iz števil- ' starih razglednic Celja, ki ■'rani Vaša knjižnica, je iz- najznačilnejše s prelo- l/'- v 20. stoletje. Take, ki '^ile v svojem času najbolj :'>ularne in so podobe me- ob Savinji ponesle sirom ■'*^ne monarhije. Kajti tre- ^' Vedeti, da Celje pred sto .Vsaj v turističnem smislu, ^||^"'lo tako marginalno. kot je i^es - čeprav seveda današ- Jf^^ turizma ne gre meriti s ^.^^^nimi vatli. fa? 1 °^ trideset povečanih .^§lednic nam kaže Celje v ^^^Igični luči kot malo, ure- jeno, ljubko me- stece ob sotočju dveh rek, na njih tudi danes pre- poznavamo ne- katere ulice, trge, zgradbe, park... Ob bok starim podo- bam je avtorica razstave po- stavila letošnje. S fotoapara- tom je sledila sto let starim posnetkom in skušala ujeti iste poglede. Isti pogledi niso enaki. Mesto se je v sto letih močno spremenilo, ne toliko v starem jedru, kot se je razši- rilo v okolico. Kontrast med nekdanjim in zdajšnjim pa je očiten. Razstava bo bržkone doži- vela nadaljevanje v tematsko ožje zastavljeni in problem- sko naravnani razstavi letos poleti - predstavila naj bi sta- nje zelenih površin v mestu nekdaj in danes. In čemu sploh takšne razstave? Malo za ohranjanje in obujanje spominov ter malo tudi za trkanje na urbano zavest ak- tualnih mestnih oblasti. Ob- last se menja, mesto ostane, manj škode povzroči oblast mestu, lepše ostane zapisana v mestnem spominu. Tokratna razstava pa je po- sebnost še v enem oziru. Av- torica je namreč s kolegi pre- sodila, da so povečane repro- dukcije razglednic lahko izvir- no darilo, spominek ali zgolj preprosta dekoracija bivalne- ga ali delovnega prostora. To- rej so naprodaj. V okvirju, s paspartujem in z davkom na dodano vrednost stanejo 5.000 slovenskih denarjev. Pridite, oglejte si jih v drugem nadstropju Vaše knjižnice na Muzejskem trgu in izberite svoj pogled na Celje, ki ga boste imeli vedno pred očmi. Bibelj prireditve GLEDALIŠČE SLG: Alisa, Alica -13. in 14. 4. ob 20. uri, na odrupodo- drom, za abonma po poseb- nem razporedu in za izven; Limonada Slovenica 17. 4. ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven, 19. 4. ob 15.30 za abon- ma I šolski in izven; Ubijalci muh 17. 4. ob 11.30 za abon- ma Gimnazija Lava 1. Kulturni dom Ponikva 15. 4. ob 19.30 gostovanje KUD Alojz Avžner iz Zgornje Lož- nice z igro Dobrodošla miss Agata. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 18. 4. ob 19.30 kome- dija Randevu s podlago, KUD Grifon Šempeter. Župnijsko dvorišče Laško 16. 4. ob 20. uri igra o Kristu- sovem trpljenju. Kulturni center Laško 14. 4. ob 19.30 predstavitev Can- karjeve drame v dveh deja- njih Kralj na Betajnovi, Velenj- skega odra. Kulturni dom Trnovlje 14. 4. ob 19.30 komedija Kurbe, DPD Svobode iz Slovenske Bistrice in 15. 4. ob 19.30 Ljub- ljeni celimare, vudvil s pevski- mi vložki Odra treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah, oboje v okviru Novačanovih gledaliških srečanj. SLG 15. 4. ob 9. uri medob- močno Linhartovo srečanje - festival gledaliških vizij. KONCERTI Narodni dom Celje 14. 4. ob 17. in 20. uri območna revi- ja odraslih pevskih zborov MOC ter občin Dobrna, Štore in Vojnik. 18. 4. ob 19.30 abon- majski koncert Celjskega go- dalnega orkestra Celje. Kulturni center Laško 13. 4. ob 19.30 koncert zmagoval- cev festivala Slovenske polke in valčka ter presenečenje. 19. 4. ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Dvorana cerkve Sv. duha Nova vas 15. 4. ob 20. uri koncert črnske duhovne glas- be kitarista in vokalista Mate- ja Krajnca ter kitarista Gorana Radiča. Dvorana Zreče 16. 4. ob 16. uri medobčinska revija šol- skih pevskih zborov. Kulturni dom Šentjur 15. 4. ob 19.30 letni koncert Moš- kega pevskega zbora Sklada- teljev Ipavcev Šentjur. Dom svobode Griže 15. 4. koncert ob 50-letnici Ženske- ga pevskega zbora Griže. RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 13., 14. in 16. 4. od 16. do 18. ure zlatarska delavnica Miro- slava Bahčiča. Kulturni dom Šentjur 19. 4. ob 18. uri otvoritev razstave Društva likovnih ustvarjalcev Šentjur. Knjižnica Šentjur 13. 4. ob 19. uri otvoritev razstave Jo- žeta Vodeba. Osrednja knjižnica Celje Razgledi lepega mesta. Kulturni center Laško Da- rinka Pavlerič - Lorenčak. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško Ferdo Mayer. Dom kulture Polzela li- kovna dela Darinke Pavletič - Lorenčak. Savinova hiša likovna dela Klavdija Palčiča. Galerija Velenje Slovenija odprta za umetnost, do 3. 5. Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Jože Svetina, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje. 20. 4. bo po razstavi vodila avtorica Ro- landa Fugger Germadnik. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Avla hotela Dobrava Zreče 14. do 20. 4. razstava ročnih in likovnih del ter velikonočnih aranžmajev. Krekova banka Vlado Ren- čelj - Ver; Borovo trade Vesna Filipič, do 4. 5.; galerija Volk celjski ljubiteljski likovniki razstava Motivi Celja; Etol Ni- ko Ignjatič, do 3. 5.; avla Splo- šne bolnišnice Moja kri - var- na kri, do 17. 4.; Merx Štefan Vrbanič; do 3. 5. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. OSTALO Muzejske ustvarjalne de- lavnice - MNZ 14., 18. in 19.4. ob 10. uri velikonočni zajčki, v izvedbi Mihele Jezernik. Mladinski center Celje 13. 4. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Afriki, Eve Šoster; 14. 4. od 13. do 14. ure aerobika, od 15. do 18. likovna in od 18. do 20. ure angleška delavnica; 15. 4. ob 10. uri gledaUška predstava na prostem »Mor- ska republika« skupine Tea- ter torpedo; 17. 4. od 15. do 18. ure ustvarjalna delavnica; 18. 4. od 18. do 20. ure osnove Interneta, ob 20.45 ogled no- gometne tekme; 19. 4. ob 12.15 tragikomedija Der Be- such der alten Dame«, od 16. do 17.30 velikonočna, od 18. do 20. pa nemška delavnica in osnove Interneta. Dom kulture Velenje 14. 4. ob 19. uri predvajanje barvnih diapozitivov Damjana Konč- nika o Škotski. Era Standard Velenje 15. 4. ob 9. uri prikaz barvanja pir- hov - belokranjskih pisanic. Tržnica Zreče 14. 4. od 16. do 18. ure delavnica »Pomlad in velika noč«. OŠ Pranja Malgaja Šentjur 15. 4. ob 9. uri Jurjev pohod izpred osnovne šole. Knjižnica Šentjur 18. 4. ob 16. uri pravljica. Knjižnica Laško 14. 4. ob 18. uri predstavitev razisko- valne naloge o turizmu v Laš- kem Klemna Grešaka in Si- mona Zavška. 18. 4. ob 17. uri Zajčkova delavnica poslika- vanja shkanic. Ipavčeva hiša Šentjur 14. 4. ob 19. uri predstavitev pe- sniške zbirke Lectova srca, avtorja Aleša Nežmaha. Knjižnica Rogaška Slatina 13. 4. ob 19. uri hterarni večer s pisateljema in publicistoma Alojzom Rebulo in Zoro Tav- čar. j|;i5.*l3.iiiirii2000 10 nasi kraji in uudje Nagrajeni učenci likovnih in literarnih prispevkov. Razglasili rezultate Na pobudo Komunale Laško je na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem dobre tri mesece potekal projekt na temo »EKO-spis, risba - Laško najbolj čisto mesto«. Učenci centralne šole in podružničnih šol so se v akcijo vključili v lepem številu. Komisija, ki je spise in risbe pregledala, je bila nad izdelki prijetno presenečena. Minulo sredo je v avli šole predstavnica Komunale Laško Romana Deželak, ki je projekt tudi vodila, razglasila nagrajene spise in likovne izdelke. Nagradili so deset spisov in 14 likovnih izdelkov. Nagrade so se še posebej razveselili učenci šole s prilagojenim programom, ki so pod vodstvom mentorice Stanke Damjanovič pokazali »pravo umetniško žilico,« kot je dejal član komisije, slikar Božidar Ščurek. Pomočnica ravnateljice Anica Bregar se je v imenu šole Komunali za njihovo pobudo zahvalila in poudarila, da v mladih na primeren način vzbujajo razmišljanje za lepo, urejeno in čisto okolje. VLADO MAROT, Foto: ANDREJ GOBEQ Diploma za vrtec Minulipetek je v Rimskih Toplicah tamkajšnja Krajev- na organizacija Rdečega križa pripravila svoj volilni občni zbor. Na izjemno dobro obiska- nem zboru so člane seznanili z opravljenim delom v minu- lem obdobju, si zastavili de- lovne naloge za v naprej in izvolili nov odbor. Nekaterim so podelili tudi občinska in krajevna priznanja Rdečega križa. Diplomo RK Slovenije je pre- jel vrtec Ostržek Rimske To- plice, priznanji Območnega združenja RK Laško župnijski urad Sv. Marjete in OŠ Antona Aškerca, priznanja Krajevne organizacije RK Rimske To- plice za dolgoletno delo in humana dejanja pa so prejele Marija Cvikl, Amalija Fanti- natto, Tončka Janjatovič, Vera Jazbinšek, Cilka Kladnik in Olga Suhadolčan. Zbor so po- pestrili pevci Moškega pev- skega zbora iz Rimskih To- plic, pod vodstvom Jurija Go- rica. VLADO MAROT Večer Menarlove poezije v velenjski Kulturnici bodo danes, 13. aprila ob 19. uri, gostili Janeza Menarta, ki bo predstavil pesniško zbirko Iz- brane pesmi. Ob avtorjevi se- demdesetletnici se obeta zani- miv pogovor, prebiral pa bo tudi svoje pesmi. KL planinski i^konček Na Šmolior Planinsko društvo Laško va- bi to soboto na Šmohor, kjer bodo člani Moškega pevskega zbora in Planinskega društva Laško že postavljali mlaj. Po tradiciji ga vsako leto po- stavljalo v čast 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorji, in 1. ma- ju, delavskemu prazniku. NaVelilci Rogatec To soboto, 15. aprila, priprav- lja Planinsko društvo Vojnik planinski pohod na Veliki Ro- gatec. Odhod bo ob 7. uri izpred zdravstvenega doma v Vojniku s posebnim avtobusom, ki bo naj- prej odpeljal proti Črnivcu, od tam pa se bodo povzpeli na Kranjsko reber, Kunšperski vrh, Lepenatko, Kal in vse do Rogat- ca. Prijave do zasedbe, informa- cije dobite po telefonu 772-281. Poliod po Zerdoner jevi pofi Planinsko društvo Ojstrica Ce- lje vabi to soboto na tradicio- nalni množični pohod po Zer- doner jevi poti. Start pohoda bo med 8. in 10. uro pri bistroju Park pred mest- nim parkom v Celju, pot pa bo vodila proti Lovski koči, Homu, kmetiji Bobič in na Slomnik. Sestop s Slomnika proti Tremer- jam se bo zaključil pri Draksler, kjer bo ob 14. uri zaključna prireditev. Povratek je nato do Celja možen z lokalnim avtobu- som ali kombijem. Z MOJEGAOKN« Revolucija ali raje bolj počasi? Ne vem, kam vas potegne pomlad, ampak mene na vrt, namesto v štacune z oblačili pa v semenarne, vrtnarije in na podobne zapeljive kraje. Na začetku pomladi tam tudi naj- bolj zanesljivo srečam prijate- lje, ki prihajajo na nedeljske obiske samo še takrat, ko dežu- je. Ker tudi njih zagrabi zelena blaznost in imajo ob lepem vremenu dovolj dela z lastni- mi cvetličnimi koriti ali zapla- tami ljube zemlje doma in na vikendih. Zalike in njenih zato že lep čas nisem videla. Odkar imajo vikend blizu Dramelj, so njihove poti drugačne, zele- ne trgovine so pa tudi našli izven Celja. Ampak zadnjič sem se tja odpravila tudi sama. Zalika mi je namreč sporočila, da je v Štorah odkrila nekaj za vrtičkarje. In še nekaj, kar je po njenem mnenju zrelg za izginotje... Zivjo, Pika! Reci hvala pomladi na našem vikendu, saj zdaj končno razu- mem tvojo vrtno zagnanost. Veš, da imamo v stanovanju v Celju prostora le za tistih devet cvet- ličnih lončkov na okenskih po- ličkah, zato pa je naš zeleni hribček toUko večji ... In ko posije sonce, terja nekaj novega orodja, par metrov lesene ogra- je, te ali one sadike, pa še kak- šna semena, gnojila in podobno. No, ker ena od poti do našega zelenega kotička vodi tudi skozi Štore, smo pred časom v tam- kajšnji rastoči obrtno-gospodar- ski coni odkrili trgovino po svoji (in kolikor vem, tudi po tvoji) meri. Ko smo se zadnjič ustavili tam, smo naleteli pa na klasično težavo. V denarnici je zmanjka- lo tolarjev, s čeki smo bili na psu, »plastičnega denarja« pa v trgo- vini (še) ne priznavajo. Rešitev je bila seveda v bankomatu. Najbližji, na bližnji Lipi. Ker so cestarji ravno nekaj brkljali po križišču z železniško progo, smo jo na Lipo mahnili po daljši poti. Lepo urejene stare Štore, z obnovljeno občinsko zgradbo in kulturnim domom, v trenutku utonejo v pozabo, ko se človek pripelje na območje starih železarskih poslopij. Tež- ko najdem prave besede, a tak- šnega realsocializma v najbolj grobem pomenu, še nisem vide- la. Še naša celjska sramota, stare cinkarniške halde in zanemarje- ne emajlirniške hale, so prava pesem v primerjavi s štorskimi razvalinami. V spominu pa so mi ostala opozorila o varnosti pri delu, o tem, da na območju ni zaželeno fotografiranje. Pa bi imeli kaj zabeležiti! Saj ne, da bi se vtikala v poslovno politiko Slovenskih že- lezarn, ampak glede na to, da v prastarih železarskih halah re- snično ni obetov za še kakšno proizvodnjo, mislim, da bi bilo najboljše - zlasti za ljudi, ki v Štorah živijo - če bi se končno te razvaline vsaj porušile. Potem pa sta seveda dve možnosti; najprej bi vsaj za nekaj časa v Štorah dobili dodatne zelene površine, zatem, ko bi si ljudje počasi spet »upali« v ta predel, pa kakovosten prostor, kjer bi nenazadnje lahko spet zrasli po- slovni prostori in nova delovna mesta... Aja, saj res, bankomat na Lipi je delal, po opravljenem nakupu Piše: PIKA KUKERL pa nam je bil naš hrib, čepn v času, ko je okoliška hosta; nakazovala brstenje, travnit so prekrivale bele, rumen vijolične zaplate zvončkov, bentic in spomladanskega frana, ena sama zelena oaz Pridi pogledat! In da ne p bim, pripelji se rajši po bliži po avto cesti, da te črna luki Storah ne bi potegnila v rudarjenja in začetkov žele; tva, na katere so v občini < zelo ponosni, saj so železa simbole umestili celo v s zastavo... Zelen pozdrav,; Morda je bilo ravno opozc da naj se področja izogit krivo, da sem šla Štore nem ma pogledat na lastne oči ({ v tisto trgovino sem vsto seveda). In, glej ga zlomkč območju stare železarne se nekih malih dimnikov srami vo kadilo! Med razbitimi ok napisi v stilu »prepovedano nagibati iz lokomotive« je opaziti celo nekaj živih ljudi neki počnejo na razvalinah dovine? In čemu neki bo sli nekoliko novejša stavba,'. obnavljajo na ovinku v ste železarskem kompleksu? F da bo tam kdo živel? Če b bo z Zalikinim rušenjem zaj vo strinjal - čeprav se bo p( zagotovo pritoževal nad [ beniškim hrupom... Ampak takole bolj od d obstajajo tudi kakšne le manj revolucionarne rešitv mi zdi. Celoten kompleks meni deluje kot zanimiv nični spomenik. Pred leti spoznala čudaškega Angl ki je potoval po svetu in grafiral samo tovrstne obji Ne boste verjeli - ampak us mu je celo živeti od tega. nam kar nekaj primerov, 1 iz podobnih propadajočil jektov ustvarili pravo paš dušo in oči. Stara elektrai Ljubljani je včasih prizo: tistih »bolj nobel« sprejel Stara pekarna v Maribor kljub razsutosti priznan p ditveni plac. Resda sta obei njeni stavbi precej manjš vseeno... Ali veste, kje v Si niji je največji muzej žele; tva? Kar se mene tiče, bi 1« bil v Štorah. P.S.: Če bi iz propadaj industrijskih objektov ob skupaj z lastniki znale ust ti prostore kulture in dog« s podaljški muzejskih z' bi to lahko bila tudi spodi za razvoj novih storitvenil javnosti. Ali pa sem že i trapasta in je revolucion rušenje in izgradnja na ru nah res edina alternativa s grdobijam socializma? $l.1S.«13.aprii2(KK NASI KRAJI IN UUDJE 11 Tekmovanje v opuščanju kajenja '1 četrtem mednarodnem f|jnovanju Opusti kajenje in ^ iSA) ^ ^^^^^ sodelovalo ^J^nih sto držav, med njimi Slovenija. Vsak kadilec, ki '[j Kajenje opustiti, lahko iz- Lj prijavo, v kateri obljubi, 0 tedne ne bo kadil. Ka- j(j iz vsega sveta se bodo od ^ 29. maja skušali vzdržati jjenja- _ .......lIMlMillMMIliM ; \yiodlagalec< iz Reči- ce pri Laškem, ki je po temelji- tem čiščenju tamkajšnjega goz- da v večernih urah znova poskr- bel, da lovcem in drugim sode- lujočim ni zmanjkalo dela. Bo.J. t Kozjancio I odpadkih ' V Sloveniji ustvarimo letno 1] O tisoč ton odpadkov, ki so na ,j komunalnih odlagališčih, v rf žavi pa je čez 70 tisoč divjih atHagališč. Z ločenim zbiranjem ),feadkov lahko zmanjšamo 01 Jli&ie na deponiji za 60 "od- tfOtkov. Kozjanski park iz Pod- n ede pripravlja zato v sredo, 19. "ila, večer ob dnevu Zemlje. O [Jpadkih bodo govorili nacio- pjtoa koordinatorka projekta > ®fela kot način življenja prof. i« 3da Pavšer, direktor podjetja te l^oles Jože Leskovar in nara- if ^arstvenik Kozjanskega par- 5 Bernard Goršak. Na priredi- 3i'ibodo sodelovali učenci Os- ki ovne šole Lesično, vključene v '^^ojekt ekošole, ter osnovne '^^'e Koprivnica. BJ S sobotne čistilne akcije ob potoku Podsevčnica v Galiciji, kjer seje odpadkov lotilo okoli petdeset krajanov vseh starosti. Savinjsko dolino čistijo v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline se vrstijo čistilne akcije. Odpadkov so se lotili na različne načine. V občini Žalec so na primer povabili svoje občane, naj pripeljejo odslužene avtomobile in druge kovinske odpadke, kot so štedilniki, pralni stroji, sodi, žlebovi in drugo železje, ter akumulatorje v brezplačno oddajo v podjetje Surovina v Vrbju. Vranski župan Franc Sušnik pa je povedal, da so zbrali okoli 140 odsluženih avtomobilov in več sto kubikov drugih odpadkov. V braslovški občini so očistili okolje Žovneškega jezera, v glavnem pa povsod pozivajo občane, naj opustijo črna odlagališča, saj je dovolj priložnosti za odlaganje odpadkov v zabojnike, ki jih povsod postavljajo ob naprej napovedanem času. T. TAVČAR Roševa šolska pomlad v oš Frana Roša v Celju pripravljajo jutri, v petek. Dan učencev, na katerem bodo Roševci že šesto leto zapored pomlad praznovali na malce drugačen način. Dopoldne bodo prvo in drugošolci skupaj z malošolarji preživeli skozi najrazličnejše športne aktivnosd, tretješolci bo- do kolesarili na poligonu na Ljubečni, nekaj šolarjev bo kegljalo, drugi spet bodo obiskali Košarkarski klub Pivovarna Laško. Popoldne bodo začeli z delavnicami, učenci pripravljajo razsta- vo, učitelje pa so izzvali s košarkarsko tekmo, zaokrožiU pa ga bodo s koncertom priljubljene skupine Nude. IS Za jesen Življenja Na posvetu o kakovosti življenja starejših ljudi, ki bo v Šmarju pri Jelšah, bodo predstavili programe vlade, upokojen- skih društev ter drugih, ki si prizadevajo za lepše tretje življenjsko obdobje. Posvet, ki bo v torek, 18. aprila, pripravlja Medobčinska koordinacija društev upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki je povabila predstavnike zveze iz Ljubljane ter iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. BJ DESKANJE PO SPLETU ■I Poceni počitnice? Zadnjič me je prijatelj opozoril, da se bliža poletje in da bi lahko poiskal kak- šno stran v zvezi s tem. »Am- pak ne išči turističnih agen- cij. Napiši kaj o youth hoste- lih,« je še dodal. Ja, res, o youth hostelih, poceni pre- nočiščih, ki jih je moč najti skoraj po vsem svetu, bi bilo treba malo povohuniti po spletu, sem pritrdil in kar takoj izpolnil obljubo. Iskanje je bilo kratko in neboleče. Že kar na začetku sem naletel na spletno stran Hostelling International (www.iyhf.org), kjer se na- haja dovolj informacij za vsa- kogar, ki si želi potovati po svetu, a nima denarja za pre- bivanje v hotelih. Uganili ste, stvar je namenjena pred- vsem mladim popotnikom. Vsaj tako se je vse skupaj začelo pred devetdesetimi le- ti, beremo v opisu neprofitne organizacije, ki ima danes več kot 4.500 hostelov v 60 državah sveta. Tudi starost- ne omejitve so se skozi leta nekako zabrisale in danes se v teh mladinskih prenočiščih ustavijo tako mlade družine z avtomobili, kakor tudi av- toštoparji z nahrbtniki. Za ilustracijo naj navedem še, da je pri nas v to organizacijo včlanjena Počitniška zveza Slovenije. Cene so več ali manj enot- ne, gibljejo pa se od 10 do 15 ameriških dolarjev za noči- tev po osebi, kar je vsaj pol manj od najcenejšega hotela ali zasebnega penziona kjer- koli v Evropi. Seveda ne sme- te pričakovati apartmajev z jacuzziji, sobne postrežbe in bazena, na kar pa verjetno itak niste pomislili, mar ne? Pa dovolj o samem sistemu hostelov, poglejmo raje, kaj lahko najdemo na spletni strani. Poleg osnovnih informacij so na voljo napotki, kako na- ročiti hostelling vodnike, knji- ge v katerih so zbrane vse informacije, Ici jih potrebuje- te, če želite na svojem poto- vanju hitro najti hostele. Ja, vem, kaj boste rekli, a ni vse to moč najti na Internetu? Že mogoče, a kako boste deskah na kakšni železniški postaji, z nahrbtnikom na rami in zem- ljevidom v roki? Ali, če se boste, kot je moč razbrati na spletnih straneh, odpravili na Kitajsko, kjer je od lanskega leta moč prespati tudi v ho- stelih? Od internetnih kio- skov, ki jih bomo lahko upo- rabljali na vsaki avtobusni po- staji ali pošri, nas loči še vsaj kakšna počitniška sezona. Ali dve. Če boste raj žali po Evropi, vam še posebej priporočam obisk strani, ki so namenjene EUFED, Federaciji združenj mladinskih prenočišč Evrop- ske unije. V preglednem me- niju so predstavljene vse de- javnosti, članice in vse kar kakorkoli zadeva celotno or- ganizacijo. Tudi povezave do raznih voznih redov in po- dobnih stvari. Ja, povprečno iznajdljiv deskar si lahko pri- pravi kar precej natančen iti- nerarij. Če ste se odločili, da želite videti čim več in porabiti čim manj denarja, vas bodo go- tovo zanimali razni popusti, ki jih lahko uveljavljate kot član zveze, kakor tudi na- potki, kako postanete član. Tu nastopijo določene sta- rostne omejitve, tako da večnim študentom priporo- čam, naj prej preverijo zgor- njo starostno niejo. Vseka- kor bodo informacije na teh straneh v pomoč vsem, ki se s tovrstnim turizmom še ni- so srečali, kakor tudi tistim, ki jim ta koncept ni tuj. Pa srečno pot. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org VecerzMio Žnidarič v dvorani Foruma ob Tru- barjevi pripravljajo v sobo- to, 15. aprila ob 21. uri, vse bolj uveljavljeni Večer z... Tokrat z Mio Žnidarič. Mia bo celjskemu občins- tvu predstavila svoje najbolj priljubljene pesmi, ob živi glasbeni spremljavi, seveda. Miki Ašič (sax), Steve Klink (klavir), Aleš Rendel (bobni) in Jožef Sečnik (bas) bodo poskrbeli, da bodo njene in- terpretacije - iskrene, čiste in lepe brez vsakršnega sprene- vedanja in ponovljivosti - še bolj polno zazvenele. »Moč njenega petja je v oblikovanju zvoka, v trepetu grla, čutnosti izvedbe, ki daje poudarek po- sebnemu načinu izrekanja besedila in melodičnih fraz, v katerih je skrit navdih trenut- ka, izvir improvizacije in ne- ponovljivosti,« vabijo v Ple- snem forumu Celje na sobot- ni večer. IS 12 NASI KRAJI IN UUDJE Trnuljčica ob Šmartinskem jezeru Ena od zgodb, ki nima ne glave ne repa, po dolžini pa je še najbolj podobna tisti znani o steklem polžu in jari kači, je v celjski občini tudi oživljanje turizma ob Šmartinskem je- zeru. Zadnja leta so se papirji z zasnovami tovrstne strategi- je kopičili v predalih, želje so bile eno, realnost in večno prazna občinska blagajna pa drugo. Bo tako tudi v prihod- nje, ali se bo uspavana Trnulj- čica sčasoma le prebudila. Nedavni obetavni začetki - turistične ponudbe za obisko- valce ob jezeru se je lotil zaseb- nik - so bili kratkega veka, saj svojega ni naredila občina. Go- stinska ponudba na Jezerski kraljici, ladjici, ki je obiskovalce popeljala na krožno vožnjo po jezeru, urejanje okolice ter po- nudba mehiške kulinarike v re- stavraciji pri pregradi so bili za zasebnika preobilen zalogaj. Obiskovalci pa so se na Šmar- tinsko jezero prav sjgj^i vse to spet začeli navajati. Zato ni čudno, da je na pragu pomladi naš modri leleton zvonil tudi z. vprašanji, kako bo ob jezeru letos. Bo Jezerska kraljica res samevala? Bodo vrata resta- vracije ostala zaklenjena? »Ne bodo^« odgovarja celj- ska podžupanja Janja Romih in dodaja, da se v občini zave- Jezerska kraljica bo spet plula po Šmartinskem jezeru. dajo, da prav vsega bremena ne zmore najemnik. »Del kriv- de, da je ob jezeru zdaj mrtvi- lo, otlpade tudi na občino, saj je bito v preteklosti oblmbijeno - a nikoli iz[X)lnjeiio - sofinancira- nje urejania tega območja. V Skladu za razvoj obiu in pod- jetništva zdaj pripravljajo anali- zo vložkov najemnika, v dele- žu, ki SG lahko prepiše v občin- sko lastništvo, pa mu bomo naložbo povrnili,« zagotavlja Romihova, ki se zaveda, da je s tem treba pohiteti, saj bo sicer sezona zamujena. Ladjica naj bi tako zaživela v desetih dneh, restavracija pa bo po teh napo- vedih odprta najkasneje do konca aprila. Sicer pa so se v Celju te dni temeljito lotili študije o strategi- ji razvoja turizma na Šmartin- skem jezeru, ki so jo po naroči- lu mesme občine izdelali v podjetju Fit media. Gradivo te dni obravnavajo odbori mest- nega sveta, svetniki pa se bodo o njem izrekali na majski seji. ..^....^ IVANA STAMEJČIČ ■Hi Foto: GREGOR KATIC Umetniki, ki se skrivajo v vrtcih Prvi kulturni dan slovenskih vrtcev bo v soboto, 15. aprila, v Velenju. Z likovnimi in s kiparskimi deli se bo na velenjskem gradu predstavilo 56 avtorjev - umetnikov, ki se skrivajo v vrtcih. V izbor so se uvrstili posamezniki, ki imajo v vsakdanjem utripu vrtcev zelo različne naloge, saj bodo na ogled likovna dela tako hišnika, računovodkinje in vzgojiteljice kot ravnateljice. Organizirano predstavitev amatersko umetniškega likovnega ustvarjanja in petja v vokalnih skupinah in zborih vrtcev so spodbudili v Skupnosti vrtcev Slovenije, v katero so vključeni večinoma vsi samostojni vrtci. V Velenju bodo ob 16. uri nastopili zbori vzgojiteljic iz devetih vrtcev, razstavo Ustvarjalnost odraslih v vrtcih Slovenije pa bodo na gradu odprli ob 18. uri. KL TetaEslerabi igrala nogomet Celjskemu podjetju HF Line, ki se v zadnjem času v javnosti pojavlja kot agencija Teta Este- ra, je nedavno poleg s celjskimi uspelo podpisati pogodbe tudi z mariborskimi, velenjskimi in izolskimi kinematografi. Zanje bodo tržili oglasni pro- stor. O vrednosti projekta za se- daj ne želijo govoriti, neuradno pa naj bi v začetni fazi veljal blizu 4 milijone tolarjev. HF line je od skupine MI2 odkupil avtorske pravice istoimenske uspešnice, ki jo lahko uporabljajo v propa- gandne namene. Agencija se zdaj loteva projekta Euro 2000, ko naj bi v času evropskega nogomemega prvenstva na veli- kem plamu predvajali srečanja, ki jih bo neposredno prenašala Televizija Slovenija. Prizorišče še ni znano, direktor podjetja Rok Hojnik pa preučuje možnost, da bi projekt izpeljali v kinu Dom, kjer pa bo še prej potreben več[i sanacijski poseg. PS Partljič podelil bralne značke Braslovška osnovna šola in njene tri po- družnice v Letušu, Trnovi in na Gomilskem, dajejo velik poudarek bralni kulturi svojih učencev. Letos si je od 387 učencev bralno značko zaslužil 301 učenec. Na podelitev bralnih značk so povabili pisatf Toneta Partljiča, katerega dela učenci radi ber in so jih tudi besedno in likovno poustvarili razstavili ob podelitvi značk. Tone Partljič je ti predsednik bralne značke Slovenije. Ugotovili da je največ bralcev na razre< stopnji, nekoliko manj pa predmetni. Slovesno podeli so popestrili z dramsko uprt ritvijo učenci Podružnične' novne šole Trnava, ki so stavili igrico Polna luna in sh sevalna kura, in drugi učene pestrim kulturnim prog mom. Seveda je tudi gost naj voril učence, jih pohvalil spodbudil k pridnemu branj' bodoče, zahvalil pa se je ti učiteljem, mentorici Ireni ^ mer in ravnatelju Emilu Rib' za njihov trud pri razvijal bralnih navad med učenci. T. tav6 DeseHelnica skavtstva v Sloveniji v soboto je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov na celjskem Starem gradu praznovalo 10. obletnico delovanja, ki se je pričela z orientacijskim pohodom po Celju, praznovanjem na gradu, zaključilo pa s skavtsko mašo v kapucinski cerkvi sv. Cecilije, ki so ji sledile skavtske igre. Prireditve se je udeležilo 160 skavtinj in skavtov iz štirih skavtskih rodov iz Domžal, Mislinje, Zreč in Celja. Bo.J., Foto: SHERPA Mili in legend^ Eden od umetniških ^ godkov, s katerimi bodo velenjskem Gorenju obele^ petdeseto jubilejno leto, tudi razstava del akademi ga kiparja Stojana Bat Razstavo Evropski miti io gende bodo odprti jutri, aprila ob 11. uri, v avli upi ne zgradbe Gorenja. m tednik VROČA TEMA 13 Župan in njegovi voiiuni /ilj veljajo zakoni le za ene, za druge pa ne? - »Mamo« Alojzijo Erjavc in njene slednike s Kalobja podpirajo pomembni naslovi - Župan Malovrh: naravovarstvena kmetija se je kot takšna registrirala šele novembra - Kalobčani gradnji nasprotujejo ter grozijo z referendumom Alojzija Erjavc, znana kot uama MoJ^^a in svečenica ^oilo, ima odlične zveze droina zna pritisniti na pra- jggumbe. V šentjurski občin- ^jj0,upravni stavbi so njeno jjjitevo po postavitvi ogrom- U nadomestne hiše v Planin- j pri Kalobju novembra za- ^li, vendar ne odneha. fja mestu, kjer stoji običajna nodnižinska kmečka hiša, že- na vsak način postaviti objekt [lorisom 497 kvadratnih me- fov, k čemur je treba prišteti irvo nadstropje in mansardo. Ig naši zakonodaji to ni mogo- ^, vendar se Erjavčeva ne pusti irepričati. Tako je prišlo po nje- lem posredovanju prejšnji te- len do tiskovne konference, ki oje vodil glavni tajnik Sloven- kega ekološkega gibanja, prav ~ ako so sodelovali svetovalec ihi- listra za malo gospodarstvo in urizem, direktor gospodarsko nieresnega združenja za razvoj nalega gospodarstva in sodela- fec ministrstva za evropske za- I leve, predstavnik republiškega ftavoda za zaposlovanje ter še fnekaj veljakov: I Kljub temu, da je zakon ned- romno na strani občine in upravne enote, ki gradnje ni pdobrila, so veljaki podprli pri- bdevanje Erjavčeve, ki zatrjuje, Itlapotrebuje velikanski objekt la podjetje Naravovarstvena Ikološka kmetija d.n.o, s se- Ježem v Planinci na Kalobju |predstavljajo jo kot idejnega bdjo celotnega projekta, urad- |io ima v podjetju status sveto- '3lke]. V novogradnji, ki bi ime- - a dvorano in številne garsonje- ^, naj bi poučevali ljudi o eko- o^kem kmetovanju. Pri tem bi ,j '^danji prebivalci in prijatelji ^ kmetije v Planinci zanesljivo J 'otrebovali strokovno pomoč zunaj, saj nimajo nikogar s ^ onetijsko izobrazbo. Tudi idej- jj ^ vodja Alojzija Erjavc ne, saj višja medicinska sestra. Velika nasprotnika za isto mizo. »Mama« Alojzija Erjavc, idejni vodja ogromne gradnje v Planinci pri Kalobju, ter šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh, ki se sklicuje rm zaJwnodajo. Sai družine ni vec? Prebivalci omenjene kmeti- je se predstavljajo na internet- nih straneh predvsem kot sled- niki indijskega preroka Sai Ba- be ter s svetim pismom izpod peresa »mame« Alojzije Erjavc. Zaradi zavzemanja za naravo- varstveno kmetijo je to neka- terim čudno, zato je Erjavčeva na vprašanja odgovorila, da je vse to preteklost ter da jim ni do brisanja na Internetu. Gre jim izključno za ekologijo, je poudarila. Zato se jim je naj- bolj zameril šentjurski župan ffl poslanec Jurij Malovrh, ki je, skupaj z načelnico upravne enote mag. Andrejo Stopar, po- jasnil, čemu so dovoljenje za gradnjo zavrnili. Malovrh je med drugim po- vedal, da se je »Sai družina« na Kalobju registrirala za ekološ- ko kmetovanje šele novembra lani, prav tako niso občini obraz- ložili, za kakšno vrsto takšnega kmetovanja se zavzemajo. Gle- de poučevanja o ekološkem kme- tijstvu je spomnil, da je le ne- kaj kilometrov od Kalobja us- pešna Kmetijska in gospodinj- ska šola Šentjur, v kraju imajo tudi kmetijsko pospeševalno službo, poleg vsega pa še kar ne- kaj ekoloških kmetij, ki se uk- varjajo z vinogradništvom, su- šenjem sadja, z drobnico in po- dobnim. Naravovarstvena ekološka kmetija v Planinci pri Kalobju seveda ni katerakoli. Če bi imel podobne težave kdo drug od šentjurskih kmetovalcev, ne bi prišli v odmaknjeni zaselek predstavniki tako pomembnih naslovov. Kot je povedal Karel Lipič, glavni tajnik SEG-Sloven- skega ekološkega gibanja, je na- ravovarstvena kmetija v Planin- ci ena od dvanajstih članic te- ga gibanja, ki se zavzema za bio- loško kmetovanje, kot ga poz- najo v Evropski uniji. Lipič, ki je tiskovno konferenco vodil, je prizadevanja Erjavčeve od- ločno podprl. Ogorčerm predstavnika krajevne skupnosti Kalobje: krajanov nihče nič ne vpraša, zato grozijo z referendumom. Med največjimi podporniki prizadevanj Alojzije Erjavc je že dalj časa Celjan Stane Bizjak, svetovalec ministra za malo gos- podarstvo in turizem, saj jim gre, kot je dejal v Planinci, za boga- tenje turistične ponudbe ter raz- nolikost. Pravi, da bo treba po- vedati le, ali gre za nastanitveno oziroma izletniško turistično kmetijo, sicer Slovenija omeji- tev glede števila sob nima. Dejavnosti Naravovarstvene ekološke kmetije v Planinci je prav tako naklonjen Marjan Štele, direktor Gospodarsko in- teresnega združenja za razvoj malega gospodarstva, sodela- vec ministrstva za evropske za- deve, ki je bil včasih svetova- lec ministra za malo gospodars- tvo. Kot je povedal, naj bi bila kmetija v Planinci, ki ima med drugim čistilno napravo za fe- kalne vode, v prihodnje eden od nosilcev drugačnega kme- tovanja na našem območju in to v sodelovanju z bližnjim Kozjanskim parkom. Velike načrte ima prav tako re- publiški zavod za zaposlovanje, saj je njegov sodelavec Janko Kač iz Žalca dejal, da imajo za kmetijo v Planinci samozaposli- tveni projekt, ki vključuje v dveh fazah delovna mesta za 25 ljudi. Za to naj bi bil seveda pogoj grad- nja ustreznega objekta. Opravljanje po Amerild Zbranim je kulturno dejavnost desetih prebivalcev kmetije v Planinci posebej predstavil nji- hov zunanji sodelavec Sašo Kra- snov, direktor ljubljanske ple- sne šole Eureka. Po njegovih be- sedah so pripravili svoj plesni nastop v hotelu Emona v Porto- rožu, na pobudo Slovenskega ekološkega gibanja pa sodelo- vali na kulturno umetniškem ve- čeru v Slovenski filharmoniji. Kljub veliki naklonjenosti dr- žave prebivalci kmetije v Pla- ninci z razmerami v Sloveniji niso zadovoljni. Tako so zbra- nim novinarjem prebrali dopis organizacije Svet za Zemljo (Earth Council) iz San Joseja v Kostariki, ki je sporočila da so prejeli njihovo 3. aprila letos poslano dokumentacijo. Kot so jim odgovorili, bodo z njo sez- nanih posebno komisijo Zdru- ženih narodov, ta nato Evrop- sko unijo. Ob vsem tem je žu- pan in poslanec Malovrh zbra- nim dejal, da ga je med sreča- nji s člani Sai družine, ki to po novem noče biti več, posebno motilo izsiljevanje. Izsiljevanje v slogu: če nam ne boste ugo- dili, bomo obvestili druge. Miro Žitko, ki se je predsta- vil kot direktor Naravovarstve- ne ekološke kmetije, je poseb- no nezadovoljen, ker so morali čakati na negativni odgovor glede dovoljenja več kot pol leta. Žit- ku očitno ni znano čakanje, ki velja za navadne smrtnike. Si- cer pa je nekatere novinarje med drugim zanimalo direktorjevo pojasnilo, kako je mogoče, da je tako težko priti do telefon- ske številke tega podjetja. Na vprašanje, koliko bi stala mo- rebitna naložba kmetije v veli- kanski objekt ter od kod bi čr- pah sredstva, pa so dobili le od- govor Erjavčeve, da »približno 160 tisoč nemških mark«, saj bi večino dela opravili sami. »Izpoved zlomljenega vo- huna: dne 5. maja 1999 je stopil iz gozda gospod, ko smo sadili koruzo. Priznal je, da nas že leto in pol tajno opazuje po naročilu gospoda iz občine in na občino sporo- ča naša početja. Ganjen, solz- nih oči nam je povedal, da še ni videl ljudi, ki bi tako spošt- ljivo ravnali z zemljo in žive- li v takem miru in medseboj- ni harmoniji. To je bil zlom njegove hlapčevske službe, zaželel nam je še veliko sre- če: >Saj jo boste potrebovali, predno boste zlomili občin- sko politiko, ki podpira nera- zvitost Kozjanskega,< in od- šel. Takrat tega sporočila ni- smo dojeli.« (Iz gradiva za tiskovno konferenco na Na- ravovarstveni ekološki kme- tiji v Planinci pri Kalobju) Alojziji Erjavc, ki je »zaradi inovativnosti in naprednosti ne- malokrat nekaterim kamen spotike in trn v peti« (kot piše v gradivu za tiskovno konferen- co), na Šentjurskem očitno ni lahko. Prizadevanja podjetja Naravovarstvena ekološka kmetija za veliko nadomestno gradnjo ovira po novem še ena prepreka. Svet krajevne skup- nosti Kalobje, ki se je sestal pa predvečer tiskovne konferen- ce, se je odločil, da tako velike gradnje ne misli podpreti. »Nih- če nas ni nič vprašal, tudi na tiskovno konferenco nas ni nih- če povabil,« so ogorčeni v kra- jevnem vodstvu. »Če bo potreb- no, bomo pripravili referen- dum,« so sporočih veljakom iz državnih ustanov. ■BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC ' '-^^l^^t takoimenovane Naravovarstvene ekološke kmetije na Kalobju so prišli podpret ve- ^ iz ministrstva, gospodarsko interesnega združenja za razvoj malega gospodarstva, re- publiškega zavoda za zaposlovanje. Slovenskega ekološkega gibanja... Razpadajoča hiša Sai družine pod vrhom Kalobja, po novem Naravovarstvene ekološke kme- tije d.n.o. Namesto nje naj bi postavili objekt s tlorisom 497 kvadratnih metrov, v treh etažah. iiS.. 13. april 2000 14 NASI KRAJI IN UUDJE mmmm Šentjur bo jurjeval v Šentjurju bodo začeli konec tedna z desetim, jubi- lejnim jurjevanjem, največ- jo prireditvijo v tej občini. Tako bo v soboto, 15. apri- la, Jurjev pohod šolarjev, ki ga pripravlja Osnovna šola Pra- nja Malgaja. Nato bo v sredo, 19. aprila, v avli kulturnega doma odprtje razstave šent- jurskih likovnih ustvarjalcev, ki jih vodi likovni pedagog Ivo Brodej. Društvo je začelo z delom pred dvema letoma ter se je prvič obširno pred- stavilo že lani. Do zadnje aprilske nedelje, ko bo višek jurjevanja s povor- ko in drugimi prireditvami, se bodo zvrstili reviji otroških in mladinskih ter odraslih pev- skih zborov, revija pihalnih or- kestrov in Jurjev obrmo-pod- jetniški sejem. BJ Zarjinibralčki razstavljajo v Hermanovem brlogu Mu- zeja novejše zgodovine Celje bodo v ponedeljek, 17. aprila ob 16.30 uri, odprli razstavo otroških likovnih del, ki so jih ustvarili malčki iz celjskega Vrtca Zarja. Dela Zarjinih bralčkov, kot so se malčki s knjigami v rokah poimenova- li pred likovnim ustvarja- njem, bodo v brlogu na ogled do 28. aprila. IS Ivana Stmad, slavljenka Marija Plahuta, Panika Rasijevič in Štefka Kaudik. Vedra in čila pri devetdesetiii v Žalcu je 1. aprila praz- novala 90. rojstni dan Mari- ja Plahuta. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki Krajevne organizacije Rde- čega križa Žalec in invali- dov. Marija Plahuta se je rodila v Prapretnem pri Sevnici, otroška leta je preživela v Šentlenartu nad Laškim in v Jurkloštru, kjer je tudi spoz- nala svojega bodočega moža Jurija. Poročila sta se julija leta 1931. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, od tega jih danes živi še sedem. Za- konca sta skupaj preživela 51 let. Leta 1981 sta praznovala zlato poroko. Marija ima tudi 21 vnukov, 25 pravnukov in dva prapravnuka. Velik del življenja je preživela v Žalcu, saj je bil mož rudar v rudni- ku Liboje in Zabukovica. Se- daj živi sama, ima pokojnino po možu, otroci in njihovi potomci pa jo redno obisku- jejo in ji obilno pomagajo. Zelo zadovoljna je, ker ji zdravje dobro služi, saj v vseh devetdesetih letih še ni bila v bolnišnici. Vsi, ki so Marijo ob njenem visokem jubileju obiskali, so ji želeli predvsem še tako trdne- ga zdravja in dobre volje. T TAVČAR BerimozManco v okviru Andragoškega centra Slovenije pod okriljem Kulturno umetniškega društva Polzela so se v ponedeljek prvič srečali polzelski ljubitelji branja, ki se bodo združeva- li v bralnem krožku »Berimo z Manco Košir«. Dr. Manca Košir je pred časom vodila vrsto uspešnih bralnih klubov v Cankarjevem domu, po njenem modelu pa je začela nastajati mreža študijskih krožkov za širjenje brahie kulture po vsej Sloveniji. Krožek na Polzeli, ki ga bo vodila Magdalena Novak, je edini na Celjskem. Sicer so bralni krožki namenjeni odraslim ljubiteljem branja in knjig, ki naj bi se predvidoma srečevali enkrat na 14 dni. Udeleženci bodo spoznavali nova literarna dela, delili bralske izkušnje in izmenjavali mnenja o prebranem; občasno pa bodo medse povabili znanega gosta. US modri telefon Občani plačujejo, kot odmeri občina »Zakaj nimamo enotnega republiškega zakona, ki bi za vse občane enako določal plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš- ča, ampak se odloki o tem razlikujejo od občine do ob- čine,« je zanimalo Franca iz Celja. Pristavil je še, da v nekaterih občinah, na pri- mer v Vitanju, občani tega prispevka sploh niso dolžni plačati. V Zavodu za planiranje in izgradnjo Mestne občine Ce- lje so povedali, da zakon o stavbnih zemljiščih vsebuje v nekaterih členih določila gle- de nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ve- ljavna za vso Slovenijo, spre- jet pa je bil tudi dogovor o usklajevanju meril za določa- nje območij, na katerih se pla- čuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ter meril za določanje višine tega na- domestila. Sicer pa vsaka ob- čina sprejme svoj odlok o na- domestilu in določi območja, na katerih morajo občani pla- čati nadomestilo. »Višina pla- čila je pogojena z območjem, dejavnostjo in opremljenost- jo stavbnega zemljišča, od ka- terega je treba plačevati na- domestilo,« je pojasnil Janko Trobiš. Če občine ne bi izva- jale odloka, je še zatrdil, bi s tem ogrozile svoje proračune, saj predstavlja to nadomesti- lo enega največjih izvirnih pri- hodkov lokalnih skupnosti. Zabojnik pred Intersparom Janez iz Vojnika večkrat kupuje v celjskem centru Interspar in zanimalo ga je, zakaj tako velik trgovski center ne premore zabojni-^ ka za odslužene baterijske vložke ter posebnega zaboj- nika za steklovino? »Zabojnik za baterijske vložke bomo namestili letos,« je napovedal Marko Preše- ren, vodja nakupovalnih cen- trov Interspar v Sloveniji. Ni pa obljubil zabojnika za ste- klovino, saj je mnenja, da bi zanj moralo poskrbeti mesto in ne nakupovalni center. Odvržene injekcijske igle »Kdo bi moral pobrati za- vržene injekcijske igle? Na makadamskem parkirišču ob pošti, na Aškerčevi v Ce- lju, sem naštela tri,« je dejala bralka Mirjam. Kakšne službe, ki bi bila posebej zadolžena za odstra- njevanje odvrženih igel, ni- mamo, zato bralki tudi ne moremo odgovoriti, koga naj obvesti. Injekcijske igle so najbolj nevarne predvsem Do prihodnjega četrtka vaše telefonske klice na \ drem telefonu sprejemala vinarka Janja Intihar. Na Vilko 031 569 581 jo la\ pokličete vsak dan od 10. 17. ure. otrokom, saj se lahko z nj zbodejo. Prav zaradi zaš otrok bi bilo prav, da odr« če igle vidijo, na varen na čimprej odstranijo in ne ča jo, da jih bo morda našel) drug. Injekcijskih igel ni metno odvreči v zaboji pač pa jih lahko v Celju od sejo v lekarno Apoteka \ teatru na Gledališki ulici Pokličejo lahko tudi v Pi jektno pisarno Celje zdra mesto, kjer bodo dobili kakšno podrobnejše pojasi lo. K, Cestne težave i Dobili smo več vprašai ki so se nanašala na uredit posameznih krajših cestn odsekov. Navadno te odse naši bralci imenujejo kar domačimi imeni, vsem pa skupno, da so ceste v sla stanju. Anatol Sazonov iz Kom nalne direkcije Celje vse tem bralcem odgovarja, imajo v posameznih kraje nih skupnostih katalog vsi kategoriziranih cest v poj meznih KS. Vsak postopek, kakršenkoli poseg v prosti to velja tudi za urejanje, o novo ali kak drug poseg i cestah, vodi preko krajevn skupnosti v skladu z njihovi planom. Zato so krajevi skupnosti prvo mesto za t vrstna vprašanja in težave. Dokup »poklicnih let Nado iz Petrovč je zanimal če lahko dokupi tista leta, 1 se je poklicno izobraževala. »Dokup šolanja smo pozn li že pred novima zakonom pokojninskem in invalidske zavarovanju, vendar je doki govoril izrecno o šolanju i višji in visoki šoli. Let, preživ tih v osnovni, srednji ali p klicni šoli, ni možno dokupi razen mogoče časa počitn med enim in drugim šol njem, za kar pa je predpog kmetijska dejavnost,« je po) snil Peter Šalej iz Zavoda pokojninsko in invalidsko ^ varovanje Celje. U' Zborovanje upokojencev Člani Društva upokojencev Celje bodo v ponedeljek ob 1' uri v Narodnem domu izvolili nov upravni odbor društv; hkrati pa spregovorili tudi o svojem dosedanjem delu • načrtih za naprej. Med opravljenim v preteklem letu so najbolj pon,osni/ obnovo celotne strehe stavbe na Muzejskem trgu 7, kjer ii^ društvo svoje prostore, letos pa jih čaka še prenova pročelja' stavbnega pohištva na objektu. Na občni zbor vabijo vse svo) člane, v društvo pa vse tiste, ki si želijo druženja in skupn^^ preživljanja tretjega življenjskega obdobja. KMUBI.i-MU.I.lJ ŠPORT 15 Finale je odločil skok. Na sliki Mileta Lisica v boju za žogo. Zrna ji zadržali pokal in Bečiroviča Laščani so v tretjem zaporednem pokalnem .'finalu še tretjič klonili proti istemu nasprotni- ]k\i, tokrat le za točko. Ljubljančani so niti igre v rekordno polnih Treh Lilijah držali v ^rokah, toda domači so se vedno uspeli vrniti v ^igro. Aleš Pipan: »Finale smo izgubili v sku- pku« Tako naelektrenega ozračja v Laškem ^ne pomnijo, tabora pa sta pred zaključnim ^|hirnirjem po medijih »obmetavala« z očitki in zBečirovičem v glavni vlogi. Če za Ljubljančane lahko trdimo, da so se [j|reko Loke kave sprehodili do finala, je bila ^.pot Laščanov precej drugačna, kot pa kaže jjfzultat. Krka Telekom je slabo prikrivala jjiamero o presenečenju v Treh Lilijah in po ^jlveh dobljenih koših naredila serijo 11:0. ^Nehote jim je pomagal Lisica, ki so mu v '^Padu ušle štiri žoge, sledilo pa je obdobje, 'O sta korak z gosti držala zgolj Dragšič in II Wak. V silovitem finišu domačih je sodniko- dogajanje uhajalo iz rok, kar je do konca ^zkačilo Krkinega stratega Ivana Sunaro. Le (^^i^ra reakcija njegovih varovancev je sodnika [c;0všina rešila pred čem hujšim. Seveda je *unara moral iz dvorane, Telekomovcem pa je ^. ^'^ pretirano individualni igri ostalo le upanje J ^0 nenadnem preobratu. Ko sta s petimi oseb- ^'^''i^i napakami na klop morala stebra novo- ijiieške igre Matjaž Smodiš in Ivo Nakič, ki so ju tako izdajali živci, vprašanja o tretjem .^^Porednem linalu Laščanov ni bilo več. \ BeSrovic »umirja« žogo K.^^ov prometni infarkt v širši okolici laške J. ^orane je najavljal spopad doslej največjih ji ^^sežnosti. Na Sagadinove očitke o pretepa- 3. '^in drugih grobostih pivovarjev so ti (uspe- hi lansirali navedbo o vrnitvi enega najobe- a^^J^nejših košarkarjev v Sloveniji Sanija Beči- 'bir^^ pod laško streho. Vzrok: Sani naj ne bi Zadovoljen s statusom v Ljubljani, njegovi "^IJi^ delodajalci, s katerimi ima šestletno po- Q^v^°> pa so pivovarjem dolgovali zadnji obrok j^^%dnine. Unionovci so to »formalnost« hi- ' kak^^'^^'^*^'' reprezentant je zanikal navedbe o !■ j^^''ŠneiTikoli povratku v .staro jato, bil pa je " Ta' '^^j^^dnejši košarkar finalnega obračuna. fj^^ je pričel z rockovsko državno himno \ )A^^ Kovač in z varovalnim pleksi stekom J prM gostov Zmajčki si več kot 7 točk e ob '^^^^^ v prvem delu niso mogli priigrati, a J (j^j^.^^^zmerno izenačeni statistiki je razlika 5 3 občutek varnosti. Vrstnika Jurak in Milic sta poleg košarkarskih uvodoma uprizar- jala še druge veščine, ki bolj sodijo na tekmo- vališča drugačne vrste, dokler ju nista trenerja posadila na hladno. Zmago Sagadin si je med- tem v miru lahko prebral zanj ne preveč gostoljubne panoje med publiko - kot posledi- co prej omenjenega medijskega obračunava- nja. Navkljub naletom Laščanov, kjer je znova zablestel Dragan Miletič in dokazal, da je iz pravega testa, je branilcem naslova uspel dokaj miren prehod v končnico, Bečirovič pa se je v prestolnici očitno naučil tudi umirjati igro, ko je to potrebno. Goljoviču se je znova posrečila trojka v zadnji sekundi, a ob minimalnem porazu le za boljši vtis ob zaključku in večje upanje ob skorajšnji tekmi v Ljubljani, ki bo navrgla ekipo z (naj)boljšim štartnim položa- jem v play-offu. »Domači niso imeli možnosti« »v Laško smo prišli osvojit pokal. Preseneti- la me je polna dvorana, vendar smo navajeni takšnega ambijenta, ki za nas ne predstavlja hendikepa. Bili smo boljši nasprotnik, toda večje razlike nam nikakor ni uspelo narediti. Kljub vsemu menim, da domači niso imeli realnih možnosti za zmago. Zasluženo smo spet pokalni prvaki,« je po končanih bojih pripovedoval ljubljanski strateg Zmago Saga- din, njegovi pa so ob končnem slavju zmago- valni pokal skoraj pozabili na parketu. Na drugi strani je Aleš Pipan obžaloval še tretji zaporedni poraz v finalu izločilnega tekmova- nja: »Košarka je pač šport, kjer je treba znati zmagovati in izgubljati. Poraženi smo zaradi slabega obrambnega skoka, kjer nas je Union Olimpija nadigrala. Z ostalim sem zadovoljen in dokazali smo, da dobro delamo in da imamo svojo pot k uspehu. To tekmo je treba hitro pozabiti, zdaj želimo zadržati vodilni položaj v prvenstvu,« je zaključil ob opombi, da so njego- vi vendarle imeli dve težki tekmi, psihološka zmaga nad Krko pa je tudi »jamčila« smiselnost kandidature za organizacijo tekmovanja. Zmagovalec turnija je v žep pobasal okrogel milijon tolarjev. Najboljši igralec turnirja je po mnenju žirije, ki je kdo ve zakaj niso predstavili, postal Šarunas Jasikevičius, v pe- terko turnirja pa so bili izbrani še Jure Zdovc, Slavko Kotnik (vsi U. Olimpija), Marko Smo- diš (Krka Telekom) in Miljan Goljovič (Pivo- varna Laško). Saša Dončič (Loka kava) si je z 39 točkami pripel trofejo najboljšega strelca. jHHMMHH PRIMOŽ ŠKERL ^^^^^^^^^^■H Foto: SHERPA Kemopiost je prvoiigaš Šentjurska košarka višje ni bila še nikoli - Tudi med elito z najmlajšim trenerjem Ugibanja o postavi četrtega prvoligaša s Celjskega Celo največjim optimistom so se pred sezono zdele sme- šne napovedi, da bi se Šent- jurčani sploh kdaj zavihteli v elitno dvanajsterico, cilji pa so bili v najbolj izenačeni ligi doslej usmerjeni med če- trtim in šestim mestom. Po- dobno kot ob koncu rednega dela prvenstva v l.B ligi je bila tudi tokrat »na jedilni- ku« ekipa Nove Gorice, ki bi jo Kemoplastovci lahko vze- li za talisman. m Da je šlo hudo zares, govori že prisotnost primorskega stra- tega Predraga Miloviča, ki hkra- ti vodi tudi moštvo Kraškega zidarja, ta pa se krčevito bori za obstanek v druščini naj- boljših. Tistega dne so Sežan- ci imeli enega pomembnejših obračunov v Škofji Loki, toda Milovič je očitno presodil, da se z Novogoričani da postoriti več. V sebi lastni maniri in z nasmeškom na obrazu je pred srečanjem podžigal domači ta- bor s teorijo o sicer dobrem delu v klubu, ki pa nagrajeno nikoli ne bo, V vsaki šali je nekaj resnice, vendar pa se je trener z zavidanja vrednim sez- namom klubov, ki jih je doslej vodil, kasneje moral zadovo- ljiti z dodatnimi kvalifikacija- mi, še prej pa bo moral poča- kati na nasprotnika. Pucko pod stropom Šentjurčani so biU vidno ner- vozni in neučakani, toaletni prostori v garderobah pa pre- komerno zasedeni. Trener Igor Pucko je svojim dopovedoval, naj se vendarle umirijo in po- skušajo zaigrati, kot sicer zna- jo. Kemoplast je skoraj vse napadalne akcije zaključeval okoli desete sekunde, k sreči pa so gostje počeli isto. Tudi generalni sekretar KZS Iztok Rems in vodja tekmovanj Bra- ne Ivanuš, ki sta si prišla ogle- dat odločilni spopad, sta se lahko prepričala o trdni na- meri domačih, ki so sicer po zaslugi iztiajdljivih Zorka in Tomažina takoj visoko poved- li, tokrat za spremembo pa vodstva niso rapidno zapravi- li. Rovšnik je poskrbel, da je eden najvidnejših slovenskih košarkarjev Franci Rupnik iz igre prvič zadel šele v 32. minuti. Šentjurski polnilec ko- šev Damijan Novakovič je do izraza prišel v končnici tek- me, zlasti 6 minut pred kon- cem, ko je skoraj vsa Kemo- plastova udarna peterka imela po 4 osebne napake. »Koman- dant« Kemoplasta Peter Lapor- nik je navidezno mirno sprem- ljal dogajanja, vmes pa trikrat zavrnil po njegovem preura- njene čestitke iz novogoriške- ga tabora, katerih košarkarji so »stran zmetali« kar 17 pro- stih inetov. Končalo se je z zabijanjem kapetana Boštjana Kočarja, metanjem majic na prepolne tribune in »goseni- co«, skoraj uničenim ozvoče- njem, trener Pucko pa je na rokah svojih varovancev pole- tel tako visoko, kot mu niti v najboljših igralnih časih goto- vo ni uspelo. Zvezdniki V Šentjurju? »Najprej se bomo izdatno poveselili, potem pa bomo pri- čeli razmišljati o novi sezoni,« je bilo najpogosteje slišati, ko se je burka nekaj polegla. Prva neznanka se poraja pri trener- ju. Kar preveč klubov ob pre- hodu v višji rang zamenja stra- tega, svoja razmišljanje ima tudi Igor Pucko: »Prvoligaško tekmovanje je izziv, ki bi ga verjetno sprejel vsakdo,« od- vrača dvome. 31-letni Celjan bo "postal najmlajši trener v Ligi Kolinska, kar je bil tudi že v l.B SKL. Kemoplast bo počasi krenil v lov za okrepitvami. Omenja se več kot 10 potencialnih imen, med njimi veterani Matjaž To- vornik, Veljko Petranovič, pa Lapornikov ljubljenec Husein Kahvedžič, ki je kot tujec, ko je bilo to še dovoljeno, že nastopal za Šentjurčane. V igri sta še Samir Lerič in Jadranko Čovič, celo Slavko Kotnik naj bi bil v futurističih kombina- cijah. Jasno pa je, da Kemo- plast potrebuje centra in orga- nizatorja. Prvega bo bržčas naj- težje poiskati - doma jih je zelo malo, tujci so [pre)dragi. Po poškodbi dotedanjega ka- petana Andreja Gajška sta se v vlogi centrov delno pojavljala Zorko in Tomažin (oba 202 cm), medtem ko je mladi Škor- nik (208) še v ZDA in naj bi tam tudi ostal. Na položaju »playa« bi utegnil zaigrati po- vratnik Laščan Čop... Ekipa utegne za prihodnjo sezono KK Kemoplast Šentjur, ki je lani praznoval 30-letnico, je v tem rangu prebil pol desetletja. Štirikrat je igral v razigravanju za napredova- nje, razen te sezone pa je bil vselej občutno »prekratek«. biti spremenjena do neprepoz- navnosti. Pogodbe so potekle prav vsem igralcem, Jovano- vič. Kočar, Ribezi in brata Ma- ček imajo zagotovljena mesta. Največja težava pa bo zbrati potrebne denarce za nastop na višjem nivoju. Sedanjih prib- ližno 150 nemških tisočakov bo treba vsaj potrojiti, saj se s poceni moštvom v l.A ligi ne gre šaliti. Bo mesto Šentjur lahko preživelo člana elitnega ducata? Predsednik kluba in direktor Kemoplasta Peter La- pornik ni pretirano zaskrb- ljen. PRIMOŽ ŠKERL nakratko Celje: Na finalni turnir ŠKL v Tivoliju (19. in 20. april) se je iz Celjskega uvrstilo 5 šol. Med osnovošolci se bo velenjska OŠ Livada (zmagovalec v sezoni 97/98) v finalu pomerila z OŠ Žid, za 3. mesto pa se bosta spoprijela konjiška OŠ Pod go- ro in OŠ M. Jarc Črnomelj. Pri dijakih je veliko finale rezervi- rano za branilce naslova iz Gim- nazije Bežigrad in 1.Gimnazijo v Celju, mali finale pa za ŠC Celje in SKSM Maribor. Dijaki- nje 1.Gimnazije v Celju bodo 3. mesto lovile na tekmi z GESŠ Trbovlje. Izidi polfinal, OŠ: Pod goro-Livada 46:60, 59:66. Di- jaki: ŠC' Celje-I.Gimn. Celje 57:46, 55:80. Dijakinje: Gimn. Bežigrad-l.Gimn. v Celju 33:23, 62:36. Celje: Na mednarodnem ve- likonočnem plavalnem mitin- gu za mlajše kategorije je na- stopilo 379 tekmovalcev iz 17 slovenskih in hrvaških klubov. Miha Jošt (Neptun) je v skup- ni razvrstitvi s 1500 točkami pristal na 2. mestu. Stockholm: Na odprtem pla- valnem prvenstvu Švedske sta; celjska plavalca invalida Da-j niel Pavlinec in Marko Kužner ^ izboljšala tri državne rekorde. Pavlinec je na 400 prosto sla- vil s časom 5:39,49, kar je v tej kategoriji tretji izid vseh časov. Zmagal je tudi na 100 prosto, medtem ko je bil na 100 hrbtno in 50 delfin tretji. Kužner je na 100 hrbtno pri- plaval bron, na isti razdalji v prostem slogu pa je bil četrti. Ljubljana: Izidi 7. kroga strel- ske lige za mlajše tekmovalce. zračna pištola, ekipno: 2. Re- čica 1004 krogov. Posamezno: 2. Taškar 357. Zr. puška, ml. mladinke: 2. Belaj 369. Mla- dinke: 1. Matek 582 (vse Reči- ca). Milano, Furstenfeld, Ljub- ljana: Žalskim karateistom je v zadnjem tednu uspelo več mednarodno odmevnih dosež- kov. Na OP Milana je Robi Lukač (kadeti do 65 kg) klonil šele v finalu, Luka Maric (do 60 kg) in Blaž Skok (mlad. do 75 kg) pa sta osvojila 5. me- sto. Na avstrijskem turnirju članskih vrst Slovaške, Estoni- je, Slovenije in Avstrije sta Teja Šavor (do 53 kg) in Gre- gor Jančič (do 80 kg) po pora- zu s slovaškima predstavniko- ma priborila 3. mesto. Enako uvrstitev je na pokalni tekmi dečkov v Ljubljani dosegel An- drej Majer. Celje: Finalni kegljaški tur- nir DP kadetskih dvojic je mi- nil v znaku domačega Miro- teksa. Tesno je slavil par Vuče- novič-Gluvič (1665 kegljev) pred Brestovo dvojico Poto- kar-Hor (1664). Naveza R. Sa- cič-Fidel je bila tretja, N.Sa- cič-Koljič četrta in Štancar- Petak deseta. Slovenska Bistrica: Na po- samičnem judoističnem DP bo j konec tedna nastopilo 12 čla-: nov JK Ivo Reya. Trener Štefan Cuk napoveduje 6 odličij, od tega vsaj eno zlato medaljo. Kadete čaka kvalifikacijska' preizkušnja v avstrijskem Ro- hrbachu. Lakner in Ferjan sta si nastop na KEP že zagotovila, Pečovnik pa še lovi normo. m I ŠPORT Nova Pelikanova senzacija? Jutri se začenja finale konč- nice državnega prvenstva v 1. SMNL, kamor se je nekoli- ko presenetljivo, a povsem zasluženo uvrstil tudi EM Celje Pelikan, Novinci v do- mačem elitnem tekmovanju so z uvrstitvijo v prvenstve- no in pokalno finale presegli cilje, zadane pred sezono, toda v zaključku sezone so odločeni pokazati zobe tudi Lesni industriji Litija. Gre za obračun trenutno naj- boljših slovenskih moštev, ki sta finalista v obeh tekmova- njih, v ospredju pa je trenutno DP. »Vsaj eno tekmo si želimo zmagati,« pravi predsednik klu- ba Bojan Vodopivc in upa: »Čeprav so nasprotniki bolj izkušeni, bomo storili vse, da izsilimo 3. tekmo, ki bi bila v Šolskem centru. Smo neobre- menjeni, saj smo storili več, kot smo sprva načrtovali. Fantje so si že zagotovili nagrado za uvrstitev v finale - tridnevni dopust ob morju, prepričan pa sem, da jih zanimajo tudi lovorike. Možnosti so 50:50.« Nasprotnika sta se letos sre- čala dvakrat: v Celju so slavili Litijani s 4:1, »Pelikani« pa so na gostovanju remizirali 3:3. Gre za izenačeni moštvi, če- prav so izkušeni »lesarji« v rahli prednosti. Tudi podatek o bistveno višjem finančnem vložku celjskih nasprotnikov ni nezanemarljiv. Toda čeprav je fraza že oguljena, v športu ne zmagujejo vselej bogatejši. Lesna industirja Litija je v polfinalu izločila Sevnico, ki je po rednem delu prvenstva zbrala največ točk, zato je ja- sno, da je njena forma v vzpo- nu, oziroma kar -iia vrhuncu. EM Celje Pelikan pa trenutno ni najbolj prepričljiv. V prija- teljski tekmi prejšnji teden ga je ugnalo Mizarstvo Širovnik, sicer drugoligaš s 6:3, vendar spodrsljaj zanesljivo ne bo pu- stil posledic, utegne se zaple- sti drugje. »Odsotnost našega vratarja Milka Verbotna zara- di rumenih kartonov mi pov- zroča glavobole,« tarna celjski trener Miro Brglez. »To je tra- gedija! Kljub vsemu obljub- ljam srčen boj, zato upam tudi na uspeh ter vodstvo v zmagah z 1:0,« meni strateg, ki bo podobno kot njegovi varovan- ci na težkih "preizkušnjah. ' Pred tekmo se bodo v Celju sešli predstavniki prvoligaških ekip na sestanku, katerega osrednja tema bo »sodelova- nje s televizijsko hišo TV3«, ki proti plačilu v bodoče zago- tavlja posnetke tekem. Prvi finalni obračun v dvorani Šol- skega centra se bo začel ob 20. uri, sodila bosta Koprčan Dur- mič in Pirančan Lukič, delegat bo Velenjčan Golob. Cena vstop- nice za finale bo nespremenje- na - simboličnih 300 tolarjev. TOMAŽ LUKAČ Esotechu ni uspel j Derbi 20. kroga v II. SNL je navdušil skoraj 700 gledal- cev, ni pa povsem zadovoljil domačinov. Esotech Šmart- no bi se namreč z zmago proti sežanskemu Taboru vo- dilnemu dvojcu nevarno prib- ližal, z remijem 1:1 pa je zdrsnil na 4. mesto. »Vijoličasti« so spet potrdili, da so trenutno najmanj tretje najboljše moštvo lige, čeprav glede na trenutno formo mnogi upravičeno menijo, da so na trenutke celo prepričljivejši kot Koprčani in Sežanci. Varovan- ci Draga Kostanjša so na sreča- nju, ki je po kakovosti in ritmu spominjalo celo na prvoligaški obračun, povedli prek Dragi- ca, v drugem polčasu pa so se preveč osredotočili na obram- bne naloge in klonili v 75. minuti, ko je zadel Priložnost za nov po(iyj splavala po Paki, na 3. mesj je prebil Elan in Šmarčaj do konca sezone bržčas p staja boj za položaj po^ hom. Kaj podobnega bi sodej pomladanski »eksploziji« ko pripisali tudi Šentjur]] kaj, ko je bila jesenska zas^ preskromna in je zbrala 1( točk, dosežek pa so varov, Gorana Savica izenačili } petih krogih. Šentjur je na pešnejši drugoligaš letos, s nanizal 4 zmage in oddj točki proti Jadranu Šepiču.] pored bo odslej bistveno t toda ob nadaljevanju (na nutke) vrhunskih predstav senečenja v režiji Šentjurčc niso izključena. Varščina za finale Vodstvo celjskih košarka- ric, ki zdaj nastopajo s skraj- šanim imenom ŽKK Celje, je v torek napovedalo tožbo zo- per KZS, ki po njihovem mne- nju zaradi lastne administra- tivne napake pri registraciji Andreje Veble zdaj želi na zahtevo ŽKD Maribor sus- pendirati celjski klub. Spornih je 2400 mark, koli- kor naj bi ŽKK Celje Maribor- čankam, od koder je Vebleto- va prestopila pred dvema se- zonama, še dolgoval. Sprva naj bi obetavna branilka zara- di nesoglasij v štajerski pre- stolnici in ker jo je tedanji trener Sergej Ravnikar močno želel videti v svojih vrstah. prestopila za vsega dva nemš- ka tisočaka. Zanjo pa so de- jansko odšteli 10 tisoč mark. Zaradi zamud v dinamiki na- kazil so Mariborčanke inkasi- rale še 412 mark zamudnih obresti, sporna razlika pa je zmnožek točk in tečajne razli- ke. KZS je suspenz, ki izvira iz istega primera, novembra 1998 že umaknila. »Zahtevanega zne- ska ne bomo poravnali, ŽKD Maribor pa bi se lahko naslo- nil na civilno pravo. KZS smo plačah le dobrih 2200 mark varščine, da bomo lahko ne- moteno igrali finale DP, ka- sneje pa bomo spor reševali na sodišču,« pravi tehnični direk- tor v ponovnem odstopu Franci Ramšak, medtem ko si je predsednica kluba Danica Kavka o svojem odstopu s funkcije premislila in napove- duje osvojitev prvenstva (prva tekma včeraj po zaklj. redak.). PRIMOŽ ŠKERL Rozmanov rekord zdržal Ob občinskem prazni- ku je Športna zveza Celje tudi letos pripravila tek ob Savinji, na katerem vsa- ko leto nastopi večje števi- lo rekreativcev ih aktiv- nih tekmovalcev in prija- teljev teka. Lastnik rekorda 6500 me- trov dolge steze je ostal Sta- ne Rozman, saj je najhitrej- ši med 60 tekači, Romeo Živko (oba Kladivar), pre- počasi začel, tako da mu je ob koncu zmanjkalo 6 se- kund. Rezultati, moški do 34 let: 1. Prašnikar 20:57, 2. Alpner21;27,3. Ferič 22:14. Od 35 do 49 let: 1. Živko 20:19, 2. Mori 21:05, 3. Lah 21:46. Veterani: I.Kle- men 24:00, 2. Pirk 29:19, 3. Voh 29:38. Ženske, do 39 let: 1. Živko 23:50, 2. Jovan 28:40, 3. Čuk 30:56. Nad 40 let: 1. Šiftar 28:19, 2. Pugelj 29:55, 3. Brolota 31:53. JOŽE KUZMA Primat domačih Četrto Odprto mednarodno prvenstvo AHAC Šentjur je v telovadnico OŠ Hrušovec privabilo 210 taekwon-do bor- cev iz 18 klubov BIH, Hrvaš- ke, Madžarske in Slovenije. Največ uspeha so imeli do- mačini, ki §0 slavili v ekipni razvrstitvi, drugi je bil bo- sanski TKD Bužim, tretji pa braslovški Sun. Klubi iz Celjskega (Slavko Šlander, Hyong, Sun, Unior in Ahac) so osvojili več kot polo- vico vseh medalj. Prvenstvo je veljalo kot izbirno tekmova- nje pred EP (12.-14. maj) na Škotskem, za kar je tehnični direktor Tomaž Barada že do- ločil selekcijo, v kateri so med drugimi Simon Jan (Sun), Uroš Urleb (Ahac) in mladinci Se- bastjan Domadenik (S. Šlan- der), Mitja Potočnik (Sun) in Andraž Krušič (Hyong). Zmagovalci, forme člani, rumeni pas: Peric (Velenje). Zeleni: P. Drobne. Modri: R. Drobne (oba Ahac). Rdeči: Vetrih (Velenje). 1. dan: Men- cinger (Radovljica). 2. dan: Jan (Sun). 3. dan: Drapič (Ahac). Članice, rumeni pas: Huskič (Kobra). Zeleni: Ljuti- č (Škorpijon). 1. dan: Rabo- tek (Hwarand). Mladinci, ru- •meni pas: Pajič (Ključ BIH). Zeleni: Mohar (Ahac). Mo- dri: Preložnjak (Unior). Rde- či: Durdžič (Stjena BIH). 1. dan: Kašibovič (Kobra). Mla- dinke, rumeni pas: Turk (Ahac). Zeleni: Selimovič (Ko- bra). Modri: Arežina (Škorpi- jon). Rdeči: Jahimovič (Bu- žim BIH). Člani, borbe, do 63 kg: Borovnik (Sun). Do 71 kg: Borko (Hvvarang). Do 80 kg: Jan (Sun). Nad 80 kg: Urleb (Ahac). Članice do 52 kg: Rabotek (Hvvarang). Do 58 kg: Drofenik (Hyong). Do 63 kg: Raikai (Veszprem Madž.). Mladinci do 52 kg: Duspara (Poreč). Do 58 kg: Ljutič (Škorpijon). Do 63 ^g: Kašibovič (Kobra). Do 70 kg: Ornik (Hwarang). Nad 70 kg: Krušič (Hyong). Mladinke do 42 kg: Ljubijankič (Bužim). Do 58 kg: Selimovič (Kobra): Do 53 kg: Komšič (Poreč). Do 60 kg: Derbuc (S. Šlander). Nad 60 kg: Rainer (Hvvarang). PŠ športni koledar PETEK, 14.4. Mali nogomet 1. SLMN, finale končnice DP, 1. tekma - Celje: EM Celje Pelikan-LI Litija (20). SOBOTA J 5.4. Nogomet 3.SNL sever, 18. krog - Zre- če: Zreče-TIM Laško, Roga- tec: Mons Claudius-Gerečja vas. Sladki Vrh: Paloma-Usnjar, Ravne na Koroškem: Fuži- nar-Dravinja (vse ob 16). Košarka Liga Kolinska, 31. krog, od 1. do 6. mesta - Polzela: Sa- vinjski Hopsi-Union Olimpija (19,30), Laško: Pivovarna Laš- ko-Krka Telekom (19). NEDELJIAJ6.4'. Nogomet Liga Si.Mobil, 27. krog - Celje: CMC Publikum-Dom- žale, Velenje: Rudar (V)-Po- trošnik (obe ob 16). 2.SNL, 21. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno- Črenšovci, Kranj: Živila Tri- glav-Šentjur (obe ob 16). Košarka Liga Kolinska, 31. krog, od 7. do 12. mesta - Maribor: ZM Maribor-Rogla Atras (19). Dodatne kvalifikacije za l.B SKL, 3. tekma (?) - Radov- ljica: Simp Radovljica-Celje. Karate Žalec: Člansko DP (10). SREDA, 19.4. Košarka Liga Kolinska, 32. krog, od 1. do 6. mesta - Ljubljana: Union Olimpija-Pivovarna Laš- ko (20,30), Kranj: Triglav- Savinjski Hopsi (19,30). Od 7. do 12. mesta - Zreče: Rogla Atras-Kraški Zidar (19). Šentjurčani na Lhotse Mednarodna alpinistična od- prava, katere največji del pred- stavljajo člani Plezalnega klu- ba Rifnik iz Šentjurja, se je podala v Himalajo, kjer bo konec prihodnjega meseca sku- šala osvojiti četrti najvišji vrh na svetu - Lhotse. Zahodna stena sicer med alpinisti ni med najbolj cenjenimi, a zlah- ka zagotovo ne bo šlo. »Težava je v tem, da zaradi finančne stiske ne bomo imeli pomoči kisika, saj bi se stroš- ki povečali za več kot 10.000 ameriških dolarjev,« je poja- snil tehnični vodja odprave Aco Pepevnik, alpinist, ki je kot prvi in edini doslej na Mount Everest prinesel slo- vensko zastavo. Ob njem se bodo na 8516 metrov visok vrh podali še člani Rifnika Franc Gajšek, Dušan Debelak, Viktor Mlinar, Tomaž Žerov- nik, Boštjan Jezovšek, Rudi Podgoršek, Bistričan Milan Ro- mih, Riječan Matko Škalame- ra, organizator Darko Berljak in Magdalene Rudi ter Andrej Kmet; »Kdo izmed nas bo »na- padel« vrh bo znano tik pred zaključnim vzponom, kajti vse bo odvisno od zdravja, počut- ja in pripravljenosti. Na 5000 in več metrih nadmorske viši- ne so posamezniki različno od- porni na vremenske in druge vplive. Obljubili smo si medse- bojno pomoč, zato verjamem v uspeh odprave,« je optimist Pe- pevnik, ki predvideva, da se bo »finiš« začel med 15. in 25. majem, mesec pred vrnitvijo v domovino. Priprave in aklima- tizacija pa so se začele že ob prihodu v Katmandu. TL. panorama NOGOMET Liga Si.Mobil 24. krog: SCT Olimpija-CMC Publikum 2:2 (1:1) Bogatinov 43, Goršek 80. Domžale-Ru- dar (V) 0:0. 25. krog: CMC Publikum-Mura 2:1 (1:1) Bo- gatinov 7, Gobec 46. Rudar (V)-Dravograd 1:1 (0:0) Šum- nik 78. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 59, HIT Gori- ca 47, Rudar (V) 45, Korotan 40, Primorje 38, SCT OHmpi- ja 36, Publikum 35, Dravo- grad 30, Domžale 29, Mura 28, Potrošnik 15, Feroterm Pohorje 11. 2.SNL 20. krog: Esotech Šmartno- Tabor 1:1 (1:0) Dragic 28. Črenšovci-Šentjur 1:2 (0:2) Blatnik 36, Pipenbaher 46. Vrstni red: Koper 48, Tabor 47, Elan 41, Esotech Šmartno 40, Železničar Ligro 36, Alu- minij 33, Zagorje 28, Živila Triglav, Jadran Šepič in Šent- jur 26, Ivančna Gorica 24, Nafta 20, Rogoza 19, Drava 18, Črenšovci 10, Avtoplus Kor- te 7. 3.SNL sever 17. krog: Dravinja-Hajdina 1:1, Usnjar-Fužinar 1:1, Kovi- nar mascom-Mons Claudius 1:3, TIM Laško-Krško 3:0, Bi- strica-Zreče 0:0. Vrstni red: Paloma 39, Dravinja 38, Zre- če 32, Fužinar 28, TIM Laško in Gerečja vas 17, Hajdina 23, Usnjar 20, Krško, Starše in Kovinar Mascom 18, Mons Claudius 16, Bistrica 13, Po- brežje 11. KOŠARKA Pokal RS Polfinale: Pivovarna Laško- Krka 89:69 (54:36) Jurak in Goljovič 18, Nachbar 11, Drag- šič in Kune 10, Lisica in hafnar 9, Miletič 4. Finale: Pivovar- na Laško-Union Olimpija 70:71 (29:35) Goljovič 20, Lisica 13, hafnar 11, Nachbar 9, Mi- letič 7, Dragšič in Jurak 4, Kune 2. Končni vrstni red: Union Olimpija, Pivovarna Laš- ko, Krka Telekom, Loka kava. Liga Kolinska 28. krog, od 1. do 6. mesta: Pivovarna Laško-Savinjski Hop- si 83:60 (40:18) Kune 15, Go- ljovič 13, Lisica 12, Nachbar 9, Dragšič in Tilinger 8, nar 7, Jurak 5, Bajrame Kazaferovič in Žarkovič; PIL, Kahrimanovič 15, Jos Vič 9, Kadič 8, Cizej in U 6, Jovanovič in Ovčina 5, bale 4, Gorjup 2 za SH. Vi red: Pivovarna Laško 56, Ui Olimpija 55, Krka Tele! 50,.Slovan 43, Triglav 42, vinjski Hopsi 41. Od 7. dc mesta: Helios-Rogla A 77:98 (42:47) Jokič 21, B in Mihajlovskil9, Starova 13, Milutinovič in Herma Zinrajh 4, Dundov 2, Šp in Pučnik 1. Vrstni red: Za je 46, Rogla Atras 39, Ki zidar. Loka kava in Helio! ZM Maribor 36. Kvalifikacije za Lig Kolinska 6. krog: Kemoplast-Novž rica 96:74 (38:28) Zorko Novakovič 22, Kočar 15, mažin 10, Rovšnik in P. M 5, Jovanovič in Ribezi 4 Maček 2. Končni vrstni Kemoplast 48, Nova Gorii Radenska Creativ 46, Flo^ Bežigrad 45. Dodatne kvalifikaci za l.B SKL 1. tekma: Simp Radov Celje 63:49 (34:23). ROKOMET 1.A DRL 23. krog, od 1. do 6. m Celje Pivovarna Laško-T( 40:26 (19:13) Pungartni Stefanovič 6, Romšič 5, fro, Kokšarov, Pajovič in bec 4, Šafarič in Kozoma Praznik 1. Gorenje-Pre 29:23 (16:12) Gajšek 6, F 5, M. Oštir 4, Rutenko in skan 3, B. Oštir, Rozman vič in Gavriloski 2. Vrstni Celje Pivovarna Laško 44, le 67 41, Trebnje 34, Pn 33, Gorenje 25, Termo 15 Z do 12. mesta: Andor Ja< Radeče 27:25 (13:11) Pri 8, Svet 7, German 5, Ho( 2, Trbojevič in Rantah 1- ni red: Slovan 19, Dobov Inles Riko 17, Radeče 13 dor Jadran 10, Izola HM 3 1.A DRL (Ž) 6. krog, od 5. do 10. m Branik-Vegrad 25:32 (iC Vrstni red: Vegrad in Jel" 27, Gramiz 23, Baje Da< Izola 15, Burja 7, Branik 22 Mednarodni teden prometne varnosti v času, ko je osnutek Na- cionalnega programa promet- ne varnosti zastal v parla- mentarni proceduri, spričo političnih zdrah kaj drugega skoraj ni pričakovati, se Slo- venci še naprej srečujemo na zadnji poti - najprej na cesti, nato na pokopališču. Čeprav primerjave z dvajset- letno statistiko vendarle niso tako črnoglede, pa so povsem nesprejemljivi dnevni in letni rezultati prometne varnosti. Za- to so akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinskih svetov, prometne po- licije in ne nazadnje združenj šoferjev in avtomehanikov Slo- venije toliko nujnejše. V času od 1. do 7. maja bo po vsej Sloveniji pod geslom Vozimo pametno potekala akcija za, umirjanje prometa, namenje- na predvsem zagotavljanju pro- metne varnosti šibkejšim ude-' ležencem v prometu, torej otro- kom, pešcem in kolesarjem ter starejšim osebam. Osrednji po- budnik in koordinator akcije bo SPV Slovenije, pridružili pa se ji bodo še številni drugi. Storimo to mi vsi, združeni, saj bomo veliko uspešnejši kot nekoč mrtva črka na papirju Nacionalnega programa pro- metne varnosti, ki ga ni uspela (želela?) sprejeti dosedanja vla- da, niti ni verjetno, da ga bo kmalu katerakoli druga slo- venska vlada. Namreč, za pro- gramom so tudi obveznosti, nekatere finančne narave, in vse kaže, da se prav teh boji država. Tudi v javnem življe- nju so veliko odmevnejše reak-; cije na preganjanje kormora-i nov, borbo proti medvedom in lov na tatove audijev A6 kot reakcije na grozeče vsakdanje slike z naših cest. JOŽEMIKLAVC, Smrtno nesreča pri delu Tragična delovna nesreča se je pripetila 4. aprila okrog 14. ure na delovišču odseka avtoceste Jasovnik - Vzhod. Delavec Ingrada Emilijan L. (53) iz Celja je opravljal višinska dela pri obnovi meteornih kanalov, pri tem pa stal na visečem odru, sestavljenem iz odrskih cevi. Ko so sodelavci nameravali ročno premakniti to konstrukcijo, je Emilijan L. izgubil ravnotežje in skozi odprtino v betonskerh platoju padel 17 metrov globoko. Zelo hudo poškodovanega delavca so z reševalnim vozilom pripeljali v celjsko bolnišni- co, tam pa je ponoči poškodbam podlegel. M.A. minikrimici VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IVAN BIZJAK V CELJU Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak bo v sredo, 19. aprila, obiskal Celje. Obisk je med drugim namenjen tudi vsem, ki se želite pogovoriti o problemili, ki sodijo v pristojnost varulia človekovili pravic. To so primeri kršenja človekovili pravic in nepravilnosti državnih organov v odnosu do posameznika. Pogovori bodo potekali v sredo, 19. aprila, v prostorih Mestne občine Celje. Kdor želi priti na pogovor, naj se za čas pogovora predhodno dogovori po brezplačnem telefonu na številki 080 15 30, najka- sneje do torka, 18. aprila 2000, do 12. ure. Do kod bo priplul? Prejšnji teden so bili celjski policisti obveščeni, da je nek- do v času od lanskega oktobra do 1. aprila kradel na dvorišču stanovanjske hiše v Kompo- lah. Odpeljal je starejši pla- stični čoln brez motorja in prikolico za prevoz čolna. Čoln, vreden okli 400 tisoč tolarjev, so 6. aprila našli v Štorah. Kamenjali vozila Nevarne igrice so se šli otro- ci, ki so 4. aprila okrog pold- neva stali ob Cesti v Laško in v mimovozeča vozila metali ka- menje, med drugim tudi v Iz- letnikov avtobus, iia katerem, so na tak način razbili vetro-; bransko steklo. Škoda, ki so jo povzročili nepridipravi, zna-1 ša okoli 150 tisoč tolarjev. Sekali na tujem v času od začetka leta do 4. aprila je nekdo posekal in od- peljal 10 bukovih dreves, ki so stala v gozdu Franca L. na Donački gori, vredna pa so okoli 300 tisoč tolarjev. V gozdu v Loki pri Žusmu pa je neznani storilec v času od 19. marca do 4. aprila podrl in odpeljal 3 hrastova drevesa. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije je oškodo- van za 60 tisoč tolarjev. v past David O. (25) iz Ločice ob Savinji je imel načrt, ki se mu je 4. aprila popoldne izjalovil. Po tem, ko si je v trgovini Inpos v Celju že nabral več kosov ročnega orodja in dva mešalna ventila ter se izognil blagajni, je na dvorišču trgovine padel v past. Tam sta ga prijela krimi- nalista celjske Policijske upra- ve in mu zasegla predmete, ki jih je ukradel. Vredni so okoli 78 tisoč tolarjev. Recepti in brizgalke Na začetku prejšnjega tedna je neznani storilec nepovab- ljen vstopil v stanovanjsko hi- šo Ivana K. iz Velenja. V pred- sobi je ukradel zdravniško tor- bo, ki jo je potem v bližnjem gozdu odpri, iz nje pobral zdrav- niške recepte, več zdravniških potrdil, okoli 20 brizgalk, fo- nendoskop in štampiljko ve- lenjskega zdravstvenega doma, na koncu pa torbo odvrgel. Za delo in jelo v noči na 5. april je neznani storilec vlomil v mehanično delavnico Kmetijsko gozdar- ske zadruge na ulici Ob poto- ku v Slovenskih Konjicah. Ukra- del je Iskrin skobelnik in do- mačo suho salamo. Oboje je vredno okoli 20 tisočakov. Ukradeni twingo v noči na 5. april je bil ukraden osebni avtomobil Re- nault Twingo pack, parkiran na ulici Florjana Pohlina v Žal- cu. Ukradeno vozilo, last Ama- lije Š., je zlatorumene barve, z registrsko številko CE 41-44C. Torbico je skril v sredo, 5. aprila popoldne, je neznani storilec neopazno vstopil v stanovanje Elizabete R. v stanovanjskem bloku na Pucovi ulici v Celju. V predso- bi je ukradel žensko torbico, .j na hodniku pa iz nje pobralj čekovno kartico Banke Celje, \ plačilno kartico Aktiva, 4 če- j ke in osebno izkaznico oško- ^ dovanke. Ker torbice ni potre- boval, jo je na stopnišču odlo- žil na skrito mesto. Le kaj bo s tablo? Neznani storilec je 5. aprila popoldne ukradel belo kovin-_^ sko reklamno tablo RTV sevi- sa Fric, pritrjeno na drogu javne razsvetljave na Ljubljan- ski cesti v Celju. Lastnik je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Z lahkoto milijonar v sredo, 5. aprila, nekaj mi- nut po 20. uri, je nekdo zlahka prišel do lepe vsote denarja. V gostinskem podjetju Guter v Rogaški Slatini, kjer je najprej preveril situacijo, potem pa neopazno vstopil v odklenje- no pisarno, je s pisalne mize pobral vrečko, v kateri je bilo 1 milijon 400 tisoč tolarjev. Okradel vrtnarje v noči na 6. april je neznani storilec kradel v ograjenem delu Vrtnarstva Celje v Medlo- gu v Celju, od koder je odnesel. 80 različnih okrasnih rastlin, s tem pa Vrtnarstvo oškodoval za več kot 300 tisoč tolarjev. Izdaten vlom v četrtek, 6. aprila dopold- ne, je neznani storilep vlomil v stanovanjsko hišo v Juvanju. Iz posameznih prostorov, ki jih je pregledal, je odnesel več kosov zlatega nakita, 5 potnih listov in denar: 140 tisoč tolarjev, 300 nemških mark in dobrih tisoč avstrijskih šilingov. Last- nik hiše Alojz J. je oškodovan za okoli 800 tisoč tolarjev. Tekla je kri v stanovanjski hiši v Lek- marju sta se 6. aprila zvečer prepirala 45-letni Stanislav Z. in 59-letni Avguštin K. Prepir se je stopnjeval do trenutka, ko je Avguštin zgrabil nek os- ter predmet in z njim Stanisla- va zabodel v trebuh. Hudo ranjenega Stanislava so odpe- ljali v celjsko bolnišnico. Ukradel staro črpalko v času od 5. do 7. aprila je neznani storilec kradel na grad- bišču v Škofji vasi, kjer pote- kajo sanacijska dela na čistilni napravi. Odpeljal je starejšo potopno vodno črpalko Sig- ma. Podjetje Ingrad VNG je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. M.A. prometne nezgode Z avtoceste V nesrečo V sredo, 5. aprila zjutraj^ se je na regionalni cesti zu- naj naselja Trnava pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, na vozilih pa je ško- de za okoli 250 tisoč tolarjev. Miran D. (22) iz Miklavža na Dravskem polju je vozil osebni avtomobil po izvozu z avtoceste v Šentrupertu. Ko je pripeljal do križišča izvoza in regionalne ceste, je zavil v l^vo, takrat pa je iz smeri Šentruperta pripeljala vozni- ca osebnega avtomobila, 31- letna Ines H. iz Ojstriške vasi. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je voznik Miran H. utrpel hude telesne poškodbe. Čelno trčenje Na regionalni cesti zunaj naselja Podplat se je v četr- tek, 6. aprila zvečer, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena. Gmotna škoda znaša poldru- gi milijon tolarjev. Borut P (30) iz Spodnjih Negonj je vozil osebni avto- mobil iz smeri Poljčan proti Podplatu. Ko je zunaj naselja Podplat pripeljal do desnega slabo preglednega ovinka, je začel prehitevati osebno in kombinirano vozilo, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 30-letni Miran L. iz Radizla. Vozili sta čelno trčih, hudo telesno poškodovani Borut P. pa je ostal ukleščen med zvito pločevino. Iz razbitin so ga rešili gasilci iz Rogaške Slati- ne. Ena gonila, druga krmarila Na lokalni cesti v naselju G^berke se je v petek, 7. apri- la popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Sonja F. (15) iz Raven pri Šoštanju in Nina H. (15) iz Gaberk, sta se peljali s kole- som po lokalni cesti v Gaber- kah, Nina je sedela na sedežu in potiskala pedali, Sonja pa je sedela na prečnem drogu kolesa in držala za krmilo. Med takšno vožnjo sta dekleti izgubili ravnotežje in padli po vozišču. Hude telesne poškod- be je utrpela Sonja F. Padel V potok Na lokalni cesti v naselju Paridol se je v soboto, 8. aprila popoldne, pripetila huj- ša prometna nezgoda. Andrej S. (15) iz vozil kolo z motorjem kalni cesti Paridol - Jelcg ravnem delu ceste je zap^ desno z vozišča in pa^^ strugo potoka Paridol. Prjp^ se je hudo telesno poši^^J val. Nesreča pri prehitevanju Na avtocestnem odseku ja vas - Dramlje se je v Ijo, 9. aprila, ob 2.25 pripetila nezgoda, v ka so bile ranjene tri osebe, huje. Na vozilih je škod( okoli milijon tolarjev. Tadej G. (19), Andrej J. ( Aleksander L. (19), vsi izt lice Šentjurja, in Damii (18) iz okolice Šmarja pri šah, so se peljali v osebi avtomobilu iz smeri Celja p Dramljam. V bUžini ode za Celje je voznik osebr avtomobila prehiteval to no vozilo s priklopnikom ga je vozil 38-letni Priesci državljan Romunije. Med hite vanj em je začelo ose vozilo zanašati, trčilo je v tovornjaka in se nato prev lo na streho ter tako drsek cestišču. Med drsenjem in vračanjem je Damir V. p; iz avtomobila in se hudo t sno poškodoval. Druga dva nika v osebnem vozilu sta pela lažje telesne poško( Kdo od njih je bil voznik pokazala šele nadaljnja { skava. Traktor zdrsnil p nasipu Na makadamski cesti naj naselja Tovsto se j nedeljo, 9. aprila popok pripetila nezgoda, v katei ena oseba utrpela hude I sne poškodbe, na vozilu je za okoli 80 tisoč tolai škode. Franc G. (47) iz Tovsteg vozil traktor po nekategoi rani makadamski cesti. Ki pripeljal v levi ovinek, je r vožnjo po klancu navzgoi gubil oblast nad vozilom, peljal levo z vozišča, takra je traktor zdrsnil po nasipu se prevrnil na levi bok. Pri' je vozniku stisnilo roko. J zemljo in traktor ukleščen voznika je po približno d urah našel voznik Marjan C o tem obvestil reševalce. Trčila V stoječe vozilo Na regionalni cesti Slov ske Konjice - Zeče, v nas« Spodnje Preloge, se je v nedeljek, 10. aprila pop ko je bil na obisku pri ■^obertu K. j *V soboto, 8. aprila dopold- je bilo hrupno na Vojkovi, j je Ivan Š. vpil na soseda '^eksandra L., ga zmerjal in ' foti njemu zalučal plastično , * 'klavdija je 8. aprila popold- J Da F*^^^^^^' i° i^' zraven Se njenega dragega, napa- '. jima grozil njen že odpi- .''^'famigor. \ j J' nedeljo ob štirih je Bošt- j pr H^" ^^^^ red in mir f te? policijsko zgradbo in po- I Y ^e v policijskih prostorih, i \^^. 1^ vpil in tolkel po inven- . i^^m. Ker so mu maligani ta- kor^^!° nagajali, da se nika- ( su ^i mogel umiriti, je na- ^ '^je ure prebil v prostorih \ Pridržanje. M.A. »Moral je lagati, če je hotel ostati živ« Rešena uganka v zvezi s časopisno novico - Vodja akcije videl obtoženega Žavskega v gozdu Lahovna Osrednja priča na glavni obravnavi zoper Muho Ami- džiča, Željka Žavskega in Davorina Dakiča, ki se je na- daljevala v ponedeljek, je bil policist Robert Mravljak, vodja akcije, v kateri so sle- dili kriminalni združbi, ob- toženi trgovanja s heroi- nom. Robert Mravljak je bil kot koordinator akcije tajnega opazovanja sam navzoč, ko so celjski kriminalisti 20. de- cembra 1997 spremljah poto- vanje polkilogramske vrečke s heroinom iz Ljubljane v Ce- lje. Skupina tajnih opazoval- cev se je v večernem času namestila na položaje v goz- du v zaselku Lahovna v Celju, kamor se je po navedbah Mravljaka pripeljal obtoženi Željko Žavski. Heroin naj bi bil v Ljubljani prejel od doba- vitelja Dauta Nezoviča in še ene osebe, v gozdu v Lahovni pa naj bi izstopil iz rdečega terenskega vozila Mitsubishi Pajero. »Pri tajnem opazova- nju sem bil od 10 do 15 me- trov oddaljen od Žavskega, ki je, obsijan s sojem svetlobe iz žarometov, stopil do drevesa, se sklonil in zakopal heroin v zemljo,« je Mravljak izjavil v ponedeljek in med drugim še povedal, da v gozdu takrat ni bilo nikogar drugega, razen Žavskega. Na to izjavo je ob- toženi Žavski vstal in Mravlja- ku očital, da laže. Na vpraša- nje okrožnega državnega to- žilca Dejana Markoviča, ali je bilo na zaslišanju pri preisko- valnem sodniku kaj govora o grožnjah, je Robert Mravljak povedal, da so soobtoženci (sodijo jim ločeno od te glav- ne obravnave) govorili, da se Amidžiča, Žavskega in Dakiča bojijo, da jih je strah mašče- vanja. »Dan po zaslišanju se je pri meni oglasil Zlatko Pe- trovič in mi povedal, da so ga poiskale neke osebe iz Ljub- ljane, med njimi je bil tudi Daut Nezovič, ki so od Petro- viča zahtevale, da prekliče vse izjave, ki jih je dal pri preiskovalnem sodniku, sicer ga bodo ustrelili. Skupaj sva potem šla k preiskovalnemu sodniku, kjer je spremenil pr- votne izjave, še prej pa pove- dal, da mu grozijo s smrtjo. Takrat smo mu dali v upora- bo zaščitni jopič. Moral se je zlagati, če je hotel ostati živ,« je povedal Mravljak in dodal, da mu Petrovič ni nikoli govo- ril o tem, da bi ga kriminalist Rajko Kozmelj nagovarjal, kako naj govori v preiskavi in s tem obremeni obtožene. Očitki o zavajanju javnosti v časnikih je bila koncem decembra 1997 objavljena vest, »da so bili celjski policisti 20. decembra zvečer obvešče- ni, da se je v gozd med Zgor- njo Hudinjo in Novo vasjo s terenskim vozilom pripeljal neznan sumljiv moški, ki je tam nekaj zakopal v zemljo. Po tem obvestilu, ki sta ga posredovala dva občana, so policisti odšli takoj na omenje- ni kraj, vendar kakšnega sum- ljivega predmeta niso našli. Naslednje jutro je so v iskanje vključili tudi službenega psa, izurjenega za iskanje mamil. Pes je kmalu našel mesto, kjer je bilo skrito mamilo, pribUž- no pol kilograma heroina. De- lavci urada kriminalistične slu^e so najdeno mamilo za- segli, o lastniku pa zbirajo ob- vestila...« To je bilo po tistem, ko je skupina tajnih opazoval- cev že izvedla akcijo in, po besedah Mravljaka, v gozdu zagledala in spremljala Željka Žavskega. Zagovornike je se- veda zanimalo, zakaj je poUci- ja dala v javnost lažno infor- macijo. Priča Robert Mravljak je povedal, da informacija ni bila lažna, ampak le prirejena z določenim namenom in v interesu nadaljnje preiskave. Iz tajnih telefonskih prisluško- vanj so namreč izvedeli, da se je v zvezi z vrečko heroina, ki je dan po tistem, ko naj bi jo v gozdu zakopal Žavski, skriv- nostoo izginila (ker so jo izko- pali in zasegli kriminalisti), med obdolženci vnel prepir, sumničenja in huda medse- bojna obtoževanja, ki bi lahko pripeljala do nevarnih fizičnih obračunavanj. »Razmišljali smo, kako člane združbe umi- riti, zato smo dali v javnost prirejeno izjavo, da je bil he- roin najden slučajno, istoča- sno pa smo z zbiranjem infor- macij nadaljevali. Policisti in kriminalisti, ki so zbirali na- daljnja obvestila o osumljenih, o tem, da je bila informacija za javnost prirejena, niso bili sez- nanjeni, izjema je bil le na- mestnik komandirja PP Celje Stanislav Brglez. Sta pa bila s tem seznanjena preiskovalni sodnik in okrožni državni to- žilec, a šele po tem, ko je bila informacija v časopisih že ob- javljena. S to informacijo so bih člani združbe pomirjeni,« je zadevo obrazložil Robert Mravljak. Ni ga videl Kot priča je bil zaslišan tudi policist Karel Zaveršnik, ki je imel kot tajni opazovalec do-' gajanja v gozdu Lahovna svo- je naloge. Povedal je, da je videl, kako se je tja pripeljalo terensko vozilo, kmalu za tem odpeljalo in se na kraj vrnilo po približno petih minutah. S svojega opazovalnega mesta avtomobila sicer ni videl, je pa po soju žarometov sklepal, da gre za terensko vozilo, ni pa tam videl nobene osebe. Po- vedal je še, da je bil v gozdu od 20. do 21.30 ure, potem pa sta se z Mravljakom odpeljala v policijsko enoto. Kam je po- tem Mravljak odšel in kaj je počel, mu ni znano. Stanislav Brglez je kot pri- ča povedal, da je imel določe- ne zadolžitve v zvezi z odkri- vanjem kaznivega dejanja v zvezi s heroinom in bil v svoji enoti edino on seznanjen s tem, da je bil 20. decembra v gozdu opažen Željko Žavski. Kot pomočnik komandirja je svojim podrejenim dajal na- vodila v zvezi s poizvedbami, kdo je oseba, ki je v gozdu zakopala vrečko heroina in kdo je lastnik rdečega teren- skega vozila oziroma vozila, čigar sledi gum so našli v goz- du. Na vprašanje odvetnika Žige Kluna, ki brani Muho Amidžiča, ali pozna Amidžiča in ali se je z njim kdaj pogo- varjal, je Brglez odgovoril, da sta se večkrat srečala in pogo- varjala, a to po nalogu vodje pohcijske preiskave. Med te- mi pogovori naj bi od Amidži- ča dobil kakšno koristno in- formacijo v zvezi s spornim heroinom. Ko je Amidžič po- zval Brgleza, naj mu odgovori na vprašanje, kakšno vlogo je imel v zvezi z najdbo heroina in zakaj ga je večkrat obiskal, je Brglez odgovoril: »Šlo je za informativni pogovor, v kate- rem sem želel izvedeti, če kaj veste o mamilu, vi pa ste mi dejali, da o tej zadevi ne veste nič.« Na posebno vprašanje predsednika senata, sodnika Branka Aubrehta, ali je med pogovori Amidžiča seznanil, da je mamilo v gozd pripeljal Žavski, je Stanislav Brglez od- govoril, da mu tega ni pove- dal. V nadaljevanju je predsed- nik senata prebral policijsko poročilo o tajnem opazova- nju in poročila tajnih sodelav- cev policije, ker pa so te Usti- ne opremljene z oznako »uradna tajnost«, je bila jav- nost v tem delu izključena, za tem pa je bila glavna obravna- va prekinjena. Nadaljevala se bo IZ in 18. aprila. MARJELA AGREŽ Prijeti, pridržani Marca smo poročali o vrsti vlomov v različne prostore: v trgovino Vegrad v Šošta- nju, v gostinski lokal Malus v Šmartnem ob Paki, trgovi- no Osmica v Šoštanju, v ta- borniške prostore v Šošta- nju, ter o fizičnem napadu na Velenjčana Marjana K. Takrat neznani storilci so zdaj že znani osumljenci. Policisti PP Velenje in krimi- nalisti Urada kriminalistične policije so 25. marca prijeli in pridržali tri osumljence: Pri- moža V. (21) iz Velenja, ki je osumljen, da je sodeloval pri vseh zgodaj navedenih kazni- vih dejanjih, v pomoč pa sta mu bila Daša F. (19) iz Šošta- nja in mladoletni Marko L. iz Velenja. Ko so policisti prijeli Primoža V., sta se druga dva skrivala, a ne dolgo, saj so ju že čez dva dni prijeU. Zoper vse tri osumljence je preisko- valni sodnik odredil sodno pridržanje. Pri zbiranju, obvestil so ugotovili, da naj bi Primož V. storil tudi tatvino, ko naj bi septembra lani iz stanovanj- ske hiše Antona K. v Gavcah pri Šmartnem odnesel starej- šo pištolo večje zgodovinske vrednosti, mobilni telefonski aparat Ericsson in tisoč tolar- jev denarja. - M.A. »Zapeljimo varno v poletje« Pod tem naslovom poteka po vsej Sloveniji vsako spomlad akcija, katere organizator je AMZS. Gre za brezplačne pre- ventivne preglede motornih vozil. V Celju bo letos ta preven- tivna akcija v soboto, 15. aprila v prostorih AMZS, poslovne enote Celje, na Ljubljanski cesti 35. Akcijo bodo tokrat popestrili s predstavitvijo novo usta- novljenega kluba starodobnih vozil Savinjske doline. Da bo zadeva še bolj zanimiva, si bo nekaj oldtimerjev mogoče ogledati v živo. M.A. 13. april 2000 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Boji med televizijama so pojenjali Vest, da odhaja direktor Kanala A Douglas Fulton za- to, ker je naša prva komer- cialna televizija v globoki krizi in da večinski lastnik Kanala A (ima 81 odstotkov delnic) Vlado Polič svoj de- lež prodaja, je kar vznemiri- la slovenske televizijske kro- ge. No, pa ni tako hudo. Vlado Polič, ki mu je televi- zija nekakšen postranski ko- njiček, o kakšni prodaji ne ve nič, sicer pa: »Vsaka stvar ima svojo ceno in vse na svetu je naprodaj,« je dejal. »Toda o prodaji nismo nič govorili, vsaj z mano se ni nihče pogovarjal.« Douglas Fulton morda res odhaja, uradno ni o tem še nič znanega. Da bi ga kdo podil, ni govora, morda bo šel ta- krat, ko se bodo zamenjaU lastniki, vendar je do tega še dokaj daleč. V največji zagati je Pro plus s svojim POP T V, ki sicer teko- če posluje, vendar pa si njegov direktor Marjan Jurenec na vse kriplje beli glavo, kako bi odplačal 30 milijonov dolar- jev, kolikor je stala investicija v POP TV, pa jih še niso odpla- čah. Njegov lastnik CME je v strašnih škripcih, saj je njego- va delnica na borzi padla tri- desetkratno. Še pred dobrim letom je bila njena vrednost 30 dolarjev, pred časom pa samo še dolar in pol. Da bi se rešiH, so osem starih delnic združili v eno in se s tem izognili izgonu z borze, ki ne dovoljuje, da bi bila kakšna delnica dalj časa pod pet do- larjev. Padec delnice pa je pov- zročil, da so se šefi s POP TV in Kanala A le nekako sporazu- meli in si začeli pomagati. Še nedolgo nazaj so si pri naku- pih dobrih filmov in nadalje- vank konkurirah tako, da so nekatere filme, popovci na pri- mer, plačali enkrat več kot bi jih kanalovci in obratno. Po- dobno je bilo z nadaljevanka- mi. To je bilo^za nas, gledalce, krasno, saj smo v Sloveniji prav zato gledali povprečno najboljše filme in nadaljevan- ke. Zaradi prenehanje bitke obe komercialni televiziji vsaj še nekaj časa ne bosta imeli velike koristi, toda dovolj je že, da ni preplačevanja. Če bosta tako, vsaj mnenje poz- navalcev je takšno, delali še pri oglasih, sta lahko obe na konju. Zdaj se je namreč zgo- dilo, da je prišel oglaševalec na primer h Kanalu A, kjer so mu povedali ceno televizij- skega časa. »Bom premisli,« je dejal in odšel na POP TV, kjer je povedal, koliko bi moral plačati konkurenci. »Mi damo za dvajset odstotkov ceneje,« so dejali. »Prav, bom premi- slil,« je rekel in odšel k Mirja- ni Jarc na Kanal A in povedal. kaj mu je rekla Nika Dreu. »Dam še dvajset odstotkov po- pusta,« je rekla Mirjana in ta- ko naprej. Na srečo se ni zgo- dilo, da bi morali oni plačati oglaševalcu. Sicer pa so na Kanalu A zdaj v rahli predno- sti, kajti po zadnjih raziska- vah je njihov - Trefaltov kviz v rahli prednosti pred Jonaso- vim. Sicer pa je tudi, kar je nor- malno, prestolno mesto v žu- borenju vladne krize. Pa poli- tikov skoraj nihče več ne jem- lje resno. Ljubljanska županja Vika Potočnik se je zato od- ločila, da bo raje potovala. Tako je odšla na Dunaj, kmalu pa bo šla tudi v Moskvo. Sa- mo, da bo čim dlje od bele Ljubljane in njenih problemov. Še to. Nekdanji ljubljanski žu- pan Dimitrij Rupel, ki je imel takrat, ko je še županoval, silne težave z opozicijo, ki mu je kar naprej metala pod noge, da si je bogato opremil svojo župansko sobo, je te dni je- zen. Neformalna skupina li- kovnikov, arhitektov in ljubi- teljev lepega je neuradno pro- glasila kot najlepšo sobo na Magistratu sobo nekdanjega di- rektorja Mestne uprave Jane- za Sodržnika, drugače doma iz Slovenskih Konjic. M NINA KAVRAN-ADLEŠIČ tračnice Novaob(la)čila Pa ne, da celjski župan Bojan Šrot z novimi prijemi, proračunsko luknjo, ki je nastala po plakatni aferi? namreč nov oglaševalski prostor - pročelje Narodnega ^ Zadeva ima tudi to prednost, da je župan za praznik s teJJl^ nove zavese, Celjani pa novo zastavo. V strahu čakamo, ]^ ko bodo Narodni dom zeleh obleči kakšni izdelovalci vlo^ klobas, makaronov in še česa. Na čevelj Premier Janez Drnovšek: »A na takle čevelj so me ded vitezi belegamesta nasmeh, prosim! Marinka Bukvič iz Paneč pri Rimskih Toplicah je to- krat prispevala šalo. Filmski icritilc Režiser sprašuje filmskega kritika, kako ocenjuje njegov erotični film. »Povsem enostavno. Kadar grem gledat vaš film, oblečem oprijete hlače. Ce so mi ves čas dovolj široke, potem vaš film ne velja nič.« m tednik NASI KRAJI IN UUDJE 25 Rada imam ljudi Drenka Jovanovič Gračak, zdravnica v Zrečah, je v letošnji akciji Moj zdravnik 2000 prejela največ glasov v akciji so sodelovali bral- ■ fevije Viva, večine lokal- in regionalnih časopi- \ (tudi Novega tednika), pjliišalci lokalnih radijskih ^jiaj v Sloveniji ter gledalci ddaie Recept za zdravo živ- jnje TV Slovenija. pmHtmmmmmtmmtm v;3:\ečje število glasov za fenko Jovanovič Gračak, ^nied., so zbrali na Radiu Pgla iz Slovenskih Konjic, ^nio mesto v skupni uvrsti- jje zasedel direktor Javnega ivoda Zdravstveni dom Slo- mške Konjice, Marjan Ber- flC, dr. med.. Zaključna pri- ,(jitev in razglasitev zmago- ilcev je bila prejšnji četrtek v ^ ankarjevem domu v Ljublja- * i_ na predvečer svetovnega lieva zdravja. [ljudmi se je treba pogovarjati Namen akcije, ki jo že nekaj tvodi revija Viva, je nekak- a pohvala in zahvala splo- lim zdravnikom za njihovo Džrtvovalno delo, strokovno sposobljenost in pripravlje- ost v vsakem trenutku pri- ločiti na pomoč ljudem v iskah. »Najrazličnejših,« pra- izdravnica, ki ugotavlja, da žflrfanes vse več ljudi živi preveč stresno, to pa se odraža v različnih psihičnih težavah. »Večkrat pacientom bolj po- maga lepa beseda, občutek, da jih nekdo posluša in jim svetu- je kot kakršnokoli zdravilo,« pojasni. »Po značaju sem dru- žabna in rada pomagam lju- dem. Že od maUh nog sem bila borka za pravice, če lahko tako rečem, in vedno sem se postavila za druge.« Bralce in poslušalce, ki so sodelovali v akciji, so tudi letos nagradili. Z našega ob- močja je Mihaela Obrul iz Slovenskih Konjic dobila dru- go nagrado, teden dni biva- nja v hotelu Slovenija v Ro- gaški Slatini, Marija Rotov- nik iz Vitanja, Henrik Jerot iz Borka pri Stranicah, Met- ka Kotnik iz Slovenskih Ko- njic, Lojzka Hren in Gregor Kukovič iz Zreč pa bodo do- bili praktične nagrade. Rojena je bila v Zagrebu, kjer je tudi dokončala Medi- cinsko fakulteto in nekaj časa delala kot splošna zdravnica. Prihod v Slovenske Konjice oziroma Vitanje, kjer sta z možem živela prvih pet let, je bil čisto naključen. V Sloven- skih Konjicah sta večkrat obi- skala prijatelje iz študijskih dni in nadvse uživala v lepotah narave. Sporočili so jima, da potrebujejo v Konjicah dva zdravnika. Odločitev seveda ni bila lahka, z možem sta se odločila, da gresta, a le za krajši čas. »Pa sva ostala. Že takrat sem spoznala, da veliko mesto še zdaleč ne ponuja vse- ga. Bilo je, kot bi prišla iz betonske džungle v zeleni raj,« se spominja prvih vtisov. Vsa- kodnevna vožnja iz Konjic v Zreče, kjer dela kot zdravnica v splošni ambulanti, je zanjo vedno novo doživetje, doži- vetje pristne narave in vse to ji, kot sama pravi, napolni akumulator. »Vendar pa moraš tudi znati gledati, veste. Vsak- do tega ne vidi. Če imava z možem, ki je prav tako zdrav- nik, vsaj malo prostega časa, gremo z družino na izlet. Vča- sih sem veliko prekolesarila, pa tega žal ne počnem več. Prosti čas, ki ga je vse manj, izkoristim za sprostitev, bra- nje knjig in poslušanje klasič- ne glasbe, moja strast pa so potovanja, čeprav zanje ostaja le malo časa. Bila sem že v Združenih državah in Brazili- ji, letos pa, če mi bo uspelo, pride na vrsto Avstralija, vse v okviru sodelovanja celjske in mednarodne medicine dela, prometa in športa.« Materinstvo pred kariero Otroka - dvojčka, ki sta se- daj že najstnika, sta bila na prvem mestu, ko so ji tudi v Sloveniji ponudili specializa- cijo. »Niti malo nisem okleva- la - materinstvo je bilo zame vedno pomembnejše od karie- re,« pravi. Seveda pa ne poza- bi omeniti tudi partnerja, ki ji vseskozi stoji ob strani, ji sve- tuje in pomaga. »Mislim, da bi težko shajala, če bi ne bil tudi sam zdravnik. Tako pa pozna delo in razume, da vedno ne moreš priti pravočasno domov in da te mora dehti z ljudmi.« Kljub temu, da je biti zdrav- nik včasih zelo naporno, dr. Gračakova v tem poklicu zares uživa. Brez stresnih situacij pač ne gre, pravi, a dodaja, da vse to ni primerljivo z zadovoljni- mi obrazi ljudi, ki jo obiskuje- jo. »Moji pacienti so preprosti, prijazni, topli ljudje, ki znajo ceniti moje nasvete in spoštu- jejo moje delo. S takimi je užitek delati,« zadovoljno po- ve zdravnica, ki je že v otroštvu vedela, kakšno bo njeno po- slanstvo. Za* ta poklic jo je navdušil družinski prijatelj, zdravnik. Po 22 letih napornih »Ljudem včasih bolj pomaga topla beseda kot zdravilo,« pravi zdravnica Drenka Jovanovič Gračak. dežurstev in razdajanja za ljudi je to še vedno tisto, kar ji daje moč in jo notranje bogati. In kaj pravi na zmago v akci- ji Moj zdravnik 2000? Da je to zanjo velika čast in priznanje, saj so splošni zdravniki bolj redko pohvaljeni. »Ljudje so na ta način izrazili tisto, kar mislijo in čutijo, in za to sem jim nadvse hvaležna. Da me sprejemajo, sem začutila že ob prvem stiku z njimi, poza- biti pa ne gre tudi sodelavcev, s katerimi že od vsega začetka odUčno sodelujem.« Zlasti se- stra Regina Repič ima po nje- nem velik delež zaslug za ta uspeh. »Sestra Regina je prva, ki se pogovori s pacienti in jim pomaga, kolikor je v njeni moči, zato bi jo sama predla- gala za naj sestro leta, če bi imeli tudi takšne akcije,« pra- vi Drenka Jovanovič Gračak. 26 NASI KRAJI IN UUDJE Pol slolel|a planinskega dnišiva Člani Planinskega društva Zabukovica so na prireditvi ob svoji petdesetletnici največje uspehe uvrstili odprtje planinske koče na Homu leta 1967 ter Savinjske plani poti leta 1972. Na slovesnosti so zapeli Savinjski oktet, ženski pevski zbor Griže in mešani planinski p zbor iz Žalca. Ob jubileju je Planinska zveza Slovenije društvu, ki ima več kot tisoč članov, po priznanje. Izročil jim ga je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer. Izgradnja kabelskega sistema kot jara kaca Koncesijska pogodba o iz- gradnji kabelskega sistema v Občini Laško s podjetjem Elektro Turnšek d.o.o. iz Ce- lja je bila podpisana že pred štirimi leti, a v nekaterih naseljih signala še nekaj ča- sa ne bo. Po pogodbi naj bi bil kabelski sistem dokon- čan do leta 1998, zaradi za- pletov pa sta do sedaj pokri- ta le mesto Laško in naselje Debro. V tem času je po besedah tajnika Občine Laško Jurija Klepca prišlo do nepredvide- nih sprememb - koncesionar se je s pogodbo zavezal za področje celotne občine, ven- dar kaj kmalu ugotovil, da bi bil zanj to prevelik zalogaj. Njegov predlog, da se krajev- ne skupnosti Sedraž, Rimske Toplice in Zidani Most oddajo drugemu koncesionarju, podjetju Elstik d.o.o. iz Hrast- nika, so sprejeli na občin- skem svetu in omenjene kra- jevne skupnosti izvzeli iz že potrjene koncesijske pogod- be ter izdali razpis drugemu koncesionarju. Na javni raz- pis se je prijavil Elstik, ki je izpolnjeval pogoje in tako je prišlo do dogovora o izgrad- nji sistema. Do danes so tako pokrite Rimske Toplice in ne- katera okoliška naselja, v na- slednjem letu pa nameravajo v celoti pokriti še Zidani Most in Sedraž. Občina Laško si prizadeva, da bi bil kabelski sistem v ostalih naseljih občine čim- prej dokončan, saj so roki za izgradnjo že zdavnaj potekli. Na njihovo pobudo in pobu- do Krajevnih skupnosti Mari- ja Gradec, Rečica in Laško so tako na skupnem sestanku sklenili dogovor s podjetjem Elektro Turnšek, da le-ta za- gotovi izgradnjo sistema ob pomoči samih krajevnih skupnosti. KS bodo same sklepale uslužnostne pogod- be z lastniki zemljišč, kjer naj bi potekal kabelski sistem, koncesionar pa bo pokril vsaj osnovne stroške sklepa- nja teh pogodb. Do konca tega leta naj bi tako tudi na- selja Jagoče, Strmca in Debro (v celoti), Marija Gradec, Ra- doblje in Lahomno dobila signal. »Vzroki za to, da je izgrad- nja kabelskega sistema v Laš- kem in Debru trajala tako dolgo, so po našem mnenju zlasti v dolgotrajnem pridobi- vanju ustreznih dovoljenj in soglasij, saj naj bi se širil soča- sno s plinifikacijo,« je povedal Klepec in dodal, da se občini zdi nerazumljivo, da konce- sionar - podjetje Elektro Turnšek - ni izrazil pripravlje- nosti oziroma pobude za širi- tev kabelskega sistema na omenjenih obrobnih naseljih Občine Laško. B. JANČIČ Rimske najdbe ob Mariborski Med rekonstrukcijo 2. faze Mariborske ceste v Celju so delavci CMCelje, ki jih pri gradbenih delih ves čas spremlja tudi arheolog, saj je to območje pod strogim arheološkim nadzorom, odkrili prve najdbe iz rimskih časov. Po besedah višje kustosinje arheologinje Irene Lazar so naleteli na ostanke rimske ceste, ki je vodila iz ptujske smeri do rimske Celeie, sicer pa je to območje prostor, kjer so locirana severna grobišča rimske Celeie. Pri izkopih so v petek našli dva, v torek pa še tretji rimski milnik, ki so jih prepeljali v Pokrajinski muzej Celje, čez čas pa jih bodo na ogled postavili v muzejski lapidarij. Sicer pa je z arheološkega vidika zahtevnejše delo pričako- vati prihodnje leto, ko se bo začela rekonstrukcija 3. faze Mariborske ceste. V predelu med križiščema z Dečkovo in Bežigrajsko cesto ter Kidričevo in obvoznico vzhod-zahod je bilo območje ob Mariborski že tolikokrat prekopano, da je le manjša verjetnost, da bi zaradi pomembnih najdb lahko prišlo do prekinitve del na cestišču. IS, Foto: G. KATIC PISMA BRALCEV 27 odmevi Zlaganost y 12. številki NT sem se tavil na strani, kjer je bilo Lra o glasbi. V Stereotipu j^jslovom Zlaganost dva av- nda primerjata dve zvrsti Ae. Ker nisem slišal njune firnerjave na RC, je ne mo- jiTi komentirati - niti ne na- jeravam. Kar me zelo moti, , nadaljevanje prispevka, ■j^f prične sedaj še samo Jen od avtorjev razglabljati [,olnih tekstih narodnoza- i^vnih bendov, o debelih no- ^j, in velikih joških pevk, I j^jtelanih in razšvicanih i piiskantarjih, enormnih koli- ijpjh alkohola, ki jih folk zli- f ,jvase, in skače do pretepa, s Ji aterim bi se naj večina vese- :j(;l(ončala. Nadaljuje z našte- [jnjem, kaj naslednje jutro ta v cerkvi priznava župni- lin konča s Hemingwayevo Ijslijo: »Ta svet je dober in pij se je vredno boriti.« Stri- nja pa se le z drugim delom. Jaz tudi. Še posebej zato, ker ista avtorja v 13. številki NT prav tako v Stereotipu imenu- jeta ženo Slovenca le še nali- čeno babo s PVC vrečko v roki... Sprašujem se, ali ta dva pisca Stereotipov sploh imata mate- ri? Če že pisca omenjata He- mingwaya, bi se jaz spomnil našega Cankarja in njegovo za- tajitev lastne matere. Dobro je, da imajo v NT-RC še drugače misleče novinarje, ki za kmeč- ke žene in dekleta, ne glede na debelino nog in velikost još- kov, pripravljajo vsakoletni iz- let na morje, vsakotedenske oddaje na radiu (o tisti glasbi, ki jo ta in še kateri drugi folk pač najraje posluša) in prispev- ke v NT. Upam le, da podpisa- na pod Stereotipe ne bosta spremljala teh 100 kmečkih žensk na izletu - če misUta ta- ko, kot govorita (ali obratno), bi jim ga gotovo pokvarila. Kar se bolnih tekstov tiče, ne mo- rem mimo Tonija Verderberja, ki pravi, da kruh ponoči spi. Jaz sem kot otrok pogosto ča- kal na kruh. Kadar ga je mama, vračajoč se iz celodnevne dni- ne, prinesla kakšen krajec, vča- sih tudi več, sem ga jedel, če ga ni, sem šel, tudi s solzami v očeh, brez njega spat. In če sedaj hodimo po kruh v Inters- par ali Cach and Carry, ne bi smeli pozabiti, da je ta isti kruh šel najprej skozi roke bolj ali manj razšvicanega kmeta, ki se pa tudi zna poveseliti ob takšni ah drugačni glasbi. Ivan Hudnik pravi, da svoje duše ne proda. Če že pisca omenjata vsemogočnega, bi jaz omenil le papeža, ki nas je v Postojni oponinil, da je mi- slil, da v Sloveniji živijo Slo- venci. Da, močno smo se že prodali. Žalostno je pa še to, da tudi naši birokrati kmeta uvrščajo med drugorazredne. To občuti takrat, ko zboli, to občutijo svojci, ko ga morajo pospremiti na Piškovo njivo. Kdo je bil ta Pišek, v enem zadnjih Stereotipov sprašuje pisec. Kmet je bil, tam iz Te- harske ceste. Verjetno tudi njemu ni bila narodnozabav- na glasba tuja. Boris Kopitar se sprašuje: »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi?«. Moj jih še! ALOJZ JESIH, Laško prejeli smo Materinski dan vKSFrankolovo Frankolovo je kar velik kraj s številnimi kmečkimi, upo- kojenimi in tudi še aktivnimi ženami, vendar je bil praznik materinski dan samo za ne- katere. Pred predsedovanjem Milana Dečmana je bilo v na- vadi, da je predsednik KS s pomočjo svoje tajnice in šo- loobveznih povabil mamice in druge žene na krajevno proslavo materinskega dne. Sedaj gospod predsednik sve- ta KS o proslavi preko telefo- na obvešča samo svoje privr- žence. Kakšen je kriterij za izbor? V prejšnjem sistemu je vsa- ka žena ali mati imela mož- nost, da se je po svoji presoji odzvala povabilu. Vsaka je bi- la vesela, hkrati tudi hvaležna za izkazano pozornost, ki so jo izrazili vodilni v KS. Odkar se je v naši državi pričelo strankarsko obdobje, se tudi v naši KS na čelu z gospodom predsednikom strankarsko obnašajo. Sem žena, mati ve- či otrok, živim v KS Frankolo- vo, toda v nobeni stranki. Slednje je očitno narobe, saj nisem deležna pozornosd - podobno kot nekatere, ki tudi niso strankarsko opredelje- ne. Mislim, da sem v kraju doprinesla kaj dobrega, ver- jetno več kot žene, ki so bile povabljene na praznovanje iz bližnjih in daljnih krajev. Sprašujem gospoda pred- sednika sveta krajevne skup- nosti, če je proslava (tudi če jo pripravi stranka SDS) za vse živeče žene v kraju, ki ga pred- sednik zastopa? Ali nimamo matere v prazničnih dneh ena- kih obrazov? Zakaj že drugo leto zapored lahko praznujejo v družbi SDS samo izbrane, pa četudi ne iz vaše stranke? Bo- žiča ali pa velike noči tudi ne praznujejo samo krščanski demokrati in njihovi privržen- ci, ampak ga praznujemo vsi. Menim, da se predsednik sve- ta KS ne more in ne sme obna- šati kot predsednik stranke, ampak kot predsednik KS vseh Frankolovčank. Materin- ski dan je praznik vseh mater in žena in mislim, da smo vse enakopravne, da si vse zaslu- žimo enako pozornost. Po lanski napaki smo v letošnjem letu pričakovale vsaj vabilo na vašo strankarsko organizira- no večerjo, očitno pa si nismo vse enake. Tisoč tolarjev, koli- kor je bil prispevek za večerjo in zabavo, je po mnenju pred- sednika verjetno več vreden od izbrank kot od žena, ki živijo s krajem. Upam, da se drugo leto napaka ne bo ponovila, saj če predsednik ni sposoben iz- peljati proslave za vse mate- re v krajevni skupnosd, ni vreden, da bi bil predsednik naše lepe, dobre krajevne skupnosti. Zvesta krajanka Upadanje drušlev v Zvezo organizacij za teh- nično kukuro Celje je bilo do leta 1999 včlanjenih 23 društev. Z novim zakonom o društvih se je število društev zmanjšalo na 12; s 1. januarjem 2000 pa je prenehalo delovati še Društvo izumiteljev in avtorjev tehnič- nih izboljšav Celje (Diatic). Ta- ko je sedaj v zvezo vključenih samo še 11 društev. Društvo Diatic je delovalo na območju celjske regije. Pri- pravljah so razna predavanja z inovativnega področja, og- lede različnih razstav in sej- mov s poudarkom na inova- tivni dejavnosti... 10 društva je odgovorne v občini večkrat poskušal zainteresirati za to dejavnost, da bi jo tudi finanč- no podprH in ji posvetili malo več pozornosti in odgovorno- sti. To nam ni uspelo. Zaradi neodgovornosti do dela Dia- tic se je 10 odločil, da poda predlog za ukinitev društva. Predlog so sprejeU tudi člani in pričel se je postopek za ukinitev društva. Upravna enota Celje je na podlagi vseh aktov izvedla izbris društva iz registra društev. Podobna usoda bo še zago- tovo doletela kakšno drugo društvo za širjenje tehnične kulture v celjski občini in to zaradi nezainteresiranosti družbe do te dejavnosti. Pri nas še vedno prevladuje miš- ljenje, da društva ne smejo biti bogata, čeprav pregovor pravi »Bogata društva - boga- ta družba.« RADO AMBROŽ, tajnik ZOTK Celje jzahvale, •pohvale Pomoč bolnikom v času, v kakršnem živimo, ko vse drvi in hiti, še posebej opazimo prijazne ljudi. In tak- šne si zapomnimo. Tudi jaz. Zato se zahvaljujem celotne- mu osebju v Bolnišnici Topol- šica, še posebej pa v II. nad- stropju, oddelku za pljučne bolezni. Vsi skupaj tvorijo ce- loto, ki pomaga tako pacientu kot svojcem. Iskreno se zahvaljujem pri- jaznim sestram, zdravnici Pa- njavi in Julki Kadliček, ki so mi stale ob strani v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi zdravniku Ošepu iz zdravs- tvenega doma v Štorah za nasvete in pomoč. LIDIJA MAKUC, Celje 28 zdravje Moiki, odločite se za pregled! Ne odlašajte! Preventivni pregled pro- state je koristen. Pri zgodaj odkriti bolez- ni so možnosti za uspešno zdravljenje večje. V zadnjih letih je bilo v urologiji veliko novosti pri odkrivanju in zdravlje- nju bolezni prostate. Nekdaj pretežno operativno zdravljenje so nadomestile manj agresivne metode in zdravljenje z zdravili. Tudi zato, da bi ta spoznanja in postopke čimprej prenesli k nam in jih uvedli v vsakdanjo prakso, so slovenski urologi na pobudo prim. Maksimiljana Žuntarja iz Splošne bolnišnice Celje leta 1993 pri pod- jetju Lek ustanovili Svet za bolezni prosta- te. Njegovi člani so večinoma specialisti urologi z uroloških oddelkov slovenskih bolnišnic, poleg njih pa tudi zdravniki dru- gih specialnosti. Na preventivni pregled prostate se je treba naročiti vnaprej. V urološki ambulanti Splo- šne bolnišnice Celje (tel. 063 482-711, inter- na 34-03) se lahko naročite vsak dan, za pregled v Zdravstvenem domu Velenje, ki ga enkrat na mesec opravlja zdravnik iz Zdravstvenega doma Ravne, pa sprejemajo naročila ob sredah in četrtkih od 8. do 12. ure na telefonski številki 0602 503-465, interna 465. Svet največ svoje pozornosti namenja delovanju v urološki stroki in ozaveščanju oz. izobraževanju laične javnosti o bolezni prostate. Za enega od najpomembnejših ciljev si je po zgledu podobnih društev v razvitejših državah zadal organiziranje preventivnih pregledov prostate za starejše moške. Zakaj so preventivni pregledi tako pomembni? žleza prostata obdaja osrednji del sečevoda in je v normalnih okoliščinah velika kot oreh. Po 40. letu starosti začne prostata pod vpli- vom moškega spolnega hormona testostero- na rasti - to povečanje imenujemo benigna hiperpalzija prostate. Povečana prostata lah- ko zožuje, stiska sečnico, posledično pa na- stanejo težave z odvajanjem seča. Najpogo- stejše težave, ki jih občuti bolnik, so: slabša moč curka, napenjanje ob uriniranju, čakanje na curek, prekinjeno uriniranje, težje zadrže- vanje seča, včasih celo nenadzorovano uhaja- nje seča. Če benigno povečane prostate ne odkrije- mo dovolj zgodaj in je ne začnemo zdraviti, se našteti bolezenski znaki lahko stopnjujejo. Pojavijo se novi, hujši zapleti, kot so okvare ledvic, vnetje sečil ali kamni v mehurju. Drugi razlog za odločitev za preventivni pregled prostate je rak na prostati, v Sloveniji četrta najpogostejša vrsta raka pri moških. V zgodnji fazi te bolezni bolnik navadno ne opazi nobenega bolezenskega znaka, zaradi katerega bi posumil, da je nekaj narobe z njegovo prostato. Pozneje se pojavijo znaki, ki so podobni tistim pri benignem povečanju prostate, vendar je takrat verjetnost, da bo bolezen uspešno zdravljena, že veliko manj- ša. Samo dovolj zgodaj odkrit rak na prostati je ozdravljiv. Še pred nekaj leti je bil glavni način za odkrivanje sprememb na prostati rektalni pregled. Pri tej preiskavi zdravnik orokavi- čen prst vtakne v danko in otipi je žlezo, da bi odkril morebitne nepravilnosti. Med no- vejše diagnostične postopke sodi merjenje koncentracije posebne beljakovine, imeno- vane prostatični specifični antigen (PSA). Če so v žlezi rakaste celice, je koncentraci- ja te snovi običajno desetkrat večja kot sicer. Urologi doma in po svetu zato vedno bolj glasno opozarjajo, da bi moral vsak moški po 45. letu starosti enkrat na leto na pre- ventivni pregled k urologu, tudi če nima nikakršnih težav. Pregled se začne z izpol- njevanjem mednarodnega vprašalnika za oceno simptomov benigne hiperplazije pro- state. Odgovori so zdravniku v pomoč pri ocenjevanju bolezenskih težav. Nato se zdravnik s preiskovancem pogovori, mu otipa prostato in naroči nekatere laborato- rijske preiskave. Če je potrebno, moškega napoti na nadaljnje preiskave ali mu pripo- ročiti ponovni obisk. Slovenski urologi, zbrani v Svetu za bolez- ni prostate, so se problema lotili zelo zavze- to. Redni preventivni pregledi prostate pote- kajo že v Celju, Ljubljani, Velenju, Ravnah na Koroškem in Mariboru, predvideni pa so še v nekaterih krajih. Predsednik sveta as. dr. Ciril Oblak, dr. med., z urološkega oddelka v Ljubljani je povedal: »Načrtov za naprej ima- mo še precej. Predvsem si želimo, da bi v prihodnosti po vsej Sloveniji vzpostavili mre- žo podobnih uroloških posvetovalnic zunaj bolnišnic in imeli v njih redne preventivne urološke preglede. Dosedanje izkušnje so nadvse dobre, saj so bile v času preventivnih pregledov vse naše urološke ambulante pol- no zasedene, kar nas potrjuje v prepričanju, da smo bili uspešni pri ozaveščanju moških in njihovih družinskih članov o boleznih pro- state in potrebnosti preventivnih pregledov. Stroške teh pregledov za zdaj krije podjetje Lek, del pa preiskovanec sam. Trudimo se, da bi njihovo potrebnost spoznala tudi drža- va oziroma njene institucije in nam priskočile na pomoč tako pri organiziranju kot pri financiranju.« HSHiH^li^^gl^l Svet za bolezni prostate L moja pokojnina Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šalejem, vodjo od- delka za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo odgovar- jali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z oznako Po- kojnina. Rojena sem 23. 6. 1951. Imam 30 let delovne dobe - 24 let in 4 mesece sem bila redno zaposlena, 2 leti sem bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, naprej pa sem si plačevala pokojninski prispevek sama vse do 5. 5. 1998, ko nisem več zmogla plačevati prispevkov. Kot tehnološki višek sem še vedno prijavljena na Zavodu za zaposlova- nje. Imam tri otroke, dva šolo obvezna, mož je invalidsko upokojen, zato me zanima, kdaj se bom lahko upokojila. Čas upokojitve je odvisen od vaše pokojnin- ske dobe ter starosti. Po podatkih, ki ste jih napisali v pismu, bi se predvidoma lahko upokojili julija 2010. Izračun je narejen izključ- no po določbah novega zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju, ob upošte- vanju znižanja starostne meje zaradi otrok (upoštevani trije otroci), ter zaposlitve pred 18. letom starosti. Opozoriti velja, da bi se časovno k hitreje upokojili ob izpolnitvi določbe člena veljavnega zakona o pokojninskem invalidskem zavarovanju, ki pravi, da zav^ vanep, ki je na dan 31. 12. 1999 užival pr^^ do denarnega nadomestila za čas brezpoj nosti ali je bil ta dan nezaposlen brez sv krivde, ter mu je do izpolnitve pogojev pridobitev pravice do starostne pokojnine predpisih, veljavnih do uveljavitve novega kona, manjkalo pet let starosti in pokojnim dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do i rostne pokojnine po predpisih, veljavnili uveljavitve tega zakona. Predhodni oziroma stari zakon pokojt skega in invalidskega zavarovanja, ki je ve do 31. 12. 1999, je določal, da lahko žen pridobi pravico do starostne pokojnine, dopolni 35 let pokojninske dobe in dos starost 53 let ali več. Ker ste bih na dan 31. 12. 1999 vpisani v i od evidenc zavoda za zaposlovanje in vam je delovno razmerje prenehalo kot t nološkemu višku, brez svoje krivde (ki dejstvu, da ste podpisali sklep o preneha zaposlitve) in ker vam je na ta dan manjli manj kot pet let starosti ter pokojninske di do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice starostne pokojnine, bi se lahko upokojili določbi 394. člena veljavnega zakona. Pc omenjene določbe bi bil izpolnjen, v koliko do 31. 12. 2004 dopolniU 35 let pokojnin dobe. Če bi se želeli upokojiti prej kot leta 2010 se morali vključiti v prostovoljno zavarova kot brezposelna oseba, ter skupaj z dokup časa brezposelnosti dokazati 35 let pokoji ske dobe do konca leta 2004. Delovno razmerje mi je prenehalo decembra 1999. Takoj sem se prijavil Zavod za zaposlovanje, star sem 59 lel imam 37 let delovne dobe. Kdaj bi se lal upokojil? Iz vaših podatkov ni točno razvidno, ka bil vzrok prenehanja delovnega razmerja, i roma, ali ste uživalec denarnega nadomes za čas brezposelnosti. Že v letu 1999 ste stari več kot 58 let in ste imeli več kot 25 pokojninske dobe. Po določbi 40. člena st ga zakona o pokojninskem in invalidsk zavarovanju bi se lahko ob tovrstnih pog( upokojili: - če bi vam delovno razmerje prenel zaradi stečaja ali redne likvidacije organiza ali zaradi stečaja nad obratovalnico deloda ca in vam ni možno zagotoviti druge zapc tve, - če bi bili delovni invalid II. oziroma kategorije invalidnosti, - če bi bih nezaposleni in bi bih v zadnjih mesecih najmanj 12 mesecev prijavljeni Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zapc tve. Ker se v letu 1999 niste upokojiU, verje niste izpolnjevali nobenega navedenega goja. Zakonodaja je v novem zakonu o pot ninskem in invalidskem zavarovanju si odpravila pravico do predčasne pokojni vendar je zaradi zagotovitve varstva pr' kovanih pravic v prehodnem obdobju ne terim zavarovancem še vedno omogoč* uveljavitev pravice do predčasne pokojn po prejšnjih predpisih. Tako lahko po t' jem odstavku 396. člena zakona-predčai pokojnino uveljavi zavarovanec, ki je bil dan 31. 12. 1999 prijavljen pri Zavodu zaposlovanje in je ta dan izpolnjeval poS starosti in pokojninske dobe, ne pa t| statusnega pogoja. Slednji zahteva p^f pri zavodu najmanj 12 mesecev v zadnjil' mesecih. Glede na opisano boste morali biti prija^' ni na Zavodu za zaposlovanje vsaj leto^ nato pa se boste lahko predčasno upokoji starih predpisih upoštevajoč, da boste P""' mali zmanjšano pokojnino zaradi predča^' ga odhoda v pokoj do dopolnitve starosti, 63 let, do katere vam bo obračunano zmai^' nje. Ko boste zahtevano starost dopolnili, bo Zavod po uradni dolžnosti izdal odloČi pravici do predčasne pokojnine brez zin^[ nja. m%imvwmuS. m tednik 29 zdravnik svetuje Migrena jlka iz Celja je potožila, j^a hude glavobole z 'Jiilianjem. Zdravnik ji je ez preiskav rekel, da ima ^reno. Ne ve, kako naj se %kšnih glavobolih, ki se Jnavljajo. ravna. 0^govor: trenutno še ni no- ^j^ega testa, ki bi dokončno ^0 diagnozo - migrena. Ijjgnozo postavlja zdravnik ^ osnovi težav. Osnova bo- ^^^i so glavoboli, ki so ka- j],ieristični po trajanju; po- ,ij5tosti in intenzivnosti. Po- |j5to spremlja glavobole sla- lijji in bruhanje, takrat, če ^0neza ni jasna, je potre- celoten pregled. Pogoste- j obolevaj o ljudje po 35. letu jjfosti, ženske pogosteje kot (OŠki. Pogostejše so pri že- glah, ki uporabljajo kontra- jpcijske tablete, kadijo, ah jiajo povečan krvni tlak. Na- jdi so močnejši ob spre- jembi vremena. Bolečina se topnjuje z naporom, traja jiko tudi po več ur ali dni, logosto jo spremlja slabost z !i[uhanjem, poveča se občut- ivost na svetlobne dražljaje izvok. Bolečina je omejena _ Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog na področje ene strani glave in okoli oči (navadna migre- na). V 20 odstotkih spremlja bolečino slepota in svetlenje v očeh. V tem primeru govori- mo o klasični migreni z auro (klasična migrena). Posebnega zdravila ni, lah- ko pa storimo marsikaj, da preprečimo težave. Potrebu- jemo temen, hladen in miren prostor. Napade omejimo z opustitvijo kajenja. Rdeče vi- no poslabša težave. Opustitev hormonske terapije ter zmanjšanje stresa jih omeji. Pri hudih spremljajočih teža- vah (vrtoglavica, bruhanje) je potrebno, da bolnik dobi zdravilo v obliki injekcije. Pri lažjih oblikah in začetnih te- žavah lahko pomaga že aspi- rin. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje, za rubriko Zdravnik svetuje in strokovnjaki iz Zdravstvene- ga doma Celje vam bodo od- govorili. Pogosto je dovolj, da se izo- gibamo znanim sprožilcem napada, drugič pa pomagajo le zdravila. Najpogosteje upo- rabljamo zdravila: blokatorje beta receptorjev, ergotamin- ske preparate, triptanie, po- mirjevala ali pa močne anal- getike (zdravila proti boleči- nam), a tudi verapamil, mag- nezij, B vitamin, aspirin. Za dolgotrajno zdravljenje je po- treben pregled pri zdravniku. računalniki Glasba iz raciinalnika omno potrošnikov ra- čunalnike še vedno kupuje ■mdi zabave. V zadnjih le- lili se je predvsem razširil nternet in z njegovo pomoč- ; D tudi elektronska glasba. J Predvajanje glasbenih CD- 1^ iev na računalniku v današ-. , jem času ni nič posebnega, saj ;' bilo to mogoče že s priho- ^ om prvih CD-ROM enot, ki so J, malu postale osnovni del ra- wialniške opreme. Minevala Dleta in na trg so prihajaM izlični standardi glasbenih za- • isov. Največ prahu je prav go- .' 'VO dvignil prihod MD (mini '•sc), ki omogočajo zapis in [ -bris glasbe (hi-fi kvalitete) na 'agnetnem mediju v obliki •^jše diskete. Sony, ki je us- '^ta medij, je MD pripisoval (omembno mesto v prihodno- '•'3 se je vštel. Njegovo mesto ^ Jdaj vse bolj zaseda elektron- ki zapis glasbe, ki se je razširi- ^ preko Interneta in po večjih ffeinembah formata in zapi- dobil končno podobo pod ' om Mp3. Mp3 je kratica za MPEG-1 Layer 3 (»Moving Pictures Ex- pert Group«) in je tip kompre- sije glasbe, ki so ga razvili štu- denti v javnem projektu. Nje- gova moč se kaže predvsem v kompresiji in v kvaliteti zvoka, ki pri tem ostaja. Vzemimo za primer glasbeni CD, ki ga kupi- te v trgovini. CD z desetimi skladbami bi v smislu računal- niških podatkov, zasedel prib- ližno 500 Mb prostora na va- šem CD-ju. Za enako minutažo glasbe in malce manjšo kvalite- to (ki se v praksi komajda opa- zi), bi v mp3 formatu porabiH le približno 40 Mb prostora. Tako je v praksi možno spraviti na 74-minutni CD do 170 skladb, kar je v primerjavi s klasičnim zapisom CD glasbe ogromno. Tako močna kompresija je mp3 zapisu omogočala, da se je širil preko Interneta in tako v zadnjem letu postala osnova računalniške glasbe. Na žalost je bila na začetku slaba stran tega zapisa ta, da vaš hi-fi ni bil sposoben prebra- ti CD-ja, ki je bil posnet z mp3 glasbo. Za poslušanje mp3 CD- jev ste tako nujno potrebovali računalnike in programsko opremo, ki jo je na Internetu tudi dovolj. Eden najbolj pri- ljubljenih programov za branje mp3 glasbe je WinAmp. Kasne- je so na tig začeli prihajati predvajalniki v veUkosti walk- mana, ki so si pred predvaja- njem glasbo iz računalnika pre- ko posebnega kabla najprej na- mestili v svoj pomnilnik. Slaba sti-an teh predvajalnikov je bila, da smo lahko nanje shranili le do 60 minut glasbe, ter da smo to glasbo morali spet zbrisati, če smo hoteli drugo. Trg je zato težko čakal na napravo, ki bi bila zmožna bra- ti mp3 CD-je in za to ne bi bil več potreben računalnik. Pred kratkim se je to tudi zgodilo, ko so na trg prišle hi-fi kompo- nente, ki znajo prebirati klasič- ne glasbene in mp3 CD-je. Sla- ba lastnost teh komponent so zaenkrat previsoke cene, ki se gibljejo od 90.000 tolarjev na- prej. MARKO ZORKO, marko@bass.si kaj bi danes kuhali? Zeliščna zaj^a mlada s testeninami, mešana pomladanska solata, šarlota. Zeliščna zajčja rulada Nasvet: očiščeno zajčje me- so začinimo dan prej in pusti- mo čez noč, da se meso pre- poji ž začimbami. Zraven ta- ko pripravljene slastne pe- čenke sodijo tudi dobre teste- nine. Potrebujemo: (za 4 - 5 oseb) dva lepa zajčja hrbta, 12 tankih ploščic mesnate dimljene slanine, šopek pe- teršilja, 3 stroke česna, 4 žlice olivnega olja, gorčico estra-' gon, 2 žhci belega vermuta, sol, poper. Priprava: opranemu in osušenemu zajčjemu hrbtu ločimo meso od kosti. Dobi- mo dva velika zrezka, ki ju preko plastične vrečke potol- čemo in oblikujemo, prema- žemo z oljem, česnom, peter- šiljem, posolimo, popopramo in premažemo z začimbami. Nato meso previdno zvijemo, vendar ga pri zvijanju ne sti- skamo. Pečico segrejemo na 220 stopinj C. Na delovno površino polo- žimo 6 kosov slanine, tako da se med seboj prekrivajo, na- njo položimo zajčje rulade in jih ovijemo v slanino. Zrezke zvežemo z močnim sukan- cem. Pekač namažemo z ol- jem, vanj položimo zrezke in jih v segreti pečici spečemo. Peka traja približno 40 minut. Pečene zrezke odložimo na topel pladenj. S pekača pre- vidno odvzamemo odvečno maščobo, prilijemo 1,5 dl vo- de in pustimo vreti par minut. Precej eni omaki prilijemo vermut in po potrebi okus še izboljšamo s soljo in poprom. Dobljeno omako postrežemo v skodelicah za omake. Mešana pomladansica solata Potrebujemo: ( za 4 - 5 oseb) 30 dag solate, glavico rdečega radiča, šopek redkvi- ce, večji koren, pomarančo, sol, poper, olje, kis. Priprava: pomarančo olu- pimo, krhlje razdehmo in na- režemo. Oprane liste solate in radiča narežemo na rezance. Zmešamo narezano poma- rančo, korenček in redkvico naribamo, sestavini premeša- mo in začinimo s soljo, po- prom, kisom in oljem. Šarlota Podobna je torti, čeprav ni torta. Priljubljeno francosko slaščico boste zelo hitro pri- pravili iz kupljenih piškotov. Piše: MAJDA KLANŠEK Potrebujemo: 3 pomaran- če, 7 dag sladkorja, 3 dl slad- ke smetane, 4 lističe želatine, škatlo baby piškotov, kolo- barček ananasa iz kompota, stepeno sladko smetano in kandirane češnje za okras. Priprava: pomaranče do- bro operemo, obrišemo, lupi- nico dveh pomaranč pa nari- bamo. Sok treh pomaranč, naribano lupino in sladkor kuhamo tako dolgo, da se količina zmanjša za polovico. V skledi hladne vode namoči- mo želatino. Želatino odcedi- mo in vsak listič posebej vme- šamo v sirup. Na dno modela položimo kolobarček anana- sa, stranice pa obložimo s piš- koti. Sladko smetano stepe- mo in ohladimo sirup, toda ne sme se nam strditi. Stepeni sladki smetani počasi dodaja- mo pomarančni sirup. Zmes vlijemo v model, dobro priti- snemo proti dnu in pustimo stati v hladilniku najmanj tri ure. Šarloto pred serviranjem stresemo iz modela in jo okrasimo. bio koledar iščemo dom T L informacij o živalih dobite v zavetišču in hotelu za ffl^ Živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na tel.: 749 06 na spletni strani http://come.to/zonzani. Jrski seter, star leto do dve, je iz okolice Celja. 30 FILM - TELEVIZIJA ■ RADIO Spalne vreče, enolončnica in film Miha Hočevar je rojen leta 1963 v Ljubljani. Študiral je na AGRFT, vendar ni diplo- miral. Ker je raje kar režiral. Po vrsti televizijskih reklam tokrat svoj celovečerni prve- nec Jebiga (ekipa se je pred tednom predstavila v Celju). Toliko da veste: med pogo- vorom niti najmanj ne pre- klinja, kar je že skoraj čud- no. (Morda bi ga moral pose- bej naprositi.) Si režiser, scenarist, mon- tažer (z Olgo Toni), sceno- graf, kostumograf, skratka, vsestranski avtor filma Jebi- ga. Si že od nekdaj namera- val prevzeti vse te vloge? Večino teh del sem prevzel enostavno zaradi pomanjka- nja denarja. Ko sem se odlo- čil, da delam nizko proračun- ski film, sem hotel imeti tudi ekipo, ki bo čimbolj minimal- na, čimbolj prožna. Le scena- rij bi prevzel v vsakem prime- ru - najraje pač delaš po last- nih idejah. Si že dolgo snoval film? Težko je reči, kdaj se je začelo. Morda pol leta pred začetkom filmanja. Ideje pač nastajajo po majhnih drobcih, zapisoval sem si posamezne scene na listke, in nekatere od teh so prišle v film, nekate- re ne. Natančno se da reči le, kdaj je konec pisanja. Ko je scenarij dokončan. Si se zavestno odločil za nizkoproračunski film? To je bila zavestna odloči- tev. Scenarij je bil napravljen s tem namenom. Scenariji, za katere izvedbo bi potreboval več sredstev, enostavno niso prišH skozi. Vse je bilo zelo natančno preračunano. Igral- ci so nosili lastne obleke. Sne- mali smo pri dnevni svetlobi, da nismo potrebovaH luči. Miha Hočevar Snemah smo na zunanjih lo- kacijah, da nam ni bilo po- trebno graditi interierjev. Na Rabu smo snemali v družin- ski hiši glavnega igralca in spali v spalnih vrečah, da ni- smo zapravljali za hotel. Na tržnici smo kupovali sadje in ribe, da smo se hranili. Kuhal je menda tvoj brat. Ko smo pričenjali snemati, je bil brezposeln, bil pa je dober kuhar, in mislil sem si, da bi to bilo dobro izkoristiti. Pa sem ga najel. Kuhal nam je enolončnice, zvečer pa včasih roštilj na plinskem gorilniku, ki je bil last drugega člana ekipe. Zveni kot kakšna žurka. Bile so žurke. Toda le zve- čer. Med snemanjem smo vselej bili zelo resni. Nobenih hecov, nobenih improvizacij, čeprav so nekateri ob ogledu filma dobih tak vtis. Kaj meniš o valu nizko- proračunskega filma pri nas? Nizkoproračunski film je okvir, v katerem se mladi re- žiserji lahko gibljejo brez fi- nančnih ali birokratskih ovir. To je lahko način vstopa v državno kinematografijo. Kar pa ne pomeni, da mora biti edini del te kinematografije. Obstajati mora mikro prora- čunski, malo, srednje, vehko proračunski film... to omogo- ča hiperprodukcijo. Jebiga odsvetujejo gleda- nje mlajšim od 16 let. Neka- terim se bo film zdel kontro- verzen. Kaj meniš o tem? Hotel sem le prikazati del mestnega življenja, ki se lah- ko odvija povsod. Povsod je na ulici mularija, ki kadi joint ali pije in jim je dolgčas. Hotel sem - na komičen način - po- kazati to resničnost. Opozori- lo je zaradi očitkov, da ne bo kdo rekel, da želimo kvariti mladino. Mene opozorilo ne moti - ponavadi šele to zbudi zanimanje. PETER ZUPANC SKRITA KAMERA) • Generalni direktor RTV Ja- nez Čadež je ponovno aktua- liziral parolo iz časov sociali- stične izgradnje: »Elektriko v vsako slovensko vas«. Odkar velja nov način pobiranja na- ročnine, mu namreč vsak električni priključek prinaša nove denarce v vedno prazno RTV malho. V duhu te, spet aktualne parole, ravnajo tudi uredniki novega celournega informativnega programa na TVS. Tako lahko gledalci v oddaji Vaš kraj, pod katero se kot urednika podpisujete od- stavljena urednica Dnevnika, sestrična bivšega odgovorne- ga urednika Lada Ambrožiča, Nada Lavrič in najbolj znani televizijski sindikalist Rajko Gerič, izvejo tudi najmanjše podrobnosti o električnih in drugih komunalnih težavah slovenskega podeželja. Take uredniške politike so najbolj veseli pri komercialni POP TV. Veliki šef njihovega informa- tivnega programa Tomaž Pe- rovič je menda izjavil, da do- kler bodo na TVS kazali vsak novozgrajeni kanal in novo- položeno vodovodno cev, se njemu ni bati, da bi konku- renčna oddaja 24 ur izgubila gledalce. • Ob časopisni polemiki o de- litvi na stare in mlade vodite- lje, slednjim naj bi se godila huda krivica, je najstarejši vo- ditelj osrednje informativne oddaje na TVS Janko Sopar ugotovil, da mu ne preostane drugega, kot da poišče skriv- nost večno mlade Miše Molk. Ker pa njegovo oprsje ne po- trebuje plastičnega kirurga, bi bilo za začetek dovolj že ne- kaj barve na patino njegovih las. Pri Jankovem kolegu in prijatelju, voditelju 24 ur Mat- jažu Tanku, se je stvar obne- sla. Kako so lahko lasje zme- raj dovolj črni, pa bi kakšen nasvet lahko dal tudi novi od- govorni urednik Uroš Lipuš- ček, ki se je že lotil pranja glav svojim podrejenim. • Rdečelaski, sicer pa najbolj marljivi politični novinarki na TVS Metka Lainšček in Nata- ša Rijavec, sta dočakali svojo zvezdne trenutke. Dano jima je bilo neposredno spremljati in poročati o tem, kar se ne zgodi vsak dan. Padec sloven- ske vlade sta prenesh profe- sionalno in nista pokazali niti najmanjših čustev. Zato pa nekateri šefi na nacionalki ni- kakor niso mogli skriti za- skrbljenosti. Pa ne nad pri- liodnostjo Slovenije. Negoto- vi utegnejo postati njihovi stolčki. Uroš Slak • Po RTV hodnikih se šepeta, da si odstavljena mlada vodi- teljica TV Dnevnika Petra Kerčmar že išde drugo služ- bo. Ali je to v kakšni zvezi z javno povedano zahvalo biv- šemu odgovornemu uredni- ku, ki je Petri dal priložnost, nismo uspeli izvedeti, kot tu- di ne, kaj na to pravi prijatelj in spremljevalec najbolj obe- tavnega TV obraza Uroš Slak. Mladi voditelj Odmevov se zadnje dni intenzivno ukvarja s pripravo magisterija, vmes pa skoči še na kakšen sesta- nek s televizijskimi šefi, s ka- terimi se pogaja o plači. Men- da so vsi novoizbrani voditelji informativnih oddaj stopili skupaj in daH svojim deloda- jalcem jasno vedeti, da za tak- šno plačo, kot so jim jo ponu- dili, niso pripravljeni opravlja- ti zahtevnega dela. Gremo v kino! Poslednji Mohikanec je film, ki ga je posnel režiser Michael Mann. Nagrajaneci so: Marko Petrovič, Miklošičeva 3, Celje, Mateja Primožič, Cankarjeva 13, Celje in Sandra Žabrl, Ljub- ljanska C. 33, Celje. Prejeli bodo vstopnico Celjskih kinemato- grafov za ogled filma. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: v petek, 14. aprila, se bo pred predstavo ob 20.30 v kinu Union predstavila ekipa filma Nebeška vaba. Kateri znani igralec je režiser filma? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, IZ aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike vstop- nice za ogled filma. Happy, Texas Ne, naslov ni napaka. Ker se v filma ne gre za srečni Texas, ampak za malo meste- ce v Texasu, imenovano Happy. In v tem mestecu je glavni človek šerif po imenu Chappy. (Otroška rima za film, ki teče lahkotno kot ne- kakšna otroška pesmica.) Chappy, ki zadnje čase ne- nehno zasleduje dva prišleka, najeta organizatorja vadbe domačih deklic, ki se želijo kvalificirati v tekmovanje za državno Miss sveže stisnjene- ga soka. Omenjena organiza- torja bi naj bila homosek- sualni par, toda zakaj se po- tem eden od njiju tako lakot- no suče okoli učiteljice, druga pa okoli lokalne bankirke? Razen če niso njuni nameni drugačni - če ne gre za preva- ro, kakšen rop ali kaj podob- nega? Šerif še ne ve, kar že ve gledalec: da sta organizator- ja v resnici mala lopova, ki sta bolj po pomoti ušla iz bližnjega zapora, potem pa še bolj po pomoti ukradla kombi dveh pravih organiza- torjev, in sta sedaj zaradi mnogih različnih vzrokov prisiljena igrati privzeti vlo- gi. Eden vzrokov je ta, da hi pravzaprav rada oropala mestno banko. Seveda pa zmešnjave z vsem poveda- nim sploh še ni konec. Kajti tudi šerif ni povsem tisto, kar se zdi... Film je komedija. Zmeš- njav, očitno. Takoj na začet- ku povedano: zelo preprosta in lahkotna komedija brez prevelikih pretenzij. Sicer je obenem tudi film, predstav- ljen (in nagrajen) na Sun- danceu, festivalu nizko pro- računskih filmov, toda njego- ve potenciale so kmalu opazi- le velike producentske firme in mu denarno pomagale. Scenariju sicer, kljub temu ali tudi zato, manjkata kakšna logična točka ali dve ali celo tri, zato pa ima par naivnih preveč. In včasih se opazi kakšen igralec, ki ne ve na- tančno, kaj bi v kadru nare- dil s sabo. In tudi režiji se pozna, da ni vedno povsem zanesljiva. Zato pa na srečo dialogi premorejo vsaj ^ sveže (stisnjenega) hu^ in tisti igralci, ki obvl2. svoje, so zares simpZ (no, saj so simpatični h tisti drugi, ampak tisti 1 ker ne obvladajo, kar je vredno omembe). Pri prednjačita William H. (ki ima na spisku fUrj^^^ zaslug Oskarjevo nominQ^ za stransko vlogo v odliiJ^^ filmu bratov Cohen, Fq^ kot brkati šerif fer se j izredno srceparajoče jo^ in Steve Zahn (Daleč od o Clooneyem, Naravne sili Sandro Bulock, za i;[og( tem filmu pa je prejel poj no nagrado žirije v Suni ceu) kot nežni pretepaj inštruktor in zapornik Wa Wayne Wayne mlajši. Ja, | vilno ste prebrali, tole ni skarska napaka. Nenava. imena so ena od special filma. In če pogledate drobneje, boste videli, da di preostali igralci niso vsem neznani: Jeremy U ham je igral recimo v M in Amistadu. Rona Perlm pa se morda spominjati televizijske nadaljevanke potica in zver. Režiser, pn cent in koscenarist izdelk Mark Illsley, kateremu je prvi dolgometražni samoi ni film. Če torej slučajno trem zahtevate 98 minut pov, sproščene in nezahtevne hovitosti, je tole priložnos vas. Naj pa vas mimog] opozorim, da sta trenutne sporedu v kinu dva zelo dobna filma: oba posnet malo denarja, oba sta pn ca svojih režiserjev in oba komediji. Razlika je le i eden je ameriški, drug pa venski. In primerjave i njima so zelo zanimive, moj okus je slovenski bolji PETER ZUP^ kino Celjski kinematografi pridržujejo pravico do si membe programa. Union: 13. 4. in od 15. 19. 4. ob 17., 19. in 21. slovenski film Jebiga. 14 ob 18. uri Jebiga, ob 20 svečana premiera z ekipo mične drame Nebeška vat Mali Union: 13. 4. ob uri, 14.4. ob 18.15 in od 15. 19. 4. ob 18. uri ameriška medija Happy Texas, 14.4. 20.15 in od 15. do 19. 4. ob uri ameriška drama Prebi na vest. Metropol: od 13. do 19; ob 16.30 in 18.30 risani t Svet igrač 2; 13. 4. ob 20 drama Prebujena vest; 14 ob 21. uri slovenska korne* Jebiga; 14. 4. ob 23. in od do 19. 4. ob 20.30 konn' drama Nebeška vaba; 15 matineji ob 10. uri Svet 2 in ob 22.30 za ponočnj' predpremiera ameriškega ma Obala. Kino Žalec: 13.4. ob 16- in 20. uri ameriška kome' Ameriška pita, 14.4. ob 2J 16. 4. ob 18. uri ameriši J Začetek konca ter 15. in ^° ob 20. uri ameriška dr^ Vse o moji materi. ne preslišite na radiu ceue! Sto kmečkih žensk na morje Medijska hiša NT&RC tudi letos pripravlja izlet 100 kmečkih žensk na morje. Tudi tokrat bo z udeleženkami izleta Tone Vrabl, brez katerega izlet ne bi bil to, kar je. Kako bodo preživele dva dni na morju udeleženke, bomo poročah na Radiu Celje že v petek zjutraj, pa v petek med 17.15 in 18. uro ter v soboto zjutraj. Reportaži z izleta pa boste prisluhnili v nedeljo ob 12.10! NEDEUA, 16. APRILA OB 10.10 Nedeljski zmenek Tokrat bo naš in vaš gost Oto Pestner starejši. Celjska »faca«, znanec z ulice, nekoč z vrtov hotela Evropa in Kopra, glasbe- nik z dušo in srcem ter prav gotovo znani Celjan, ki zasluži vašo pozornost. Z njim se bo pogovarjala Nataša Gerkeš. m TEDNIK 6USBA 35 ^0 nastopom Janje Brleč iz Laškega, v kategoriji do 12 let. pržavno tekmovanje citrarjev ! Sklad republike Slovenije i (J ljubiteljske kulturne de- ,vnosti in Kulturno umet- ^ 00 društvo Svoboda Griže I ja pripravila finale 4. držav- i lega tekmovanja slovenskih ^ litrarjev. V šestih kategori- I ah se je predstavilo 33 ci- (rarjev, duetov in skupin. i Njihovo igranje je ocenila * pkovna žirija, ki^ ji je pred- sedoval Igor Saje. Žirija je po- delila 9 zlatih, 14 srebrnih in 9 bronastih odličij. Najvišjo skup- 10 oceno - 97 odstotkov točk A u za nastop v duetu prejela I asmina Mandžuka iz Brežic [. n Dejan Praprotnik iz Podnar- [a. Sicer pa so v kategoriji do 12 let zlato priznanje prejeli Ana Kranjc iz Jesenic na Do- lenjskem, do 14 let Pranja Koč- nik iz Slovenske Bistrice in Tinka Budič iz Čateža, v kate- goriji do 18 let in v duetu Martin Zlobko in Blaž Klad- nik, oba iz Komende, ter kvar- tet glasbene šole Kamnik. V kategoriji ljudskih pevcev je Tone Mlačnik iz Luč prejel zlato, Fani Lapajne iz Griž pa bronasto odUčje. Koncert nagrajencev final- nega tekmovanja bo 16. aprila ob 17. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljublja- ni. T. TAVČAR Velika zmaga kvinteta Dori v Ljubljani je bil 6. festival slovenske polke in valčka, na katerem je po izboru stro- kovne žirije sodelovalo 12 fi- nalistov s šestimi valčki in prav tolikimi polkami. Imeniten uspeh so dosegh člani Kvinteta Dori, ki so zma- gali s polko Bojana Zemeta in Vere Soline Avto moj ne ve. Nastopila je tudi glasbena sku- pina Čuki, ki je z valčkom Kraljestvo naše sreče zmagala v svoji kategoriji in v petih minutah glasovanja dobila ne- verjetnih 10286 glasov! Prvič so podelili tudi nagra- do strokovne žirije za najbolj- ši ansambel. Tričlanska žirija Anton Natek, Vinko Štrucl in Kajetan Zupan se je odločila za ansambel Gregorji z Go- renjske, ki je manjša zasedba prejšnjega ansambla Grege Av- senika. Sicer pa letošnja glasbena prireditev ni bila kaj posebne- ga. Težko je verjeti, da se bo razen zmagovalk še katera skladba dalj časa obdržala v radijskih programih. Prevlado- vale so moške skupine, saj smo zabeležili le šest pevk. Počasi tudi izginja narodna noša kot oblačilo, saj so v njej na- stopili le trije ansambli (Gre- gorji, Šaleški fantje in Bratje Svetlin), medtem ko so se Va- sovalci obleki v stilizirano be- lokranjsko nošo. To seveda ni prav, saj je zelo težko gledati pevko, ki poje narodno zabav- no skladbo v večerni toaleti. Tudi organizacija festivala v stu- diu verjetno ni najboljša reši- tev Prireditev je bila hladna in neprepričljiva, skupaj s sceno in zmotljivima voditeljema. TV Gospel pri Sv. Duiiu V soboto, 15. aprila ob 20. uri, bo v dvorani pri cerkvi Sv. Duha v Celju spet koncert črnske duhovne glasbe in cerkvenih himn, s skupnim imenom »gospel glasbe«. Na- stopila bosta celjski pesnik in glasbenik Matej Krajnc in kitarist Goran Radič. Slišali bomo tradicionalne čr- ne in bele gospele in tudi to- vrstne skladbe znanih avtor- jev, ki jih sicer ne povezujemo s to zvrstjo. Na koncertu boste lahko kupili tudi CD-ploščo Good Time, na kateri bo izbor znanih gospelov, ki sta jih Ma- tej in Goran posnela v svojem majhnem zasebnem studiu Pti- caaa, založilo pa ga je novou- stanovljeno kulturno društvo Štempihar. Vstopnine ne bo, najavo kon- certa pa si lahko ogledate tudi na spletni strani Mateja Krajn- ca: http://matej.u2.hm. MANICAMUNDA Zadnji Avseniicov iconcert v Lasicem tocoj ob 19.30 uri bo v Kul- kurnem centru Laško zadnji Ifflncert iz Avsenikovega abon- laja polk in valčkov v sezoni 1999/2000. Poleg Kvinteta Dori, zmago- 'alca z najboljšo polko s festi- ^ 'ala v Ljubljani, bosta nastopi- li a tudi skupina Mladi Dolenjci i n ansambel 7. raj iz Zreč, ki J )raznuje deset let delovanja. J Ansambel Mladi Dolenjci je ,(ablestel lani, ko je na fesdva- iliosvajal nagrade kot za šalo. [^zimskem času so Mladi Do- lenjci posneU kaseto in CD, njihove skladbe pa so med naj- bolj predvajanimi po večini slo- venskih radijskih postaj. Organizator bo tudi letos pripravil izlet za abonente na 30. festival v Števerjan (od 7. do 9. julija), pripravljen pa je že tudi okvirni program za 6. sezono Avsenikovega abonma- ja polk in valčkov: septembra se bodo predstavih zmagoval- ci slovenskih festivalov, okto- bra Nagelj, novembra Sloven- ski muzikantje, decembra in januarja sta termina še odpr- ta oziroma potekajo pogovo- ri, februarja bo koncert an- sambla Miro KUnc in Okrogh muzikanti, marca Vigred v Kul- turnem centru in aprila pre- senečenje. TV full cool demo top ^ Zmagovalka marčevske oddaje je Jasmina Klenovšek s Skladbo Povej mi zakaj. ^včerajšnji oddaji na Radiu Celje se je predstavila Barbara i^^^ek, ki je z nami sodelovala že minulo leto, letos pa se je \,J'iločila in v glasbenem ateljeju Goda v Celju posnela skladbo [ ^f^imo planet. J ^roš Knehtl je posnel demo posnetek skladbe Cela ulica nori. , Ostati želi uspešen pevec, kot vsi fantje pa rad igra nogomet, ijgrice na računalniku, rola, plava in se vozi s kolesom. Alja Jovšek si je za Full Cool Demo Top izbrala skladbo Vzemi dlan, ki jo sicer prepeva Karmen Stavec. V prostem času ^ zelo rada riše, klepeta po telefonu, poje, »rejva«, rola in se ^ s kužki. Alja nima posebnih glasbenih ciljev, vendar pa želi f°!^azati, da zna tudi peti. L glasujte, kupončke pa pošljite na naslov: Novi tednik&Radio ne> Prešernova 19, 3000 Celje. SIMONA express express • Kultno britansko techno na- vezo The Prodigy je zapustil Leeroy, ki bo odslej deloval kot solo artist pod imenom Fightcrank. • V ponedeljek se je na poli- cah trgovin končno le znašel že nekaj časa napovedovani novi album »Ectasy« legendarnega Nevvyorčana Loua Reeda. • Po osmih letih skupnega dela in štirih albumih se je prejšnji teden razšla kultna ameriška funk-rock zasedba Luscious Jackson. • Pred nedavnim j e izšla zbir- ka uspešnic »The Best Of...« ene izmed najuspešnejših soul pevk zadnjih dveh desetletij Randy Cravvford. • Te dni so končali s snema- njem gradiva za film z živ- ljenjsko zgodbo legendarnega kitarista, avtorja in pevca Jimi- ja Hendrixa. Glavno vlogo v filmu, ki bo premierno prika- zan 18. septembra, ob tridese- ti obletnici Hendrixove smrti, je baje odlično odigral Wood Harris. • Sredi junija se bo na veliko ameriško turnejo skoraj dvaj- set let po razpadu podala po- novno formirana zasedba Su- premes. • Superzvezdnik Will Smith je v torek objavil nosilec zvoka in slike DDV »Get Jiggy Wit It«, na katerem so zbrani vsi njegovi najuspešnejši videos- poti, nekaj intervjujev, biogra- fija in precej še neobjavljenih fotografij. • Tri leta po izidu v trimih- jonski nakladi prodanega al- buma »Tubthumper« so se na lestvice z novim LP izdelkom »Wysiwyg« vrnili Chumba- vvamba • Pri založbi Megaton je izšel CD prvenec 19-letne Štajerke Karmen Plazar. • Še pred koncem tega mese- ca naj bi izšla nova, četrta plošča kozjanskega pop-rocker- ja Rafa. • Sausages so svoje privržen- ce razveselili z novim albu- mom »To mi deli«. • ZKP RTVS je objavila nov album »Poišči me«-veteranke slovenske glasbene scene Maj- de Arh. • V ponedeljek, 8. maja, se bo v dvorani Slovan Kodeljevo v Ljubljani zgodil »ultra adre- nalinski žur. Na mini-metal fe- stivalu bodo nastopali slavni teksaški metalci Pantera, bo- stonski rap-hardcore hibrid Po- vverman 5000 in norveški čr- nometalci Satyricon. • V petek, 14. aprila, bodo na festivalu Ročk zvok v Hali Go- lovec v Celju igrali Magnifico, Siddharta, Zaklonišče prepe- va, Barni band in Horse Con- trol. STANE ŠPEGEL vrtiuak polk in valčkov 20 vročih rc 36 ZAAVTOMOBILISTE Delavci nasprotujejo tujcem čeprav je jasno in potrjeno, da je južnokorej- ska avtomobilska industrija vendarle iz najhuj- šega - leta 1997 jo je namreč prizadela huda gospodarska kriza, ki je trajcda skoraj dve leti - je očitno, da težav nekako noče biti konec. Tako so pred časom stavkali delavci v Hyundai- ju, Daewooju in tudi Kii. Kot vse kaže, se delavci upirajo nameri, da bi močno zadolženi Daewoo prodali kateri izmed tujih avtomobilskih tovarna. Njihov zadržek oziroma strah temelji na domne- vi, da bodo imeli tujci, če bodo postali lastniki Daevvooja, zelo malo socialnega čuta, kar bi pomenilo odpuščanje. Stavka v omenjenih treh tovarnah je po dosedanjih ocenah povzročila vsak dan za 44 milijonov dolarjev škode, južno- korejski sindikati pa bodo najbrž kljub temu vztrajah še naprej. Vsekakor pa je jasno, da bodo morali rešitev za Daevvoo kmalu najti. Honda zmanjšuje proizvodnjo Po vsem tistem, kar se je v zadnjem času dogajalo z britanskim Rover jem - vse kaže, da ga bo lastnik BMW prodal skupini Alc- ^hemy Partners - je očitno, da se bo vsaj avtomobilski del Otoka znašel še v hujših zadregah. Tako je japonska Honda, ki ima tovarno v Swindonu, kar za 50 odstotkov zmanjšala proizvodnjo. V tej tovarni v letu dni narec do 150 tisoč civicov in accordov. Čeprav Hondi trdijo, da gre zgolj za začasni ukrep jasno, da je britanski funt izjemno močan pa draži na Otoku izdelane avtomobile, pred Hondino odločitvijo je namreč Ford ima svojo tovarno v Dagenhamu, prav t zmanjšal obseg izdelave. m tednik ZA AVTOMOBILISTE 37 DaimlerChrysler solastnik Mitsubishi ja 'proces ^globah/.M I),', .^evanja in nalcupov v »'j^^obilski industriji gre '^^^jržno naprej. Po ti- ko je BMW že skoraj \of\tno prodal britanske- gpverja in ko je prišlo do ^ jtalske povezave med ^0a\ Motorsom in Fia- je prišlo do podobnega DaimlerChryslerjemi J japonskim Mitsubishi- p- 2e precej časa se je govori- jo napovedovalo, da Mit- jshi zaradi dolgov in dru- 3, težav, ki jih ima, dolgo jsa ne bo zmogel več zdrža- sam. Nujno naj bi torej iireboval kapitalskega jjfinerja. Sedaj se je to tudi zgodilo, saj je ameriško- nemški koncern Daimler- Chrysler za dobri dve milijar- di dolarjev kupil 33,4 odstot- ka Mitsubishija. Pri Daimler- Chryslerju so ob tem jasno povedaH, da hočejo s to po- vezavo povečati svoj delež na izjemno pomembnem azijskem trgu, kjer je Mitsu- bishi močno prisoten, po drugi strani pa bi se radi bolj kot doslej uveljavili na trgu majhnih avtomobilov, kjer je japonska avtomobilska hiša znova dokaj uspešna. Mitsubishijev tržni delež na domačem, torej japonskem trgu je recimo desetodstoten, zelo »zasidran« pa je recimo tudi na Tajskem, v Maleziji, Indoneziji in Filipinih, kjer ima v povprečju v rokah kak- šnih devet odstotkov trga. DaimlerChrysler pa s to novo povezavo meri tudi na evrop- ski avtomobilski prostor ozi- roma na Evropsko unijo. Tam bodo začeli leta 2008 veljati novi in še ostrejši ekološki predpisi, kar med drugim po- meni, da bo treba bistveno zmanjšati ne le emisije ško- dljivih plinov v izpuhih, pač pa tudi porabo. Prav pri tem pa ima Mitsubishi veliko iz- kušenj, še posebej s svojim bencinskim motorjem z ne- posrednim vbrizgavanjem goriva (GDI). Japonska tovar- na je v ta kapitalski zakon. kot že zapisano, vstopila za- radi želje po novem kapitalu, kajti dolgovi tovarne naj bi bili po sedanjih napovedih od 14 do 16 milijard dolarjev. Skratka, uresničuje se napo- ved, da bo v prihodnje avto- mobilski svet obvladovalo sa- mo šest ali sedem velikih av- tomobilskih korporacij. Na sliki: mitsubishi pajero pinin. PT crulser bo nastajal v Gradcu Ameriški DaimlerChry- sler je svojega PT cruiserja, nekoliko nenavadno obli- kovano vozilo srednjega ali morda nižjega srednjega razreda, predstavil tudi na letošnjem ženevskem avto- mobilskem salonu in obja- vil njegovo serijsko izdela- vo. S tem avtomobilom imajo tudi na evropskih trgih kar ambicizone načrte, zato ne preseneča, da so se odločili, da bo nastajal tudi na stari <;elini. Ker graški oziroma avstrijski Steyr Daimler Puch že precej časa izdeluje tudi chryslerja voyagerja, ki je bil svoje čase eden najus- pešnejših enoprostorskih avtomobilov v Evropi, je bila odločitev, da bo v Gradcu nastajal tudi PT cruiser, do- kaj logična. Omenjeni avto- mobil sicer že nastaja v to- varni v Toluci (Mehika), in sicer nekako 180 tisoč na leto. Pri DaimlerChryslerju pa ob tem napovedujejo ze- lo dobro prodajo tega vozila na evropskih trgih, saj naj bi bila vsa letošnja proizvodnja že razprodana. Na sliki: PT cruiser. v MODNEM VRTINCU 39 Gospodje v trendovskem taktu Moška moda je videti enaka le na prvi pogled ga še bilo in ga zlepa ne 1^, takšnega kreatorja, ki bi \j znotraj ustaljenih pravil 0e modne klasike uspe- la Qstvariti revolucionarno -gobrazbo. Znotraj slavne ^peresno deteljice obleka, .^jjca in kravata modni us- l^jrjalci res nimajo zavida- vrednega manevrskega jfostora. Elegantna moška moda se pravzaprav vse od konca [^stoletja dalje, ko je z obla- til odvrgla odvečno okrasje s tipkami, naborki in svetlečim jfzenjem, ni veliko spreme- ; jila, saj je bila deležna le bolj i iii manj diskretnega oglaše- vanja variacij materialov, kro- \ jev, barv. ' Vendar, se dogaja! Naši po- \ slovneži so videti enaki le na ] prvi, površen pogled. V resni- ^ citudi modo močnejšega spo- a na začetky novega tisočlet- ^ a kar smelo stresa, pretresa J ona glavo obrača. Kravata ni svetilnilc! Ali veste, kako opazite raz- I iko med managerjem in us- i pesnim managerjem? Bodite ' pozorni na detajle! Kot so de- " im obleke, sešite s krojaš- \^rfekcijo, iz najbolj kvali- h materialov. Poloprijete, čeprav omogočajo zaradi ela- Isiičnih vlaken sproščeno gi- f lianje. Živo rdeča ali rumeno-zele- (na pikasta kravata? Pozabite nanjo! Eleganten poslovnež ne potrebuje papagajasto kri- ^vih akcentov, ki bi pritegnili !i poglede iz vseh strani tako kot svetilnik. Tudi karirast suknjič in sploh suknjič, ki je iz druge barvne zgodbe kot hlače, naj letošnjo pomlad os- taneta raje spravljena v oma- ri. Ura - poicazaleij oicusa Največji »greh« pa je poleg - no, saj veste, nogavic, ki se barvno ne skladajo s čevlji in hlačami, ročna ura. Nikakor si ne privoščite hoditi po sve- tu - če se seveda uvrščate med uspešne poslovneže - z ročno uro, kakršno lahko na- ročite po sistemu »neverjetna cena, pokličite takoj...« Moš- ka ročna ura je že dolgo naj- boljši pokazatelj okusa, mod- Ročna ura pove marsikaj o njegovem lastniku... ne osveščenosti, ja, celo v vlo- gi statusnega simbola nasto- pa. Zato malce prhejen izrek »poglej, kakšno uro nosi in vedel boš, kako uspešen je«, sploh ni daleč od resnice. In še nekaj. K razhčnim oble- kam različna ura. Nepreklic- no mimo so časi, ko se je eno in isto uro nosilo od jutra pa do novega jutra. Pravzaprav predstavlja ta nepogrešljiv modni dodatek mnogim moškim edini kos nakita. Za- to - obstaja kakšen razlog, da si ne bi dali trendovskega duška - z merilci časa? Enobarvna modna sestavljanlca No, ker pa oblečen zgolj v trendovsko ročno uro moški ne bo deloval preveč poslov- no in zaupanja vredno, zadr- žimo pogled še na začetku omenjenem triu - obleka, srajca, kravata. Zgodba, ki sodi v letošnji pomladi med ene najbolj pri- ljubljenih, se imenuje eno- barvna oziroma sestavljanka sorodnih barvnih odtenkov. Kar pa seveda ne pomeni, da morajo biti sodobni poslov- neži še naprej zgolj v sivem, temno modrem ah temno rja- vem barvnem druženju. Tudi svetlo modre, vijolične, smre- kovo 'zelene, medene, celo smetanasto bele barve so se smelo zrinile v prvo »poslov- no« modno vrsto. Ja,. že vidim, kako naši moški mrščijo čela in si misli- jo: »Kaj se pa tale sploh gre - da bi šel na navaden dan ta- kole ves bel v službo? Se žen- ski sploh sanja, kako butasto bi se počutil - kam bi se sploh upal sesti in kam nasloniti komolce? A misli, da imam doma lastno kemično čistilni- co?« No, moda seveda le niza ideje, vi pa se lahko povsem suvereno in brez kakršnega- koli trendovskega pritiska odločite tudi za kakšno tem- nejšo različico. Se vam kljub vsemu zdi dolgočasno biti le v eni barvi od srajce, kravate, suknjiča. Od vratu do podplatov v sorodnih barvnih odtenkih. hlač, nogavic in čevljev? Mor- da se vam zdi prav, vendar ima tale trend tudi dobro, »varovalno« barvno plat, saj se izogiba tragikomičnim kombinacijam, za nekatere moške pravi nočni mori. Smelo igro . kombiniranja barv in vzorcev naj se gredo le tisti z izbranim okusom, pravi moda. Pa še nekaj utrinkov, po katerih boste spoznah čisto svežo, letošnjo letnico moš- kih oblačil in modnih dodat- kov, primernih za poslovne priložnosti: suknjiči: najbolj »in« so suknjiči - trigumbniki. Zaradi treh gumbov, pri katerih pa - naj se vam zdi hecno ali ne, mora bih zadnji gumb - odpet. Včasih imajo tudi najbolj ele- gantni kroji štiri našite žepe, reverji so prej visoki kot nizki. Dolžine? Klasična, ki jo pozna- te že od nekdaj, ali ekstremno dolga, skoraj do kolen. Hlače: kroji z v pasu polo- ženimi gubami so vzeh mod- no slovo - moške hlače z let- nico 2000 so v pasu in čez boke oprijete, hlačnice se lah- ko proti dnu diskretno razši- rijo. Nepogrešljivi akcent so pasovi, pri katerih si je domiš- ljija vzela popolnoma prosto pot. Včasih pasovi niso le v vlogi »gor držeče« modne pri- tikline, lahko so pod pasom ali nonšalantno padajoči na boke iz čistega vizualnega ve- selja. Srajce: z majhnim trdim ovratnikom, pod katerega so- Le katera sodelavka v službi bi ostala ravnodušna ob po- gledu na tako hiper moden kroj srajce? (Giorgio Armani) Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Za manj formalne poslovne sestanke. (GeneMeyer) di kravata v istem ah sorod- nem barvnem odtenku. In, dragi gospodje! Končno tudi najbolj stroga poslovna moda dovoljuje, da na kravato pre- prosto - pozabite! V tem pri- meru je zgornji gumb srajce odpet, za manj formalne pri- ložnosti pa so si modni us- tvarjalci (Giorgio Armani, Alexander Van Slobbe...) za- mislili seksi razpete srajce brez ovratnika. Obutev: v pisarni se boste odhčno počutili v lahkih čev- ljih iz pobranega usnja, ki ima steklasto sveUeč videz, okra- sne šive in luknjice, obhkova- ne v diskretne ornamente. Trendovske čevlje v fasci- nantnih barvah z gumijasto nabrazdanim podplatom se- veda raje prihranite za pro- ste urice, ko so modna barvi- tost, divji vzorci, prosojna iz- zivalnost in še kaj ne le mod- na domneva, temveč - dejs- tvo. O tem moškem »dejs- tvu«, ki se duhovito spogle- duje z androginostjo, pa pri- hodnjič. Nagradno vprašanje aprila: PO KATERI IGRALKI IN PRINCESI (1928-1982) SE IMENU- JEJO LETOS MODNE TORBICE? a) Grace Kelly, b) Lili Novy, c) Edith Piaf. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Satira pod šifro Na Celjskem je premolo humorja - Fant iz Bistrice ob Sotli je prekosil vrhove slovenske satire - V zakonu s šestini Pa jih imamo, najbolj priz- nane slovenske satirike leta 2000. Na letošnji Borzi hu- morja Rogaška Slatina so se zelo visoko uvrstila tri zanimi- va imena s Celjskega. Kdo so Anton Babic, Ivan Šalamon in Amalija Jelka Škrobar, ki so pisali na borzno temo Dobro je biti nor ob pravem času? Med natančno dvesto sode- lujočimi na letošnjem razpisu slatinske občine so prišli v ožji izbor žal le trije avtorji s Celjskega. Bistričan Anton Babic se je uvrstil na 3. me- sto, med tridesetimi izbrani- mi avtorji v knjigi letošnje borze sta prav tako Ivan Ša- lamon iz Podčetrtka in Ama- lija Jelka Škrobar iz Celja. Številni prispevki, ki jih je pre- brala žirija, so bili kot po na- vadi označeni s šifro. Obsoteljčan Anton Babic je prejel ugledno slovensko od- ličje za sklope aforizmov ter se uvrstil pred avtorje kot so pisatelji Tone Partljič, Franjo Frančič ali Branko Gradi- šnik. Nagrada, ki vsebuje tudi 50 tisočakov, je prišla v prave roke, v vsakem oziru. Anton Babic piše humoristična bese- dila približno desetletje, pisal je tudi pesmi. Nekoč je raz- mišljal, da bi od tega morda lahko živel, vendar je težko celo avtorjem bližje velikih mest in uredništev. Kako se je začelo? Najprej je začel sodelovati v bistriš- kem pustnem glasilu Valpet, ki ga ureja Franci Černelč, (nagrajenec velikega satirič- nega festivala Aritas Šmarje pri Jelšah, sicer vodja zelo uspešnega Studia Gry za obli- kovanje stekla v Dekorju Kozje). Babic je pozneje več- krat izdal zbirke aforizmov v zelo nizkih nakladah ter jih razdelil prijateljem. Potem je opazil razpis za borzo hu- morja, kamor je prišel, videl in skoraj zmagal. Anton Babic je po naravi vesel človek, kljub težkim preizkušnjam. Pri dveh letih mu je umrl oče, vendar preiz- kušenj še ni bilo konec. V Ce- lju je postal strojni tehnik, na- to je nadaljeval študij na fakul- teti za strojništvo. Na manjši kmetiji živi z materjo, ki se je vedno bala Prešernove »slep je, kdor se s petjem ukvarja« ter s sestro Bernardo, ki ga je najbolj vzpodbujala. Tudi za- radi tega so v Babičevem do- mu polni zvezki aforizmov. Pokojni novinar in pisatelj Pe- ter Kavalar, ki ga je spoznal med bivanjem v bolnišnici, ga je pred nekaj leti napotil v uredništvo Novega tednika. Uspešni Babic je dejaven v Bistrici ob Sotli na različnih področjih. Poje v pevskem zboru pod vodstvom zgoraj omenjenega Černelča, sode- luje v šahovskem društvu ter se ljubiteljsko posveča igra- nju košarke in nogometa. Pol tisočletja hiše v Šalamonovi hiši pod gra- dom Podčetrtek so veseU ljudje. Ivan Šalamon, ki je med najvišje ocenjenimi av- torji Borze humorja Rogaška Slatina 2000, živi v hiši z letni- co 1629, za katero so ugotovi- li, da sega v resnici celo v daljno leto 1551. V najstarejši hiši trga Podče- trtek, delno obnovljeni pod nadzorom spomeniškega varstva, je bila že v srednjeveš- kem času gostilna, je upraviče- no ponosen lastnik Šalamon. Dobri poznavalci življenja raz- bojnika Guzaja vedo povedati, da je to kraj, kjer je sloviti Šentjurčan okradel gostilničar- ja. V hiši se je vedno veliko dogajalo, v zadnjem mesecu so najbolj veseli literarnega uspe- ha na borzi humorja. Ivan Šalamon je sodeloval na slatinski borzi drugič ter se letos uvrstil na 11. mesto. Pred tem se je s 17. mestom uvrsdl tik za uveljavljenim sa- tirikom Evgenom Juričem. Takrat je pisal na temo Vse moje ljubezni o življenjskem krogu človeka, letos o Nera- zviti revščini, kjer je hudomu- šen na račun razporoke še- stih naslednic bivše občine Šmarje pri Jelšah. Vse to je mogoče ugotoviti šele po zelo pozornem branju, v tem je tudi umetnost. Ko so Šalamo- nu sporočih, da je med naj- boljšimi, je najprej mislil, da zaradi poslanega besedila o i volitvah, vendar je žirija pre- \ sodila drugače. ! Piše že dolgo. V sedemde-s setih letih so bili v Mladini j opaženi njegovi aforizmi, ko ^ je spoznal bodočo ženo Cvet- ko, je začel pisati pesmi. Po objavi v Novem tedniku so ga začeli nekateri prijatelji zba- dati, zato je vse do slatinske borze ustvarjal bolj zase. Ker ima servis za gospodinjske aparate, za pisanje nima veli- ko časa, vse, kar zapiše, pa najprej preberejo žena Cvet- ka, ki se posveča predvsem domu, ter njuni trije otroci. Hči Ksenja študira v Maribo- ru kemijo, sin Robert je zapo- slen v pripravi dela slatinske steklarne, Andrej bo nadalje- val v očetovem servisu. Večina ljudi se je nekoč iz Obsotelja selila, Šalamonova sta v čudoviti pokrajini prise- ljenca. Ivan je v predšolskih letih živel v Zbelovem pri Poljčanah, nato je odšel s star- ši v Velenje, nakar je v Zabu- kovici srečal bodočo ženo. Danes je z Obsoteljem pove- zan bolj kot številni tukaj ro- jeni in to na različnih področ- jih. Pribhžno eno desetletje je bil tajnik krajevne skupnosti Podčetrtek, do konca januar- ja je opravljal mandat pred- sednika gasilskega društva, od lani je predsednik planin- skega društva Atomske topli- ce Podčetrtek, kjer je planin- ski vodnik, bil pa je tudi sou- stanovitelj društva. Poleg tega oddajata s so- progo v domači zgodovinski hiši turistom sobe ter sta po- stala v turistično-davčni zgo- dovini Podčetrtka druga uradna sobodajalca. Ivanu Šalamonu energije zares ne manjka, saj pri vsem skupaj za svojo dušo zbira znamke. Že od osnovnošolskih let, iz časa v Velenju. Valovi, ki vse prenesejo Avtorica Amalija Jelka Škrobar iz Celja je premagala vse življenjske preizkušnje s pisanjem, še posebej humor- nih besedil. Na Borzi humorja Rogaška Slatina 2000 je bila na 17. me- stu s šaljivimi čestitkami in pozdravi naših poslušalcev, ki so začeli nastajati tik pred od- hodom na neko pomembno nedeljsko srečanje Stranke šaljivcev Novega tednika (ra- Bistričan Anton Babic: letošnje tretje mesto. Ivan Šalamon iz Podčetrtka: v vrhu satire. Celjanka Amalija Jelka Škrobar: med izbranci. dijski valovi pač vse prenese- jo). Sicer pa je pisanje del življenja gospe, ki živi v hiši na celjskem Bregu. Osebni dnevnik piše vse od osnovno- šolskih let. Z dnevnikom se je začelo, pozneje je nastalo nje- nih šestnajst komedij, vsa leta prav tako sodeluje v različnih časopisih. Njene najuspešnejše ko- medije Posvojena Katica, Sin in oče snubita pod isto stre- ho "in Navihani Jaka so igrali v sedemdesetih letih člani njene dramske skupine Mali krog, pod okriljem gasilske- ga društva Zagrad-Pečovnik. Škrobar jeva je bila avtorica besedil, režiserka in [J obenem, njenim kon)e(j! pa so se tako nasmejali' so bili povabljeni na 45'^ stovanj. Skupina je nato' prenehala z delovanje^ torica pa ima namen odsj ti besedila tistim, ki §1 želijo igrati. Za letošnji Prešernov, so se njenemu skeču jej česna nasmejali niaJ ski upokojenci. V celjsi^ Narodnem domu so tako februarja pi\,,;^ med seniorskimi pesni in pisateljicami mestajjj vinji. Amalija Jelka ^^^B je v pokoju eno d^| pred terii je dolgo čH Emu. V njenem življenju jej kar nekaj hudih prei^ šenj. V spomin na tg otroštvo med Celjem, s njem. Grlicami in Šej dom pri Grobelnem je n, sala zgodbo Imela sem men in hladen dom, i izšla predlani pri Maril ski literarni družbi (Mai Pungartnik je v sprei besedi napisal, da je kn o hrepenenju po ljubez V tretjem življenjskem dobju, ko sta oba z moi hkrati hudo zbolela, jc zelo prizadela njeg prezgodnja smrt. Z mq voljo ter moralno o| hčerke Brigite je zmag^ ^SiSii&sls&saeS^ BRANE J£>fi^