Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes«čno 15 Din. Maliti oglasov, ki služijo v posredovalne in šocijalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 40. Sredo 18. maja 1927. Leto II. Naša nedeljska proslava. Za socialistično kulturo. Sodrugi v Studencih so otvorili v soboto svojo novo telovadnico — prvo lastno delavsko telovadnico v državi! Ni slučaj, da pišemo o tem na uvodnem mestu. Telovadnic v državi, in zlasti v Sloveniji je dosti. Tudi imajo naše telovadne enote več svojih telovadnic, čeprav ne v lastnem telovadnem domu — toda sodrugi v Studencih so si zgradili svojo lastno, dovršeno in prostorno telovadnico iz lastnih sredstev in po lastni iniciativi, in to v času najhujše socialne krize, v času, ko delavski zaslužek ne zadošča niti za najnujnejše življenske potrebščine — in so jo zgradili, da pokažejo delavstvu, da je treba stremeti kvišku, k izobrazbi duha in telesa, tudi v najtežjih časih, \p baš v najtežjih časih! Kajti socializem je predvsem kultura, je predvsem duševna in fizična osvoboditev in oplemenitev človeštva. Sodrugi v Studencih, ki so težko zbirali sredstva in zgradili polagoma svoj dom, so izpričali svojo zrelo zavest in visoko pojmovanje visokih etičnih nalog socializma. Zdravi socialni duh v zdravem proletarskem telesu! Proletarsko mladino v proletarske telovadnice in predavalnice! Evo nujne, važne, prevažne, najvažnejše naloge razrednega proletarskega gibanja v tej temni in obupni dobi socialne in umstvene bede, v dobi propadanja moralnih vrednot ter zatajevanja in gaženja najsvetejših ciljev! Za telovadnico gre, ki si jo je postavil skromni delavski kraj, — ali za nas, ki se le težko in počasi približujemo velikim vzorom delavskega ž!bjn'a v naprednejših državah in kt gledamo dan na dan, kako se naš za-lumpani buržuazni svet bolj in bolj pogreza v grdem materializmu, in v brezciljnosti, je ta lepa gesta naših delavcev, in to baš onih najbolj izkoriščanih, dragoceno bodrilo in svetel dokaz, da vidi našer delavstvo, vzlic vsemu, razločno v bodočnost, da ni zgrešilo prave poti k cilju! Razumljivo tedaj, da se je te slavnostne otvoritve udeležilo vse zavedno mariborsko delavstvo — in ne sa-mo mariborsko, nego po svojih zaupnikih tudi delavstvo iz vse Slo-v«nije| v bakljada na predvečer olvorit-topČ*5* koncerta je sijajno uspela, ^1° več zavednega delavskega v^‘la smo videli še na koncertu sa-ID®ni' je bil velika in resna akade-m'ia naših pevskih društev, smotra vsestranskega resnega izobraževalnega dela lepo se razvijajočih podružnic naše »Svobode«, O akademiji sami bomo še pisali. Vso silo napredovanja naših vrst in naše ideje je pa pokazal nedeljski sprevod od mariborskega glavnega kolodvora do telovadnice v Studencih. Delavstvo iz Maribora in okolice se je zbralo na kolodvoru, da sprejme zunanje goste — zbralo se je v taki množini, da ni bilo ogromnemu obhodu dolgo konec. Bil je res impozanten obhod! Nepregledne, sklenjene vrste delavcev, delavk, mladine, otrok; zastave, godbe rdeči znaki in rdeče cvetje; godba, petje; navdušena složna volja. Tako je odmarširalo zavedno delavstvo preko mesta do svoje nove zgradbe, da pokaže, da razume pomen dneva, posvečenega kulturnim nalogam socializma — da pokaže obenem, da ga je srdita in slepa klerikalna gonja zadnjih dni še bolj ojačila in združila! Na obširnem prostoru pred telovadiščem je ogromna valujoča masa izročila telovadnico proletarski mladini, da izpopolni in dovrši tudi s svoje strani veliko socialno delo človeške duševne in telesne odrešitve. Shodu pred telovadnico je predsedoval sodr. Haberle, ki je v imenu vrlih sodrugov in sodružic iz Studencev pozdravil vse navzoče in slavnostno izročil telovadnico svojemu namenu. Govorili so nato svodrudi dr. Tuma iz Ljubljane kot predsednut »Svobode«, ki je na njemu lasten način uetemeljeval in proslavljal naše kulturne naloge; nato Petejan za strokovne organizacije, Eržen za stranko, Čučnik iz Zagreba, ki je govoril v imenu hrvaških sodrugov, Ko-mavli iz Celja, Ajdiškova za zvezo delavskih žena, Magdič iz Ruš, Tanc za klub svobodomislecev, Mezgol v imenu sodrugov iz Lesc, Gašparič iz Krope, Gabriel iz Ptuja, [ Gostič iz Mežiške doline, Čeh za Delavsko zbornico, Korbun za skupino »Zedi* njenje«, Klančnik za delavske kolesarje. Navdušeno ploskanje ob sviranju delavske himne je zaključilo to značajno in pomembno prireditev. Popoldanska veselica se je vršila istotako ob veliki udeležbi in popolnem redu. Ta delavska proslava bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu in bo vsem sodrugom v vseh delavskih krajih Slovenije opomin, da enako delajo na dograditvi skupne socialistične stavbe. Naša je bodočnosti Naprej! Še o mariborskem procesu. Proces proti sodr. Erženu, o kateri10 SIr>o pisali v zadnji »Del. Politi-1,11 je dal »Slovencu« povod, da se je Pošteno razpisal proti socialistom in sploh svobodomiselcem — pomislil Pa ni, da bi bilo mnogo bolje, da je ni°lčal. Kajti če je »Slovencu« toliko na tem, da se o stvari piše in nerga v javnosti, koliko mora biti šele nam, 1 'mamo ves interes, da proces in yse, kar je ž njim v zvezi, izročimo lavnosti, da ona sodi in obsodi? Mi smo procesu dali od vsega za-L‘tka tisti značaj, ki mu je šel. Pro-9Cs je rodila polemika za časa volilne borbe — tožbo so vložili duhovniki. Zveza med klerikalci in Nemci za časa volitev je pokazala, da buržu-azija — slovenska in nemška — nima nobene poštenosti, nobenih idealov, da so ji tudi nacionalne borbe, na katere imajo monopol, predmet trenutnih nečednih kupčij. Pa se oglasi »Slovenec« in se oglasi z vso vodeno rodoljubarstvo in skušajo naprtiti nam namero, da smo hoteli s tem procesom obnoviti nacionalno vprašanje Maribora, njegove pripadnosti in bogsigavedi kaj še vse! In vse to povodom procesa, ki se i jc vršil na osnovi njihove tožbe! Imenitna logika! Kam spada Maribor smo socialisti povedali, ko so klerikalci še kuluka-rili črnožolti Avstriji in njenemu pan-germanizmu in so nas zato — takrat — proglaševali za izdajalce velike avstrijske domovine! Danes se pa oni žirirajo za velike Jugoslovane in smo mi zopet izdajalci. Ker se je moral naš urednik pred sodiščem braniti in navesti priče, ki so izpovedale, kako je bilo! In takim trikom in pretvarjanjam nasedajo celo takozvani svobodomiselni rodoljubi, ki so politično talentirani, kakor vsi rodoljubi. Govore sicer o potrebi enotne fronte proti klerikalcem, kakor hitro pa privede energična borba proti klerikalni stranki do kratkega stika, pa zataje in opsujejo, če treba, tudi svojega Najboljšega brata .. . Pri moji veri, da je naš najbednejši proletariat politično bolj izšolan in dalekoviden, kakor našo preslavno slovensko politično meščanstvo, ki se še niti ne zaveda, da smo Slovenci, postali po prevratu končno tudi državni narod, in da je siromašna doba slovenskih nacionalnih borb pod enim piskerčkem davno za nami. Do srede: KINO APOLOi Prvi produkt Sovjetske Rusije Poštarjeva hčilvan. Moskvi.n Četrtek: Neprekbsljivi film BEN-HUR. Začetek: 1lt/a (zniž. cene), 1/i9 (navadne cene) Prej bo šumadijski seljak postal profesor državne vede, kakor da bi ritarska slovenska buržuazija znala razločevati med stranko in stranko, med položajem in položajem. Ni neumnost naroda, je neumnost njenega meščanstva, ki rešuje klerikalizem in njegovo stranko. Sedaj vemo, zakaj je moral biti sodr. Eržen obsojen. Pravzaprav iz pisave v »Slovencu« izhaja prav jasno, da bi za naše meščanstvo, ki tako modro čuva nad svojo ljubljeno domovino moral biti obsojen, pa če bi privedel pred sodišče še enkrat toliko prič! Kolikor več prič zanj, toliko bolj bi se ga moralo obsoditi — tako je hotel vsaj nacio-nalnoklerikalni tabor, v katerem so sedaj — mimogrede povedano— tudi Nemci! »Slovencu« je bilo na tem, da se o tej stvari na svoj način razpiše, no, pa bomo tudi mi o tem še pisali. Saj zadeva ni od muh. Delavske stranke in levičarstvo. Voditel angleške delavske stranke, Ramsay Macdonald, priobčuje v nemški reviji »Nord und Siid« (Severni jug) daljšo razpravo o 401etnih izkušnjah angleške delavske stranke. Pri obravnavanju povojnega »komunizma« in zadnje angleške rudarske stavke navaja tako globoke in jasne misli o levičarstvu v delavskem gibanju, da je koristno, da si jih tudi mi v Sloveniji zapomnimo. Macdonald pravi: »2iva, napredna, demokratična stranka bo vedno imela neko levo krilo — in tudi krdelo maroderjev, ki tiščijo v stranko, da pobero vse, kar pač morejo dobiti. Od strani opazujoč gledalec često misli, da se boj koncentrira v teh šotorih na kraju vojnega tabora. Tu igrajo godbe, tam vstaja hrušč kavarniških diskusij, drugod se zopet razvijajo velikopotezne debate o načrtih, ki imajo sijaj kabaretnih plesalk, tam zopet najdemo voditelje, ki ne bodo nikdar ničesar drugega delali, kakor vodili konverzacijo za kavarniško mizo . . , Ti ljudje zadržujejo pohod socializma, s tem, da plašijo zaupljive in da sovražniku rišejo pošasti in strahotne fantazije. Begajo duhove in zapravljajo dragoceni čas, ki bi ga bilo treba uporabljati za razprave z nasprotnikom, mesto da se ga zapravlja za mirjenje notranjih razprtij.« Macdonald nadaljuje: »Mi se ne smemo uplašiti po teh hujskajočih elementih. To so cena, ki jo moramo plačati za življenje stranke. Ne smemo se dati zapeljati po njih. V naši deželi jih imamo vedno v izobilju; res se ne morem spominjati časa, ko bi jih manjkalo... In po dolgih letih se vprašamo: kje so ostali ti ljudje? Divji veter naj ve, jaz ne vem. To so kakor trava lanskega leta. Imeli so svoj dan uspeh in izginili so. človek, ki vidi novi Jeruzalem v neposredni bližini in ki sc bori s slepim fanatizmom onih, ki še nikdar niso videli bojnega polja in ki ne pozna nobene druge taktike kakor nediscipliniran pohod divjih tolp, tak človek nima vztrajnosti in vodilne sile. To je že v naravi. Ker nima oblasti nad samim seboj, ker nima neomajno trdne vzgoje, ki izvira iz poznavanja samega sebe in iz natančnega poznanja okolščin, je izpostavljen vsakemu vetru novega nauka in vsaki modi radikalizma, ki se razširja po svetu. . . . Ker je vsako socialistično gibanje pokret upora, ga bo vedno privlačevala sentimentalnost in nepremišljeno navdušenje. Imelo bo skupine, ki se nikdar dobro ne počutijo, skupine, ki hočejo vedno korakati nekaj metrov pred oficielnim gibanjem, skupine, ki se nikdar ne morejo odločiti za gotovo stališče, temveč capljajo za vsem, kar se upira vladajočemu redu, in zopet druge dobrohotne in mehkočutne duše, ki popustijo vsakemu kovu. sami se pa nikdar ne skujejo. Toda izkušnja našega delavskega gibanja nam dokazuje, da ti ljudje niso bili oni, ki so prišli najdaije in ko so do konca svojih dni ostali v naših vrstah. Kakor so važna in odločilnega pomena načela in prepričanja, tako važne so tudi metode, kajti metoda (taktika, način) odločuje, ako more vojska, ki se bori za dobro stvar, tudi odločilno zmagati, ali naj bo vedno premagana in prokleta na brezciljno blodnjo po pustinjah. — Ceittrum bo vedno oporna, gibalna in gonilna sila.« Potem preide Macdonald na »komunizem« izven Rusije in ga silno dobro označi s sledečo prispodobo: »Marsikje so ga (komunizem) smatrali za jutranjo zarjo in ne za odsev požara — v Rusiji. Svojo razpravo končuje Macdonald: »lo je bilanca naših zadnjih trideset let. Sedaj delamo z vso silo za konsolidacijo našega položaja in se pripravljamo na volitve, ki bodo najkasneje tekom dveh let. . . . Ce premotrimo splošen položaj, lahko rečemo z gotovostjo, da imamo dobre i zglede za bodočnost.« Tako Macdonald. Dodamo naj samo, da zgoraj omenjeni pojavi dejansko zavirajo tudi naše gibanje. Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CL10" šumečo limonado. Naše gibanje zavirajo tem bolj, ker imamo zelo malo fes socialistično izobraženih in politično pametnih delavcev, ki bi bili sposobni voditi množico, mesto da za njo capljajo. Te zaupnike si vzgajajmo s politi- čno-izobraževalnim delom. Kader politično zrelih ljudi bo že s svojim obstojem in delom rešil vprašanje enotnosti in moči delavskega političnega gibanja pri nas. Kar se pa tiče naše najbližje dnevne naloge, naj poudarimo to-le: Če se pripravljajo angleški sodrugi za volilni boj čez dve leti; se moramo tem intenzivneje pripraviti na prihodnje volitve mi, ker bodo menda še letos, kakor vse izgleda. Zedinjaš. Položaj v evropski premogovni industriji Mednarodna federacija delavskih strokovnih organizacij poroča, da se gospodarski položaj v kontinentalni Evropi le toliko poslabšuje, kolikor se množe naročila na angleški premog. Ob času angleške rudarske stavke so se množila naročila na premog v kontinentalni Evropi. Zdaj se ta naročila znižujejo in vedno več premoga se naroča v Britaniji. Stavka britskih rudarjev je lani rešila Poljsko finančnega poloma. Premog je odhajal na britske trge. Zdaj so Angleži zopet osvojili te trge in izvoz premoga iz Poljske se je tako znižal, da ogroža panika Poljsko. V rurski premogovni pokrajini v Nemčiji se množe kupi premoga, ki čakajo na kupce. Računa se z veliko konkurenco v cenah. Padanje cen je pričelo v vseh treh deželah: Nemčiji, Franciji in Belgiji. Brezposelnost med evropskimi rudarji silno narašča — pravi poročilo. Vse kaže, da se bo število brezposelnih še povečalo, ker padajo cene premoga, delavne ure so se pa podaljšale. V Britaniji se je od zadnjega iz-pora močno povišala produkcija posameznega rudarja, tako, da je danes sto tisoč rudarjev manj zaposlenih, kot jih je bilo v mesecu aprilu 1926. Vseh rudarjev je brez dela okoli 200 tisoč. Izboljšane produkcijske metode prihranijo premogovnim podjetnikom milijone na mezdi, obenem pa mečejo še več rudarjev na cesto. Rudarji se zato nahajajo danes v slabšem položaju kot preje. Premogovniški podjetniki bodo nadaljevali z bojem, ki so ga lani pričeli britski podjetniki proti rudarjem. Prav nobena britska država se ne trudi odvrniti katastrofe na svetovnem trgu premoga. Pred enim letom je mednarodni delovni urad v Švici pričel preiskovati razmere v premogovni industriji in premogovne trge. Do dne 16. marca je odgovorila samo Francija in še njen odgovor je nepopoln. Druge vlade so brezbrižne in se ne brigajo za drugo, kot da bi prodale ceneje svoj premog.. Francoski rudarji so bili letos prisiljeni priznati znižanje mezd za 2.6 fr. Ko so bili britski rudarji izprti, so delavski listi naglašali da se bodo v slučaju rudarskega poraza poslabšale življenske razmere rudarjev tudi v drugih evropskih deželah. Danes se to povsod jasno vidi in občuti. V Sloveniji tudi. Vsedelavski zlet v Ljubljani. Zletne izkaznice so izšle in stanejo 10 dinarjev komad. Zletna izkaznica upravičuje vsakega izletnika do polovične vožnje po železnicah, nadalje do brezplačnega vstopa na koncert 4. junija in na vsedelav-sko veselico 5. junija. Izkaznice se naroča pri zletni pisarni Vsedelav-skega zleta v Ljubljani, Gradišče 2. Razpošilja se le proti takojšnjemu plačilu. Zaupnike opozarjamo, da med onimi, ki se zleta nameravajo udeležiti, takoj pobero od vsakega po 10 dinarjev in pošljejo na naslov zletne pisarne, nakar bo ta izkaznice odposlala in jih bodo zaupniki razdelili. V komisijsko prodajo se izkaznice ne dajo. Sporedi za Vsedelavski zlet je izdelan in je izšel v manjšem letaku in v večjem lepaku. Z letakom naj zaupniki vrše propagando od moža do moža, večje lepake pa naj se razobesi na vidnih mestih povsod tam, kamor delavstvo zahaja in se zbira. Stanovanja. Kdor od zletnikov namerava v Ljubljani prenočiti v zletnih dneh, naj se javi pri svojem zaupniku, ta pa naj sporoči zletni pisarni, koliko prenočišč naj pisarna preskrbi (za koliko oseb, koliko postelj, za koliko dni itd.). Vse sodruge in sodružice, ki imajo na razpolago kako prenočišče in lahko prenoče kakega zletnika, naj to javijo zletni pisarni. V sporočilu naj javijo, koliko postelj imajo razpoložljivih in koliko zletnikov lahko prenoče. Veselica se bo vršila na nedeljo. 1 ricetek ob 17. uri. Pred veselico je dana zletnikom prilika, da si ogledajo Ljubljano. Vstop je za one, ki se izkažejo z zletno izkaznico, brezplačen. Spored in kraj veselice bo objavljen na posebnem letaku. Bakljada se bo vršila v nedeljo ob 20. uri (med veselico). Zbiranje na veseličnem prostoru, kjer se bodo prodajali tudi lampijončki po zelo nizki ceni. Koncert na predvečer, to je dne 4. junija, se bo vršil ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona«. Spored bo tiskan posebno lično in se ga bo dobilo na dan koncerta in v predprodaji. Zletnikom z zletno izkaznico je vstop na koncert vstopnine prost. Vendar je brez posebne vstopnice prost vstop le na stojišču. Kdor želi imeti na koncertu sedež, si mora nabaviti posebno vstopnico, pa tudi ta vstopnica za sedeže bo zelo nizka. Godbe na Vsedelavskem zletu. Udeležbo na Vsedelavskem zletu so prijavile sledeče godbe: Kovinarski godbi iz Jesenic in Guštanja, Železničarske godbe iz Ljubljane, Maribora in Zidanega mosta, Rudarske godbe iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Torej bo na Vsedelavskem' zletu sodelovalo 8 delavskih godb. Poleg tega so prijavljeni tudi: dva tamburaška zbora in 11 pevskih zborov. Godbe, pevski in tambura-ški zbori bodo korporativno sodelovali v manifestacijskem pohodu. Mednarodni gostje. Veliko število gostov se je zlasti priglasilo iz Nemške Avstrije. Tako bo častno zastopano delavstvo iz Koroške, od kjer bodo došii tudi uniformirani telovadci. Nadalje so doslej prijavljeni tudi gostje iz sledečih držav: Nemčije, Francije, Angleške. Nizozemske, Čehoslovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grške in Madžarske. Zletni odbor. Razvoj delavskega političnega pokreta Informacije, ki so došle sem, povedo, da so na Japonskem delavci nnlifično DOCenlieni tn da nnstmo na Japonskem. CiaiueiiiutMau^ua aiirti delavska in farmarska stranka in japonska farmarska stranka. Zaradi tega pocepljenja v politiki je delavstvo v strokovnih organizacijah tudi različnega mišljenja. Tri velike delavske strokovne organizacije se pa ravno zaradi tega pocepljenja v politiki ne pridružijo no- beni politični stranki. Te delavske strokovne organizacije so: Japonska mornarska unija s 50,000 člani, Mornarsko društvo, ki šteje 10,000 in Federacija arzenalskih delavcev, ki šteje 40.000 članov. Medtem ko se vrše v drugih unijah polemike, kateri politični stranki naj se pridružijo, omenjene unije se bavijo zgolj z organiziranjem delavcev svoje stroke. Vse tri so pa nedavno zavsele tudi svoje stališče na-pram političnim strankam in napravile svoje zaključke. Japonska mornarska unija je sklenila, da se začasno ne udeleži delavskega političnega gibanja, ker ni opaziti nobene želje po disciplini med delavskimi masami. V splošnem je ta delavska strokovna organizacija naklonjena socialdemokra-tični stranki. Mornarsko društvo se je izrazilo, da odobrava program in principe socialdemokratične stranke in da je pri volji se ji pridružiti, ko se pokaže, da je stranka vredna zaupanja. Federacija arzenalskih delavcev se ne more pridružiti politični stranki, ker je državna oblast proti temu, da bi se arzenalski delavci pridružili političnemu gibanju. Unija pa navzlic temu priznava, da morajo delavci biti politično organizirani. Vse tri politične stranke so aktivne. Socialdemokratična stranka je postavila svoje kandidate za parlamentarne volitve. Delavska farmarska stranka (levičarska organizacija) je predlagala farmarski stranki (desničarski organizaciji), da se združita in nastopita proti socialdemokratični j stranki, Farmarska stranka je ta predlog odklonila. Dnevne novice. Podporni sklad proti klerikalizmu. Sodrugi! Mariborskemu procesu proti sodr. Erženu je bil zlasti namen, da se z visokimi globami gmotno uniči »Volksstimme«, odtod bujne odškod ninske zahteve, odtod sodnijski stroški. Klerikalna stranka se je ipak urezala. Ni sicer lahko proletarski stranki prenašati tako visoke izdatke — ali požrtvovalnost naših sodrugov, je tako velika, da bomo lahko v kratkem pokrili vse izdatke. Da se pa tej akciji da obenem svoj pravi, zgovorni protestni značaj, smo izdali še posebne bloke. Iz dohodkov teh blokov se bo vodila specielno borba proti klerikalizmu, to bo podporni sklad za borbo proti klerikalni stranki! Te bloke bomo razposlali vsem sodrugom in organizacijam, ki jih žele, in zato pozivamo vse naše somišljenike, da jih naroče pri strankinem tajništvu in da povsod nabirajo prispevke za ta prepotreben borbeni fond. Ne bo nič. Nova vlada je skušala pritegniti nase zlasti one politične skupine, ki v javnosti nekaj pomenijo, in to je bilo z njene strani pametno. Ni se pa vprašala, če bodo tako naivno padale vanjo, kakor si je to želela. Tako je na primer želel pridobiti g, Vukičevič tudi samostojne demokrate, pa so se ti pokazali bolj složni in disciplinirani, kakor pa ostale, v vladi sodelujoče stranke. Tudi namera, da bi po svoji dosedanji praksi vlovil posamezne osebnosti iz te stranke, se mu je totalno ponesrečila. Samostojna demokratska stranka je vzdržala častno ta nevarni naval. Dr. Žerjav, ki naj bi vstopil v vlado v imenu napredne Slovenije, je dal vladi in javnosti razločno razumeti, da je solidaren s Pribičevičem in da ne bo ničesar ukrenil na svojo roko. Ali po mandatu celokupne stranke, ali nič. To je pa vladi zmešalo štreno, in sedaj išče pomoči pri manjših in betež-nejših — in išče tudi kot »ultimo ra-tio« volilni mandat, če ga bo dobila. Kratkomalo, so težave. In bodo naj-brže tudi krize. Mala antanta je zborovala v Jo-chimovu in izdala komunike, da je vse v redu. Zaradi tako važnega komunikeja se je zbralo v Jochimovu do 60 novinarjev iz vseh krajev sveta. Tajna diplomacija je namreč v smislu Wilsonove želje odpravljena. Angleška policija in Rusija. V Londonu je vdrla v prostore ruske trgovinske agenture angleška policija in izvršila strogo preiskavo. Anglija je svobodoljubna in demokratična. In se sedaj močno čudi, da je njeno postopanje izzvalo v Rusijo nevarno ogorčenje. »Sodite po delih!« Pod tem naslovom so izdali klerikalci leta 1923 volilno brošuro, ki bi jim naj delala pot med slovenske volilce. Nehote sem se spomnil na omenjeno brošuro, ko sem v minulem tednu čital, kako so klerosi v »Slovencu« zamorca prali. Klerikalci so res mojstri v demagogiji in zavijanju resnice, toda tokrat ne bo šlo, pa če se tudi vsi jezuiti in vsi rimski dohtarji na glavo postavijo; dejstva ne bodo mogli iz sveta spraviti, da so bili na vladi oni in da so skupno z radikali zreducirale proračune za železniške delavce. — V »Slovencu« pišejo: Ako smo glasovali za znižanje proračuna, smo pa obenem rezervirali 100 milijonov dinarjev in sedaj je samo na vladi ležeče, da se posmži težn dfenarja in zviša tiste kredite, ki smo jih mi znižali. Vsak železničar, ki zna samo do pet šteti, se bo vprašal: Za hudiča, zakaj ste pa sploh znižali kredite, ako ste imeli kar sto milijonov, katere ste določili za takozvani dispozicijski fond? In ali sploh ni taka vsota preogromna za neke izdatke, ki niso po proračunu predvideni, v tem ko proračun sam ni krit? Klerikalci so mislili nase in ne na lačne železničarje. Mislili so, da bodo najmanj do prihodnjega proračuna na vladi in bodo v tem času z dispozicijskim fondom razpolagali. Toda bili so silno razočarani, ko se jih je vrglo ven iz vlade na način, ki nima menda primere v zgodovini. Seveda pravijo sedaj, da je grdo, kar so napravili z železničarji ter opozarjajo prizadete, naj se obrnejo na sedanjo vlado, ki se lahko posluži tistih 100 milijonov dinarjev, katere so klerosi rezervirali za kdo ve katere namene, od katerih pa oni sedaj ne bodo ničesar imeli. Železničarji, sodite jih po njih delih! Potres v Beogradu. V Beogradu in okolici je hud in ponovni potres poškodoval več hiš ter ranil in ubil več oseb. Pričakovati je, da se bodo potresi ponovili, in to tudi v drugih krajih. »Knjižnično poročilo je duševno zdravstveno poročilo.« (Štern.) Da gojimo neobhodno potreben slik med razvijajočo se knjižnico Del. zbornice v Ljubljani in posameznimi delavskimi or- Obiskovalcev Januar 48i Februar 442 Mare 394 April 280 Književnost. Knjižnica prosvetnega odseka Del. zbornice Izp. knji« 985 854 780 534 Slov. 803 700 (>53 432 Skupaj Promet ganlzacljami, bt>mo odslej prinašali redna mesečna poročila o njenem življenju i° delovanju. V naslednjem podajamo stanie knjižničnega prometa v mesecih januar, februar, marc In april 1927: Nem. Lepoši. Znanstv. Dohodki v Din 182 801 184 1348.— 154 702 152 11X55.50 127 692 88 1060.50 102 461 73 737.—_____ 1597 3153 2588 565 2656 i . « Pada vzporedno z bllžanjem poletnega časa, kar je splošen pojav po vseh knjižnicah. Napram lanskemu letu je splošen napredek. Število novih članov narašča. V teh mesecih je pristopilo 100 novih Članov Nemških knji« se čita sorazmerno malo. Cita jih starejša generacija, doc im mladina nemščine ne zna, ker jo po šolati zanemarjajo. Odločno prevladuje leposlovje, znanstvene knjige si izposojajo intelektualci in» uajzavednejši delavski za- 497 4201.— upniki. Nemški del knjižnice je bolehal nj* pomanjkanju novejših leposlovnih knjt>-Teh si je sedaj knjižnica precej nabav Jr« mnogo si jih pa še bo. Slovenska knjižnic** ima vso moderno literaturo. Sploh skr uprava po finančnih možnostih za to, da s kupujejo vsa dobra novo izišla leposlovi • soclalno-znanstvena in prirodoslovna ue • Kakor Je knjižnica tekom 6 mesec svojega obstoja dosegla lepo število rt. niti članov — 360 —, je vendar to odlov premalo. Strokovne organizacije bi morale stalno opominjati svoje člane na to edino delavsko javno knjižnico v Ljubljani. Mnogo delavcev še niti ne ve, da posluje ta knjižnica. Le organizacija z izobraženimi člani more stalno napredovati. In knjiga je ravno delavcu najboljši svetovalec, pomočnik in učitelj. Pa tudi najlepšo in najcenejšo zabavo nudi knjiga človeku. Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice je odprta vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne in od pol 6.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure dopoldne. Heinrich Heine: Svarilo. Prevajalec s. V. Erženu. Če reči boš take pisal, slutim konec tvoj približno! Če pa češ časti, bogastva, plazi h križu se ponižno! Jaz ti ne svetujem, dragi, govoriti to občinstvu, govoriti to o farjih in tako o vlastelinstvu! Sicer boš, prijatelj, zgubljen! Dolg je pendrek — prst v nebesa, dolgi farški so jeziki, ljudstvo dolga ima ušesa! Kmetom ob Dravi, Meži in Mislinji! Dravska dolina od Ruš dalje proti Koroški in pri Spodnjem Dravogradu v njo se iztekajoči mislinjska in mežiška dolina, tvorijo vsled posebnega svojega gospodarskega položaja za kmetijstvo čisto drugače določene interese, kakor kjerkoli drugod na Spodnjem Štajerskem. Večina zemlje je pokrita z obširnimi gozdovi in dragoceni pohorski in mežiški les tvorita kot glavni izvozni predmet življensko moč prebivalstva. Les živi v pretežni večini prebivalstvo na pohorskih pobočjih, od lesa živi kmet, delavec po žagah in planinah, trgovec v trgih, ki ima končni dobiček za vse tri v svojem žepu. V mežiški dolini je značaj narodnega gospodarstva nekoliko manjši, ker je tamkaj močna rudarska in plavžarska industrija, ki zaposluje dosti industrijskega delavstva. V gospodarskem oziru je cela ta pokrajina popolnoma pasivna glede prehrane, razen z malimi izjemami po ozkih dolinah, ki rodijo tudi žito itd. Večji del kmetske zemlje po bregovih in planinah pa je pasiven, nerodoviten in s težkim trudom iztisne kmet s celoletnim delom nekaj malo ovsenega kruha iz mrzle zemlje. Les v glavnem, pa živinoreja mu pomagata, da se prebije nekako od leta do leta naprej, upajoč na boljše čase. Zaradi tega je ta kmet resen, mrk, sam vase zatopljen in ne opazimo pri njem onega brezskrbnega, smejočega razpoloženja kakor pa pri kmetskem prebivalstvu takih krajev, kjer se lažje živi in kjer je zemlja bolj hvaležna. Malokje v Sloveniji je veleposest-ništvo tako razvito kakor ravno v teh krajih. Že od nekdaj so vladali po teh dolinah v svojih gradovih razni grofje. Ko se je pred kakimi 60 leti začela pojavljati vsled slabih gospodarskih razmer na kmetih takozvana »Land-* (bež z dežele v mesta in industrijske kraje, posebno na Gornje Štajersko) je prehajala ena kmetija za rugo v roke teh veleposestnikov, ki so Potem navadno taka posestva pogozdili, travnike, njive in pašnike. Na ta nacm se je zgodilo, da se je kmeč-ka posest vedno zmanjševala. Ustvarjal se je tako nov najemniški stan ki živi na preostalih še ohranjenih grofovih posestvih. Življenje, ki ga živijo kmetske množice po teh hribih in soteskah je bedno, v mnogih ozirih bednejše, ka-. 0r pa življenje industrijskega delav-j^vstva. Odvisen popolnoma na ono ^ r Podela, od nezgod, in sreče pri milo°^ars*vu' * pridelkov in od živi t u tržovcev in prekupčevalcev, rt3n: .,0r nanese sreča in usoda. Or- sk 2301,1 urejevale gospodar- srpymo*nosti in obstoj malega in tulf- C?a kmeta, in zadružništvo je *al slabo razvito, razen kreditnih r? J? .nim*mo nobenih pomembnih Produktivnih ali prodajnih zadrug, ^at° so kmetje prepuščeni sebi same- Danes ko je dotok delavnih sil na °rnje Štajersko ukinjen, ko je tudi nasa domača industrija v gospodarski rnzi'. Postaja gospodarsko stanje na »metih še hujše. Ljudje bodo osiroteli obcsedno. Opaža se to ob sejmih, na vseh takih prilikah kjer se shaja metijski stan, da so obiski zmiraj slabši, promet vedno manjši, tožijo gostilničarji in trgovci; kmet stiska. <*a spravi skupaj za davke in najnujnejše svoje vsakdanje potrebe. Ljudje umirajo po zatrhlih izbah brez zdravnika, ker ni denarja, hiše, kjer po več dni ni kruha, so vedno pogo- stejše, revščina raste, pomoči pa ni od nikoder. Na drugi strani se pa vidi javno, da nekateri sloji bogatijo dobesedno, posamezni lesni trgovci in prekupčevalci osvajajo zopet kmetske domove, tako da se kmečka posest vsak dan bolj krči. Mali kmet in bajtar bo pa romal in že roma pred vrata tovarn in ponuja po nizki ceni svojo delovno moč podjetniku in pri Herrenbaurih, O stanju poselskega delavstva na kmetih pri takih razmerah niti ne moremo govoriti, beda teh ljudi je še hujša in njih življenje brezupno v pravem pomenu besede. Rekel sem prej, da pomoči ni od nikoder. Res je, nikogar ni, ki bi se zanimal za kmeta razen pri volitvah. Kmetič mora pod ceno prodajati svoj les, ako mu obrodi jeseni sadje, ne ve kam ž njim, ko ima kako govedo na prodaj, zopet je primoran dati up in sad dela svojih 5 let po najnižji ceni mesarju ali trgovcu. Pičle vsakodnevne potrebščine jemlje na upanje v trgovinah, katerim je potem izročen na milost in nemilost. In nikogar rd, ki bi pomogel kmetiču na noge, ki bi pomagal njemu organizirati prodajo njegovih vsakoletnih pridelkov, ki bi mu pomagal spravljati na trg les, živino, mleko, sadje, nikogar ni, ki bi pomagal dvigati produkcijo in znanje obdelovanja suhe zemlje. Strokovna, suha razpravljanja po časopisih, sem in tja kako predavanje, to je vse, kar sestori. Nobenih podpor za melioracije nobenih podpor za nabavo umetnih gnojil in strojev, nobene pomoči pri urejevanju pašnikov, ki edino morejo vzdržati našo propadajočo živinorejo. Narobe agrarno reformo, ki o-perira z obširnimi kompleksi zemlje, ki se nahaja v rokah grofov in kjer so bili včasih pašniki, da so nudili čredam tisoreče govedi in ovcam zadostno hrano, je tako počasen, neiskren aparat, da nihče več ne more verjeti v kako izvedbo in zboljšanje za splošno korist. Sedaj se že čujejo glasovi, da bodo veleposestva zopet pričela z novimi nakupi zemlje povečati svoja imetja in eksponente, to že čisto odkrito trdijo. Razseljevanje malega kmeta raz zemljo v tovarne in mesta se pričenja z novo silo. Kmetje, bajtarji in zemljedelci, posli in dninarji! Vaš interes in vaš obstoj je ogrožen, da bo še bednejši, kakor je že. Proti temu se je treba upreti z novo organizacijsko silo vaše žilavosti. Na pomoč od raznih vlad po dosedanjih izkušnjah ne moremo u-pati. Razne meščanske stranke so vas izigravale dosedaj, ena za drugo. Kaj sedaj? Ako hočete rešiti sebe pred poginom, ako hočete, da se uvede poštena uprava, ki ne bo imela za kmeta le obljube, ako hočete, da obdržite delovne moči pred pobegom v tovarne na domači grudi — potem prelomite vaše stike z raznimi tako-zvanimi kmetskimi strankami, obrnite hrbet tem gosposkim farbarijam |n pridružite se našemu velikemu gibanju, v katerem so danes v večini delavci, kjer pa je mesta tudi za vas kmete. Skupaj združeni, delavci in kmetje, bomo dosegli kar sami ne morete nikoli doseči. Uredili si bomo u-pravo tako, da bo ščitila tistega ki dela, pred lenuhi in izkoriščevalci, uvedli bomo sebi starostno in bolniško zavarovanje. Pri zadnjih oblastnih volitvah smo se prvikrat videli z vami na shodih in dasi še maloštevilni, ste vendar volili pri volitvah skupaj z delavsko listo. Dosegli smo skupaj uspeh, da so se gospodi pričeli ježiti lasje pred bodočnostjo in zato se vrše zadnji čas po dolini preiskave, aretacije v Mežici itd., samo da bi naše osvobodilno gibanje zatrli v početku. Za prvi rdeči Maj, kmetje, vam kličemo: Stopite na plan, stopite v vrste socialističnega proletariata, katerega je ogromna procesija po celem svetu, da trepeta ves gosposki svet. Na Prvi maj mora biti naša procesija dolga, od Črne doli do Ruš in Maribora, bi morala biti kakor veriga samih odločnih ljudi, sajastih delavcev iz tovarn in rudnikov in zagorelih o-brazov kmetov in kmetic. Po pohorskih dolinah, na Ribnici in Mislinju, povsod se vzdramite in sledite rdeči mežiški dolini, tako, da bomo pri bodočih volitvah še enkrat tako močni stopili pred prestrašeno gospodo. Tako bo zasijalo prijaznejše soln-ce tudi po naših grapah in kotih. Svobodo si bomo ustvarili sami, ne maramo, da bi nam jo kdo daroval, kakor vbogaime. Pozdravljeni kmetje dravske, mislinjske in mežiške doline na Prvi maj! Hočete hraniti pa tudi okusno jesti. Porabljajte torej samo ZABELO MAGGI Treba Vam Je manj mesa in kosti, pa Vaše juhe, sočivja in omake so vendar krepke in okusne. Zahtevajte izrecno „MAGG1“ in pazite, prosim, na ime „MAGGI" na RUMENO-RDEČI etiketi. Kriza v bolniškem zavarovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval najdalekosežnejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih predpisov. Pri nepravočasnem plačilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa žal ni našlo potrebnega poštevanja in razumevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in delodajalce zavedla k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, redna vplačila znantno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje prišlo v težke prilike, Pod takimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgotrajno utirjavanje prinosov stalno zvišuje u-pravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba bremena zvišati. Ta situacija povzroča, da zavarovalna institucija ne more poravnati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajacev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimm, ki da-leko ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za najskromnejše zakonite dajatve, tudi ako bi bil sedanji zakon v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že ostoječih predpisov. To zahtevajo naše socialne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, katera je neodložljiva. Iz teh razlogov daje rad v vednost, da je v interesu bolnih zavarovalnih članov in v interesu rednih plačilnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vstraja na vseh sredstvih, ki mu jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kupičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovornosti napram bolnim delavcem in nameščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so preračunjeni tako, da krijejo sproti redne v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsaki dan. Vsi dohodki se sproti konsumirajo. Bolniško zavarovanje ne razpolaga z nobenimi rezervami in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedoglednih posledic za zdravljenja in pomoči potrebno zavarovance. Ako bodo delodajalci radi nerednega vplačevanja prispevkov utrpeli materijalno škodo in imeli stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev. S tem urad nujno opozarja vse delodajalce, da se z vso resnostjo zavedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov smatrajo izmed vseh javnih dajatev za najbolj nujno in neodložljivo. Zbirajte za bojni sklad proti klerikalizmu! V znanem veleprocesu, ki ga je 27 duhovnikov, tkzv. višja cerkvena aristokracija naperila proti s. Erženu kot uredniku »Volksstimme«, je bil s. Eržen obsojen. Delavstvo mora na to odgovoriti z zbirko za bojevni sklad proti klerikalizmu! Sodružice in sodrugi, zaupniki, zbirajte in pošiljajte nabrane zneske na upravo lista, pod geslom »Bojevni sklad proti klerikalizmu«! 5. lunllo grem v Uuhllnnol Ne pozabite nikoli, prosim Vas, juhi, omaki, prikuhi in salati dodati nekoliko kapljic >