fl
PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Citatelji f
Naročite se na »Primorski dnevnik":
NAROČNINA: ZA VSE LETO	2600	LIR
ZA POL LETA	1400	s
ZA ČETRT LETA	750	»
ZA EN MESEC	260	»
Naroča se pri upravi: Trst, Ui. sv. Frančiška št. 20 — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374.
Tol/s \/T Č(fl„ 1 /i XQO\	Poštnina plačana v gotovini
Leto vi’ Otev. 1 (lOOr)	Spedtzione in abbon. post. 1 gr.
TRST, torek 2. januarja 1951
Cena 15 lir
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke !
Vstopamo v novo leto 1951 s številnimi novimi zmagami naših delovnih Ijudi. Lahko rečemo, da smo v preteklem letu premagali razne velike težave, ki so se včasih zdele skoraj nepremostljive. Vstopa-mo v novo leto navzlic vsem nezgodam, ki so nas spremljale v preteklem letu, z velikimi delovnimj zmagami naših delovnih ljudi.
Splošna nervoznost na svetu, iz strahu pred novo ix>jno, ni zajela naše države. Naši delovni ljudje so izpolnjevali svoje delovng naloge vztrajno im uspešno, saj so se zavedali, da hi sleherna izguba dragocenega (asa, sleherna omahljivost, nervoznost in strah pr ed jutrišnjim dnem občutno vplivala na izpolnitev petletnega plana in nas oddaljila od našega cilja, od hitre zgraditve socializma in uresničitve srečnejšega jutrišnjega dne. Naši delovni ljudje so Ioni vestno izpolnili svojo dolžnost, ki jo imajo kot graditelji socializma, in prepričan sem, da bodo to storili tudi v prihodnjem 1951. letu.
Da bj olajšali breme našim državljanom, smo v Ljudski skupščini z zakonom podaljšali popolno izpolnitev petletnega plana do konca leta 1952. Vzroki tega so vsem dobro znani, kakor je tudi znano, da se jim nismo mogli izogniti, ker to ni bilo v naših močeh. Tam, kjer je bilo to odvisno od naših delovnih ljudi, so bile daleč presežene ali P<t že izpolnjene naloge petletnega plana. Izrabljam priložnost, da izrazim globoko zahvalo delovnim ljudem pri prometu naše države, ki so, po zaslugi svoje junaške požrtvovalnosti, izpolnili petletni plan v štirih letih. Prav tako izrekam zahvalo tudi vsem tistim delovnim ljudem, ki so $ sinjim sa-mcpožrtvovalnim delovnim poletom izpolnili ali izpolnjujejo svoje dielovne naloge na srečo naše socialistične skupnosti.
Hudo elementarno nezgod o, ki nas je lani zadela, smo prebredli po zaslugi tega, da smo se uspešno izognili osamitvi, ki jo je hotela na vse mogoče načine doseči Sovjetska zveza. S svojim doslednim načelnim bojem za mir na »vetu in z bojem za ohranitev svoje neodvisnosti si je naša država 'pridobila visoko priznanje na svetu. Danes nismo več osamljeni, pa tudi ne bomo dovolili, da i>i biij osamljeni. Prijatelji miru in mirnega sodelovanja bodo naši prijatelji,
Prizadevajmo si, dobro izkoristiti niuke iz preteklih let, zlasti pa iz zadnjega leta, in posvetimo v prihodn-je največjo pozornost takim problemom, kot je varčevanje z vsem, kar potrebujejo ljudje Za delo in življenje. Naši kmečki delovni Ijudjg naj v prihodnjem letu posejejo sleherno ped zemlje, posvetijo živinoreji \n drugemu vso pozornost, da bi se povečal naš živinski fond, kajti nikdar ne moremo vnaprej vedeti, kakšne nezgode nas utegnejo zopet doleteti in kakšnega življenjskega pomena je to lahko za našo državo.
Delovnim ljudem naših tovarn, rudnikov, transporta in vseh drugih delovnih mest želim v 1951. letu nove velike zmage na srečo naše socialistične skupnost i.
Državljani in državljanke!
Vstopamo v novo 1951. leto s številnimi starimi skrbmi, toda trdno moramo zaupati, da jih bomo uspešno prebredli. Obračam se na naše delovne ljudi, naše znanstvenike, našo ljudsko inteligenco spioh, posebej pa na našo mladino, naj v letu 1951 napno vse sile pri izpolnjevanju svojih nalog. Glejmo z zaupanjem v našo prihodnost in storimo vse, kar nam nalaga naša dolžnost, ki jo imamo kot državljani socialistične Jugoslavije, da bi izpolnili petletni plan, prav tako pa storimo vse za obrambo našega mirnega rdzvoja.
Želim srečno 1951. leto vsem državljanom naše države.
Pomilostitev 11327 ohsisiencev v flBI
K prevzgoji obsojencev je pripomogel ves sistem, ki se uporablja v Jugoslaviji nasproti tistim, ki prestajajo kazen - Številni sedaj pomiloščeni obsojenci so se med prestajanjem kazni usposobili za kvalificirane delavce
BEOGRAD, 1. — Po nalogu ministra za notranje zadeve FLRJ Aleksandra R-inkoviča so bile pri republiških mi istr-stvih za notranje zadeve in pri ministrstvu za notranje zadeve FLRJ ustanovljene komisije, ki imajo nalogo, preiskati, kateri obsojenci, ki prestajajo kazen v kazenskih p< boljševal-njh domovih, pridejo lahko v poštev za pomilostitev.
Vlada FLRJ je po proučitvi podala Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ predlog za p jmilo. stitev 10.24Q obsojencev.
Prezidij Ljudske skupščine' FLRJ je z ukazom o pomilostitvi k dne 31, decembra 1950 pomilostil predlaganih 10.240-obsojencev. Tem osetam je oproščeno nadaljnje prestajanje izrečene glavne kazni.
Minister za notranje zadeve FLRj -je izdal podrejenim organom nalog, naj v mesecu januarju izvrše ta ukaz o pomilostitvi.
* Ss 4>	.|
Z ukazom, ki ga je izdal Pre. I zidij Ljudske skupščine FLRJ, je bilo pomiloščenih 10,240 obsojencev, jd so bili v kazenskih poboljševalnih domovih in so med prestajanjem kazni pokazali, da je doslej prestana ka. zen nanje že vzg jno delov- la Razen tega je bilo z ukazi pre-zidijev republiških ljudskih skupščin pomiloščenih še določeno število oseb. Prezidij Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine je pred kratkim pomilostil 177 oseb, Prezidij LR Srbije pa je pomilos il 334 oseb. Na Hrvatskem je bilo pomiloščenih 271 obsojencev, Pre-zidi-j LR Slovenije jih je po-milostil 219, v Cmi gori pa 86 obsojencev.
Te pomilostitve veljajo za tiste. ki so bili obsojeni s sodnimi obsodbami Za različna kazniva dejanja, Niso p® obseženi
s temi pomilostitvami tisti, ki so bili kaznovani z administrativni mi poboljševalnimi ukrepi družbi koristnega čela. Med pomiloščenimi je veliko število tistih, ki so bili obsojeni, ker niso oddali z obveznim odkupom določenih presežkov žita, nato določeno število tistih, ki so bili takoj po osvoboditvi obsojeni kot soudeleženci kaznivih dejanj, nekateri maloletniki, ob. sojeni zaradi kaznivih dejanj, skupinam nosečih, določeno šte. vilo tatov, ki so bili obsojeni zaradi malih tatvin, in še nekatere oseba, obsojene zaradi kaznivih dejanj podobne narave.
K prevzgoji obsojencev je pripomogel ves sistem, ki se uporablja nasproti tistim, ki prestajajo kazen. Številni izmed pomiloščenih so pri delu v po-
boljševalnih domovih in pri graditvi velikih ;:bjektcv petletke presegali norme in debi-vali nagrade. Del svojega za-služita pri delu med prestaja- j li za socialistično njem kaznj sQ obsojenci lahko I svoje države.
kvalificirane delavce. Tako bodo lahko sedaj s svojimi zmožnostmi in svojim nadaljnjim prizadevanjem še več prisipeva-zgraditev
porabili zase, drugega so poslali svojim družinam, tretji del pa je bil hranjen zanje kot njihov prihranek.	Tisti del zaslužka
nekaterih pomiloščenih oseb, ki so ga hranili zan ,’:ot prihrani, je že precej Velik. Tako so n. pr. samo tisti, ki so delali na nekaterih objektih v Beogradu, p-a so bili sedaj pomiloščeni, dobil; približno - milijona dinarjev za prihranjeni zaslužek.
Med prestajanjem kazni so se številnj obsojenci, ki so bili prej brez določenega poklica, sedaj pa so delali v gospodarskih podjetjih in obiskovali raz. ne šele in tečaje, usposobili za
Z vztrajnim delom je veliko število p-cniiloščenih pri delu med prestajanjem kazni podalo več racionalizatorskih predlogov, določeno število obsojencev, ki so po različnih podjetjih med prestajanjem kazni delali v administraciji, pa so sklenili s temi podjetij še pred iztekom svoje kazni delovne pogodbe. Vse to kaže, da so pomiloščeni zaslužili to pomilostitev in da skupnost lahko z vso pravico pričakuje, da se bodo pomilo-ščene c sebe, ko bodo izpuščene na prostost, popolnoma vključile vanjo kot delovni ljudje, ki pomagajo pri graditvi države.
Novoletno	voš
prebivalstvu Istrskega okrožja
Čestitajoč vsemu prebivalstvu teh krajev srečno novo leto 1951, se Vojaška uprava Jugoslovanske armade obenem zahvaljuje vsem tistim, ki so na razne načine izrazili svojo ljubezen in zaup-nje naši Partiji, Armiji in državi ob prilikj Dneva republike kakor tudi za novoletne praznike.
Preteklo leto 1950 je pomenilo za prebivalstvo teh krajev velik korak napre-j. Vojaška uprava jugoslovanske armade je srečna, da lahko ugotovi, da je v U’ u preteklega leta storjeno zelo mnogo na polju gospodarstva, prosvete in organizacije socialnega življenja sploh.
Prav tako nas veseli dejstvo, da je bilo v preteklem letu sodelovanje prebivalstva teh krajev pri izvrševanju vseh nalog množično, a v večini primerov še več, t- j. stoodstotno.
Velika materialna pomoč,
ki jo je naša država nudila tem krajem je bila pravilno uporabljena, kar dokazuje že bežen pregled izvršenih del v preteklem letu Dejstvo je, da ni skoro nobene vasi v teh krajih, v kateri ne bi bilo nekaj novega zgrajeno. Zgrajeno je več šol in zadružnih domov, mrogo je bilo napravljeno na meli rrciji rek Mirne, Dragonje in Ri-žane, a v mnogih mestih je bila urejena kanalizacija in vodovod. Poleg tega so številne vasi dobile električno razsvetljavo.
Vse to so napravile roke delovnih ljudi teh krajev ob pomoči delovnega ljudstva vse naše države, in sicer v največjem miru, načrtno in brez kakršnega koli razburjanja, Medtem ko je tukaj ljudstvo mirno delalo, so v številnih drugih državah zapravljali čas na račun straha pred vojno.
Nehote se postavlja vpra-
Slovenski knliMki j	nova	faza voine na KOREJI
u uuDijanNn mariDoru HovnSetna ofenziva Kitajcev začela
LJUBLJANA, I. — V četrtek 4. t. m. cb 20, uri bodo v Ljubljani priredili slovenski književniki iz Trsta literarni večer, v petek 5. januarja pa v Mariboru.
Svoja dela bodo brali:	dr.
Vladimir Bartol, Andrej Budal, Boris Pahor, Rade Pregare in Lojze Rebula. Pesmi pokojnega Iga Grudna bo recitiral Jože Tiran.
Pri;! cilj je Seul - Kitajske enote prekoračile reko lmjin - Ponavljajo se prizori umika kol pred mesecem dni - Sestanek dvanajstik odpovedan - bangkajsek zahteva splošno mobilizacijo
Vse indonezijske stranke za odpoved haaških dogovorov
Razgovori za preosnovo vlade, v katero naj bi prišle tudi levičarske stranke, ki so sedaj opoziciji
DJAKARTA, 1, — Danes se je vrnil indonezijski zunanji minister Mohamed Rum iz Haaga, kjer se j« bil udeležil konference o zahodni Novi Gvineji. Izjavil je, da Nizozemska ne bi bila smela postavljati ugovora o prenosu suverenosti na zahodno Novo Gvinejo, ker bi bili zajamčeni vsi inozemski interesi. Ti ugovori, dajejo samo misliti, da ima Nizozemska š*> vedno kolonialne namene v Aziji.
Minister je pripomnil: «Z mednarodnega stališča ne mere veljati noben ugovor, če ima svet zaupanje, da Indonezija lahko uvede demokracijo na svojem ozemlju. Negativno stališče Nizozemske nam bo onemogočilo sodelovanje z njo ka kor v preteklosti«.
Menijo, da bo predsednik Sukamo po razgovoru z zunanjim ministrom poslal izjavo indonezijskemu ljudstvu o morebitnem razvoju položaja.
Voditelji parlamentarnih skupin vseh indonezijskih političnih strank so dane* sklenili, da bodo predložili parlamentu spomenico o umestnosti, nai se morebitno odlpovedo indonezijsko, holandsk i unija in haaški do-govori. O tem se bodo razgo-varjali v torek na plenarni seji. Voditelji so priporočali, nai se pred morebitno odpovedjo teh dogovorov sedanja vlada preosnuje. tako da bo predstavljala vse stranke. V tem primeru bi prišle v vlado tudi levičarske stranke ki so sedaj v opoziciji.
Pred konferenco Commonvvealtha
LONDON. 1. — Nekaj dni Pred začetkom konference vladnih ministrov držav Coromon-wealtha, ki bo v Londonu pripisujejo veliko važnost razgovorom med Nehrujem in av-stralsk.m vladnim ministrom Menzijesom v Novem Delhiju. Politični krogi 50 mnenja, da sta sg oba državnika sporazumela o obrambnem načrtu, ki Ra baje nameravata predložiti svojim kolegom Commonwe «ltha.
Ozemlja Commonwealtha na Daljnem vzhodu bi se baje združila v dve področji: prvo področje bi bilo v južnovzhod-ni Aziji in središče bi bila Indija; vkl'Učeni bi bili Pakistan, Ceylon, Burma in Malezija. Indija bi želela, naj bi poveljstvo tega področja poverili ka-lt*mu Indijcu.
Drugo področje bi bilo na “Rcifiku in bi vključevalo Avstralijo. Novo Zelandijo in Malezijo * morebitno razširitvijo na Indonezijo jn na ameriške strateške baze v tem delu sveta.
Vendar Pa so v Londonu mnenja, da se indijsko-avstral-
ski načrt ne bi mogel izvesti brez rešitve kašmirskega vprašanja. Menijo, da bo Attlee zastavil ves svoj vpliv pri svojih razgovorih z Nehrujem in s pakistanskim vladnim predsednikom, naj bi prišlo med o-bema republikama do sporazuma.
Vladni predsednik Attlee je sklical za jutri vlad n; svet. na katerem bodo določili stališče, ki naj ga zavzamejo na konferenci Commonwealtha, Menijo, da je Attlee poslal osebno poslanico pakistanskemu vladnemu ministru, v kateri mu zagotavlja, da bodo na konferenci obšimo razpravljali o kašmir-skem vprašanju. Znano je namreč, da pakistanski vladni minister ni imel namena priti na konferenco, ker ni bilo vprašanje Kašmira na dnevnem redu.
Kanadski vladni minister Saint Laurent je danes z letalom odpotoval v London.
Achesonove izjave
WASHlNGTON, 1. - Državni tajnik Acheson je ob priliki novega leta po radiu izjavil, da bedo Združeni narodi skovali potrebno silo, da lahko zavrnejo napadalca. Pozval je k notranji enotnosti in zahteval, naj ZDA še nadalje tesno sodelujejo z ostalimi «svobodnimi narodi«. Acheson je zavrnil idejo kompromisa spričo groženj. Dejal le tudi. da se bodo ZDA še nadalje borile na Koreji pod zastavo OZN.
Acheson je dalje dejal: «Leto 1950 je bilo leto, v katerem so sovjetski voditelji mnogo govorili o miru, toda njihove besede je pokrival oglušujoč ropot njihovih vojnih akcij. Hinavske izjave politbiroja. da želi mir, so samo krinka, ki naj pokrije imperialistične namene«.
Glede dogodikov v letu 1950 je Achejkjn omeni] štiri činite-IJe, ki da so v korist zahodnih držav: 1. sklep 53 članov OZN, da s* uprejo napadu na Koreji; 2. ultrepj za utrditev glavne skupščine OZN; 3. sklepi članov atlantskega pakta, da usta-novi jo obrambno silo pod poveljstvom generala Eisenhower-ja; 4. napredovanj« pri oboroževanju Zahodne Evrope; 5. program «4. točke« za pomoč gospodarsko zaostalim deželam.
Acheson je nato navedel glavna načela politike ZDA v letu 1951;	1. ZDA morajo ostati
zveste svoji tradiciji in ostati ob stranj svojih prijateljev; 2. ZDa ne bodo vodile politike kompromisov, ki bo kompromitirala njihovo varnost; 3. ameriška vlada bo podvojila napore, da ustvari položal sile, ki naj bo kos vsaki nevarnosti;
4. pomoč inozemstvu se bo nadaljevala, toda se bo spremenila, »tako du bo pripomogla k vojaškj sili svobodnega »veta«:
5. vlada bo okrepila svoj med-
n*roc‘fU program radijskih oddaj: b. «V notranjosti«, — je Acheson zaključil — «moramo strniti vrste, da pridemo do silej* pomočjo enotnosti. Obe veliki stranki se morata še nadalje posvetovati, da do čim večje mere vodita politiko dveh strank«.
ICS MOŠKI
ARIZ, 1. — Razprava o štirih resolucijah, glede katerih je Pleven postavil vprašanje za-uPhice. se je začela opolnoči mfd soboto in nedeljo. Vpisa-nar; je bilo 20 govornikov. Kakor je znano, je Pleven posta-vil vprašanje zaupnice štirikrat, zaanji je govoril vladni predsednik Pleven in sledilo je glasovanje o zaupnici.
Skupščina je s 331 glasovi proti 185 izglasovala zaupnico vladi in s tem celokupni na-zakona za oborožitev. Se prej je skupščina trikrat glasovala o zaupnici in jo vsaki-krat izglasovala.
DUNAJ, 1. — Včeraj zjutraj je umrl predsednik avstrijske republike Karl Renner zaradi srčne kapi, ki ga je zadela dan pred božičem.
Renner je bil star 80 let. Iz-
voMb,. |e bil za nrert=ednika republike po drugi svetovni vojni in njegov mandat bi moral poteči konec leta 1951, Rojen je bil leta 1870 na Moravskem, študiral je na Dunaju. Prvotno se je posvetil literaturi, pozneje pa socialnim vprašanjem. Postal je član social, demokratske stranke. Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca v deželni zbornici za Spodnjo Avstrijo. Po razsulu habsburške monarhije je postal vladni predsednik in je v Parizu podpisal mirovno pogodbo. Vendar je bil od vsega začetka zagovornik združitve Avstrije z Nemčijo. Zaradi tega je leta 1934 bila njegova stranka razpuščena in Renner zaprt. Pozneje se je umaknil lz političnega delovanja in šele leta 1945 so ga Rusi postavili na čelo vlade avstrijskih odporniških gibanj, čeprav je bil antikomunist in sovražnik sovjetskega sistema. Leta 1940 pa je bil izvoljen za predsednika republike.
Objavil je razna dela o socialnih in gospodarskih vpra-šanjih, med drugimi: «Marksl-zem, vojna in internacionala«, ((Gospodarstvo, sredstvo pristopa k socializmu«. «Statizem, svetovno gospodarstvo in socializem«. Leta 1946 pa je ob-javil spomine pod naslovom »Ob obratu dveh razdobij«.
SAJGON. 1. — Francosko poročilo javlja, da ie v .severnem Vietnamu pritisk Hočiminhovlh čet vedno resen na vsem področju Tienyena.
TOKIO, 1. — Kot poroča dopisnik francoske agencije AFP, Leon Prou, pomeni velika ofenziva, ki so jo pred novim letom začeli Kitajci na Koreji novo fazo korejske vojne Bitka, ki je okrog noldne ponehala, se je popoldne ponovno začela. Na zapadnem delu fronte, t. j. severnovzhodnn od Seula, je zapletenih v borbo i okrog 120.000 Kilejcev, ki pred.
1 stavl-jajo tri armijske korpuse, četrte poljske armade generala Lin Piao, Pri t-m soaeiuje v ofenzivi najbrž tudi drl 109. divizije, ki ie vključena v 37. armado istega »enerala K tem številnim kitaj«k'm drviz jam očem severno.
ko jih ubijemo 20, jih zavzame 40 njihovo mesto«.
Dopisnik AFP nadaljuje: «Vse okrog vasi, v kateri smo bili, sem videl dolge vrste vojakov, ki so se vračali s fronte in se za trenutek odpočili, prej kot so odšli na nove položaje proti jugu. Vojaki so bili utrujeni, črni v obraz, brez besed, zdeli so se, da ne čutijo niti mraza niti hladnega vetra, ki piha s severa po dolini. To so bila itsa lica kot pred enim mesecem, ko so Kitajci uničevali zavezniike čete severno od reke Congčon. To so bili isti obrazi ljudi, ki so se trudili, da bi ob strašnih pogojih t« trde
treba prišteti cp«ii scvrniu- ..,i1 ■ ,,. ■ -	.	-
korejskih nbn ^;-ih(. divizij rr!^ j^l^ mac Al m ui 'j c „mnai, or ie davnine i>*t i„	’____ L-
sovražnik dobil precejšnjo pomoč v zadnjih des- Uh dneh in sicer v materialu težk»ga topni, štva in oklopnih avtomobilov. Kitaj.-i jn Severmkorejci »o si do sedaj z novo ofenzivo pr do-bili 10 km ozemlja in se s tem močno približali svojemu prvemu važnemu cilju, ki ie južno-korejska prestolnica Seui.
Na sektorju Korangpori so se morale sile OZN umakniti čez reko IM JI. Na vzhodnih odsekih fronte OZN, ki so bili do sedai razmeroma m'rni, pa so Kitajci in Severnokodejci prav tako začeli z ofenzivo na dan novega leta popoldne. Preteklo noč so izvršili majhne napade, popoldne pa so napadli s celimi divizijami. Da bi zaustavilo kitajsko ofenzivo je letalstvo OZN povečalo svoje napore Lovska letala na reakcijski pogon, lahki b- mbniki in veletrdnjave so izvršile 1 kros 400 poletov. Zdj se, da gre za veliko ofenzivo, ki jo je glavni štab generala Mac Arthurja predvidevaj za L januar.
Po najnoveisih poročilih so Kitajci že prekoračili reko Im-jin in nato nadaljevali proti jugu. V prvih urah zjutraj so sile OZN poskušale s protinapadi skrčiti sovražnikovo vrečo. Toda vsi poskusj so bili zaman. Kitajci napredujejo z vsemi silami in ogromna reka ljudi se zliva v odprtino, ki je bila napravljena preteklo noč. Dopisniku AFP je preteklo noč izjavil neki oficir: »Gotovo je, da smo vrgli iz borbe več sto Kitajcev. Toda, ko jih ubijemo deset, se jih pojavi drugih 20,
glavnine čet. In vzdolž vse ceste, ki vodi proti jugu, so se ponovno pojavile iste slike: skladišča v plamenih, begunci, ki so nosili s seboj isto siro maštvo, neskončne povorke, pokrite s prahom.«
Poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske, ki ga je oddajal moskovski radio, javlja, da so »enote ljudske vojske o podpori kitajskih dobro-voljcev nadaljevale z napredovanjem. Osvobodile so Kaesong in nadaljujejo z ofenzivo.
Iz Lake Succesra poročajo medtem, da je bil odpovedan sestanek ki bi ga morali imeti včeraj delegati dvanajstih azijskih držav, ki so podpisali resolucijo, na podlagi katere je bila ustanovljena komisija treh, ki naj bi našla temelje za prenehanje sovražnosti na Koreji. Nekateri so mnenja, da so sestanek odložili zaradi razgovorov, ki jih iraa indijski poslanik PANIKAR v Pekingu. Pa-nikar baje pričakuje odgovor kitajske vlade na nove predloge, ki jih je postavil y imenu indijske vlade.
Iz Pekinga poročajo, da je danes zjutraj objaviF kitajski dnevnik »JEN MIN PAO« članek o nalogah, ki čakajo kitaj, sko ljudstvo z novim letom 1961. V članku je med drugim rečeno, da mora »kitajsko ljudstvo v novem letu nadaljevati s podporo pravične borbe, ki jo vodijo kitajski dobrovoljci na Koreji in korejsko ljudstvo« ter da «mora okrepiti državno
obrambo, da bi bila čimprej vsa Kitajska osvobojena ter da bi bilo mogoče preprečiti tuji napad«.
»Z velikimi napori —- nadaljuje list — postane Kitajska lahko vojaška sila prve vrste, kakršna je Sovjetska zveza«.
Iz Taipega pa poročajo, da je Cangkajžek izjavil, da je le »s splošno mobilizacijo države in z nadaljevanjem vojne na Kitajskem kontinentu mogoče uničiti komunizem in odstraniti rdečo grožnjo ki leži nad svetom«.
Iz Hong Konga javljajo, da Je pekinška vlada sklenila, da bo podirala vse organizacije,
kitaske organizacije z državno podporo. Vse ameriške organi-zacijc za pomoč pa bodo vključene v nacionalna združenja LR Kitajske. Verske organizacije, ki jih podpirajo Američani pa bodo morali voditi izključno kitajski verniki, pri čemer bo kitajska vlada pomagala gibanju za krščansko reformo.
LONDON, 1. — Laburistični list «Daily Mirror« je mnenja, da so nastale težkoče pri izbiri namestnika generala Eisenho-werja. List Piše: ((Britanci so mner.ja, da bi bilo treba za to ki dobiva ir, ameriško r^moč j mesto določiti maršala Mcmtgo-tako du bodo postale 'avtohom- I ‘h«r.-ja m aa je pri.čj cas, naj ne. Kulturne. šolsk$ in zdrav- se jasno izjavi, da Velika Bri-stvene organizacije, ki jih pod- tanija nima namena oelati, da pirajo Američani pa bodo po- bi Montgameryja pustili ob stale državne ali pa privatne I strani«.
šanje, od kje izvira ta mir jn ta delovni polet prebivalstva teh krajev? Odgovor je jasen. Predvsem upravlja * svojem življenjem ljudstvo samo, t. j. ono Ima svojo ljudsko oblast Dalje:	brat-
stvo Slovencev, Hrvatov i« Italijanov stoji na trdnih temeljih in daje jamstvo za sodelovanje vseh delovnih ljudi tega ozemlja za izvrševanje naiog. Kar pa je najvažnejše, delovni ljudje teh krajev vedo, da stoji za njimi vsa naša država in razumejo, kolika je pomoč, ki se tem krajem nudi, To dokazuje delovni polet,' povečana produktivnost dela in množično sodelovanje v izvrševanju nalog, ki stojijo pred ljudsko oblastjo. Na ta način se prebivalstvo teh krajev delno oddolžu-je za bratsko pomoč narodov naše države.
Ce bodo tudi letos napori ljudske oblasti množično podprti s strani prebivalstva teh krajev, lahko že danes z gotovostjo trdimo, da b do predvidena de:a tudi v letu 1951 v celoti izvršena, kar bo pomenilo poboljšanje življenja delovnega ljudstva,
Vojaška uprava Jugoslovanske armade je prepričana, da bo tudi novo leto 1951 pomenilo velik korak naprej. Za to jamči dosedanje delo ljudske oblasti in vsestranska pomoč množičnih organizacij, a predvsem Komunistične partije in Slovansko -italijanske antifašistične unije.
Ro drugi strani bo Vojaška uprava Jugoslovanske armade še dalje čuvala pridobitve narodnoosvobodilne borbe 1° jih poglabljala. Tudi v bodoče bo posvečala posebno pat-njo utrjevanju ljudske oblasti ter bratstvu in enotnosti med Slovenci, Hrvatj in Italijani v teh krajih. K kor doslej bo svoje napore usmerila tako, da bo pomagala ljudski oblasti v izvrš!tvi vseh tistih nalog, ki pomenijo napredek gospodarstva, prosvete in socialnega življenja
•P
Smrt fašizmu
svoboda narodu!
Vo;aška uprava Jugoslovanske armade
Sovjetski odgovor na noto treh zahodnih držav
Vsebino odgovora še ni znana, obveščeni krogi pa izjavljajo, da predlaga sovjetska vlada predhodno konlerenco namestnikov štirih, ki naj bi bila v Parizu ali Londonu • Na konlerenci zunanjih ministrov naj bi razpravljali samo o evropskih vprašanjih in predvsem o nemškem
LONDON, 1, — Sovjetska vlada je včerai izročila britanskemu, ameriškemu in francoskemu poslaniku odgovor na n°te treh vlad glede konference štirih o glavnih svetovnih
vpraianjih.
Kljub rezerviranosti v britanskih uradnih kroRih glede sovjetskega odgovora so v londonskih političnih krogih mnenja, da Sovjetska zveza 1, sprejema načelo predhodnega sestanka itirih namestnikov. Ta konferenca pa naj bi bila v Parizu ali Londonu, ne pa v New Vorku, kakor so to pred-dlagale zahodne države; 2. predlaga naj bodo na dnevnem redu morebitne konference štirih zunanjih ministrov izključno evropeka vprašanja in pred-
jtKSOLUnua S KEP IM K ITALIJANSKIH KO MK IV IS Til V, SOCIALISTD M m PRHKI H MflPRBDUllH I.JPDI
Proti pričakovanju „osyoboditye“ od zunaj
Resolucija je bila sprejeta na sestanku, sklicanem na pobudo rimskega demokratičnega tednika „PoIitica Nuova“
Na pobudo demokratičnega tednika »POUTICA NUO-VA», ki izhaja v Rimu. Je bil sklican te dni sestanek, katerega 50 se udeležili delegati tz raznih mest Italije in sprejeli po obširni diskusiji resolucijo, v kateri objavljajo svoje ugotovitve, ki Jih v naslednjem podajamo:
F interesu delavskih množic in spričo težkega političnega položaja, v katerem se nahajajo, je potrebno pazltlvo proučiti vsa vprašanja, ki se danes postavljajo pred proletariat in pred ljudske množice spioh bodisi na notranjepo. litičnem. bodisi na mednarodnem polju.
Italijansko delavsko giba. nje, ki so ga kominjormistični tn Inli-socialistlčni voditelj izdali tn prevarili, mora znati najti v sedanji umetni zme di splošne pogoje za svoj na daljnji razvoj.
Zaradi tega je njegova naloga analizirati vse probleme in vsa vprašanja, ki izhajajo iz sedanjega poiit čncpn položaja ter si začrtati pot svojega nadaljnjega dela Na področju notranje politi-kg se ugotavlja, da vlada v Italiji stari gospodujoči italijanski razred, fevdalizem agrarna in industrijska bur-žoazija v povezavi z reakcio-
narnimi krogi Vatikana, ki so se vrnili na oblast zaradi oportunizma in kopiiulantstva italijanskih kominjo/mističnih voditeljev ter podijo proti nacionalno politiko, ki je tuja in nasprotna interesom delavskih množic.
Sedanja politika italijanske vlade, ki je veren izraz volje gospodarjev znotraj in izven države, je bila omogočena predvsem zaradi napačne politične linije kominformistič-nega vodstva K P Italije, ki ie dovolila italijanski burioaziji, da izkorišča kot nekoč in Se ,huj'e kot nekoč, delavce. Tn buržoatija teži ta tem, da bi uničila — in je deloma že uničila — določene demokratična pridobitve dosežene med narodnoosvobodilno vojno, ki so bile celo potriene v ustavi italijanske republike.
Za rešitev socialno političnih problemov Italijanskih delavskih množic je nujno potrebno nuditi proletariatu Pravilno orientacijo da bi ponovno prevzel tvojo vodilno funkcijo na čelu demokratičnih ljudskih množic.
Na mednarodnem področju ugotavljamo obstoj dveh nasprotujočih si blokov, od katerih rodijo enega ZDA, dnt-gega pa vodilna kast z v ZSSR
in ki si stojita oborožena eden nasproti drugemu.
Kot ljudje, ki ljubimo mir, srno dolini obsoditi to nesrečno politiko: kot komunisti, social isti, kot napredni ljudje, kot prijatelji socializma, rmo dolžni ob soditi tembolj sedanjo politiko sovjetskih voditeljev, ki izdajajo ideale velike Oktobrske revolucij« in k So s takšno svojo prakso obrnili narobg načela in nesmrt ne vrednosti Marksove in De ninove znanosti, ki so zapustili ideale socializma, miru demokracije in napredka.
Ugotavljajoč razdelitev sic ta na interesne sfere, ki resno grozijo gospodarski in polltič ni neodvisnosti naše in majhnih držav ter spoštujoč enakost in neodvisnost vseh držav ne glede na njihovo veli kost in na potdagi temeljnih določb listine Združenih narodov, se je treba učinkovite boriti za pravi in trajni mir ki naj ne bo kompromis me' velikimi državami, temveč rezultat soglasnega lodelovanju vseh narodov.
Glsd* na to. dn je sedanja poZitika »sovjetske« vodilne kaste v nasprotju s stvarjo miru in socializma v svetu ter glede na to, da je mednarodni proletariat smatral to politiko za miroljubno tn so-
cialistično, je potrebno, da proletariat s pomočjo krttčne tn objektivne analize ponovno pregleda ves razvoj in notranjo preobrazbo v ZSSR. da bi tako ugotovil vzroke ter si zastaviš nove perspektive za borbo.
Spričo dejstva, da se smatrajo voditelji boljieviške pir-tije ZSSR poklicani diktirati po Kominformu vse partije brez pravice na kritiko in diskusijo, ima mednarodno delavsko gibanje dolžnost razkrinkati te težnje, ki niso nič drugega kot izraz ozkega nacionalizma in ki nimajo nobenega opravka s socialističnim intemacionalizmom.
Ob takih pogojih je treba razlikovati socializem kot ob-hrambo delavskih interesov eri utrjevanju miru in kolektivne varnosti od politike, ki jo vodi birokratična kasta, ki se je postavila iznad »sovjetske« družoe kot njegova nad-»'ruktura.
Tem proti ljudskim direktivam so podvrženi fcomin/or-movski voditelji, ki »e ne brigajo ža razvoj in okrepitev revolucionarnih sit italijanskega proletariata in se spreminjajo v mtendlstes (tiste, ki Čakajo) »osvoboditve« in nekega «socializma» utfoženega
od zunaj s pomočjo bajonetov Rdeče armade.
Ta »atendizem« v prihod ((sovjetske« armade je paradoksna in absurdna protirevolucionarna in protisocialistična teza. Ta »atendizem« teži za tem, da bi uničil revolucionarni duh delavskih množic in njihov napor za ustvarjanje svobodnega in socialističnega sveta. Dejstva so postavila na laž tezo, po kateri je mogoče zgraditi socializem v tistih državah, ki so imele «srečo» da jih je «osvobodila« Rdeča'armada. Zmagovita ljudska revolucija v Jugoslaviji in na Kitajskem priča in potrjuje, da morajo proletariat in ljudske množice vsake države za svojo osvoboditev notranjega in zunanjega izkoriščanja, računati v prvi vrsti na svoje lastne sile.
Borba za socializem, borba za pravične odnose enakosti med komunističnimi in delavskimi partijami, borba za demokracijo, mora dati vzpodbudo vtem demokratičnim in naprednim silam naše države. Okrog enotnega gibanja za demokracijo in socializem se morajo zbrati vse delavske sile, ki korakajo k napredku, demokraciji in miru.
vsem nemško vprašanje; 3. izjavlja, da se vprašanje Daljnega vzhoda ne morejo koristno načeti, ker ni bilo rešeno vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN iri kei nekatere države niso priznale nove kitaiske vlade.
Glede Nemčije baje poudarjajo v Moskvi potrebo, naj se ne sprejme noben dokončni sklep o oborožitvi Zahodne Nemčije, dokler s« ne skliče konferenca štirih zunanjih ministrov, Sovjetska vlada zavrača tudi obtožbe, da je pooblastila oborožitev Vzhodne Nem-cijft.
Kakor izjavljajo, se bodo te dni med Londonom, Washingto-nom in Parizom posvetovali v zvezi s tem sovjetskim odgovorom.
Tako v Washingtonu. kakor v Londonu in Parizu izjavljs-'o sedaj samo, da sovjetski odgovor proučujejo in odklanjajo vsako izjavo o vsebini u te. Ameriški funkcionarji izjavljalo, da sovjetska nota pušča odprta vrata za štlristranski sestanek, da pa sledi »običajnim propagandističnim linijam«, 1-sti funkcionarji izjavljajo, da nota ne predstavlja popolnega sprejema načela, ki ga podpirajo ZDA, Velika Britanija in Francija, t. j. naj se konferenca ne omeji na nemško vprašanje, pač pa naj bi zajela glavna mednarodna vprašanja,
Naglica, s katero j^ Moskva odgovorila, je napravila ugoden vtis v francoskih vladnih krogih, kjer še vedno želijo poskusiti pogajanja s Sovjetsko zvezo in niso tako pesimistični kakor v VVashingtonu glede možnosti sporazuma. O vsebini note ni že nič znanega, razen tega, da «ni popolnoma negativna«. V pariških obveščenih krogih so mnenja, da bo treba prebresti precejšnje težkoče, preden pride do štiristranske konference, in predvidevajo, da bo Sovjetska zveza ponovno poudarjala, ds ima Kitajska na podlagi prejšnjih štiristranskih sporazumov pravico sodelovati pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko. Opazovalci so mnenja, da bo francoska vlada pritiskala na svoje zaveznike, naj bi skušali pristati na konferenco.
Francoske oblasti to mnenja, d« le najbolje, da se čimprej preizkusi dobra volja sovjetske vlade, ali je ta res pripravljena sporazumeti se.
Francoski poslanik v Londonu Massigli je v Londonu med drugim izjavil; «Ne pričakuje-
mo čudežev od morebitne konference štirih, toda bilo bi že mnogo, če bi se rešila nekatera vprašanja in če bi vlade v delnem uspehu dobde spodbudo zt nove'napore. Dejal je dalje, da potrebuje Evropa močno Francijo, močno z orožjem in z zdravo gospodarsko strukturo, Pripomnil j«, da bi bilo treba pri morebitni konferenci štirih lojalno primerjati stališče enih in drugih.
V vašingtonsk.h dobro obveščenih krogih pa se med drugim govori, da ima vlada namen predlagati Kongresu že Prve dni novega zasedanja, naj napravi konec vojnega stanja med ZDA in. Nemčijo. Med tremi zahodnimi okupacijskimi državami so 'se baje pred kratkim Q tem razgovarjali in sta tudi Velika Britanija in Francija pripravljeni podati podobno izjavo. Ne bi šlo za pravo mirovno pogodbo, pač pa za izjavo, ki bi utrdila prestiž bonn-sk« vlade.
Ameriški visoki komisar y Nemčiji je v novoletni poslanici men drugim izjavil «M«je svobode »o moralne in ne zemljepisne. Zaradi -tega je usoda prebivalstva vzhodnega področja Nemčije in vzhodnega področja Berlina ravno tako važna kakor usoda prebivalstva Zahodne Nemčije. Zato bo leta 1951 ravno tako kakor 1950 naš cilj demokratična in enotna Nemčija, Leta 1951 se bo okrepila akcija za vključitev zvezne republike na enakopravni podlagi v skupnost Združenih naro<Jov».
Mac Cloy je tudi izjavil, da š« bodo čez nekaj dni začeli razgovori o vprašanju nemškega doprinosa pri obrambi Zahodne Evrope,
ZDA za ločene pogodbe
z Japonsko
NEW YQRK. 1. — Dopisnik »New York Timesa« jz Lak« Succeasa piše, da so ZDA skl«, rule opustiti r.ačrt splo»n« k on-ference, ki naj bi določila po-goje za japonsko mirovno po-godbo, in da so sedaj pripravljene skleniti ločene mirovne pogodbe med Japonsko in 14 državami, ki ao sodeloval« « vojni n« Tihem oceer.u.
Javljajo tudi. da «o ZDA I« roapravljal« « ostalimd člatvi
komisije zn Dalinj vzhod' 0 sklenitvi morebitnih dvo*tr«nskih pogodb in priporočale, nai hi ta ne določal« nobene cm« ji tv« za zopetna oborožitev Japonske.
Vsi dolarji, ki jih Trst zasluži
gredo najprej Rim
Iz Italije se jih pa ne vrne toliko - Trst sicer potrebuje pomoč, ni pa rečeno, da je ne more dobiti drugje kot iz Italije
Ze v petek popoldne je bila na sedežu ZVU v Ljudskem domu tiskovr.a konferenca, na kateri je dal šef gospodarskega in finančnega oddelka ZVU Mr. Haraldson nekaj sporočil o nedavnih razgovorih z italijansko vlado v Rimu ter pojasnil nekatere postavke proračuna za prvo polletje 1951. Na kon-farer.ci je bil navzoč tudi ravnatelj PIO Mr. Lyall in šef odposlanstva ECA v Trstu minister Galloway.
Po nekaj vljudnostnih stavkih je Mr. Haroldsan prešel na poročanje o tem, kakšni so rezultati zadr.jega sestanka tako imenovanih mešanih odborov med predstavniki ZVU in italijanske vlade. Na zadnjem sestanku v Rimu so bili navzoči tudi predsednik cone Palu-tan, kap. Cosulich irj Novelli. Mr. Haroldson je dejal, da so se razgovori zaključili ugodno, kajti «imeli bomo več hiš, več dela, več trgovinskih poslov in več industrijske zaposlenosti«. Pri tem je pričel naštevati nekatere »otipljive« dokaze za to trditev: tako je določenih v prvem polletju 1951 540 milijonov za zidar.je novih hiš, 300 milijonov za dela v štednji, 650 milijonov za posojila industriji, od katerih je del namenjen za zidanje novih industrijskih stavb, 330 milijor.ov za šolo za poklicno prevzgojitev in za pomočnike, 50 milijonov za povečanje velesejma, 400 milijonov za posojilo Acegatu, 100 milijonov za malo in srednjo industrijo, 300 milijonov za nadaljnja dela v industrijski coni v 2avljah. 210 milijonov za povečanje zmogljivosti Splošnih skladišč in končno je 1 milijarda in 750 milijonov določenih za javna dela.
Potem je Mr, Haroldson navedel še vrsto dogovorov. Tako je prišlo do načelnega sporazuma o Investicijah sredstev ECA. Dogovorili so se o nadaljnjih ladjedelniških delih in o hidroeletričnih napravah. Razen v proračunu določene vsote pa je še posebna vsota, ki bo uporabljala za finansiranje male jn srednje industrije. Dosežen je tudi sporazum glede uvoza iz dolarske cone, za kar bo dala italijanska vlada na razpolago 4 milijone dolarjev. Pri italijanski vladi bo ustanovljen še poseben urad za Trst, da bodo ti posli hitreje opravljeni. Težave, ki so doslej obstajale glede uvoza iz CSR, bodo deloma odpravljene s tem, da bo mogoče nekatere stvari uvažati direktno iz CSR in to ne proti plačilu v dolarjih, ki jih gotovo CSR nima preveč temveč proti nekaterim pristaniškim služnostim. Vendar je nabava češkoslovaškega blaga omenjena zgolj na tako blago, ki je res za Trst gospodarsko koristno.
V Rimu so nadalje razpravljali kako zaposliti osebje SEPRAL, ki je bil že pred časom razpuščen. Italijanska vlada je obljubilg, da bo to uredništvo sprejela med državne u-radnike. Rešer.o je bilo nadalje vprašanje dohodninskega davka pri nakupovanju blaga za industrijsko cono. Znar.o je namreč, da se za blago, nabavljeno za potrebe te cone ta davek ni plačeval. Za vse ostalo blago, ki se je z istim namenom kupovalo v Italiji, pa se je moral ta davek plačevati. Odslej naprej pa bo ta stvar ugodno urejena za tržaško industrijsko cono.
Glede monopola pa je prišlo do popolnega sporazuma, po katerem se bo v kratkem pričela v 2avljah gradnja tovarne vžigalic. Pri tem delu bo zaposlenih določeno število delavcev, pozneje pa bo v tovarni delalo 150 do 200 delavcev. Razen tega je uprava italijanskega monopola pristala na izdelovanje določenih tobačnih
izdelkov, za kar so že dala i odkod bi pa Italija dajala po-Splošna skladišča v najem pro- moč, če ne bi imela milijard-
stor in naslednji mesec bo tam zaposlenih okrog 500 delovnih moči, večinoma žensk.
Mr, Haroldson je dejal, da je glede brezposelnost; stanje letos boljše kot je bilo lani ob tem času. Rekel je,, da je letos zaposlenih 3000 delavcev več kot lani, pa tudi vrednost in pcmen samega dela sta letos višja kot prej. Dodal je še, da lahko z optimizmom gledamo v bodočnost, (2eleti bi bilo, da bi te besede bile kaj več kot vljudno novoletno voščilo). Nato je navedel še nekatera vprašanja, o katerih so razpravljali v Rimu, ki so pa manjše važnosti.
Ko je Mr. Haroldson končal s tem, kar je nameraval povedati, so dobilj besedo navzoči novinarji, Id so stavili nekatera vprašanja ob številkah, ki jih navaja kratek pregled proračuna za prvo polletje 1951. Ta vprašanja bj mogoče lahko pojasnila ta ali oni podatek, ako ne bj bila postavljena z določenim namenom. Vsa vprašanja, ki jih je stavila določena skupina, kakor da se je nalašč pripravila in dogovorila, da bo prav taka vprašanja stavila, $o imela očiten namen izvabiti iz ust Mr. Haroldsona priznanje, da Trst ne more živeti brez gospodarske jn finančne povezave z Italijo in da je Italija tista velika dobrotnica, ki vzdržuje ubogi Trst. Seveda se je takoj opazilo, da Mr. Haroldson ni tako nespreten, da ne bi takoj opazil trnka in je v začetku sicer zelo vljudno, pozneje pa že tudj bolj odločno odgovarjal, da je tukaj diskusija o proračunu in ne o tem, v koliko je Trst odvisen ali pa neodvisen od Italije. Dejal ie na. dalje, da noče govoriti o raznih »če« in «če»...
Tiste, ki so ves čas imeli v ustih milijarde, ki jih daje Italija Trstu, je spravilo v zadrego kratko vprašanje predstavnika slovenskega lista »Gospodarstvo«, ki je vprašal, ali je res, da. je od 12 milijard lir. ki jih je ECA določil za Trst, dobila plovna družba iz Genove »Italia« 4 mdiijaroe kot posojilo. Mr. Haroldson je to potrdil, nakar so zagovorniki gospodarske odvisnosti Trsta <jd Italije v zadregi postavili nekatera neumestna vprašanja, na katera se Mr. HaTcI&cnu niti ni zdelo vredno odgovarjati.
Tisti, ki so hoteli napraviti iz Italije dobrotnico Trsta, so govorili tudi o dolarjih, ki jih stavi Italija Trstu na razpolago (4 milijone). Pri tem pa je Mr. Haroldson poudaril, da gredo vsi dolarji, ki jih zasluži Trst v Italijo in samo ameriška vojska izda 12 milijonov dolarjev. In ko so še navajali pomoč Italije, je Mr. Harold-sorj nekoliko naveličan dejal:
nih kreditov od ECA. Ko pa je v tržaških gospodarskih novinarskih krogih dobro znani novinar končno le postavil čisto konkretno vprašanje: ali more Trst gospodarsko sam živeti, je Mr. Haroldson le odgovoril, in sicer tako, da je poudaril da
PRED KONGRESOM ZVEZE ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV
Za resnično obrambo
pravic delavskega razreda
Hude posledice sindikalne politike kominformistou v naših tovarnah
KOLEDAR
QAedoli4ce - '3’čino- - Ifladib
Torek 2, januarja
Makarij, Zlatan
Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.31. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 1.19, zatone ob 12.00.
Jutri, sreda 3. januarja
Genovefa, Slavomir
Tudi v preteklem tednu so , ki v nobenem primeru ne bi se kljub bližajočim praznikom moali vplivati na izboljšanje uadaljevala pogajanja za reši- ] sedanjega gospodarskega polo-
Nova avtobusna proga «P»
Z včerajšnjim dnem je pričel voziti na novi progi avtobus «P», ki bo vezal Sv. Vid s centrom mesta. Nova avtobusna proga bo vodila od Sv. Vida preko Ul. Tigor in, Ul. Cereria do centra mesta. Prva poskusna vožnja se je pričela včeraj ter je novi avtobus pričel vožnjo od Borznega trga preko Trga Unitd, Ul. Pozzo del Mare, Ul. Dello Squero vecchio, Ul. Cadoma, Ul. Del-1'Anmmziata, Trga sv. Lucije. Ul. Dei Crociferi, Ul. Vittoria Colonna, Ul. Tigor, Ul. Madon-na del Mare, Ul. Della Valle, Ul. Cereria, Drevoreda III. Armade, Ul. Carlo Combi. Ul. Co-lautti. Ul. Schiapparelli.
Avttobus bo vozil na novi progi v sledečih presledkih: z Borznega trga ob 6, z Elizijskih polj ob 6.15 itd. Zadnje vožnje bodo z Borznega trga ob 24, z Elizejskih polj ob 24.15.
Naročite si
KOLEDAR OF1951
za fen« li-ill lir
Poleg koledarja prejmete aa la denar ie tri knjige Prešernove knjižnice
za trenutni standard in način življenja Trst potrebuje pomoč: ni pa dejal, da mora pomoč priti prav od Italije. Nato je še poudaril, da je odvisno, kako hoče kaka dežela, oziroma mesto živeti, in torej če hoče, lahko živi tudi brez pomoči. Vsekakor pa je odvisna slvar od tega kako se na vse vprašanje gleda in kako se rešuje. Pri tem je v podkrepitev te svoje trditve povedal prijetno zgodbico in navzočim voščil novo leto.
tev spornega vprašanja industrijskih delavcev. Lahko rečemo, da so brez izjeme vsi delavci z velikim zanimanjem sledili tem pogajanjem, ki so ostala žal brez uspeha. Po Dredlogu predstavnikov Združenja jndustrijcev, ki ga delav 1 ci niso sprejeli, so postavili svoje protipredloge kominfor-mistični in žolti sindikalisti.
I Kar se tiče protipredloaa predstavnikov Združenja indu-strijccv bi bilo odveč poudarjati. da ie bil glavni njihov namen doseči takšen sporazum, ki bi bil niim v korist. Tudi še tako lepe in zavite besede niso mogle prepričati industrijskih idelavcev, da bj bil novi proti-j predlog delodajalcev v njiho-1 vo korist. Zato so ga tudi z vso odločnostjo odbili.
Da so postavili ir.dustrijci tako nesprejemljive protipredloge, je popolnoma raztmljivo, saj so delodajalci in gledajo le na svoje interese: toda da jim na tej poti sledijo in jih celo posnemajo tudi voditelji sindikalnih organizacij. je popolnoma nerazumljivo in obsojanja vredno. Kako se morejo ko-minformistični sindikalisti, ki trdijo celo, da so edini »branilci« interesov delavskega razreda, smatrati za take. ko se pa v tako težkem položaju za delavski razred, kot je sedanji, borijo in bodejo z delodajalci za smešno nizke poviške,
žaja? Ti «sindjkalisti» prav gotovo vedo, da bi bilo v interesu delodajalcev v tem trenutku sklenitev sporazuma, ki bi pustil slednjim proste roke za leto ali še več. Ce bi namreč bil sedaj podpisan sporazum o poviških v znesku 48 lir, bi se delodajalci ob vsaki priložnosti, ko bi jih delavci upravičeno terjali, da jim povišajo plače. izgovorilif saj smo vam že povišali in nimate torej ničesar več zahtevati. Ko bi lahko pričakovali. da se položaj vsaj ne bi poslabšal, potem' bi bilo delovanje keniinformističnih in žoltih sidnfkalistov vsaj nekoliko razumljivo; vedoč pa. da so oni prav Jako dobro obveščeni o sedanjem položaju, ki se bo v bodoče prav gotovo še poslabšal ter' o kritičnih razmerah delavskega razreda, je ta njihova sindikalna politika le gol oportunizem, ki kaže, kako daleč lahko sindikalna organizacija zaide, če ima n« vodstvu ljudi, ki so jim inte resi delavskega razreda deveta briga.
Tržaški delavski razred se mnra predvsem spoznati z resničnim položajem, ki je danes vse prej kot rožnat. Vsakdo danes ve, da je za vsaj skromno preživljanje potrebna štiričlanski družini vsota 60.000 lir mesečno. Danes prejemajo tržaški delavci te okrog 30.000 iir plače, nekateri celo mani.
Odmevi novoletne jelke
DEDEK MRAZ RAZDELJUJE DARILA PRI S. M. MAGDALENI.
Kdor je videl, s kakšnim navdušenjem in veseljem so naši najmlajši sprejeli ob priliki le. tošnje novoletne jelke Dedka Mraza, temu se prav gotovo ne bo zdela neverjetna ali pa čudna naša trditev, da so še vedno glavni argument otroških pogovorov prav Dedek Mraz in njegova lepa darila, ki jih nikakor ne morejo pozabiti. Kako bi pa Dedka Mraza tudi lahko pozabili, ko se je vendarle spomnil potrebnih in pridnih otrok, od katerih marsikdo je dobil v darilnem paketu prav to, kar si je od vsega srca že toliko časa želel, a česar mu dobra mamica kljub svoji dobri volji ni mogla kupiti.
Prisostvovali smo vsem obdarovanjem Dedka Mraza, ki so se vršila v dneh 28., 29. in 30. t. m. po raznih vaseh In okrajih Trsta; lahko rečemo, da je bilo povsod, kjer se je pojavil dobri Dedek Mraz zelo veselo
lepo uspelo letošnjo novoletno jelko gre pa seveda predvsem tajništvu jn glavnemu odboru za novoletno jelko, ki sta vodila vge akcije ter v tako kratkem času izpolnila vse zadane si naloge.
Ob tem otroškem prazniku pa so tudi naši pionirji pokazali vse svoje sposobnosti; bili so dobri recitatorji, igralci, pevci, itd. Uspeh, ki so ga na svojih prireditvah dosegli, naj jim bo še nadalje v izpodbudo.
7 ržačani so silvestrovali
Včeraj ponoči je zaživel Trst povsem svojevrstno življenje. Tržačani so pričakovali in praznovali prihod novega leta. Veseli ljudje so Tržačani — napolnili so vsa zabaviiča, go-silne, bare m kavarne. Povsod je bilo nabito; lastniki nočnih
_	.	. lokalov so si gotovo mencali ro-
i."J>[?l?tn0' „ °IS.^ “J®	fc« od zadovoljstva nad boga-
tim izkupičkom. Kako tudi ne — saj je skoraj vsakdo ta večer praznoval, eden v veselju, drugi pa zato, da bi pokopal v vinu svoje razočaranje nad starim letom 1950.
Ko je odbila dvanajsta ura in naznanila prihod novega leta, se je gotovo marsikdo vpraševal, kaj mu bo prineslo. Zaželel si je gotovo več sreče,
sprejeli s pesmijo, recitacijami in tudi z lepimi prizorčki, ki so jih zelo skrbno naštudirali. Da je obdarovanje v tako lepem redu poteklo, gre pa seveda nemajhna zasluga našim požrtvovalnim ženam, ki so že dolgo časa pred prihodom Dedka Mraza pripravljale igračke, vodile nabiralno akcijo ter vršile vpisovanje otrok. Koliko
otrok je bilo deležnih lepih kravja. denarja; kdor pošlem igračk, volnenih jopic, nogavic	prau otovo mir „
itd., ki so jih z tako ljubezni- jetu
jo izdelale naše žene.	Tudi po ulicah je bilo včeraj
Velika in glavna zasluga za | ponoči zelo živo. Skupine ljudi
so prepevale, se zabavale in razgrajale. Mestna mladina, našemljena z raznimi karnevalskimi klobučki, nosovi itd. je uganjala razne norčije. Objest-nejši so se pretepali, metali petarde, ustavljali mimoidoče itd. Policija je imela tudi precej posla. Mirila je in razganjala vročekrvneže. Tudi rešilni av-totomobil je kar naprej švigal po mestu. Bržkone je bilo nekaj razbitih nosov in izbitih zob. Svojevrstno proslavljanje novega leta, ali ne?
Naša ant)fcf' Hicrta Mladina pa je silvestrovala v dvorani na stadionu ttPrvi maju. V nabiti dvorani je donela narodna in partizanska pesem novemu letu v pozdrav. Demokratično prebivalstvo Trsta je z vero v boljšo priho dnjost proslavilo prihod novega leta 1951.
Več primerov srene kapi
Včerajšnji dan je bil usoden tudi za dva priletna možaka. 2e v prvih jutranjih urah je umrl zaradi srčne kapi Giudo de Rosa iz Ulice Pascjuale Re-voltella 5. Ponoči pa je umrl tudi zaradi srčne kapi 62-letni pomorski kapitan Mario Cat-talano. Zaman so ga mornarji čakali včeraj dopoldne na ladji «Modica».
Na zadnji dan starega leta pa je umrl na svojem domu zaradi srčne kapi 74-letni Korošec Anton iž Plavij št. 195.
Včeraj popoldne je umrla v tržaški bolnici zaradi zastrupitve Isabella Križman, stara 37 let iz Ulice Industria 24, ki je že pred nekaj dnevi zaužila večjo količino veronala v samomorilnem namenu.
Včeraj popoldne okrog 16 se je zgodila na cesti Gabrovec-7vnnik avtorrW}ihk-> nesreča, toda brez hudih posledic. Neki ameriški vojak je vozil jeep, na, katerem so bili Stelio Cunja z Opčin (postaja), Ivo Bab-bir.4 z Opčin Ulica Ferrovia 4, Vincenzo Dedomenic z Opčin, Proseška ulica 12. Kar na lepem je avto zletel s ceste, verjetno zaradi tega, ker je počila guma. Zelo je bil poškodovan jeep, od vseh štirih pa se je le nekoliko pobij po ramenih in glavi Dedomenic, ki se bo moral zdraviti osem dni.
Dolžnost delavskega razreda je zato boriti se za takšno izboljšanje plač. ki bi lahko resnično vplivalo na izboljšanje njih življenjskih in delovnih pogojev. Tudi takšen povišek plač bi še ng izboljšal položaja, vendar bi pomenil v tem težkem trenutku vsaj malenkost v korist delavskega razreda. Sindikalni akcijski odbor je že večkrat predlagal sindikalnim organizacijam, da bi vodili skupno borbo za uresničitev te zahteve; toda niti ena niti drug« organizacija nista omenjenega poziva sprejeli. Nasprotno — kominformistični sindikalisti so celo trdili, da je takšen poziv le gola demagogija «titofaši-stov«.
Veselo si zapojmo...
Na tem mestu bomo odslej vsak dan objavili besedilo kake slovenske narodne ali ponarodele pesmi. Do tega sklepa nas je privedlo dejstvo, da je zlasti med našimi mlajšimi ljudmi že malo takih, ki bi znali besedila naših pesmi, pa čeprav jim je melodija še znana Starejšim bomo pa osvežili spomin, da bodo tu in tam lahko zapeli tudi katero izmed tistih, ki so jih včasih znali, pa jih mogoče ni več pogosto slišati. Kdor bo hotel, si bo lahko vsak dan besedilo pesmi izrezaj in po nekaj mesecih bo že imel lepo zbirko pesmi. Zlasti mlajši pa naj se obrnejo na starejše, da jih bodo naučili, kako se ta in ona pesem poje.
Da koristi takšna taktika e-dinoie delodajalcem, je danes vsakemu poštenemu delavcu že popolnoma jasno. Zato je prav dolžnost teh poštenih delavcev, da o tem prepričajo «e druge svoje delovne tovariše ter jim dokažejo, da bo edino skupna borba lahko privedla do izboljšanja plač ter s tem v zvezi tudi do izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda na našem ozemlju.
Sindikalni položaj v tovarnah nam najbolj jasno kaže posledice razbijaške politike ko-minformističnih sindikalistov. V tržaški konopljarni je n. pr. tovarniški odbor celo priporočal delavcem in delavkam, naj za enkrat ne zahtevajo povišanja plač, ker je imelo vodstvo tovarne »velike stroške« z raznimi popravili in bi sedaj ne moglo »ugoditi« zahtevam svojih uslužbencev. Prav tako ni zavzel tovarniški odbor nobenega odločnega stališča proti ukrepu vodstva konopljarne, ki je uvedlo deljene delovne urnike, ki gredo predvsem na škodo tamkaj uslužbenih delavk. Tudi se ni zavzel za rešitev vprašanja božične nagrade. ki jo je vodstvo mislilo izplačati v obliki posojila. Upravičeno ogorčeni delavci in delavke so takšno božično posojilo odbili in izjavili, da hočejo božično nagrado, ki jim. po vseh pravicah pripada, da pa ne bodo sprejeli nobenega posojila.
Položai v podjetju Kozman je prav tako zelo težak. V tem podjetju je n. pr. vodstvo znižalo delovni urnik, ne da bi o tem obvestilo tovarniški odbor in ne da bi seveda tovarniški odbor kasneie nrofi temu nastopil. Prav tako so sindikalne organizacije že pred časom, to se pravi Pied približno dvema mesecema, podpisale sporazum o individualnih odpustih z dela, ki daie možnost delodajalcem, da odpuščajo svoje uslužbence, ne da bi o tem prej obvestili tovarniške odbore. Tudi proti temu ukrepu se voditelji omenienih sindikalnih organizacij niso u-prli.
Prav tako kritičen je položaj tudi pri ACEGAT, kjer je vodstvo obljubilo svojim uslužben cem. da iim bo izplačalo ob božičnih praznikih vsoto 12.500 lir. Na vprašanje, ali bo ta vneta veljala kot božična nagrada, je vodstvo svojim delavcem | odgovorilo, da naj smatrajo tudi ta denar kot posojilo, za ka terega so se delavci seveda že v naprej lepo ((zahvalili«.
Omenimo naj še ladjedelnico Sv. Roka, kjer morajo prisostvovati vsakemu sindikalnemu zborovanju in sestanku predstavniki vodstva ladjedelnice ali pa vsaj voditelji raznih oddelkov. Da je v navzočnosti takšnih ((zastopnikov« delavcem popolnoma onemogočeno izraziti kakršno koli kritiko, je popolnoma razumljivo. Kdo bi si le upal reči besedo, ko dobro ve, da lahko za to izgubi svojo službo.
V takem položaju je postala želja tržaškega razreda, da obnovi svojo razredno sindikalno organizacijo, še mnogo večja. Danes se delavci po vsem našem ozemlju z vso resnostjo pripravljajo na ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov, ki bo začrtaj pot nadaljnji borbi delavskega razreda za obrambo njegovih pravic in interesov. Prav tako bo j>a ta kongres še enkrat odločno obsodil izdajalsko politiko kominformističnih in žoltih sindikalistov ter dal pobudo za skupno borbo delavskega razreda proti njegovemu razrednemu sovražniku.
Ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO bo v dneh 20. in 21. januarja 1951.
Glavna skupščina pekovskih delavcev
V četrtek dne 4. t. m. ob 18 bo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 glavna skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnem razrednem sindikatu pekovskih delavcev, na katerih bedo razpravljali o posameznih točkah načrta za statnt, ki bo predložen na kongresu Zveze Enotnih razrednih sindikatov.
Zaradi važnosti vprašanja vabimo vse pekovske delavce, da se v kar največjem številu udeleže omenjene glavne skupščine.
***
Vsi člani tajništva akcijskega odbora za obnovo Enotnih razrednih sindikatov in pripravljalnega odbora ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje so vabljeni na sestanek, ki bo danes 2. januarja 1951 ob 19 v Ul. R. Manna 29.
Smrtna nesreča
na tržaškem kolodvora
Breg, Brščice, brske bige — kje je to? Pojdite z nami pa boste zvedeli vse to in spoznali ta košček naše zemlje v neposredni bližini Trsta, kraje, kjer so Turke klestili in Francoze namlatili, kjer so pred leti pekli kruh Tržačanom, ko ni bilo še v Trstu pekam in pekov, vasi, kjer je bilo »vsakemu moškemu ime Miče ali Vane. Pa da boste vedeli; niso nagnali samo Turke in Francoze, tudj fašistom so jih dajali, da je bilo veselje-
No, pojdimo na kratko potovanje po teh krajih. Toda na nekaj vas moramo opozoriti, da vam se ne bi kaj zgodilo med potjo. Ne ustrašite se, saj tod r.i razbojnikov, Turčinov tudi ni več. Po nekaterih vaseh je sicer nekaj pretepačev, ki jim pravijo kominformisti, ali vidalijevri oz. v teh krajih tudi paviihovet. Vsekakor parite. da vam ne bi ušlo iz ust ime Pavliha. Ko bomo šli po Borštu, pa se ne smete spomniti na »mulce«. Saj veste, kaj ie mulca, dobra krvavica. Boste že zvedeli, zakaj je mulca tam prepovedana, v Ricmanjih pa »kust«, seveda od »pršuta«, ki je dobra v »mineštri«.
Za slovo od starega leta in za pozdrav novemu, ki r.e vemo zares kakšno bo, je zapihala s Krasa burja, ki nas spremlja proti Riemanjem.
Po Bregu - od enega konca do drugega
nje! Prijazna vas, se na pobočju hriba vedno sonči hiša pri hiši se smehlja pozimi in poleti. Spodaj so vinogradi, njivice in sadno drevje. Sredi vasi pa cerkev kar z dvema zvonikoma tudi za Dolino, kjer ga nimajo še, čeprav je Dolina večja vas in «glavno mesto«. Ricmanjci so kmetje, mnogi pa delajo v Trstu, če niso brezposelni. Ricmanje so znana vas. Poznajo jo zlasti Jožefi, ker se na njihov praznik spomladi tam zberejo »na jedačo in pijačo« ter veselo zabavo stari in mladi iz okolice in tudi iz mesta.
Ricmanje pa so zaslovele po svetu tudi zaradi tega. ker so se že pred prvo svetovno vojno Ricmanjci uprli cerkvenim oblastem, zahtevali pri maši slovensko besedo, ne latinščine, k! jo ni nobeden razumel in so ustanovili za nekaj časa svojo vero in cerkev. Domačin je pokopaval mrliče in dajal Imena novorojenčkom. Pa ni trajalo dolgo časa in se je začelo vse zopet po starem kopitu. Ce pokukate v cerkev, pa boste zapazili čudno slik«. Ni podoba
Vidite, tu spodaj so Ricma-1 svetnika. Domači umetnik je
na deski ovekovečil prizor iz bitke med Franccozi in domačini. Napoleonovi vojaki so razsajali po vasi, dokler se jih niso Ricmanjci naveličali in nagnali da si je kadilo kot »taužent hudirjev«.
Pri studencu pod vasjo hranijo Ricmanjci svojo svetinjo staro, staro murvo. Sem se je zatekel prvi Ricmanje, ko je bežal pred beneškimi roparji. Tu je bil takrat še gozd, naravno zavetišče v takih priložnostih. Zdaj od gozda ni več sledu. Vse je golo, hrib in dol. Zadnje hraste so posekali fašisti.
Ne bomo se preveč ustavljali v Ricmanjih. Naprej v Boršt, Ze samo Ime nam pove, da je bij tod nekdaj gozd, ki ga ni več. Zapomnite si, to je Boršt. Naj vas ne motijo napisi ob cesti: r.a eni strani piše «S. An. tonio Mocco«, na drugi pa S. Antonio in Bosco«. Bosca sploh ni, sv. Antona pa zaman iščeš. Joj, kako so spakedrali tujci imena vseh naših slovenskih vesli Ricmanje so prekrstili v »S. Oiuseppe della Chiusa«, Boljur.ec kar v «Bagnoli», Do
le« — vse svetnike so hoteli naseliti na bregu, Mačkovlje pa so postale «Caresana». Eh, da bi se vrnili stari Bržani, bi kmalu pomeli s temi spake-drankami. Zdaj bi moral to napraviti dolinski župan — pa je gluh na to uho — morda zato, ker se boji zameriti se vsem tem svetnikom!
V Borštu so kmetje irj delavci, ženske pa vse nosijo v Trst mleko in, kadar je. tudi sadje. Včasih pa so nosile v mesto jerbase belih big. Takrat so bolje shajali na Bregu kot sedaj. Nad vasjo je mali grič z ostanki nekdanjega gradu «Na r’bidj». Tu so sodili celo Brkine in Čiče, ki se še zdaj ustrašijo, če jim zagroziš, da jih boš tožil »Na ribidis.
O »mulci« pa — to pa je nevarno govoriti v Borštu. Zdaj ko smo že iz vasi, pa tiho, tiho na uho, da nas nobeden ne sliši. Bilo je tako: ko je neki »furman« s Krasa peljal iz Doline voz vina, da bi ugasil žejo Pivčonom, je vzel s seboj nekaj za pod zob, kar mu je dala gospodinja v Dolini. kjer so bili ravnokar zaklali
lino v «S. Dorligo della Val- j prašiča. Ko je vozil po gozdu,
sikaj povedati. Vas je nastala na tem kraju, ker so se prvi Boljunčani naveličali na prvem mestu ip so se preselili k «bo-Ijem - uncu« (studencu).
Do sedaj smo hodili le na-
.»»MU p-d.,,,«.. v«.(2**®w ■»	&£
doli r.a je pravzaprav pod Do-
jetno je bil voznik zaspal, ker je bil zelo utrujen. Zjutraj na vse zgodaj so se borštanske mlekarice z oslički napotile v Trst. Ko so prišle h koncu vasi, so prestrašene ostrmele: sredi ceste je ležala črna žival in nikamor se ni premaknila.
«He, fantje! Kaj si šepetate tako skrivaj, smo že slišali. Ce ne boste nehali, vam bomo kar hitro pokazali pot domov!« Ste videli? Miče in Vate nam grozita. Bolje da odnesemo konec «storije» za drugič, ko nas Vane In Miče ne bosta slišala.
Ozrimo se raje na levo. Lepo kajne? E, tam je veselje naših planincev in plezalcev, izletnikov, tam je gorski svet tega našega malega ozemlja — Glinščica. Tudi tja bi bilo treba iti, pa je bolje, da greste sami, da boste uživali divjo lepoto tega kotička.
V Boljuneu smo, ustavimo se nekoliko sredi vasi. »Na go-gici«, da ne končamo v potoku ali pa, da nas ne pobije in zakrije kamenje iz bližnjega kamnoloma, ki dela slabo kri domačinom in jim razbija strehe. Q Boljuneu bi bilo mar-
lino, tam so trte in polje. Dolina - vas pa je ob vznožju hriba, na katerem kraljuje starinski grad Sveti Socerb.
Dolina je največja vas in sre. dišče teh krajev, tu je občina In župnija. Nad Dolino je še Preber.eg. Tja pa ne gremo, ker bi se preveč utrudili.
Krenimo raje še v Mačkovlje. Po ovinkih in klancih, — pa smo tam. Vas je prijazna in lepa, obdana od oljk in trt. Krasno je tu spomladi, ko mandeljni in breskve cveto in češnje in hruške. Sem se splača priti na izlet. Tudi Mačkovlje visijo v pobočju hriba, spodaj pa je Osapska dolina, bogata in rodovitna, v jeseni polna grozdja, spomladi pa češenj.
Se zadnji pogled proti vzhodu, Tam je Osp. Vmes je že meja med cono A in B, takoj za Ospom pa je Gabrovico, že v Jugoslaviji. Staro vas so zažgali Nemci, v novi svobodni domovini pa so si gabrovški zadrugarji že sezidali na lepšem proistoru novo vas, čedne domove.
z Ulice Montecchi je zletel s ceste in povozil s svotim motorjem 10 letnega otroka. Vendar ni bilo hudega, ker sta se obadvs pobila in popraskala le nekoliko po negah in rokah in jih ni bilo treba niti peljatj v bolnico.
Napadla sta ga in mu izropala denar
2eparji in razr-i tatovi ne poznajo praznikov, še več dela imajo in več sreče in uspeha kot druge dneve.
Mario Bonazza iz Ulice Car-pison 11 je bij v soboto popoldne v starem mestu. V bližini Ulice Fortino sta ga dva potepuha napadla in mu odnesla 8.500 lir ter osebne dokumente. Verjetno se bo prihodnjič v starem mestu bolj pazil kot zadnjič.
Uspešno delo za tatove in žeparje
Peter Mariani iz Mačkovelj 25 pa je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli 5400 lir in osebne dokumente, ko $e> je vojii v nedolio r>a tramvaju po Trstu.
Jože Mahr.e iz Ulice sv. Marka 59 pa se je pritožil na policiji da mu je neznanec ukradel kolo, ki ga je bil pustil brez skrbi pred neko gostilno v Ulici Udine. Je že uzmovič bi! bolj skrben kot gospodar.
2e v prvih minutah novega leta pa je Bruno Pelessoni iz Ulice Montello poklical policijo na pomoč, da bi našla | spretne tatove, ki so namesto zabave silvestrovanja, razbili okno, zlezli v stanovanje in odnesli za 20.000 Jir zlatnine, za j 35.000 lir obleke jn 7.000 lir v j gotovini.
Ruggero Novacco iz Spodnje Magdalene 58 pa je prijavil policiji, da so mu tatovi odnesli perilo, ki se je sušilo na dvorišču in je bilo vredno 8 tisoč lir.
Čeprav je bil že v letih, si 69-letni železniški upokojenec Giuseppe Cominetti iz Ul. Pa-lestrina 6 ni mislil včeraj dopoldne, da mu bo prvi dan novega leta tudi zadnji v njegovem življenju. Ko so mu znanci in prijatelji stiskali roko in voščili vse dobro v novem letu, mu je že smrt prežala za rameni.
Usoda mu je bila pač že zapisana, da bo kot bivši posta-jenačelnik končal svoje življenje na postaji. Včeraj je okrog poldne pohitel r.a glavno postajo da bi se odpeljal z vlakom ob 13,21 proti Tržiču. Verjetno je nekoliko zamudil in je hitro skočil na vlak, ki se je že premikal. Slabo je stopil ali pa se mu je spodrsnilo, tako da je padel pod voz in so ga kolesa povozila po nogah. Neki policaj je dal znak in ustavil vlak, nesrečneža so takoj odpeljali v bolnico, pa r.i vse nič več pomagalo. Zvečer ob 19,30 je v bolnici izdihnil.
Nesreča v Saležu
Bolj huda nesreča, pa se je zgodila v nedeljo v, SALE2U.
Okrog 14 ure se je vozli po vasi Jožef Ostruzzi iz SaldJ? St.
8, na motorju TS 0597. Morda zaradi prevelike brzine ali ker ni pravočasno zapazil, je omenjeni motociklist p vozij 13-Lt-no Marijo Kocman iz Zgonika št, 19. Deklici, ki je ostala na tleh v nezavesti in krvaveča, so priskočil} na jsomoč nekateri domačini. Kmalu nato pa jo je avto Rdečega križa odpeljal v tržaško bolnico. Zelo si je pobila črepinjo jn po čelu.
Zdravniki pravijo, da bo ozdravela v 30 dneh. č“ se med tem časom ne bo stanje poslabšalo.
Huda nesreča dveh vojakov pri Proseku
Včeraj popoldne okrog 17. se je zgodila huda nesreča tudi na Proseku.
Dva ameriška vojaka sta
mtiC	Del«;“»i6	Ur*	a	»mkh*
vasi blizu pokopališča sta zle- ST3110V3n ISKGK3 UF3[13 tela s ceste in se hudo pobila.
Ostala sta na tleh v nezavesti, toda kmalu ju je odpeljal v vojaško bolnico vojaški avto ir. se ne ve kako je z njima.
Vzrok nesreče ni še znan.
Morda sta vozila s preveliko brzrno, morda pa je bila kriva mokra cesta.
Najbolj se je pobij in je tudi v največji nevarnosti vojak, ki je sede; zadaj, ker je zgubil mnogo krvj in je til r.ajbolj pobit.
Gledališče Verdi
Danes bo ob 20.30 tretja predstava Verdijeve Opere «TRAVIATA» za abonente C in to za vse prostore.
Pripravlja se uprizoritev Verdijeve opere »FALSTAFF«.
Smučarski izlet
PLANx.\SKO DRUŠTVO priredi 14. januarja smučarski izlet v Cmi vrh.
Vpišete ^ lahko pri Zvezi društev za telesno vzgojo v Ul, Machiavelli 13, H od 17 do 19 in v’ trgovini Gec v Rojanu. Vpisovanje traja do vključno 4. januarja.
Kmečke zveze
Vsi prizadeti Kmetovala, ki so vložili prošnjo in W mislijo urgirati izplačilo vojne škode za kmečke premičnine, naj dostavijo na finančno intendenco v Trsta legalizirano občinsko potrdilo, v katerem naj bo navedeno, da kmetovalec nujno potrebuje denar za nadomestilo omenjenih izgubljenih premičnin.
Vsi člani in prizadeti naj se za točnejše informacije obrnejo na sed« Kmečke zveze v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 18.
KMEČKA ZVEZA
KINO
Rossetti. 16.30: »Slaba trava«.
Ezcelsior. 15.45: »Pepelka«, filmska slikanica.
Nazionale. 16.15: »Adamovo rebro« Spencer Tr»cy. Katerina Hepburn.
Arcobaleno. 15.00: »Generalni inšpektor«, Danny Kaye.
Fenice. 16.30:	«Bazar	norčij«,
bratje Max.
Filodrammatico, 14.00:	»General
je umri ob zori«, Garry Cooper.
Alabarua. 16.00: «Zorrova krinka«, Helen Christian.
Armonia. 15.30: »Vrtiljak«, Fred Astaire, Ginger Rogers.
Garibaldi. 15.00:	((Zemlja veli-
kanov«.
Ideale. 14.30: «Tajtun nad Malajsko«, D. Lamour.
Impero. 15.15:	((Predrzna	mla-
dina«.
Italia. 16.00: »Ljubezen ne more več čakati«, Denis Morgan in Doris Da.v.
Kino ob morju. 16.00: «Mehikan-ska serenada«.
Savcna. 15.00: »Parada zvezd«.
Viale. 15.30: »St. l Sinje čete«
Vittorio Veneto. 16.00: Glasba zate«, Doris Da.v.
Novoletne nezgode in nesreče
Je že stara «navada», da je za praznike več nezgod kot druge dneve in da imajo gj-gti 15olicija in Rdeči križ več dela kot ponavadi.
Mnogi Tržačani so sj ga preveč privoščili in vstopni «v rožcah« v novo leto. Morda so veseli, ker so dočakali novo leto, verjetno pa so poiskali v vinu tolažbe in poguma, ker nam razni preroki in črnogledi napovedujejo samo gorje in žalostne čase v letu, jej se je komaj rodilo.
Vsekakor pa je moral že samo do včeraj dopoldne Rdeči križ pohiteti kar trideset krat na pomoč raznim ( inskim bratcem, ki so zaradi preveč vina rabili zdravniško pomoč, jih i* zadela kap, živčni napadi itd.
Večjih prometnih nesreč vendar ni bilo, le neki motociklist
podaljšano do 31. dec. 1951
Z dekretom z dne 21. julija 1950 ie bil v Trstu ustanovljen Urad za |{kv:daciio stanovanjskega una-'a (Uff;cio allog. gi Stralcio), ki je imel nalogo reš t še vs- vr r Sr rji s stanovanjsko krizo, jci jih stanovanjski urad ni mogel rešiti.
Ta Urad za likvidacijo bi moral prenehati z delovan j »m že 31. dečembra 1950. Dn~ 30. decembra Pa je izd«! tržaški župan nov ukrep, ki predvideva podal ;šanje delovanja tega urada do 51 jan"Brjp 19$1. Urad bo t rej še naorrj delov-1 v smislu županov ga dekr ta iz 27. 'Ulila 1950,
l)KAI)NK OBJAVE
PREKOP GROBOV. Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv. Aui, na XLII. oddelku, 2. vrsto, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 12. decembra 1940 do 7. januarja 1941. — Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošr.jo do 18. januarja 1951 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokophlišča Ul del Teatro 5, III soba 43.
Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobr.o bodo svojci lahko prenesli samo z dovoljenjem omenjenega urada, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča.
Adna. 14.00: «Gianni tn Pinotto v Hol!vwoo<iu».
Azzurro. 14.00: «Ali Baba in 40 razbojnikov«.
Belvedere. 14.00: «Fra diavolo«. Marconi. 14.00: «Kapitan Furia«. Massimo. 14,00:	«Sin	džungle«,
Johnny Sheffield.
Novo cine. 14.00: «Siner na Karibskem morju«, E. PoweU. Odecn. 14.OO:	»Česar Caprija«,
To to.	.	..
Vittoria. 14.30: »Trije kavalirji«. Venezia. «Na Karaibskem morju«. Sv. Vid. 16.00: »Osvajalci«, Dana Andreivs.	,
Radio. 14.00: »Divji veter«, Ray Milland.
Prve in zadnje vožnje tramvajev
Stev. 1: Stadion 5.30 - 23.42; postaja 6.02 - 0.13. Stev. 2. Rotonda 5.23 - 23.32; Skedenj 5 48 - 23 57. - Stev. 3: Sv. Ivan 8 04 - 23.40; Martova polja 8.32 -008 — Stev. 5; Trg Perugino G 00’ - 23.33; Rojan 5.59 - 23.36.
— Stev. 6: Goldonijev trg 5.34-23.59; Barkovlj,. 5.50 • 0.17. — Stev. 7: Sv. Ivan 5.55 - 23.50; Glavnj kolodvor 6.12 - 0.06. — Stev. 8: Sv. Tereza 6.00 - 23.30; Martova polja 6.00	23.30.	—
Stev. 9: Sv. Ivan 5.45 - 23.34; Elizejska polja 6.15 - 0.08. — Stev. 10: Stadion 5.36 - 23.48; Verdijev trg 6.00 - 0.11. Stev. 11- Roeol 5.50 - 23.57; Verdijev trg 5.58 - 24.00.
Linija A: Goldonijev trg 6.00-0.02; Martova fiolja 6,15 - 0.18.
— Linija B: S. Cilir.o 5.40-23.37; Borzni trg 6.17 . 23.52. — Linija C: Ul, Cum&no ‘ 5.48 -23.48: Trg Oberuan 5.31 - 23.31,
— Liniia D: Ul. Flavla 5.5! -0.18; .Trg Oberdan 5.30 - 23.59,
— Linija L: Katir,ara 5.55 -0.25; Trg Sv. Ivana 5.30 - 24.00,
— Linija N: Sv. Jakob 5.40 -19.00; Elizejska polja $.04 - 19.13.
— Linija O: Ul. Commerciale 6.00 - 23,59; L. Riborgo 5.45 -23.45, - Linija S: Skedenj 6.00-23.45; St- ri mitnica 5.30 - 23.30.
NOČNI VOZNI RED
Stev. 31; (Sv. ivap - S-aclion) na Goldonijev trg ob 0.45 -
1.50 - 3.05 - 4.15; z Goldonijevega trga na Stadion 1.00 - 265 -3.20 - 4.30. s Stadiona na Gol-donijev trg 1.15 - 2.25 - 3-40 *
4.50 Z Goldonijevega Uk« n«
Stadion 1.35 - 2.45 - 4-30., Stev. 32- (Ul. Revoltella -kovlje - Ul. Economo) z Goldonijevega trga v Ul. Revoltella
-.30 - 206	4.00. Z Genijeve-
ga trta v Barkovljo 0.30 - 1.00-«45 - 4 30. Z Goldonijevega trga v Ul Economo °-30 - 1-35 - 3210-8 10 ’ Z Ul. Revoltella na Goldonijev trg in v Bgrkovlje 0.45-0 30 . 4,15 iz Barkovelj na Goldonijev trg in Ul Economo 0.50 - 1.20 - 3.05 • 4.45. I2 Ul. Economo na Goldonijev trg in Ul Revoltella 0.45	1.50 -
3.45	517.
SLOV. POROČEVALEC LJUDSKA PRAVICA
BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revijn
to o fftodai*
>
V GLAVNIH RAZPRODAJAL-NILA H ČASOPISOV V IKslU
Podružnica	uredništva	in	uprave	Primorskega	dnevnika - l	nadsl.	-
Uspelo koledovanje v Beneški Sloveniji
V soboto so se koledniki pripravili na dokaj dolgo pot po Benečiji preko Tarčenia in ob Teru do Brda, kjer naj bi bilo prvo koledovanje zapadne Benečije. V Brdu so otroci takoj obkolili kolednike in veselo ugotovili da ečakarajo po na-»e», manjkali sta dve debeli Uri do pričetka kolede, toda kljub temu so otroci bili že na mestu, prihiteli so iz bližnjih Sedlišč, iz Tera, iz Podbrda, iz oddaljenih Muzcov in Viskorše. To pot so koledniki imeli srečo, ker jim je bilo dovoljeno razdajati koledo v prostorih vaške gostilne, kjer so domačini že zjutraj postavili mali oder za lutkovno gledališče. Ko so koledniki prišli V dvorano, so se zaskrbljeno pogledovali, ker je bilo vseh otrok približno 150, to je sko-ro dvakrat več. kakor so jih pričakovali.
Otroci so bili nestrpni toliko bolj, ker je bUo prvič, da so bili deležni zavitkov kolede in lutkovne predstave, ki ge bila za njih novost. Ubogi Pavliha pa je zaskrbljeno gledal po svojih pomočnikih, ker se je bal, da ga ne bodo otroci razumeli ali čim se je pokazal, je takoj postal prijatelj vse h navzočih: navdušeno so mu ploskali in ga klicali po imenu in čeprav je Pavliha zavijal po goričko, so ga vsi dobro razumeli. Veselje je bilo gledati to mladino, kako je hitela pomagati Pavlihu ob njegovih dogodivščinah s policajem.
Obdarovanje je poteklo v redu in vsi, ki so prejeli zavitek, so bili izredno zadovoljni. Drug drugemu so hiteli kazati, kaj vsega so dobili. Posebno pa nas je razveselilo, ko so nekateri glasno zahtevali Cicibana. Nekateri pa so ostali brez zavitka in za te je bilo obdarovanje dan pozneje v Sedliščih.
Prva koleda v Zapadni Benečiji je nadvse dobro uspela čeprav so vasi oddaljene druga od druge in je v neka-terih že sneg, se otroci niso Ustrašili ne poti ne slabega vremena; starši pa se niso bali poslati svojih otrok, kljub temu, da so v Zapadni Bene-
čiji podvrženi nam nasprotni propagandi. Z veseljem, smo poslušali živahno govorico teh otrok, ki so veselo in odločno odgovarjali «jou», ko smo jih vprašali, kako jim je ugajalo darilo in predstava.
Na zadnji dan leta pa je čakala kolednike še daljša pot. V Nemah so zavili proti Taj-pani in od tu po snegu do Platišč. Z neba so padale goste snežinke in zakrivale zaledenelo pot, Pavliha se je stiskal v svojem kovčegu in šklepetal od mraza. Bilo je že poldne, ko se je končno pokazala vas Platišče. Domačini so v naglici pripravili prostor za obdaritev kar v zapuščenem skednju, ker niso mogli dobiti dvorane, ki pa je v vasi. Kljub snegu in slabemu vremenu se 'je tu nabralo lepo število otrok, le iz oddaljenih Brezij niso mogli priti zaradi zametov. Pavliha je tu imel malo predstavo, kateri je sledilo obdarovanje. Tu so tudi koledniki nekaj odnesli, žene iz Prosni-da so namreč pripravile kolo sira in nekaj kilogramov fižola za Dijaški dom v Gorici.
Tako je sijajno uspelo tretje in četrto koledovanje v Beneški Sloveniji. V prvih dneh januarja pa bodo koledniki obiskali druge vasi.
TPBAŠANJE DOB EBDOBSKE OBČINE
Nepravilnosti pri opravljanju občine
naj se dokončno odpravijo
Doberdobsfca občina je obstajala nepretrgoma vso dobo fašizma in ie bila po številu prebivalstva najmanjša občina v Italiji, Tudi danes spadata v njene meje poleg Doberdoba še vasi Poljane in Jamlje. Iz poluradnih krogov Pa je prišla vest, da ji nameravajo priključiti še vasi v Dolu od Devetakov proti Jamljam, kg trenutno spadajo pod občinsko upravo v Sovodnjah.
Prebivalstvo doberdobske ob. čine je takole razdeljeno: okoli 800 prebivalcev živi v Doberdobu in Poljanah, 400 v Jamljah in nekaj manj kot 400 po raznih vsaicah v Dolu, vsega skupaj torej 1500 ljudi.
Vzporedno z nastajanjem narodnoosvobodilnih odborov po Slovenskem so tud; v Doberdobu izvolili narodnoosvobodilni odbor, ki je vodil občinske posle od osvoboditve Pa do 1. januarja 1947. Na ta dan pa je ZVU od ljudstva izvoljene odbornike odstavila in na njihovo rnesto imenovala občinsko upravo, o kateri nameravamo na-1 pisati nekaj besed.
Občinsko upravo sestavljajo župan, podžupan jn dva občin-
ska svetovalca. Upravne posle opravlja občinski tajnik iz Gorice, pomagata mu še dva uradnika. Poleg že imenovanih je pri občini zaposlen sluga, nameščenec pr; vodovodu jn še nekateri pomožn; uslužbenci.
Več kot polovico občanov biva v Doberdobu. Razen nekaterih priseljenih italijanskih družin, katerih poglavarji So zaposlen; v tržiških tovarnah, je vas naseljena z izključno slovenskim prebivalstvom. Po socialnem sestavu so P° večini polproletaroi, kajti ped kraške zemlje jih ne more preživljati in so zaradi tega prisiljeni iskati zaposlitev v tovarnah in ladjedelnica.h v Tržiču. Ostali so mali kmetje, ki obdelujejo redke krpe zemlje in na njih pridelajo le toliko, kolikor za življenje najnujneje potrebujejo. Večjih posestnikov nimajo.
Ko ugotavljamo, ali je imenovana občinska uprava izpolnila naloge, moramo ugotoviti, da razen enega občinskega moža nihče, ki vod; občino, ni zadostil ljudskim zahtevam in potrebam. V dokaz naj navedemo krivično odmerjen družin-
ski davek. Reven kmet v Doberdobu, ki ima okoli dva ha kraške zemlje in ni zaposlen v tovarni, plačuje po 4500 lir letnega družinskega davka. Delavec brez zemlje, ki ima samo hišo pa plačuje od 1200 do 2000 lir, čeprav plačuje delavec, ki živi v Ronkah v enakih materialnih prilikah samo cd 500 do 800 lir.
Tudi z davkom na živino prebivalstvo ni zadovoljno in se pritožuje, ker je previsok. Od vola plačajo 1100 lir, od krave 900 lir, od' junice od enega do dveh let 500 lir, od teleta po 300 lir in od konja po 800 lir
Ves ta denar porabi občina zase. Ce b; se upravno osebje skrčilo, kar bi lahko napravili brez najmanjše škode, potem b; izterjan denar prav lahko uporabili v dobrobit ljudstva. Tako pa so prisiljeni z njim plačevati občinske upravne stroške, ki znašajo mesečno okoli 200.000 lir. Pokazalo se je, da bi občina prav tako lahko vozila. če bi bila brez tajnika in dveh uradnikov saj je celo pod fašističnim režimom bil nameščen samo en stalni uradnik, medtem ko je tajnik prihajal
le po enkrat tedensko, da je pregledal administracijo in tajniške posle. Glede vode, ki jo črpajo s posebnimi napravami iz doberdobskega jezera, prav tako ni vse prav. Vsaka oseba mora letno plačati za vodo 600 lir; enako , vsoto morajo plačatj tudi za vsako glavo živine. Po teh postavkah mora vsaka družina plačati mesečno okrog 500 lir ali pa tudi več. Nedvomno je to precej, če upoštevamo težko gospodarsko stanje, ki prevladuje v vasi. Ze pred časom so v vasi nameraval; odpreti otroški vrtec, vendar so se v prostore, ki. bi lahko njemu služili. naselili ‘ orožniki. . Zaradi tega bi bilo najbolje, da bi država zgradila orožnikom vojašnico in s tem omogočila otvoritev otroškega vrtca. Prosvetna dvorana je občinska last. V najemu jo ima ANPI. Dolžnost uprave pa bi bila, da bi jo dala na razpolago domačemu prosvetnemu cruštvu «Jezero», ki je prostovoljno zgradilo oder
Tud; pri uporabi slovenskega jezika je občinska uprava pokazala, da j; je to deveta briga.
V zadnjem času je vlada nakazala občini za javna dela 3 milijone lir. Dosedanje delovanje občinske uprave pa je dovolj trdno jamstvo, da vsote ne bodo pravilno izrabili. O tem sp Doberdobc; najtrdneje prepričani in odločeni, da bodo na pomladanskih občinskih volitvah temeljito razmislili, ko bodo izvolili občinski upravni odbor.
Kmetovalci pozor!
Pokrajinska gozdarska uprava opozarja lastnike gozdov in posebno one borovih nasadov, da je nastopil primeren čas za pobijahje škodljive borove gosenice, Ta požrešna zajedalka se v zimskih mesecih vgnezdi na veje dreves in ponoči razpreda svoje mreže na bližnja drevesa ter Se tako čudovito hitro množi. Ker žuželka grozi, da uniči cele gozdove, je dolžnost vsakega kmetovalca, da se v mrzlih dneh, ko bo temperatura padla na -6 st-., loti zatiranja tega tako škodljivega parazita. To se opravi na ta način, da se odseka okužen del drevesa z gnezdom žuželk, nato pa se odsekani del sežge precej daleč od gozda.
Naj delavci, ki bodo opravljali ta posel, pazijo, da se ne dotikajo gosenic’ ker njih koža povzroča neprijetna vnetja posebne v sluzi ust in ušes.
Seja pododbora za zimsko pomoč
Prepovedano pobiranje prispevkov po šolah
V prostorih občinskega podpornega društva se je pred dnevi sestal pododbor za zimsko pomoč. Seji je predsedoval odv. Velvi kot predstavnik župana.
Prisotni so bili tudi predstavniki Občinskega podpornega društya ECA, Pokrajinskega u-rada za delo, Delavske zbornice in Svobodnih sindikatov.
Sejo je otvoril predsednik s poročilom o delovnem, programu odbora, o prvem razdeljevanju podpore ter o prispevkih občanov. Nato so z okrožnicami zaprosili za prispevke razna prevozna podjetja, hotele ter lastnike plesnih dvoran, kinematografov, javnega kopališča in družbo TELVE ter skleniti, da bodo v kratkem pričeli z nabiranjem! prispevkov s prodajo posebnih odrezkov.
Nadalje je predsednik preči-tal okrožnico, ki jo je prefekt poslal Zvezi industrijcev, Zve-
Žepar v gostilni
Ko je včeraj popoldne 501et-ni Orlando Bačar iz Ul. Mou-tesanto sedel pri kozarcu vina v gostilni «A1 bucc* v Ul. Ascoli in kramljal s prijatelji, mu je neznana roka segla v žep jopiča in mu odnesla listnico s približno šest tisoč lirami. Ko je Bačar hotel poravnati račun, je ob posegu v prazen žep ostal žalostno presenečen in čim si je opomogel, je šel na policijo ter prijavil tatvino.
Nezgoda v zadnjem dnevu leta
Ko se je v nedeljo popoldne igral na dvorišču svojega s‘a-novanja 13-letni Franc Forese Iz Gorice Ulica Lunga 75 in je hotel preskočiti žično ograjo, se mu je spodtrknilo in padel je na tla. Prt padcu se je ranil ob žico v d°sni komolec.
! Na njegovo ječanje mu je ta-koi pritekla mati na ’-omoe jn poklicala rešiln; avto Ze'e"ega križa, ki ga je pelial v mest”o bolnico Brigata Pavia, kjer je zdravnik ugot-vil. da si je dečko ver j itno ztemil komolec. Ozdravel bo v 20 dneh.
zi trgovcev in poljedelcev, tež okrožnico, ki prepoveduje odboru, da bi nabiral prispevke po šolah, kar bo delno spremenilo program odbora. V tej zvezi je prisotnim oznanil, da je tudi Zveza trgovcev poslala svojega predstavnika.
Pred zaključkom so še pregledali 47 prizivov zaradi prvega razdeljevanja pomoči, cd katerih so jih odobrili II za skupno vsoto 18.500 lir, pet so jih odložili, 31 so jih zavrnili. Ob koncu seje so določili še smernice za intenzivnejšo propagando v tej zvezi.
Zdravstveni pregled živine
Obveščamo vse kmetovalce, lastnike vprežne živine, da bo danes 2. januarja, pokrajinski živinozdravnik pregledoval vprežno živino, in sicer ob 8. uri v UL Faiti, ob 8.30 v Ul. Gabrizio, od 9. v Ul. Orzcmi, ob 10 v Ul. Leoni, ob 10.30 v Standrežu in ob 11.30 v Sovodnjah.
Jutri dne 3. januarja bo ob 9. uri pregled v Steverjanu, ob 10.30 v Hupi in H-30 v Grojni.
Priporočamo vsem pfrižade-tim točnost!
KINO
VERDI, 17: «Trije mušketirji*, L. Turner in V. Heflin.
VITTORIA, 17: «Generalni inšpektor«, D. Kaye.
CENTRALE, 17: «Cestni paglavec*, Macario.
MODERNO, 17: «Legija obsojencev* D. Powell.
EDEN, 17:	«Frankenštainovn
misel*.
Delo Podzveze SHPZ
v letu 1950
Žalostni zaključek novoletnih obiskov
Včeraj popoldne je prišel iz Aiella v Furlaniji v naše mesto 35-letni delavec Libero Zinno z namenom, da obišče številne prijatelje in vošči vsem srečno novo leto. Cim je stopil iz vlaka, se je napotil k prvemu, nato k drugemu, tako da je do včera že vsem stisnil roko. Pri vsakem so njegovo prijaznost zalili zkozarčkom žlahtne pijače, tako da se je Zinnu pri zadnjem obisku že kar vrtelo v glavi. Pred odhodom se je »e pomudil v pivovarni Saiveicrra v Ul. Garibaldi, kjer je na svoje zdravje obrnil še kozarec. Videti pa je da je bila s tem mera že prepolna, kajti takoj ko je stopil iz pivovarne, se je s celim telesom težko zavalil na tla. Na pomoč mu -je moral Zeleni križ ki ga je s svojim avtom odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. kjeT so zdravniki ugotovili, da je pri padcu dobil hujšo rano na čelu. Ozdravel bo v šestih dneh.
Nesreča na cesti v kočniku
Včeraj popoldne, ko se je vozil proti Ločniku 63-letni Gerin Franc ‘z Vilesse mu je nenadoma prišel nasproti neki avtomobil iz Vidma, kateremu se ni mogei Gerin umakniti.
Avtomobilist je vozil s precejšnjo brzino in tako se ni mogel izogniti kolesarju. Vendar se je treba zahvaliti šoferjevi spretnosti, ki je znal vozilo tako hitro zaustaviti, da ni Gerina popolnoma povozil. Rešilni avto Zelenega križa je takoj prišel na mesto nesreče in ponesrečenca peljal do mestne bolnice Brigata Pavia v Gorico. Tu so ga zdravniki obvezali.
V zadnjem letu smo imeli številne kulturne prireditve, ki so pokazale visoko stopnjo naše ljudske kulture in civilizacije, pa tudi visoko zavest vseh njenih pobornikov. v prvi vrsti moramo omeniti Podzvezo SHPZ. ki je opravila ogromno delo. Gotovo ni bil0 nastopa po vseh vaseh in mestih našega okraja, da ne bi Podzveza prispevala k uspehu. V glavnem pa je dajala smer. dvigala raven prireditev, izpodbujala in organizirala prireditve širšega merila.
Delo Podzveze SHPZ je bilo obsežno in močno razčlenjeno: deloval je odsek za glasbo, dra-maMko, lictne. x ljudsko prosveto (izobraževalni tečaji, tečaji za nepismene, predavanja) ter imela še posebej baletno šolo
V Pndzvezi je bilo včlanjenih 8 mešanih pevskih zborov: v Cezarjih (32 članov), Šmarjah (27), Koštaboni (36), Sv. Antonu (30), Sv. Luciji (16). SKUD v Kopru (35), v Izoli <23) in Bertokih ter 3 moški pevski zbori: v Pomjanu (33). Kortah (26) in v Škofijah (z 29 pev-ci).
Vsi ti pevski zbori imajo da■ nes pevovodje, ki so H na tečajih pridobili potrebno znanje za vodstvo pevskega zbora.
Težavnejše je bii0 delo z godbami. danes delujejo v Bertokih (23 članov), Cezarjih (11) Padni (U). Kortah (11). Novi vasi (11).
Glasbena šola v Kopru mora posvetili tudi kapelnikom paž-njo ter organizirati kakšen tečaj.
Delovanje odseka za dramatiko usmerja v glavnem tov. Franc Pertot, ki je v stalnem stiku s posameznimi dramskimi skupinami. Od teh je erta najstarejših in najboljših skupina v Vanganelu, za njo pride ona iz Dekanov. V zadnjem času se je dvignilo zanimanje ta dramatiko pri prosvetnih društvih v Šmarjah, Kortah, Semedeli. Sv. Antonu, torej v vseh krajih, kjer imajo primerne prostore za vaje in javne nastope.
Odsek za lutke bo v kratkem zajel velik del naše mladine, Za to področje imamo posebnega tehničnega vodjo in inštruktor) a in sicer tov. Hitija k; vodi tudi baletno šolo. Lutkovni odri imajo to prednost da ne zahtevajo mnogo prostora. Ta okolnost in še to, da je z lutkarstvom povezana tudi tehnika, za katero % prav posebno zanima mladina, so nam mr o k za uspeh lutkarstva. Tre-
nutno imamo dva lutkovna odra in sicer v Kopru in Dekanih.
V okviru odseka za ljudsko prosveto je dala Podzvezo SHPZ pobudo za ustanovitev večernih izobraževalnih tečajev, ki so delovali v Dekanih, Ankaranu, Sv. Antonu, Pomjanu, Šmarjah, Pučah. Koštabom, Sentpetru, Padni, Kendah, Maliji, Manžanu, Hervojah Tru. škah in v Borštu.
Učni načrt teh tečajev je obsegal sledeče predmete: slove riški jezik 20 ur. računstvo 12 ur, zgodovino 10 ur, zemljepis 10 ur in kmetijstvo 20 ur.
Snov iz kmetijstva je zajemala vprašanja o nastanku zemlje. kako se hranijo rastline, važnost in uporabo gnojil, racionalno obdelavo. zemlje, pre-orientacijo našega poljedelstva in vrtnarstva, vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo, živino-zdravništvo, zgodovino zadružništva itd.
Pri zgodovinskem pouku so tečajniki dobili osnovne pojme ekonomski formaciji po proizvodnih odnosih, o praskupnosti, suženjstvu, kdonatu, razvoju kapitalizma in kolonij, o fevdalizmu, meščanskih revolucijah, imperializmu, oktobrski revoluciji, o borbi delavskega razreda in KPJ v predaprilski Jugoslaviji, NOB in izgradnji socialističnih proizvodnih odnosov
Pouk zemljepisja je bil osredotočen zlasti na domačo zemljo, na pomen morja za narod, na živalstvo in rastlinstvo v morju in njihov pomen za industrijsko predelam.
Tečaje za nepismene so vodili učitelji in učiteljice. Za predavanja iz kmetijske stroke so na večernih izobraževalnih tečajih skrbeli predvsem strokovnjaki Kmetijske šole v Skocijanu in s poverjeništva za kmetijstvo. V tej sezoni je predvidenih nič manj kot 76 predavanj.
Kakor že omenjeno deluje v Kopru baletna šola, v katero je vpisanih 25 gojencev in gojenk. Program šole obsega vaje klasičnega baleta, karakterne plese, zgodovinske plese, moderni balet in ritmiko.
To je v kratkem oris delo-vanja Podzveze SHPZ, ki pa bo v bodoče skrbela, da ustanovi po možnosti še odsek za folkloro, dalje odsek za znanost in umetnost ter za knjižnice in čitalnice
V Podzvezi je včlanjenih 33 društev s približno 3.000 člani. Najbolj aktivna so tista, ki imajo na razpolago prostore.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Novoletna jelka - naš praznik, naš dan
Dedek Mraz, nasvidenje prihodnje leto!
Na tisoče iskrečih se oči je v soboto in v nedeljo prišlo na svoj račun. 2e več dni prej ni dalo miru našim malčkom, ko so videli, kako se povsod pripravlja nekaj, kar bo samo zanje. Veliko ugibanja je vzbudilo dovažanje smrekovih in jelkovih dreves. Potem yse tiste priprave na Titovem trgu v Kopru, Izoli in še drugod. Celi gozdovi so zrasli kar čez noč in v njih majhne skrivnostne hišice za škrate. Tam poleg so delovni aktivisti gradili stojnice za otroški sejem. V Kopru so bile na Titovem trgu kar tri dve za igrače in ena za knjigarno LIPA za šolske potrebščine. Vse baze SIAU so prav tako pripravile za otroke svojega dela mesta darila in jih razdelile v dopoldanskih in popoldanskih urah.
V tovarni De Langlade v Kopru jc ljudstvo Bc*adrage samo pripravilo vse potrebno. Velika delovna dvorana je bila spremenjena v okrašeno obednico z veliko, razsvetljeno novoletno jelko v ozadju. Tu je bilo deležnih darov Dedka Mraza 130 otrok ribiških družin. Pred razdeljevanjem darov so imeli pionirji krajšo prireditev z recitacijami in petjem. Igral je tudi orkester. Dedek Mraz je imel kratek govor, na kar je sledila pogostitev. Ljudstvo samo je zbralo okoli 27.000 din in precej moke, sladkorja in drugega. Iz vsega tega so žene same napekle slaščic.
Na Titovem trgu je bilo posebno živahno okoli partizanskega taborišča, kjer je mala skupina partizanov živo'prikazovala partizansko življenje v gozdovih.
V Izoli je bilo obdarovanih okoli 1300 otrok. Vsi ti 50 že
Naročniki morajo sporočiti okinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer IS dni pred rokom, od katerega dalje oe mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
*
V SPREVODU V IZOLI SE JE PELJALA TUDI SNEGULJČICA Z VSEM SVOJIM SPREMSTVOM.
dopoldne prejeli darove in se I vevericami in drugimi žival-pripravljal; na popoldanski na-1 mi. Med splošnim veseljem se
povedani sprevod Dedka Mraza in njegovih spremljevalcev. Čakali so, da bodo oči in duša prišle do svojega užitka. Ko so se ob 15. uri odprla velika vrata tovarne Arrigoni in se je v vhodu prikazal prestol, na katerem je sedel Dedek Mraz z dolgo belo brado, je završalo med mladino kot v panju čebel.
Kot živ plaz so se otroci usuli okoli voza, kateremu je takoj sledil še drugi. To ie bilo res nekaj zanje. Na velikem podstavku so plesali 4 pari gozdnih zajcev, za njimi pa so jim trije godci igrali poskočnice. Srednji od teh, največji, se je čudno priklanjal naprej in nazaj in s tem vzbujal pra-v; vihar veselja in smeha. Vso to lepo družbo je poganjal v tek mehanizem vrtečih koles voza. Za tem je sledil na avtomobilu prirejen snežni prestol $ sneženim možem, nato drugi avtomobil s hišico za Sneguljčico in sedem palčkov, ki so sedeli pred kočo. Na strehi koče in pred njo so bili še razni gozdni ptički. Pravi skrivnostni svet za otroke. Za vsem tem se je pomikal še voz s prebivalci gozda, srnami, je-
je živi sprevod pomikal po ulicah, obšel mesto jn se ustavil na glavnem trgu v pristanišču, kjer je imel Dedek Mraz kratek govor. Večina prebivalcev Izole se je zgrnila na ulice in trg ter se skupno z najmlajšimi zabavala in veselila tega praznika. Bila je to tako prisrčno priprosta manifestacija praznovanja novoletne jelke, da se je bodo otroci in odrasli še dolgo z zadovoljstvom spominjali
Ob 16. uri je bil v klubu VUJA v Kopru slovesen sprejem Ž56 otrok. Nagovoril jih je namestnik komandanta ki je poudaril, da so bili povabljeni slovenski, italijanski in Rivalski otroci, ^Vsi. otroci &o.. občutili, kako - skrbi zanje .ljudska oblast m kako bodo to skrb povrnili, s tem, da se bodo pridno učili*, je nadaljeval. «naj ne pozabijo, da je te kraje pomagala osvoboditi Titova armada Danes se vse ljudstvo bori za to. da bodo vsi še bolje živeli*.
Sledil je kratek kulturni spored in obdarovanje povabljenih otrok.
Istočasno je bilo obdarovanje v menzi štev. 1 in po drugih bazah v Kopru. Po vseh bazah in tovarnah so bile krajše prireditve, na katerih so nastopali otroci sami. Dedek Mraz je povsod napravil s svojim govorom in razdeljevanjem daril velik vtis. Tudi pravljice in pripovedke, ki so jih povsod pripovedoval; za to določeni tovariši, so vzbudile med otroki veliko zanimanje. Skupno je bilo v Kopru obdarovanih okoli 800 otrok.
Praznik novoletne jelke je pri vseh otrocih zapustil močan vtis in se ga bodo še dolgo časa z zadovoljstvom spominjali!
ZADRUŽNA ZAVESI SE SlRI
Zadružništvo na Koprskem nekdaj in danes
Pred dobrimi, 70-leti ni bilo I tudi po vaseh. Tako je prišlo
v Koprskem še nebene z dru-ge. Delovno ljudstvo, posebno naši ljudje po vaseh, so bili prepuščeni na milost -in nemilost brezvestnim špekulantom in oderuškim trgovcem, posebno tistim v obalnih mestih kot v Kopru, Izoli in Piranu.
Lahak -je bil posel trgovcev po mestih. Od kmetov so po
do ustanovitve takih kreditnih zadrug v Pomjanu, Smar.ah, Vanganelu, Pobegih, pri Sv. Antonu, y Dekanih, K utah, Marezigah in še drugod.
Skoro istočasno so se začele ustanavljati tudi konzumne zadruge. Tako v Bertokih, P be. gih, Dekanih, v Dolini, Boljun-cu in Ricmanjih to je v krajih, ki so takrat spadali pod
najnižjih cenah kupovali pri- i Koper
delke in jim svoje blago nu- I Kq ^ pri|el na oblast fsil.
dil; - t>o najvišjih cenah. Dokler so imeli kmetje kaj svojega denarja, so se jim trgovci prilizoval; na, vse mogoče načine, da ne bi izgubili dobrih odjemalcev, ko pa so prišli kmetje v denarno zadrego, so jim z nasmehom ponudili posojilo. Seveda so kmetje sprejeli in poleg obresti da-jatli trgovcem še postranske darove: najboljše vino. kokoši, prašiče, gnjati in drugo. To zato, ker je «gospod t iko dol er*.
Bil je res «zelo d ber», ker je j ljudstvo, znal pripisovati k glavnici tudj l	Danes pa je
tiste obresti, ki s0 bile že plačane.
Posledice tega zaupanja so bile za mnoge kmete porazne.
Najlepši vinogradi, njive in tu. di cela posestva so prišla v last teh »dobrih gospodov*.
Da bi rešili istrskega kmeta pred izkoriščanjem in propadanjem, so nekateri začeli pripravljati ustanovitev, kreditnih zadrug ped imenom hranilnica in posojilnica.
Po ?reh letih trde borbe s takratnimi oblastniki je leta 1884 v Kopru zaživela prva taka kreditna zadruga. Oderuhi in trgovci, k; so si prizadevali, da bi preprečil; ustanovitev take zadruge. Vse to jim ni nič pomagalo, ker sp kmetje spoznali kakšne koristi bodo imeli oh te zadruge. Vpisovali so se ne samo taki člani, ki so imeli potrebo za posojilo, ampak tudi taki, kj so vlagali svoj I Kopru eno pleskarsko denar.	|	rativno	zadrugo. Naše
zem, se je poslužil vseh sredstev, da je uničil te tako do-bre začetke zadružništva. Ce se 3e posrečilo tu pa tam obdr. žati pri življenju k tero izm d teh kreditnih zadrug, je bila pod kontrolo in je imela samo še navidezno samostojnost.
Uničenje teh ustanov je povzročilo našemu ljudstvu veliko gospodarsko škodo. To je bil tudi cilj fašističnih oblastnikov, ki so vedeli, da bodo tako najlaže podjarmili naše
zadružništvo v koprskem okraju doseglo tako stopnjo razvoja, da smo lahko upravičeno ponosni. Lahko rečemo da so naš; deiovni ljudje toplo pozdravili oživljanje po fašizmu zatrtih z' drug.
Zadružna mreža povezuje danes vse vasi v okraju. Tako imamo danes 48 raznovrstnih zadrug m še 13 raznih rokodelskih odsekov kot kovaike, šivilske, čevljarske in mizarske.
12 kmečkih delovnih zadrug priča, kako se je razvila zadružna zavest pri obdelovalcih zemlje. Dalje imamo 21 kmet-naproz, 3 konzumne zadruge, 2 ribiški zadrugi, 1 čevljarsko zadrugo v Piranu, 2 zadrugi pristaniških delavcev v Imlj in Piranu, 4 posojilne zadruge v Kopru, Vanganelu, Pobegih in Kortah, 2 obnovitveni zadrugi v Šmarjah in Marezigah in v deko-kmet-
DEDEK MRAZ JE OBISKAL OTROKE TUDI NA UPRAVI V KOPRU IN JIH OBDAROVAL.
VOJN I
Ko so kmetje po vaseh vide- | naoroze im?;o že ra’ e odseke, li uspeh te kreditne zadruge ’, tako 4 kovaške, 4 mizarske, 3 v Kopru, so začeli misliti na | čevljarske in dva živilska od-ustanovitev podobnih zadrug seka.
leni, klokanom, žirafo. zajčki,
|||||n||||||[n[...................         ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
»Katehet, ki klofuta*. Bil je prepričan, da si otrok osvoji katekizem najbolje s pomočjo sistema šibe.
ThdtddbdiiM .
Vi dMUTVM V^ti
43.
P M K V K U K I. »• K O i>. II, || M T H I K A I. D«,
UR. FK4SI ROBERT
NRAD.il H L A V A T V
«To je dobra znamka«, je rekel vojni kurat Katz; »napijte se in pojdite domov. Bom že sam opravil, ker sem potreben biti pod milim nebom; danes me glava boli*
Pobožni vojni kurat je odšel, zmajujoč z glavo, in Katz je sijajno opravi) svojo nalogo, kakor zmerom.
Pridiga Je bila nekoliko daljša in vsaka tretja beseda je bila: in tako dalje in resnično.
»Vojaki, danes odidete na fronto in tako dalje Obrnite se zdaj k bogu in tako dalje in resnično. Ne veste, kaj se bo z vami zgodilo in tako dalje in resnično.*
In tako Je grmelo od oltarja: »In tako dalje* in »resnično*, izmenoma se vrsteč z bogom in vsemi svetniki.
V gorečnosti in v govorniškem razmahu je vojni kurat Izdajal celo princa Evgena Savojskega za svetnika, ki Jih bo varoval, ko bodo delali mostove tez reke.
Pri vsem tem pa se je vojna maša končala brez vsakršnega
pohujšanja, prijetno in zabavno. Pionirji so se prav dobro zabavali.
Na povratku ni hotel pustiti sprevodnik Svejka z zložljivim oltarjem v tramvaj.
«Boš videl, da te bom s temle svetnikom kresnil po glavi!* je zagrozil Svejk sprevodniku.
Ko sta prišla slednjič domov, sta dognala, da sta nekje po poti zgubila tabernakeljček.
«Nlč ne d6», je rekel Svejk; «prvi kristjani so služili sveto mašo tudi brez tabernaklja. Ce bi midva to kje javila, bi hotel tisti pošteni najditelj od naju nagrado. Ko bj bil to denar, bi se morda ne našel noben pošten najditelj, čeprav so tudi taki ljudje. Pri nas v Budjejovicah je bil pri regimentu vojak, takšen dober teliček, ta je nekoč našel šest sto kron na cesti ter jih oddal na policiji; časopisi so pisali o njem kot o poštenem naj dltelju, pa je imel od tega samo sramoto. Nihče ni maral z njim govoriti, vsak mu je rekel: «Ti trapa, kakšno neumnost sl napravil! Saj ti mora biti do smrti žal, če imaš le količka časti v sebi* Imel je deklč, pa je prenehala z njim govoriti Ko se Je pripeljal domov na dopust, so ga pri plesu fantj zaradi tega vrgli iz krčme. Začel je hujšati, si gnal to v glav: in nazadnje se je vrgel pod vlak Nekoč je spet pri nas v ulici našel neki krojač zlat prstan. Ljudje so ga svarili, naj ga ne nosi na policijo, on pa si ni dal dopovedati. Sprejeli so ga nenavadno prijazno, češ da je že javljena izguba zlatega prstana z briljantom; potem pa pogledajo na kamen in mu rečejo: »Prijatelj, saj tole je steklo, ne pa briljant. Koliko pa so vam dali za tisti briljant? Take poštene najditelje mi poznamo.* Na
konec se je pojasnilo, da je še nekdo zgubil zlat prstan s ponarejenim briljantom, toda krojač je vendarle sedel tri dni, ker je v razburjenju razžalil stražo. Dobil je zakonito nagrado desetih odstotkov, krono in dvajset vinarjev, ker ni bil cel prstan vreden več ko dvanajst kron, on pa je to zakonito nagrado vrgel tistemu gospodu v obraz; ta ga je tožil zaradi raz-žaljenja časti in krojač je dobil še deset kron globe. Potem je povsod pravil, da jih vsak pošten najditelj zasluži petindvajset Mislim, da nam našega tabernaklja ne prinese nihče nazaj, čeprav je zadaj znak regimenta, kajti z vojaškimi rečmi ne mara imeti nihče nič opraviti. Rajši ga bo nekam v vodo vrgel, kakor da bi imel še sitnosti povrh. Včeraj sem govoril v gostilni «Pri vencu* z nekim človekom z dežele, šestinpetdeset let nu je že, in ta je šel na okrajno glavarstvo v Novo Pako vprašat, zakaj so mu rekvirirali voz zapravljivček. Na glavarstvu so ga /en vrgli, in ko se je vračal, si je ogledoval tren, ki je pravkar lospel in stal na trgu. Mlad mož ga je prosil, naj počaka tre-mtek pri njegovih konjih, češ da peljejo konserve za vojsko, pa ga ni bilo več nazaj. Ko so potem odrinili, je moral z njimi er je prišel prav na Ogrsko, kjer je tudi on nekoga poprosii, laj ga počaka pri vozu. in se je le tako rešil, da ga niso vlekli s seboj na Srbsko. Vrnil se je ves zbegan in ne mara imeti llkoll več opraviti z vojaškimi rečmi*
Zvečer ju je obiskal pobožni vojni kurat, ki je tudi hotel zjutraj brati vojaško mašo pionirjem. Bil je fanatik, ki bi rad po vsej sili vsakogar približal k bogu. Ko je bil katehet, je pri otrocih razvijal verski čut z zaušnicami, in v raznih časopisih so bile od časa do časa objavljene notice: »Katehet surovina*.
Danes je prišel, da bi svojega kolego Katza privedel na pravo pot in mu spregovoril v dušo; pričel je s tem, da je rekel: «Cudim se, da pri vas ne visi razpelo. Kje molite brevir? Niti ena sveta podoba ne krasi sten vaše sobe. Kaj imate tamle nad posteljo?*
Katz se je nasmehnil: «To je .Suzana v kopeli’ in naga ženska pod njo je moja stara znanka. Na desni je japonerija. ki ponazoruje spolni akt gejše in starega japonskega samuraja Kajneda, nekaj zelo originalnega? Brevir imam v kuhinii. Svejk, prinesite mi ga in odprite na tretji strani!*
Svejk je odšel in iz kuhinje se je slišalo, kako je Svejk trikrat zaporedoma potegnil zamašek iz steklenice.
Pobožni kurat je bil ves potrt, ko so se pokazale na mizi tri steklenice.
«Tole je lahko mašno vino, gospod kolega*, je rekel Katz, »prav dobre kakovosti, rizling. Po okusu je podobno mosel-skemu.*
«Ne bom pil*, je trmasto rekel pobožni kurat; »prijel sem, da bi vam izpregovoril v dušo.*
«To se vam posuši v grlu, gospod kolega*, je rekel Katz; «napijte se, in jaz poslušam. Sem zelo potrpežljiv človek In slišim lahko tudi druge nazore.*
Pobožni kurat je malce odpil in izbuljil oči.
»Hudičevo dobro vino, gospod kolega, kajneda?*
Fanatik je rekel trdo: «Vidim, da kolnete?*
(Nadaljevanje sledit,
v >...	»
ie ure. kabitn
N&t34 roi,
«MrwoA,
KAftTUNll
El-Obeid
sudim in zaobji oogodhi b egiptm
Angleži ne nameravajo zapustiti Sudana in niti Sueza
Pred enim mesecem je vse svetovno časopisje objavilo vest, da je egiptovski kralj Faruk zahteval, da se prekliče angleško — egiptska pogodba iz leta 1936. po kateri ima-angleške oborožene sile pravico, da branijo Sueški prekop. Ob isti priliki je egiptovski kralj zahteval naj Angleži vendarle odidejo iz Sudana.
Angleški listi so trdili, d<j so bile egiptovske zahteve povezane z notranjo politično krizo in da st je vlada na tak način z nacionalizmom skušala učvrstiti svoj položaj proti opoziciji, dalje so ti listi trdili, da je navzočnost angleških čet na področju Sueškega prekopa življenjske strateške važnosti in da bi z odhodom teh čet ostal Egipt nezavarovan, poleg tega bi nastala nova odprtina v obrambnem sistemu na Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu.
Tajnik Arabske lige Azzam Paša pa je na le angleške trditve odgovoril, da bi Egipčani Se z večjimi močmi branili
5.700.000 prebivalcev. Ta o-gromna dežela ima z juridične-ga stališča posebno državno u reditev; je skupni dominion dveh držav; Anglije in Egipta. Ta ureditev je nastala potem, ko je nekega dne septembra 1898 angleški poveljnik Herbert Kitchener, — potem ko je bil začel pohod na Sudan s skupno egiptsko — angleško vojsko proti Kalifu, nasledniku uporniškega poveljnika Mah-dija, — vstopil po krvavi bitki v sudansko prestolnico Khar-tum in izobesil zmagovito angleško in egipčansko zastavo na ruševine tiste palače, ki je bila videla štirinajst let prej junaško smrt angleškega generala Gordana. Juridično je ta država nastala nekaj mesecev pozneje, ko so Angleži in Egipčani skupno postavili temelje onega, ki je še dandanes uprav, rti sistem v Sudanu. Ti dogodki pa imajo svoje korenine že v letu 1821, ko je slavohlepni egiptski Khedive Mehmed Ali
Sueški prekop, kar Angležem ni mogoče. Istočasno so se po ulicah Kaira in Aleksandrije vršile študentovske protiangle-ške demonstracije pred poslopji angleških konzulatov, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih, ker je policija z orožjem v roki razganjala demonstrante.
Teden pozneje so Angleži sklenili, da ne bodo več dobavljali orožja Egiptu, posebno pa ne 54-tonskih tankov tipa «Centurion», katere je egiptska vlada tudi že plačala.
Poleg tega Pa nočejo Angleži zapustiti Sueza, ker pravijo, da je pogodba iz leta 1936 veljavna še do leta 1956; j sto trdijo tudi o Sudanu, katerega upravljajo že od leta 1899.
Poglejmo seda) kakšne posebnosti in kakšno zgodovino ima angleško — egiptski Sudan. Razteza se nad 2.500.000 kvadratnih kilometrov in ima,
zasedel s svojimi četami Sudan.
Obširna dežela nima fizične enotnosti, nasprotno predstav-Ija največje razlika pokrajine. Od dežele ob zgornjem toku Gazelske reke (Bahr El-Gazal), kjer že cvete zeleni ekvatorialni pragozd in od bujne rasti dežele med Modrim Nilom in Atbaro, preidemo k popolnoma nasprotnim motivom, k stepam Kordofana k grobljam Gebei Marra v Dar f ur ju in k goli razprostrani puščavi na zapadu Uadt Halfe in Dongole, kjer dobimo enega izmed najbolj pustih delov prostrane Sahare.
Mnogi pravijo, da ker je U-ganda angleška kolonija, obstaja le konvencionalna meja med njo in Sudanom. Vendar lahko doženemo, da meja teče na vzhodu reke Nil, po vrhovih hribov (ki dosežejo tudi 3000 metrov višine) in do Rudolfove
KRAGULJ MIRU
"Človeštvo. začni z vojno, neomajno reši našo svobodo in mirno graditev,,
reke skozi še nepoznane in težko dostopne pokrajine; sam Nil,
ki je največja komunikacijska pot, je prerezan v onem delu, kjer veliki slapi ne dopustijo plovbe. Med to skupino slapov in med onim, ki se nahaja pri Vadi Halfi na severu in ki je prav tako neprehoden za plovbo, imamo sudanski del Nila, to je ves del toka te rehe, ki je pomnožen s številnimi in bogatimi pritoki. Od teh je Ga-zelska reka na levi strani z vsemi svojimi številnimi pritoki celotna v sudanskem ozem lju, dočim so trije glavni pritoki z desne strani, Sobat, Modri Nil in Atbara prerezani od etiopsko - sudanske meje, ker imajo svoje izvire na abesinskem ozemlju.
Sudan nima niti etnične enotnosti. Skupino Nilskih črncev tvorijo rodovi Denka, (Scilluk, Bari in Nuer; ti živijo v okolici Khartuma. Druge skupine tvorijo Nubijanci, nomadski rodovi Kordofana in Darfuna; poleg teh imamo še črnce, ki živijo na nizki kulturni stopnji v pragozdovih in med njimi tudi nekatere tribuse Pig-mejcev.
Upravno - politična ureditev Sudana ni zelo jasna. Je zgodovinskega pomena, ker kot smo že omenili, je bil Sudan osvojen od Egipčanov že leta 1821, ampak je bil reorganiziran po dolgem času od generala Gordona Paše, kateri je bil odpravil suženjstvo. Vendar bi bil Sudan izgubljen za Egipčane zaradi nepričakovanega upora Mahdistov, dokler ni v letih 1896-98 Kitchener znova osvojil Sudan, skoro izključno z angleško močjo in denarjem, — Tako imenovana «Konvencija o Sudanu» z dne 19. I, 1899 je določala skupno upravo Sudana in mejo z E-giptom. Ta skupni dominion je bil znova potrjen leta 1936 v Londonu, ko je bil podpisan tudi dogovor o Sueškem prekopu.
Fso oblast ima gimerner, ki je imenovan na predlog Angležev od egiptovskega kralja; guvernerju pomaga pri upravi skupina angleških funkcionarjev. V Khartumu obstaja tudi «Gordom>v zavod«, kjer se šolajo bodoči uradniki Sudana. Torej je egiptovska oblast nad Sudanom le navidezna, dejanska pa je v rokah Angležev. Ta oblast se odraža tudi na gospodarskem področju z velikimi uspehi. V teku vojaške kam-panije za osvojitev Sudana je bila zgrajena do Khartuma železnica. Največji uspehi na gospodarskem področju so se pa začeli v začetku prve svetovne vojne.
V prvi svetovni vojni In po njej so Angleži investirali velike vsote v sudansko gospodarstvo. S tem denarjem je bil zgrajen tud; veliki jez pri Sen-narju.
Presenečenje v italijanskem nogometnem prvenstvu
Bologna, oeprav popolna klonila v Trslo
Medtem pa je p Sudanu začel uspevati tudi ^bombaž. Leta 1933 je površina posejana z bombažem znašala 130.000 hektarov in vrednost izvoza je dosegla 1.600.000 funtov šterlin-gov. Dve leti pozneje se je ta vrednost dvignila na 2.700.000 funtov. Iz Sudana dobivamo tudi arabski gumij, katerega pridobivajo v Kordofmu. Tudi živinoreja je dobro razvita. Imamo tukaj dva milijona in pol glav goveje živine, dva milijona ovac in enako število koz ter pol milijona velblodov.
V zadnjem času se je dobro razvila tudi komunikacijska mreža. Iz Uadi Halfe, kamor dospejo ladje, ki plujejo Po Nilu navzgor od Assuana, teče železnica do Khartuma; v El Da-meinu se del te odcepi in teče do Port Sudana na Rdečem morju. Khartum je povezan s Sennarjem, ta pa z El Obeidom v Kordofanu in s Port Sudanom. Plovba po Nilu je mogoča iz Khartuma v obeh smereh. Tri avtomobilske ceste Sudan z Etiopijo, ena pa veže Sudan z Ugando in Kenyo.
Mesto, ki ima največ prebivalstva je Omdurman s 100.000 prebivalci. Sledi mu prestolnica Khartum s 70.000 prebivalci. Druga važna mesta so Kassala
(50.000) Wad Medani (35.000), Berber (20.000) in Port Sudan
(20.000).
To je kratka slika Sudana. Kakšna bo njegova bodočnost, bomo morda že kmalu videli.
Zvezdama v Beogradu
Zvezdoslovje je med najstarejšimi vedami na svetu Poznali so ga že stari narodi. Kal-dejci in Babilonci so nam zapustili glinaste ploščice, ki pričajo o zvezdoslovju. Iz dobe 250 let pred našim štetjem imamo ohranjene pisane grške dokumente o opazovanju zvezd. Zvezdoslovno delo je napredovalo vse do srednjega veka. Zvesti služabniki papeštva so postali tedaj zagrizeni nasprotniki vsakogar, ki je kakor koli poskušal braniti Galilejevo trditev o gibanju Zemlje.
ZA ZNANSTVENO DELO — SMRT NA GRMADI
Ptolomejevo stališče, da je Zemlja središče vesoljstva in da se vsa telesa gibljejo okoli nje, je spremenil Kopernik, ki je ugotovil, da se planeti gibljejo okoli Sonca. Kopernikovo razlago, s katero je postal u-temeljitelj heliocentričnega sistema, je prevzel italijanski matematik in zvezdoslovec Ga-lileo Galilei (1564-1642). Zaradi tega so ga postavili pred inkvizicijsko sodišče, kjer se je moral svoji razlagi javno odreči. Drugi italijanski zvezdoslovec Giordano Bruno (1548-1600) ni imel toliko sreče kakor Galilei. Zgoreti je moral na grmadi, ker so bili vatikanski predstavniki neizprosno trdoglavi in «nezmotljivi» tudi v vprašanjih zvezdoslovja.
Vendar je začelo zvezdoslovje v 17. stoletju, ko se je pojavil Izak Neivton (1643-1727), zmagovati. Neuoton je odkril težnost in centrifugalno silo, ki deluje istočasno na Zemljo in druge planete ter jih drži v
ZADNJE TEKME PRED NOVIM LETOM V ISTRSKEM OKROŽJU
Piran postaja nevaren Arrigoniju
CRVENA ZVEZDA-DINAMO 3:0 (0:0)
Crvena zvezda že tretjič
pokalni prvak Jugoslavije
Beli golob, znan že izza vesoljnega potopa, ko je očaku Noetu (ki je vrh vsega prvi zasadil vinsko trto!) prinesel na ladjo oljkovo vejico v znamenje, da je povodenj minula in da se lahko brez strahu izkrca na kopno, je človeštvu že od nekdaj simbol miru. Tudi predstava, ki so Si jo ljudje o tem golobu miru ustvarili, je bila temu primerna. Bila je to predstava o dobrodušnem, zadovoljno grulečem ptiču, ki ga i-majo vsi radi in ga poznajo kot dobrega soseda.
Pred kratkim pa se je, kakor piše sovjetski pesnik Evgenij Dormatovski, rodil v Sovjetski zvezi drugi golob, čigar obzorja se sedaj širijo v London, New York in Pariz. Kakor je znano, je ta golob — v resnici prej kragulj s skritimi kremplji — krožil r.ad Shefieldom v Angliji, kjer pa mu niso dali pristati, se pojavil nato v Varšavi, nato pa se ga, kakor v «Lite-raturni gazeti* v slabem «pesniškerr.» zanosu poje ne. kakovi laureat Gudzovski v pesmi «Golob» videli na Koreji, ko je «na tankovskem bočnem oklepu* — vzletel »simbol neomajne vere v zmagovito pot*. Ta polet vodi enoto s «perotmi in prsi, ki so močnejše kot jeklo*, ker «s tem golobom — je oklep stokrat močnejši, močnejši vojaki — močnejša je od sovražnika Koreja — z njim •— stokrat*. (Ta miroljubno gruleči golob je potemtakem poleg ostalega prvovrstno o-rožje — nekaj kot najboljši
oklepi in bj bilo dobro, če bi si ga, poleg atomske bombe — preskrbele vso miroljubne armade sveta).
Miroljubni pesniški navdih se je od1 ((starejših bratov* in najboljših po pravici prvoro-jenstva — razširil tudi' drugam. Postavimo v Sofijo. V pesmi o varšavskem kongresu, bolgarski pesnik Pantrlej Matej v «Rabotničeskem delu* poziva: ((Človeštvo, začni z vojno, neomajno reši svobodo in mirno graditev*. Hkrati ta pesnik vidi, kako se spričo »varšavskega kongre. sa» trese ves zahod. Vizionar-nost je sploh odlika bolgarskih, pa tudi nekaterih čeških pesnikov (kot bomo kmalu videli). Pesnik Angel Todorov že jasno vidi tisti dan, ko bodo (Američani) stali prrd porušenim Belim domom v Washingtonu», tako kot Nemci pred Reichstagom v Berlinu.
V svoji neizmerni miroljubnosti pa Čehinja Marija Puj-mar.ova (katere roman «Igra z ognjem* namerava v krat. kem izdati Državna založba Slovenije!) pojo »Slava sovjetskim tankom, slava Kat-jušam in Zenitkam (protiletalski topovi), slava milijonom rok, ki jih grade, slava mislim, ki jih polnijo z naboji miru in radosti v neizmernem stalinskem obdobju*. Ce smemo verjeti temu listu, So udeleženci varšavskega kongresa videli »sredi varšavskega neba samega Stalina*, kor ((Stalin je mir in mir je Stalin-* Ce nihče drugi, so o tem prepričani Korejci.
Juventus prisiljena prepusti eno točko Laziu. Napoli zmaga v Palermu
V nedeljo se je končno Trie-stina ponovno pokazala na lastnem igrišču. Nasprotnik je bilo moštvo Bologne, ki je letos v tem italijanskem prvenstvu eden najbolj tehničnih moštev Italije in je strah in trepet marsikateri dobri enajstorici. Po začetnih akcijah je vse kazalo, da bo Triestina doživela poraz, toda kmalu je Triestina besno prešla v napad in v dveh minutah zabila kar tri gole, od katerih eden ni bil priznan zaradj aff-sida. Vse do konca tekme se je Triestina stalno približevala nasprotnikovi mreži vendar brez posebnega uspeha. Sele tik pred koncem je Cervellatj za Bologno zabil častnj gol. Tekmi sta prisostvovala tudi dva švedska igralca Meanson in Hjertson, ki bosta, ako se seveda domenita z upravo Triestine, igrala za tržaško enajsto rico.
Ostali rezultati so sledeči;
Juventus - Lazio 1:1;
Lucchese - Atalanta 2:1.
Milan - Fiorentina 1:0;
Inter - Novara 1:0;
Padova - Genoa 4:0;
Napoli - Palermo 1:0;
Pro Patria - Udinese 2:1;
Roma - Torino 1:0;
Sampdoria Como 2:1.
Nogometaši Sarajeva odpotovali v Turčijo
Pod vodstvom Envera Kržiča in Željka Kresiča so v soboto popoldne s posebnim letalom iz Beograda odpotovali nogometaši Sarajeva. Igrali bodo v Istambulu.
CORTINA D’AMPEZZO — Na eni izmed prvih smučarskih tekmovanj v Cortini d’Ampez-zo je zmagal v kategoriji najboljših vozačev Eugenio Monti pred Laeedellijem in Alvero.
V zadnjem dnevu pred novim letom so bile nogometne tekme samo v Istrskem okrožju, medtem ko so igralci cone A počivali.
Piran postaja nevaren Arrigoniju, saj je z nedeljsko zmago nad Brtoniglo prišel na drugo mesto lestvice in se nahaja samo za 2 točki razlike za najboljšim moštvom Istrskega o-krožja Arrigonijem.
V nedeljo je Arrigoni ne da bi prišel na igrišče zaslužil dve točki in sicer zaradi forfaita s strani Novega grada, ki je raje prepustil dve točki brez borbe, kakor da bi na igrišču moral okusiti .poraz s strani odličnega Arrigonija.
Piran je prepričevalno premagal enajstorico Brtonigle, ki ni mogla postaviti dovolj borbene in ostre obrambe proti hitremu napadu Pirančanov.
Piran je prišel v vodstvo šele v 31’ po Tagllapietri. medtem ko je Fiumi po enajstmetrovki v 40’ zvišal na 2:0. V drugem polčasu pa sta Dapret-to in Remor postavila končni rezultat 4:0.
Umag je po hudi in ostri borbi zmagal nad enajstorico Buj s 3:2, medtem ko se je prVi polčas končal 3:1.
# •» *
Tudi v okrožnem prvenstvu so bile nekatere tekme in sicer je Strunjan B premagal Partizana s 2:1, Rdeča zvezda pa je bila prisiljena odigrati neodločeno proti močni enajstorici Arrigonija B. Gotovo najzanimivejša tekma v okrožnem prvenstvu je bilo srečanje med prvim v lestvici Nardone in Meduzo B. Srečanje se je končalo s pičlo zmago Nardone in sicer 3:2, medtem ko se je prvi polčas končal 2:1.
ENAJSTORICA PIRANA
BEOGRAD, 31 decembra. — Pred 45.000 gledalci je bila danes na stadionu Partizana pa-novljena finalna tekma za nogometni pokal Jugoslavije — darilo maršala Tita — med Crveno zvezdo in Dinamom. Po tehnično boljši igri so zmagali igralci Crvene zvezdo nad oslabljenim , moštvom zagrebškega Dinama z rezultatom 3:0 (0:0).
Crvena zvezda: Mrkušič, Di-skič, Zvekanovič, Palfi, Djurd-jevič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Zlatkovič, Vukosav-ljevič.
Dinamo: Stinčič, Delič, Crnkovič, PukSec, Horvat, Cizarič, Kaš-ner, Režek, Dvornič, Senčar, Strnad.
Sodnik Leo Lemešič iz Splita.
V današnji drugi tekmi za naslov pokalnega prvaka Jugoslavije moštvi Dinama in Crvene zvezde nista pokazali najboljšega nogometa. Moštvo Dinama je
Janez Polda-zmagovalec I. mednarodne skakalne tekme v letošnji sezoni
ZMAGOVALEC
PLANICA, 31. decembra. — Mednarodne tekme v smučarskem skoku na 80 m skakalnici so se udeležili razen najboljših jugoslovanskih tekmovalcev samo avstrijski skakalci. Italijanske tekmovalce so zadržale nepredvidene ovire.
Današnja prireditev je bila tudi za domače tekmovalce otvoritev nove tekmovalne sezone, ki so se na njo do tega dne pripravljali r.a zveznem in republiškem tečaju pod vodstvom dr. Toneta Dečmana in Franceta Pribovška. Potek tečaja je motil tudi sneg, ki je padal tako rekoč sproti in je zato tudi tekmovanje pokazalo le površno povprečje. Vendar je tekmovanje izrazito pokazalo nekatere hibe sicer nadarjenih mlajših tekmovalcev in prav tako pomanjkljivost pri
slogu naših rutiniranih mednarodnih skakalcev. Vendar bi bilo vsako podrobnejše ocenjevanje naših skakalcev na temelju današnjih tekem prezgodnje, kakor je bila tekma sama po tem kratkem trenigu na tako veliki skakalnici.
Vreme je bilo tekmovanju naklonjeno, sneg, ki je padal ves prejšnji dan, je bil namreč ponoči prenehal. Kljub temu je bila skakalnica zaradi tega tako mehka, da je otežkočlla siguren doskok. Tudi maloštevilni padci gredo precej na račun svežega snega. Gledalcev je bilo malo, termin tekme ni bil namreč posrečeno izbran.
Zmagovalec tekme je bil Pol. da Janez, ki je dosegel tudi najdaljši skok. Zanj je dobil (za slog) povprečno oceno 18,5 točk. Drugoplasirani Avstrijec Hadwiger je bil ocenjen za 2. skok s 15 točkami. Tretji je bil Klančnik; on je sicer skakal v lepšem slogu kakor Hadwi-ger, vendar je imel precej krajše skoke.
Tudi oba Mežikova skoka sta bila zelo lepa. Vendar si je poslabšal oceno s slabim doskokom, ki ga je bil kriv njegov poševni let.
Finžgar je imel lep in bolj siguren doskok, kakor pa smo jih bili vajeni videti pri njem. Poleg mladincev Krznarlča in Jaševca se je izkazal član Partizana Langus, ki je zasluženo osvojil 5. mesto, za slog je dobil pri 1. skoku oceno 1.5. Langus je tudi med letom bil popolnoma siguren in gledalcev in seveda v prvi vrsti tudi njega ni več motil, kakor lani, preglobok predklon, ki je običajno zakrivil padec.
V zelo lepem slogu je skakal Zalokar, ki je oba skoka zaključil s padcem naprej, kar
gre predvsem na rovaš preveč forsiranega odriva irj pa na ne. stalnost njegovega sloga-
Zelo lepo je skakal tudi Avstrijec Bildstein, ki pa je imel sicer krajše skoke.
Med tekmovanjem sta odstopila Roman Paškulin, ki je pri preizkusnem skoku dosegel
51.5 s padcem, ter Avstrijec Schvvarz Hugo, ki je skočil pri preizkusnem skoku 51 s padcem.
Tehnični rezultati so tile:
1. Polda Janez, Dovje-Moj-strana, 194 točk (67, 71,5 m), 2. Bardvviger Helmuth, VSV, 182 točk ((63, 70 m), 3. Klančnik Karel, Železničar — Hrušica, 180 točk (62, 66,5 m), 4. Mežik Janko, Partizan 179-5 točke (62,5 69,5 m), 5. Langus Jože, Partizan, 174,5 točke (61, 63 m), 6. Bildstein Helmuth, Skiezuft Veldes (Vrba), 172,5 točke (62, 63 m), 7. Finžgar Rudi, Prešeren, 172 točk (63,
65.5 m).
bilo oslabljeno zaradi nenastopa-nja srednjega napadalca VVolfla in leve zveze Čajkovskega IX, Crvena zvezda pa je igrala preveč nervozno. px-vi polčas je potekel v medsebojnih napadih, ki niso prinesli nobenega uspeha, izredno situacijo za dosego gola
je imel v 40. minuti napadalec
Crvene zvezde vukosavljevič, ki je dva, tri metre pred golom Dinama padel na žogi, ki se je nato odkotalila v aut.
Prve minute drugega polčasa so potekle v premoči crvene zvezde, ki pa te premd&i ni znala
ravnotežju. Zato so Nevotonov nauk imenovali nebesno me-, haniizo, ki je omogočila plado-vitejše delo. Zvezdama v Greemvichu je kmalu zaslovela,
V Jugoslaviji je bila prva zvezdama ustanovljena šele leta 1932 v Beogradu na Vrača-ru, od koder se je kasneje preselita na Zvezdaro. Pred vojno je zvezdama predvsem opazovala planete in delovala pri določevanju zemljepisne dolžine. Med vojno je bil poškodovan veliki ekvatorial. Po o-svoboiitvi pe je začela zvezdama proučevati lego 106 manjših planetov. Z dognanji beograjske zvezd ame so se okoriščale tudi tuje ustanove (v Bruslju in Cuerihu), pa tudi iz Sovjetske zveze so takrat iskali podatkov o spremenljivih zvezdah. Danes je delovanje beograjskih zvezdoslovcep že močno razširjeno.
V GLOBINI 10 METROV
Poslopja beograjske zvezdam ne na Zvezdari stoje na vzpetini, od koder je lep razgled na Beograd. Paviljoni, skriti med drevjem, bolj spominjajo na letovišče, kar še bolj poudarja glavno poslopje, ki je močrta podobno majhnemu dvorcu. Tit je nameščen teleskop refraktor za opazovanje Sonca. Upravnik nas je po dolgem hodniku privedel v prostore, kjer so zvezdoslovne ure. Shranjene so v posebni kabini v globini 10
HORVAT
izkoristiti. Dinamo je začel vračati napade, tako da jo Mrkušič v osmi minuti oster strel Dvor-nlča le s težavo odbil v kot. Crvena zvezda je zopet prevzela iniciativo. V 12. minuti je Toma.še-vič ostro streljal, vendar se je žoga odbila od vratnice nazaj v polje. Sele v 15. minuti Je Vu-kosavljevič na lep predložek To-maševlča dosegel prvi gol za moštvo Beograjčanov. Dinamo je malo popustil, vendar je še vedno ostro napadal. Sele drugi gol, katerega je v 32. minuti na lepo podajo Mitiča dosegel Ognjanov je vzel Dinamu vso moralo. Tretji gol pa je v 36. minuti dosege' z ostrim strelom srednji napadalec Crvene zvezde Tomaševič.
Po končani tekmi je generalmajor Korač predal nogometašem Crvene zvezde pokal — darilo Maršala. Nogometna ekipa Crvene zvezde si je priborila to darilo že tretjič zaporedoma.
NOVA IGRALCA TRIESTINE
MAANSSON
HJERTSSON
OBA SVEDSKA IGRALCA STA KONČNO LE DOSPELA V TRST IN SE STAVILA NA RAZPOLAGO TRIESTINI. OBA IGRALCA BOSTA MORALA NA IGRIŠČU POKAZATI SVOJE SPOSOBNOSTI IN SELE NATO JU BO TRIESTINA UVRSTILA V ENAJSTORICO. MORDA BOSTA IGRALA 2E PRIHODNJO NEDELJO PROTI GENOI.
OGROMEN DALJNOGLED V
BEOGRAJSKI ZVEZDARNI
m. Tu je vedno enaka temperatura in nespremenljiv baroni e trski pritisk. Pod steklenim zvonom, od koder je deloma izrinjen zrak, je omogočeno natančno delovanji ur, ki se jih poslužujejo letclstvo, mornarica in radijski zavod.
OSTRA ZIMA — BLAGA POLETJA....
Znano je, do sončne pege znatno vplivajo na podnebje. Ko ima Sonce največ peg, so zime blage, poletja deževna ali pa narobe. V zvezdami je poseben oddelek, kj proučuje Sonce. Novost pri tem delu je snemanje Sonca neposredno na fotografski papir. Posnetki so se obnesli in oddelku je bilo omogočeno, da določi tudi koordinate sončnih peg.
Zvezdama poleg proučevanja redno opazuje gibanje planetov med Marsom in Jupitrom. Prav tako so uredili redna o-pazovanja prehodov zvezd skozi meredian. Organizirano je tudi proučevanje padajočih zvezd ali meteorjev. Hitrost, s katero leti meteor, je 40 do 70 km na sekundo. Večkrat se zgodi, da povzroči meteor veliko škodo. Ko je 30. junija 1908 Padel v Sibiriji meteor, težak 50.000 ton. je izkopal velikanski lijak s premerom 400 m, razril zemeljsko lice na več tisoč štirijaških kilometrih ter izzval obsežno zračno valovanje, ki je doseglo celo Anglijo. — Pred kratkim pa so v Kanadi našli lijak, ki ga je povzročil meteor pred 3 do 5 tisoč leti. Jama, ki jo je kasneje zalila voda, je 3 km široka in 160 m globoka, torej pravo jezero. Doslej je bil znan največji meteorski lijak v Arizoni v Ameriki, ki je širok 1200 m, globok pa 150 m,
Zvezdarm, ki služi tudi pouku zvezdoslovja na beograjski univerzi, ima svojo knjižnico, izdaja že 15. leto »Letnik na* šega neba» in zamenjuje svoje knjižne izdaje kakor tudi nove skušnje in dognanja 2 drugimi zvezdarnami 1>0^Vq U'
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 8, lil. nad. — Telefon Stev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 582. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska St, 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini l stolpca: trgovski 60. flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gonea. Ul. D. Pelllco l-IL, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 30la-I, Tel. TO.
NAROČNINA: Cona A: meaeCna 280, Četrtletna 780, polletna 1400, celoletna 2600 Hfl cona ■: Izvod 3, meaečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, tneseCno 90 dtn Postni tekoCI račun za STO-ZVU: Založnist-o tržaškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči raCui pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST
h