GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 10 © LETO XII. © 17. MAR. 1973
Anton Stipanič - novi glavni direktor ISKRA Commerce
Pretekli teden, 7. marca letos je bila 10. redna' seja delavskega sveta Iskra Commerce. Poleg članov so jfe te seje udeležili tudi predstav-
Razgovori o združitvi tovarne
»Zmaj« z Iskro
V lanskem decembru je vziklila pobuda za združitev ljubljanske tovarne baterij »Zmaj« z ZP Iskra. Letos so s tem stdkle intenzivne priprave, pri čemer bodo prav te dni izdelane dokončne finanč-no-ckonomske in programsko. tehnične analize, iz katerih je je razvidna utemeljenost predvidene združitve.
Delovni kolektiv tovarne »Zmaj« se bo na aprilskem referendumu na osnovi raz,-prav o elaboratu odločil o tem koraku, nato, pa bo o združitvi sklepal še DS ZP Istkra. O nadaljnjem potoku priprav na združitev bomo še poročali.
Anton Stipanič direktor IC
novi glavni
niki drugih samoupravnih organov IC, družbcno-polilič-nih organizacij vseh petih TOZD in njihovi izvršilni organi.
Na seji sta bili samo dve točki dnevnega reda: glasovanje o razrešnici dosedanjega glavnega direktorja in izvolitev novega glavnega direktorja Iskra Commerce.
Dosedanji glavni direktor IC Metod Rotar je namreč prosil za razrešnico na položaj glavnega direktorja IC zaradi prevzema novega od-
17. seja poslovnega odbora ZP
Naslednjo, 17. redno sejo bo imel poslovni odbor združenega podjetja Iskra Kranj v petek, 16. marca 1973, v Tovarni polprevodnikov, Trbovlje. Na dnevnem redu bo naslednje:
1.	Ogled tovarne polprevodnikov.
2.	Predlog gospodarskega plana ZP Iskra za leto 1973
—	poročevalci: Edi Dclopst, Peter Grčar, Slavko Fatur.
3.	Informacija o koriščenju sredstev GDK
—	poročevalec Boris Lasič.
4.	Informacija o pripravah za razgovore z LB
—	poročevalca Ilija Medič in Edi Delopst
5.	Informacija v poslovno-intcresni skupnosti Aero
Commerce
—	poročevalec Bogdan Mohor
6.	Pripombe na osnutek poslovnika znanstveno-razis-
kovalnega sklada ZP
—	poročevalec Štefan Dolhar
7.	Razno
govornega, delovnega mesta (izvoljen je bil za generalne-ga direktorja Ljubljanske banke).
Predsednik delavskega sve- -ta Albin Pahor se je po razrešnici zahvalil Metodu Rotarju za njegovo dolgoletno' sodelovanje uspešno vodenje IC m za razvijanje samoupravnih odnosov v Iskra Commerce. Tudi Metod Rotar je izreke! zahvalo vsem sodelavcem za uspešno in koristno sodelovanje, ter dodal, da bo v srcu ostal tudi v prihodnje tesno povezan z Iskro.
V odsotnosti predsednika razpisne komisije Julija Novljana je dr. Miroslav Trost sporočil DS, da se je na razpis za glavnega direktorja IC prijavil Anton Stipanič ter ugotovil, da izpolnjuje vse potrebne pogoje razpisa. Delavski svet je nato z glasovanjem soglasno izvolil Antona Stipaniča za novega glavnega direktorja Iskra Commerce.
Predsednik DS Albin Pahor je nato razglasil izvolitev novega direktorja in ga pozval, da prevzame vse pravipe in dolžnosti, ki izvirajo s tega delovnega mesta.
• Novi direktor se je nato prisrčno zahvalil.za izvolitev in zaupanje ter dejal, da ne bo uveljavljal svoje volje in, da se bo zavzemal za širdfto in odkrito izmenjavo mnenj ter sodelovanje. »Vi sami dobro veste kaj bomo delali in kako. Napravil bom vse, da bi čimbolje sodelovali. Začrtano pot bomo nadaljevali še intenzivneje in hitreje. Delali bomo zagnano in pošteno«, je zaključil svoj prvi nastop novoizvoljeni direktor Iskra Commerce.
Novi glavni dirdktor ISKRA COMMERCE je diipilomirani pravnik, .ki je v poslednjem obdobju opravljal vrsto pomembnih nalog, mimo šefa kabineta predsednika izvršnega sveta Skupščine SRS, konzula generalnega konzulata SFRJ v Pittsbburgu v ZDA, komercialnega direktorja v trgovskem podjetju »Centro-merkur« v Ljubljani in slednjič do namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS.
Na novem, odgovornem delovnem mestu glavnega direktorja Iskra Commerce Antonu Stipaniču želimo obilo uspehov.
ISlff ■	■.....1 Btlifi
Iskrina tovarna »Sprejemniki« Sežana se je v zadnjih dveh letih poslovno vidno popravila, čeprav ima še vedno dokaj problemov. Na sliki: vmesna kontrola radijskih sprejemnikou
» Zavod za avtomatnacijo « Ljubljana
Vedno večja proizvodnja transformatorskih tračnih jeder
Pred leti se je v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani in sicer v razvojnem sektorju za elemente formirala razvojna skupina z nalogo razviti tehnološki postoipdk izdelave transformatorskih tračnih jeder. Pri nas namreč še nihče ni delal na tem področju, v tujini pa se ta element že zelo široko uporablja. Oddelek je najprej zaposloval samo 4 ljudi, ki so se ukvarjali z razvojem prvih pripomočkov za izdelavo tračnih jeder in z izdelavo manjših količin raznih tipov tračnih jeder do težine 2 t letno. Opazen je bil tudi trud, da bd se transformatorsko jedro naredilo iz naše — doma narejene pločevine. Ker pa nobena železarna ni imela razvitega tehnološkega postopka za izdelavo orientirane hladno valjane pločevine, smo začeli uporabljati uvoženo pločevino. Po licenci firme »Armoo« iz Francije to pločevino izdelujejo že v večih 'evropskih državah.
Pri nas trenutno izdelujemo tračna jedra iz pločevine M 5 debeline 0,3 mm. Sam tehnološki postopek izdelave tračnih jeder , iz orientirane hladno valjane silicijeve pločevine daje namreč izredne magnetne lastnosti tem je-
drom. To omogoča gradnjo transformatorjev malih dimenzij v primerjavi s klasičnimi transformatorji. Pri tem naj omenim to, da nas čudi, zakaj niso sodobna tračna jedra bolje zastopana v aparatih narejenih v tovarnah ZP Iskra, saj so navedene prednosti vsekakor očitne.
Čeprav imamo načrte razviti tehnologijo izdelave še iz drugih kvalitetnejših pločevin, se je laboratorijska proizvodnja transformatorskih jeder tipa C povzpela na porabo 501 pločevine na loto, kar za oddeiek glede na njegove zmogljivosti ni malo. Oddelek sedaj že zaposluje 10 ljudi, kar je dovollj za seda--nja naročila. V zadnjem času prehajamo na izdelavo tračnih jeder po IEC standar. du, kateri je vnešen že v IS. K. standard, čeprav še vedno delamo po starem DIN standardu.
Transformatorska tračna jedra zaenkrat še ne m o roj a v celoti nadomestiti klasičnih transformatorskih jeder žara. di višje cene in naših premajhnih kapacitet, vendar se bo ta dejavnost Vključila v program širše proizvodnje i ZP Islkra.
G. D.
Iskra Commerce, Ljubljana
Gospodarski
za "ste 1373
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta Iskra Commer. ce v letu 1S72 je bil sprejet gospodarski načrt za leto 1973. V njem so vsi tisti gospodarski ukrepi, ki obravnavajo stabilizacijo jugosio-slovanskega gospodarstva; ta načrt pomeni zato aktivno vključitev Iskra Commerce k naporom za uresničitev stabilizacijskega programa.
V gospodarskem načrtu za leto 1973 so zato upoštevana vsa zakonska določila za izboljšanje likvidnosti poslovanja, v gospodarstvu in tako tudi v organizacijah združenega dela, in vsi sklepi samoupravnih organov in druž-beno-političnih. organizacij Iskra Commerce v omejevanju porabe in o varčevanju z vsemi družbenimi sredstvi z namenom, da bi uskladili gibanje potrošnje z razpoložljivimi sredstvi.
Zakonska določila, ki urejajo izboljšanje likvidnosti poslovanja, so predvsem tale: | — zakon o odpisu terjatev do kupcev nad 90 dni določa, da se v breme finančnega rezultata odpiše v letu 1972 12,5 odstotka teh terjatev, v letu 1973 pa že 25 odstotkov.
— zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev v višini letnih poprečnih zalog, formiranih iz lastnih virov in 'kreditov za trajna obratna sredstva z vračilnim rokom nad 5 let.
Z gospodarskim načrtom je torej določeno, da morajo biti naše terjatve poravnane v 90 dneh od dneva, ko je bila faktura izstavljena, in bo treba v skladu 's tem omejevati prodajo na plačilno sposobne kupce ter pospešeno izterjati že zapadle terjatve.
Zato, da bi si v naslednjem letu zagotovili večji delež lastnih obratnih sredstev, so našp skupne zaloge planirane v višini 49' dni, in bi se morale obračati vsaj 7,5-krat na leto; zaradi tega je v planu prodaje upoštevana tudi odprodaja obstoječih zalog. To tudi pomeni, da v tem letu ni predvidena pridobitev novih kratkoročnih kreditov, temveč bomo morali gospodariti z že obstoječimi sred-_tvi. Obenem pa bomo morali doseči konverzijo dela
DOPISUJTE V ISKRO!
kratkoročnih kreditov v dolgoročne.
Gospodarski načrt vsebuje tudi sklepe samoupravnih organov in dmžbeno-političnih organizacij Iskra Commerce o omejevanju porabe, kar pomeni, da planiramo na podlagi že sprejetih ukrepov za uresničitev teh ciljev prihranek na stroških v višini 10 ■milijonov N-din.
Planirani obseg prodaje na domačem trgu v letu . 1973 znaša 2.450,5 milijonov din, kar je 36% na, oceno leta 1972 in je rezultat novih prodajnih programov, zlasti na področju široke potrošnje, telekomunikacij, avtomatizacije, elektromehanskih aparatov in elektronskih elementov ter nabave reprodukcij-skesa materiala za tovarne ZP Iskra.
Prodaja na zunanja tržišča se bo povečala od s-edanjih 25 milijonov dolarjev na 36 milijonov dolarjev, ali za 43 odstotkov na osnovi predhodne sistematične obdelave zunanjih tržišč. Obenem bomo uvozili za 42 'miJijonov dolarjev blaga, kar pomeni 56 odstotkov več od ocene uvoza Za leto 1972, ki znaša 27 .milijonov dolarjev. Večji uvoz izhaja predvsem iz povečanega uvoza za tovarno elektronske telefonije v Kranju.
V planiranem obsegu prodaje na domačem m zunanjem tržišču bo letos zaposlenih poprečno 2143 ljudi Število zaposlenih se bo tako povečalo od 1866 poprečno zaposlenih za 594, ali za 15 odstotkov, obenem pa bi se promet na zaposlenega povečal za 24 odstotkov. Taka rast zaposlenih pa bo možna seveda le, če bodo izpolnjeni vsi drugi elementi gospodarjenja predvideni z gospodarskim načrtom za 1973.
Za tako število zaposlenih bomo potrebovali 108 milijonov N-din sredstev za osebne dohodke, pri čemer je- upoštevano 20-odstotno povečanje neto osebnih dohodkov na zaposlenega. Poprečni neto osebni dohodek bi v tem letu lahko znašal 2.917 din; ob pogoju, da ohranimo planirano delilno razmerje 68 odstotkov za osebne dohodke in 32. odstotkov za sklade Iskra Commerce. To pomeni, da moramo ustvariti dohodek za delitev v višini 157,5 milijona din ob pogoju, da natančno izvajamo sprejeta načela o omejevanju stroškov in o varčevanju z družbenimi sredstvi. Taiko bomo tudi ustvarili planirani ostanek dohodka 49,5 milijona din, .zagotovili pokrivanje

načrt
svojih obveznosti in obveznosti dq družbe ter omogočili nadaljnji razvoj Iskra Commerce. Andreja Medič
Zahvala Iskri
Za vaše sodelovanje in pomoč pri izvedbi .zares nadvse uspešnega VI. srečanja jugoslovanskih novinarjev smučarjev na Zatrniku in Bledu, se vam najiskreneje zahvaljujemo!
Predsednik sekretariata sekcije jugoslovanskih novinarjev — smučarjev:
Joško Pirnar
Osnovne naloge sindikata v sedanjem obdobju
Predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra Jože Čebela je na prvi konferenci sindikata ZP 27. februarja (del njegovih izvajanj v poročilu smo objavili že v prejšnji številki Iskre) govoril še o poslovanju Iskre -v letu 1972 in njenem načrtu za leto 1973, kakor tudi o smernicah njenega bodočega razvoja. Posebej se je v svojem poročilu pomudil ob vprašanju o izvajanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter nagrajevaTiju po delu. Slednje vprašanje je še dopolnil in smo ga objavili v št. 9, kot samostojen članek, na tem mestu pa objavljamo zaključni del predsednikovega poročila, ki se nanaša na osnovne naloge sindikata v sedanjem obdobju.
Dinamika našega razvoja zahteva doslednejšo, revolucionarne j šo in učinkovitejšo borbo sindikatov in kadrov, ki si jih v njih prizadevajo uresničiti zgodovinske cilje in interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Sindikat kot sestavni del našega samoupravnega sistema mora biti v bodoče veliko bolj samostojen v programiranju in izvajanju svojih akcij, pri čemer mora nositi polno mero družbene odgovornosti za Svoje postopke. Sindikat se mora povsem določeno in javno opredeliti za stališča, ki jih zastopa. Pri tem se ne moremo zadržavati v sferi kritike, temveč moramo ponuditi tudi lastne predloge in rešitve. Od stališč, ki imajo podporo celotnega članstva ne smemo odstopati, temveč vztrajati na realizaciji z mobilizacijo vseh dejavnikov družbe. Tu mislimo predvsem na stihijo na področju cen, ki v mnogih primerih pri ceni prehrambenih artiklov ter komunalnih storitev že ogrožajo življenjski minimum posebno tisti vrsti delavcev, ki imajo najnižje osebne dohod-
ločeno in jasno, da se v tem trenutku — bolj kot kdaj poprej —. postavlja vprašanje usode presežka dela oziroma tistega njegovega dela, za katerega ni več družbenega opravičila, da bi ga odvzeli
delavcu. Ta del, ki je' do seda^ izhajal iz raznih virov, iz katerih je dejansko izvirala borba za položaje, privilegije, družbene pozicije, grupaše-nje, zapiranje v regione — in na podlagi katerih so se pojavljali razni »osrečevalci« samega sebe ter liferanti progresivnih idej v imenu delavskega razreda, morajo v naši samoupravni družbi biti izločeni od nadaljnjega delovanja. Naša družbena zahteva je, da se presežki dela vrnejo gospodarstvu in da se omogoči delavskemu razredu, da se bodo v bodoče trošili pod njegovo družbeno kontrolo na samoupravnih osnovah.
(Dalje na 6. strani)
ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana, Stegne 17 ■
ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana, Pržan
obveščata ,
vse svoje poslovne prijatelje, sodelavce in komitente, da sta še spojili in odslej poslujeta pod nazivom "
ISKRA — INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE
v sestavu združenega podjetja Iskra, Kranj Sedež nove organizacije je v Ljubljani, Stegne 17, telefon, n. c. 56-164, telex 31-351 YU IS EL HM
Skrajšan naziv nove organizacije je: ISKRA — IEZE v ZP Iskra Kranj
ke.	-
Podobna načela smo v sklepnih materialih in programski usmeritvi republiških in zveznih sindikalnih kongresov že zasledili. Žal do realizacije teh hotenj ni prišlo v oni meri, kolikršne so bile želje. Ne strinjamo se z reševanjem stvari s pomočjo sile. Toda ne želimo, da se v naši sredi še naprej reproducira meščanska družba, malomeščanska morala, etika ipd. Prišlo je pismo izvršnega biroja CK ZKJ in tovariša Tita. Te smernice ZKJ so kažipot za vse nas, a za komuniste obveznost. Posamično, v skupinah, zaprti vsak v svoj kolektiv ne bomo uspešni. Te probleme lahko reši samo delavski razred kot celota. Poudarjamo povsem do- S
Nova organizacija združenja:
TOZD — Avtomatika, Ljubljana, Pržan, Andreja Bitenca 68, tel. n. c. 53-441 TOZD — Feriti, Ljubljana, Stegne 19, tel. n. c. 56-164
TOZD — Keramični kondenzatorji, Žužemberk, tel. n. c. 068-84-115
TOZD — Keramika, Ljubljana, Pipanova pot 18, Vižmarje, tel. n. c. 51-555 TOZD — Magneti, Ljubljana, Stegne 21, tel. n. c. 56-164
TOZD — Orodjarna, Ljubljana, Stegne 17, tel. n. c. 56-164
TOZD —Upori, Šentjernej na Dolenjskem, tel. n. c. 068-85-320
TOZD — Žarnice, Ljubljana, Kotnikova 16, tel. n. c. 317-691
ŽIRO RAČUN NOVE ORGANIZACIJE JE 50104-601-27188
«Elektromehanika(( Kranj
» Orodjarna « Ljubljana
Vidna vloga ZK
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja sekretar tovarniške konference ZK — STANE KAVČIČ
Vprašanje:
Primarne naloge ZK v kranjski tovarni?
Odgovor:
Prvenstvene naloge so:
— Uresničevanje ' sklepov tovarniške konference ZK na pismo predsednika Tka ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ;
—	dosedanje izvajanje sprejetih programov v delovnem kolektivu:
—	samoupravljanju dati še večji poudarek;
—	idejno politično usposabljanje članov ZK in obnova članstva v ZK. Poseben poudarek je dan informiranju kolektiva,- Izoblikovati moramo učinkovit način informiranja; ne samo prek zborov delovnih skupnosti in informativnega 'lista, temveč mora informiranje .temeljiti tudi na relaciji: vodja oz. mojster — delavec. Če je delovna organizacija zaupala vodjem skupine ljudi v proizvodnem, tehnološkem, gospodarskem in tehničnem procesu dela, morajo isti biti tudi najboljši informatorji podrejenim.
Vprašanje:
Katico poteka izvajanje akcijskega programa v Elektro-mehaniki?
Odgovor;'
Na osnovi akcijskega programa je v tovarni izoblikovana poslovna politika, ki v zaključnem računu za leto 1973 kaže dokaj pozitivne rezultate. Med nalogami je predvsem poudarjeno zmanjšanje materialnih stroškov poslovanja, režijskih stroškov itn režijskih delovnih mest.
Vprašanje:
Koliko je članov ZK v Elek-tromehaniiki in kaikšen je interes za vključevanje mladih članov kolektiva . v ZK?
Odgovor:
V Elektromehaniki je od 6.100 zaposlenih 283 članov ZK. Ker s tem nikakor ne moremo biti zadovoljni, je ena od temeljnih nalog osnovnih organizacij ZK v obratih in področjih TOZD, da dajo temu vprašanju naj-večjj poudardk. Lahko rečem, da*se kaže v zadnjih mesecih kvaliteten premik v osnovnih organizacijah ZK (žal ne povsod!), saj so se vključili v članstvo ZK pretežno mladi delavci. Mladina ima interes vključevanja v ZK, vendar je premalo konkretnih predlogov za sprejem v ZK od vodstev mladinskih organizacij. Tu bo potrebno več dela in sodelovanja.
Vprašanje:
Kakšni so bili zaključki razprav o socialnem razliko-
i/Otn Sij?
Odgovor:
Po tretji seji konference ZKJ je sekretariat tovarniške konference imenoval komisijo, ki naj pripravi osnutek programa socialne politike za nadaljnje obdobje v tovarni Elektromehanika. Omeniti moram, da so bili v to komisijo imenovani člani ZK, ki delajo na vseh področjih, od proizvodnje do skupnih služb. Ker zahteva priprava takega programa, ki naj vsebuje vse elemente zaključkov tretje seje konference ZK o odpravljanju neupravičenih socialnih razlik, dokaj specifičnih zaključkov za našo tovarno, je priprava osnutka časovno malo zakasnila. Tovarniška konferenca je na seji 11. 1. 1973 osnutek programa socialne politike obravnav vala ter ga tudi sprejela. Prav v tem času tečejo razprave v političnih aktivih v obratih in področjih. Morebitne predloge ali spremembe bo komisija nato ponovno proučila ter . prečiščeno besedilo programa dala v potrditev DS tovarne, nakar bo objavljen v časopisu Iskra. O konkretnih akcijah bom govoril po sprejetju programa.
Vprašanje:
Kaiko deluje aktiv neposrednih proizvajalcev?
Odgovor:
Aktiv je bil ustanovljen decembra 1972. Formiran je bil petčlanski sekretariat, ki s sekretarjem aktiva neposrednih proazvajc/oev ZK ta aktiv tudi vodi. Na prvi seji je bilo izvoljenih 11 članov, ki v občinskem aktivu neposrednih proizvajalcev zastopajo našo delovno organizacijo. Sprejetih je bito več zaključkov, ki se nanašajo na zahteve članov ZK, ki delajo v neposredni proizvodnji. V sekretariat tovarniške konference je bil izvoljen sekretar aktiva ZK neposrednih proizvajalcev Ivan Makuc. O konkretnem delu aktiva pa je zaenkrat težko kaj več povedati, ker je način dela šele v začetni fazi.
Skromna razprava
na občnem zboru sindikata
Pretekli teden je svoj redni letni občni zbor izvedla tudi sindikalna organizacija v naši tovarni orodij na Stegnah. Občni zbor je bil sicer skrbno pripravljen in poročilo o dejavnosti devolj izčrpno, medtem pa je bila razprava po poročilih kaj skopa, čeprav najbrž v tovarni ne manjka problemov. Iz poročila dosedanjega predsednika sindikata povzemamo podrobnosti:
Z gotovostjo lahko trdim, da je izvršni odbor sindikata v svoji mandatni dobi odigral eno od odločilnh vlog pri notranji ureditvi tovarne. Vseskozi v svojem mandatnem obdobju je odbor tesno sodeloval- z vodstvom tovarne, v začetku svojega mandata pa tudi s takratno začasno upravo. Poudariti moram, da je bito v času začasne uprave, z le-to zelo težko sodelovati v obojestransko zado- . voljstvo, s predsednikom začasne uprave pa to sodelovanje sploh ni bilo mogoče.
Ko je bila v začetku julija 1970 začasna uprava ukinjena in je tovarna zopet začela normalno poslovati, se je to sodelovanje in kontaktiranje malo izboljšalo. Ker je bil za direktorja tovarne izvoljen predsednik prejšnje začasne uprave, je spet prihajalo do raznih nesoglasij z vodstvom tovarne, kar pa je bilo tudi povod, da sta v mesecu decembru dala ostavko na svoji mesti predsednik delavskega sveta tovarne in predsednik izvršnega odbora sindikata. Šele v tem obdobju pa je ostro nastopilo tudi vodstvo ZP in njegovi samoupravni organi. Z razpisom za novega direktorja tovarne, je predsednik delavskega sveta svojo ostavko preklical, izvršni odbor sindikata pa je med svojimi člani izvolil novega predsednika. Funkcijo predsednika sem prevzel jaz in skušal svoje delo opravljati v interesu celotnega kolektiva čimbolj uspešno.
Odbor sindikata je imeli v svojem mandatnem obdobju 38 rednih in 17 izrednih sej. Na svojih sejah je obravnaval tekočo problematiko tovarne, zasledoval politiko zveze sindikatov, se seznanjal "z vlogo sindikata v samem podjetju in skušal po svojih močeh reševati naloge, ki so bile postavljene pred njega. Budno je spremljal v^a dogajanja v kolektivu in bil vodilna sila za urejanje notranjih odnosov.
Nobena tajnost ni, da tovarna do konca leta 1971, praktično ni imela urejenih nobenih samoupravnih aktov.
V veljavi je bil kljub mnogim pomanjkljivostim statut še iz leta 1968, se pravi prav od samega začetka obratovanja tovarne, pa tudi pravilnik o osebnih dohodkih je lahko bil več ali manj samo
formalen, plače Pa so se delile lahko rečemo po obrazih, ne pa po dejanskem uspehu posameznika na njegovem delovnem mestu.
Po prelomnici, ki je nastala s tem, da smo iz tovarne odstranili povzročitelje anarhije, smo si šele zagotovili pogoje za notranjo konsolidacijo in s tem pogoje za hitrejši razvoj. Novo vodstvo tovarne je s pomočjo družbe-no-političnih in samoupravnih organov nemudoma prešlo k izdelavi statuta in vseh pravilnikov, ki so potrebni za dobro gospodarjenje in za pravilne odnose znotraj podjetja. Že po krajšem obdobju, ko so bili fc-ti sprejeti in uradno potrjeni, smo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, kako neobhodno potrebno jc bilo izdelati samoupravne akte.
S tem, ko smo si zagotovili boljše poslovanje in je delo v tovarni steklo dosti bolj homogeno, sc je tudi izvršnt odbor sindikata laze posvetil problemom, ki zadevajo slehernega člana sindikata; kot je napni mer skrb za njegovo osebno počutje, skrb za njegov osebni standard, zaščita njegovih pravic i. pd. Od začetka obstoja tovarne je bil v preteklem letu prvič izpla-
čan regres za letni dopust^ regresiranje malice je tudi nov korak ob skrbi za boljša počutje delavca, prav tako smo prvič nabavljati ozimnico itd.
Skušali smo organizirati tudi čimveč družabnega življe* nja, toda žal v tem nismp pbpolnoma uspeli. Vzrok temu nduspehu so vsekakor premajhna denarna sredstva, ki jih ima odbor, vemo pa tudi za dane naloge, ki jih je določal gospodarski plan za ileto 1972. Uspelo nam je oa> ganizirati v letu 1971 s pomočjo turističnega podjetja »Putnik« strokovno ekskurzijo v Milano na velesejem orodij in obisk Zagrebškega velesejma, kateri pa je bil povezan z družabnim kosilom in \rečerjo. Več pa je bilo narejenega na športnem področju. Zavedali smo se, da naš kolektiv sestavlja v glavnem mlad kader in da so mnogi med njimi vneti športniki 'n zato je bil odbor vseskozi mnenja, da je treba zagotoviti tem mladim ljudem udeležbo na vseh tekmovanjih ZP Iskra in pa tudi tekmovanjih, v občinskem merilu. Pokazalo se je, da je odbor postopal pravilno, saj rezultati niso izostali.
Po izglasovanju razre.šnice so bili v novi izvršni in nadzorni odbor izvoljeni: Janez Radmam, Dušan Kovačič, Marinka Bajt, Dušan Koritnik, Alojz Božič, Alojz Vrankar, Miha Pirnat, Jožica Lapajne ter Janez Novak, Alojz Česat in Vinko Preskar. Na prvi se. ji bodo izvolili oba nova predsednika.
ISKRA — tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče
ponovno
razpisuje delovno mesto
L VODJE RAZVOJA IN KONSTRUKCIJE
Pogoji: elektro ali strojna smer — VS, 1 leto prakse; Vš, 4 leta prakse; SS, 8 let prakse.
Objavljamo še prosta delovna mesta:
1. TAJNICE
2 TEHNOLOGA KONTROLE 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
pod L: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri z enoletno prakso in pasivnim znanjem nemščine in italijanščine; pod 2.: višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro smeri z 2 oz. 6 leti prakse;
pod 3.: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali finančne smeri z 1 oz. 4 leti prakse.
Osebni dohodek po pravilniku.
Ponudbe sprejema splošni in kadrovski sektor do 24. marca.
» Elektromehanska« Kranj
Obračun osebnih ctohedlcoi/ v letu 1372
Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom so določene smernice delitve dohodka in osebnih dohodkov z namenom, da se čim dosledneje uresniči načelo delitve po delu in zagotovi -delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti. Navedena načela, vsebovana v omenjenih sporazumih, so bila vskla-jena s splošnimi akti tovarne. Delavski svet tovarne je na svojem zasedanju 28. decembra 1971 v ta namen sprejel vrsto dopolnitev in sprememb pravilnika o delitvi OD in pravilnika o uporabi sredstev sklada skupne porabe, in sicer:
S pravilnikom o stimulaciji delovnih enot so bile določene osnove in merila, po katerih je bila formurana masa osebnih dohodkov posamezne delovne enote in rezervni sklad OD tovarne. Osebni dohodki delavcev so bili odvisni od izpolnitve proizvodnega načrta, asortimenta ih ustvarjenega faktorja stimulacije po samoupravnem sporazumu. Po obračunu za leto 1972 je tovarna kot celota pokrila izplačane osebne dohodke in ustvarila planirano rezervo OD. Ustvarjeni rezervni sklad OD tovarne pa je bil po sklepu samoupravnih organov porabljen za pokritje 100% OD delavcem obrata ATN, ki iz objektivnih razlogov ni izpolnil gospodarskega načrta. Povečani so bili dodatki za nadurno delo, nedeljsko delo in delo ob državnih in narodnih praznikih ter dela prostih dneh.
Določen je bil najnižji OD, ki je za polni delovni čas znašal 855,— din neto, in naj-višiji, ki je znašal 7.500,— din neto mesečno. S samoupravnim sporazumom določen najnižji OD 800,— din neto je bil izplačan kot minimalni OD, ki so ga prejeli delavci, ki so pri polnem delovnem času zaslužili manj. Naj višja OD pri poinem delovnem času za redno delo je bil dosežen v višini 6.943,— din poprečno mesečno ali 93 % določenega maksimuma po samoupravnem sporazumu. Največji izplačani poprečni mesečni OD pa je 'bil 7.903,— din neto.
Povečane so bile boleznine, regresi za dopust in prehrano in premije za kolektivno za/varovanje, dalje dnevnice, kilometrine in dodatek za ločeno življenje.
Kot socialni in humani element osebnega dohodka zabašimo uvedbo podpore ob smrti delavca, jubilejne nagrade in dodatek ob premestitvi delavca ha nižje vrednoteno delovno mesto.
V smislu ekonomičnega poslovanja in v skladu z do-
seženimi gospodarskimi rezultati, je bila vpeljana tudi stimulacija na znižanje izgubljenih časov in limitira-nje doseganja norm. Po rezultatih sodeč, sta obe obliki osebnega dohodka dosegli svoj namen. Taiko so bili izgubljeni časi občutno znižani in doseganje norm vskla-jeno s planskimi proporci.
Kot novost je bila za delavce po normi uvedena osebna ocena. Ocenjevalni sistem daje možnost ocenitve v intervalu ± 10 %. Rezultati ocenjevanja kažejo, da so si ocenjevalci zaradi postavljenega limita poprečne ocene 3 (0 %) z negativnimi ocenami zagotovili določeno rezervo za nadaljne ocenjevanje in istočasno ubranili sankcij vsled morebitnega prekora--čenja limita. To potrjuje dejstvo, da je bilo 26% delavcev ocenjenih z negativno oceno in le 13 "'/o pozitivno (če izvzamemo srednjo oceno). Analize podatkov (distri-buiranost ocen, poprečne ocene po kriterijih za tovarno in obrate, preizkus homogenosti ocenjevanja) kažejo, da šo ocenjevalci ocenjevali dokaj stvarno, pri tem pa niso izrabili vseh možnosti, ki jim jih daje siistem.
Povečane so bile obračunske postavke za 23% kolikor je dopuščali samoupravni sporazum na osnovi kalkula-tivnih osebnih dohodkov in planiranega faktorja stimulacije v višini 1270. Skladno s povečanjem obračunskih postavk so bile v enakem razmerju povečane tudi vse vrste dodatkov, osebni do-jhodki pripravnikov, praktikantov in nagrade vajencev.
Rregres (počitniški prispevek) za dopust je bil povečan iz 400,— din na 600,— din, prav tako pa regres za prehrano iz 1,— na 2,— din.
UKUF1KANJE UELAVUEV
PO RAZPONIH OD
Tabela prikazuje grupira* nje delavcev po razponih OD v absolutnih vrednostih poprečno mesečno, obenem podaja strukturo in V odstot-kovnih deležih kaže presloje-vanje določenih grup delavcev po razponih OD navzgor. Razponi so postavljeni tako, kot jih je predpisal Zavod za statistiko SRS z obrazcem RAD/I-1971. Distribucija ne zajema vseh delavcev, ampak le tiste, ki so delali polni delovni čas od 160 do 200 ur mesečno, glede na to, ko-
Razponi OD v N din neto	Štev. delavcev mesečno 1971	1972-		Struktura 1971	1972		Razlika 1971	v % 1972
do 800	135	32	2,86	0,66		2,20
801—1000	521	109	11,05	2,26	—	8,79
1001-1200	1010	238	21,43	4,93	' —	16,50
1201—1400	952	702	20,10	14,55	—	5,64
1401—1600	624	970	13,24	20,10	+	6,86
1601—1800	419	677	8,89	14,03	+	5,14
1801—2000	297	506	6,30	10,49	+	4,19
2001—2500	457	796	9,70	16,49	+	6,79
2501—3000	174	417	3,69	8,64	' +	4,95
3001—3500	68	197	1,44	4,08	+	2,64
nad 3500	57	182	1,21	3,77	+	2,56
	4-114	4826	100,00	100,00		
liko EU posamezen mesec vsebuje glede na 42 urni tednik.
Distribucija oziroma grupiranje delavcev po razponih OD je odraz povišanih OD nasploh, kakor tudi sprememb notranjih odnosov v . sistemu nagrajevanja.
Iz prikaza je razvidno, da so v letu 1972 nastali močni strukturalni premiki, kar je zlasti razvidno iz kolone razlik. Ti premiki, ki so posledica povišanja OD v letu 1972, so razvidni tudi iz števila delavcev v posameznem razponu. Tako je v letu 1971 veljal kot modalni razred — to je tisti, v katerem se pojavlja največje število delav: cev — razred od 1.001,— do 1.200,— ND, v letu 1972 pa je
to razred od 1.401,— do 1.600,— ND. Tako že nekaj let ugotavljamo, da se gostota frekvenc v nižjih razredih vse bolj manjša, vzporedno s tem pa tudi število tistih delavcev, ki ne dosegajo mi-nimainih osebnih dohodkov.
GIBANJE POPREČNIH OD
Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal v letu 1972 1.775,— ND, kar je za 25 % več kot v letu 1971 in za 1,4% nad planom za leto 1972.
Pregled stanja in trend poprečni® mesečnih noto OD na zaposlenega v primerjavi z letom 1971 daje naslednji prikaz:
(Dalje na 7. strani)

EMO Celje : Rabili bi več sredstev za rekreacijo
Delavcu, ki dela vse leto pri stroju in raznih drugih delih v industriji, kakor tudi umskemu delavcu je potrebno, da se vsaj enkrat na leto dobro spočije in tako pripravi za nadaljnje delo na svojem delovnem mestu. Fizična in psihična okrepitev delavca mnogo pripomore, da z uspehom premaguje vse težave in dosega odlične delovne rezultate.
V EMO-Celje so imeli delavci doslej na voljo svoj počitniški dom v Crikvenici. Poleg doma, ki ima zmogljivost le 23 ležišč, je bilo do lanskega leta postavljenih nekaj lesenih hišic, ki pa so jih letos zaradi zastarelosti in neudobnosti odstranili tako, da je ostalo samo 23 ležišč na razpolago, od katerih pa jih je treba odšteti šest za delavce, ki delajo v domu.
že v letu 1972 so si v EMO prizadevali, da bi dobili gradbeno dovoljenje za adaptacijo doma v Crikvenici s čimer bi se zmogljivost tega doma povečala na 66 ležišč. Občina v Crikvenici pa ni dala dovoljenja za tako adaptacijo. Sedaj si prizadevajo, da bi najeli določeno število ležišč pri privatnikih, ki pa so zelo draga. Plačati bo treba kar 25,00 din za eno ležišče.
Kako bo z letošnjo ceno za letovanje v Crikvenici sicer
še točno ne vedo, vendar bo znašala ta po sedanji kalkulaciji 62,00 din za člane kolektiva, otroci stari od enega do sedem let pa bodo imeli popust in bodo starši odšteli zanje 53,00 din.
Sodeč po letošnjem stanju in po zaključnem računu za leto 1972, se ni nadejati kakega večjega regresa. Regres sicer bo kot pravijo, vendar njegova višina še ni določena.
- Poleg Crikvenice, so predvidene tudi zamenjave z rekreacijskim centrom počitniških domov- ZP ISKRA. Te zamenjave bi zajemale deset ležišč.
V Piranu predvidevajo najem osemnajst ležišč. Tam bo stal penzion okrog 60,00 din.
Delavski svet EMO je določil štiri stare milijone, ki naj se uporabijo za rekreacijo pri delu izčrpanih in obolelih delavcev. Ta denar je dan na razpolago komisiji za rekreacijo, ki bo na podlagi zdravniškega izkaza določila kateri člani kolektiva bodo poslani na rekreacijo v Crik-venico.
Kakor vidimo se je stanje glede možnosti rekreacije članov kolektiva EMO v lastnem domu zaradi zmanjšanja zmogljivosti poslabšalo in posledica tega je tudi znat-
no višja cena penzionu kot je bila v letu 1972, poleg tega pa se ni nadejati večjega regresa kot je bil v lanskem letu.
Kar se tiče druge rekreativne dejavnosti kot je šport, razni izleti in podobno, ni v EMO zamrla le po zaslugi sindikalne podružnice. Edino ta že leta nazaj gmotno podpira tako dejavnost, čeprav ima na voljo le pičla finančna sredstva.
Posebna športna komisija pri sindikalni podružnici EMO, je tudi letos organizirala masovno udejstvovanje članov kolektiva v športu. TRIM, ki je sicer v začetnem razvoju šteje sedaj 150 članov, predvidevajo pa, da se bo v TRIM vključilo še veliko število članov kolektiva.
Zelo so razvite naslednje panoge športa: nogomet, rokomet, kegljanje, smučanje, odbojka, namizni tenis, hokej na ledu, strelstvo, boksa-nje, košarka, šah in plavanje. V teh panogah se aktivno udejstvuje okrog 350 članov kolektiva.
Za vso to dejavnost je sindikalna podružnica namenila v letu 1973, štiri milijone starih dinarjev, da bi bilo mogoče vsaj ohraniti tako dejavnost na dosedanji višini, kajti za dobro in načrtno dejavnost, ki bi zajela čim več
članov kolektiva bi po presoji komisije potrebovali deset milijonov starih dinarjev.
Za vsako športno dejavnost je pri sindikalni podružnici poseben referent, ki skrbi za njen razvoj. Ti referenti so požrtvovalni člani kolektiva, ki uporabijo velik del svoje-ga prostega časa za organizacijo treningov in tekmovanj in za to niso plačani.
Za nobeno športno dejavnost pa v EMQ ni prostora. Razen strelske družine, ki si je uredila s prostovoljnim delom članov in podporo sindikalne podružnice moderno strelišče, nima nobena pano-ga prostora za trening. Najete prostore pa je treba plačati ip dotacija sindikalne podružnice bi komaj zadostovala za te stroške, če ne. bi bilo iznajdljivosti nekaterih tovarišev, ki včasih, zlasti v pomladnih in poletnih mesecih organizirajo trening na primernem prostoru na prostem.
Vsem težavam navkljub pa je ta rekreativna dejavnost v EMO požela lepe uspehe v tekmovanju na sindikalnih športnih igrah, »Iskriadi« in drugod. Mnogokrat so člani sami plačali stroške, ker ni bilo denarja, samo da so uspeli.
Medsebojni odnosi
Pohvala nič ne stane, pomeni pa mnogo
Že odkar je človek začel delati oziroma zavestno skrbeti za svoj obstoj, je zanimiv odnos tistih, ka so nadrejeni do podrejenih in obratno. Vedno so obstajali spori in nepravilnosti. Pravijo, da ima večina prav, torej je pravica na strani podrejenih oz. delavcev, ker jih je več. Toda, mar je res tako? Zastavil sem nekaj vprašanj delarvcem, brigadirjem in mojstrom. Imen ne bom objavljal, kar sem ljudem morad obljubiti, Ja so bili pripravljeni spregovoriti.
Delavci se največ pritožujejo nad krivičnim osebnim ocenjevanjem. Pravijo, da je ocenjevanje odvisno od tega, koliko si mojstru simpatičen. Nadalje se pritožujejo (predvsem mladi) da so skoraj vsi pod faktorjem sto pač zato, ker je mojster prihranil rezervo za delavce, ki že dolgo delajo, pa čeprav enako ali celo silabše ker se boji zamere. Pritožujejo se tudi nad tem, da za dobro opravljeno delo redko dobe pohvalo, za malo slabše pa velilko pogosteje grajo. Zelo malo je bilo v odgovorih ljudi pohval, vendar so bile, pa čeprav z majhnimi pripombami.
Kaj pa pravijo brigadirji, ki so nokalk vmesni člen, vez med delavci in mojstri? Naslednje: Ljudje so često nezadovoljni, posebno če dobe majhne osebne dohodke, slabo osebno oceno itd. Le red-kj se zavedajo in razumejo, da tega ni kriv brigadir, temveč oni sami ali pa mojster. Brigadirji so navadno le posredovalci in skrbe predvsem Za manj odgovorna dela; da imajo ljudje dovolj matena-la, kdo je prisoten, na dopustu itd. Po drugi strani pa morajo prenašati slabo -voljo in nezadovoljstvo mojstrov, kadar 'kje kaj »zaškriplje«.
Kaj pa menijo mojstri? Če strnem bistvene miših v nekaj skopih stavkov, približno tole: Res je, da včasih ljudem z osebnim ocenjevanjem nehote narede krivico. Toda ni res, da bi jih pri tem vodila kaka osebna nagnjenja. Človek hoče biti čimbolj objektiven in skuša v tem tudi uspeti. S tistimi, ki niso disciplinirani, je potrebno biti
pač malo strožji, prav tako z nedelavnimi. Če pa z ljudmi ne delaš ravno v rokavicah, se jim že zameriš. Takšni smo pač!
Mar res? Mar moramo biti res taki? Ali ne bi bilo mogoče mnogo sporov rešiti ali
Po enoletnem pregledu dela ugotavljamo, da še vedno nismo naredili vsega tistega kar bi morali. Probleme smo reševali po naših zmožnostih. Sindikalni odbor se je vedno zanimal za osebne dohodke delavcev. To pa v tem letu ni bilo tako lahko, kajti podpisali smo samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov elektro in kovinske industrije Slovenije, izdelan je bil nov pravilnik o OD, ki pa je bil z raznimi predlogi delavcev korigiran in sestavljen v duhu in skladu s samoupravnim sporazumom. Tako, jc lanskoletni povprečni OD dosegel višino 1640 ND pri zaporednih delavcev, za letošnje leto pa je OD planiran na povprečno 1850 ND na enega od 192 zaposlenih, seveda če bomo izpolnili vse obveznosti do tovarne in družbe.
Razpravljali smo veliko- tudi o proizvodnji, posebno smo se zavzemali za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. Če pogledamo na kratko lansko proizvodnjo, vidimo, da planiranega nismo dosegli in da je bil plan izvršen le s 94,6 %. Za 1973. leto pa se nam obeta dovolj dela, predvsem za telefonijo, ki pa ga bomo morali z vsemi silami opraviti.
Ko govorimo o proizvodnji ne moremo mimo dejstva, da ne bi spregovorili tudi o kadrih. Kadrovska politika tovarne mora biti usmerjena
ublažiti samo z malo več ran zumevanja obeh strani? Včasih bi zadostovala lepa beseda, majhna pohvaila, ki nič ne stane, pomeni pa velilko. Treba se je le mailo potruditi in uspeh ne bo izostal.
Perko
glede na potrebe proizvodnje, vendar moramo večjo skrb posvetiti izbiri po sposobnosti.
SO jc obravnaval ha svoji seji tudi vprašanja socialno in zdravstveno šibkih otrok naših delavcev in jim dodelil polovično finančno pomoč za letovanje ob morju ali planinah.
Če govorimo o standardu ne smemo misliti samo na OD, topli obrok in podobno, temveč predvsem tudi na stanovanjski problem naših delavcev. Kot nam je znano je sklad za stanovanjsko izgradnjo veliko premajhen, da bi zadovoljil vse potrebe prosilcev. Lansko leto smo razdelili 6 milijonov za individualno gradnjo stanovanj za delavce in 2 stanovanji za strokovni kader, brez katerega si naša tovarna ne more misliti nadaljnega večjega razvoja, še nadalje pa bomo stanovanjsko problematiko naših delavcev reševali po pravilniku, ki bo kmalu popravljen in sprejet od samoupravnih organov.
športna dejavnost v tovarni Usmerniki je bila v preteklem letu v glavnem omejena na športne igre Iskre in pa delavske športne igre Dolenjske, kjer je bilo vloženega precej truda in pa tudi finančnih sredstev, pri čemer pa se kažejo tudi uspehi naših športnikov. Najvidnejše rezultate so dosegli kegljači, strelci, plavalci, nogometaši in odbojkarji z naslednjimi uvrstitvami:
kegljači: drugo mesto na Dšt Dolenjske, drugo mesto za občinski praznik; strelci: drugo mesto za praznik Dan borca, četrto mesto na DŠI; plavalci: prvo mesto med posamezniki, tretje mesto ženske prsno; tretje mesto v moški štafeti 4 X 50 m; nogometaši: četrto mesto na DŠI; odbojkarji: tretje mesto na Iskriadi; naša ekipa prve pomoči je zasedla L mesto na občinskem tekmovanju.
To so samo vidnejši rezultati športnih krožkov v naši
(Dalje na 6. strani)
Od univerze v Ljubljani — republiškega računskega centra v Institutu »Jožef Štefan« smo dobili dopis, v .	'
katerem sporočajo, da ponovno organizirajo
Uvodni tečaj za programiranje
Republiški računski center bo ponovno organiziral Uvodni tečaj za programerje, ki se bo začel v ponedeljek, 19. marca 1973 ob 11. uri v predavalnici na Institutu »Jožef Štefan«, Jamova 39/1.
Prosimo vas, da takoj prijavite udeležence.
V aprilu (9.4. 1973) se bosta začela tečaja iz program-skili jezikov COBOL-FORTRAN. Pogoj za udeležbo jc uspešno opravljen uvodni tečaj.
»Usmerniki« Novo mesto
Občni zbor sindikata začrta! nove naloge
Tudi v novomeški tovarni usmerniških naprav so sindikalni občni zbor dobro pripravili, a za osrednji dvl zapisa o tem smo spet segli po delovnem poročilu predsednika. Iz njegovih izvajanj lahko sklepamo na dokaj aktivno delovanje sindikata v preteklem obdobju.
Zdravje - največje bogastvo
Varovalna dieta pred aterosklerozo
IDEALNA TELESNA TEŽA	1
Odrasel človek, ki je že prekoračil 30 let starosti, mora paziti, aa obdrži pravilno telesno težo. Statistike kažejo, da vitki ljudje dočakajo znatno višjo starost.
Idealna telesna teža obeta človeku najdaljše življenje. Navajamo tabelarični pregled idealne telesne teže za moške in ženske po 25. letu starosti (povzeto po: Build and Blood Study I., Society of Actuaries, Chicago 1959); upoštevano je tehtanje v domači obleki in s čevlji.
Idealna telesna tež.a za moške:
Velikost	-	Telesna teža (v kg)	
		srednje močnih kosti	
v cm	nežnih kosti		močnih kosti
160	52,2—55,8	54,9—60,3	58,5—65,3
162	53,2—56,9	55,9—61,4	59,6—66,7
164	54,3—57,9	57,0—62,5	60,7—68,2
166	55,4—59,2	58,1—63,7	61,7—69,6
168	56,5—60,6	59,2—65,1	62,9—71,1
170	57,9—62,8	60,7—66.6	64,3—72,9
172	59,4—63,4	62,1—68,3	66,0—74,7
174	60,8—64,9	63,5—69,9	67,6—76,2
176	62,2—66,4	64,9—71,3	69,0—77,6
178	63,6—68,2	65,4—72,8	70,4—79,1
ISO	65,1—69,6	67,8—74,5	71,9—80,9
182	66,5—71,0	69,2—76,3	73,6-82,7
184	67,9—72,5	70,7—78,1	75,2—84,5
186	69,4—74,0	72,1—79,9	76,7—86,2
188	70,8—75,8	73,5—81,7	78,5—88,0
190	72,2—77,2	75,3—83,5	80,3—89,8
Idealna telesna teža		za ženske:	
Velikost		Telesna teza (v kg)	
v cm	nežnih kosti	srednje močnih kosti	močnih kosti
150	42,7—45,9	'	44,5—50,0	48,2—55,4
152	43,4—47,0	45,6—51,0	49,2—56,5
154	44,4—48,0	46,7—52,1	50,3—57,6
156	45,4—49,1	47,7—53,2	51,3—53,6
158	46,5—50,2	48,8—54,3	52,4-59,7
160	47,6-51,2	49,9—55,3	53,5—60,8
162	48,7—52,3	51,0—56,8	54.6—62,2
164	49,8-53,4	52,0-58,2	55,9—63,7
166	50,8—54,6	53,3—59,8	57,3—65,1
168	52,0—56,0	54,7—61,5	58,8—66,5
170	53,4—57,5	56,1—62,9	60,2—67,9
172	54,8-58,9	57,9—64,3	61,6—69,3
174	56,3-60,3	59,0—65,8	63,1—70,3
176	57,7—61,9	60,4—67,2	64,5—72,3
178	59,1-63,6	61,8—68,6	65,9—74,1
180	60,5—65,1	63,3—70,1	67,3—75,9
182	62,0—66,5	64,7—71,5	68,8—77,7
184	63,4—67,9	66,1—72,9	70,2—79,5
Kakor je razvidno iz -tabel, ima vsaka od treh navedenih skupin, tudi razpon v telesni teži. Najnižjo telesno težo naj bi imeli ljudje pri 25. letih, najvišjo pa pri 60. letih. Po. 60 letu starosti telesna teža polagoma pada. Priporočamo redno kontroliranje telesne teže.
POTREBA PO KALORIČNOSTI PREHRANE
Odrasel človek brez večje fizične aktivnosti (ki ni zaposlen s fizičnim delom) potrebuje v 24 urah hrano, ki vsebuje 1600 do 2500 kalorij, (čimbolj jc posameznik aktiven, tembolj kaloričpo hrano lahko uživa. Tisti, ki veliko in hitro hodijo imajo lahko precej bolj kalorično hrano.) Zmotno je mnenje, da starejši čiovek potrebuje le 1600 kalorij, če je količkaj aktiven, hodi na sprehode ali kaj malega dela npr. na vrtu, potrebuje okrog 2000 kalorij.
Pravilno dnevno prehrano sestavlja 5 obrokov: zajtrk, kosilo, dve malici in večerja. Praviloma naj bi zajtrkovali okoli 7. ure zjutraj, večerjali pa nikoli kasneje kakor dve do tri ure pred spanjem. Zajtrk naj
(Dalje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
vsebuje 20% predvidenih kalorij, dopoldanska in popoldanska malica po 10 %, kosilo 40 %, večerja pa preostalih 20 % predvidenih kalorij.
V	dnevnem obroku hrane, ki vsebuje 1600 kalorij, porazdelimo osnovna živila v naslednjih količinah: 60 g maščob (dodatno še 15 g, skritih v jedeh), 120 g beljakovin in 240 g ogljikovih hidratov.
Maščobe
Maščoba je po epidemioloških študijah najbolj kočljiv element prehrane. Vsi dnevni obroki naj vsebujejo le 70 do 75 g maščob. Ker je 15 g skritih v drugih jedilih, mesu, orehih, mandljih itd., lahko jedem dodamo le 60 g, to je borih 6 dkg maščobi Od tega naj bodo 3 dkg v obliki surovega masla ali dobre margarine in 3 dkg v obliki olja.
Torej uporabljamo polovico dovoljenih maščob v trdem stanju, polovico pa v oljih.
Beljakovine
Beljakovine dobimo z mesom in mesnimi izdelki, mlekom in mlečnimi izdelki, s siri itd. Ker vsebujejo jajca življenjsko važne aminske kisline, lahko zaužijemo 2 do 3 jajca tedensko, kljub temu da jajčni rumenjak vsebuje velike količine holestSrola. Zdrav človek potrebuje dnevno najmanj 1 g beljakovin na kg telesne teže. To najnižjo količino beljakovin v dnevni prehrani lahko v posameznih primerih zniža le zdravnik. Ljudje navadno porabijo dnevno več beljakovin, kar je prej koristno kot škodljivo. Zdrava mešana prehrana naj vsebuje pri 1600 kalorijah 120 g beljakovin dnevno.
Ogljikovi hidrati
Različne vrste ogljikovih hidratov niso samo v sladkorju in medu, ampak tudi v moki, testeninah, krompirju in sadju. Pretirano uživanje ogljikovih hidratov vodi do debelušnosti, zato jih je treba po tridesetem letu starosti omejiti.
Dnevna prehrana s 1600 kalorijami vsebuje 240 g ogljikovih hidratov. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo glede na hranila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, držati še strožjo dieto.
V	normalni, mešani prehrani je vitaminov in mineralov do vpij, nikdar pa ne preveč.
PRIPRAVA HRANE
Pri pripravljanju hrane moramo posebej poudariti, da je treba z mesa odstraniti vso vidno maščobo. Za zabelo nikoli ne uporabljamo svinjske masti, temveč olje, le včasih surovo maslo ali margarino. Vendar pa celotna količina maščobe ne sme prekoračiti prej omenjenih količin.
Jedem maščobo vedno dodajamo, nikdar je ne pregrevamo. Zato niso dovoljena jedila, kjer maščobo čezmerno segrevamo (različna cvrtja, dunajski zrezek, pražen krompir itd.). Meso naj se duši v lastnem soku, ali pa naj bo pripravljeno na žaru. Prežganje ni priporočljivo, nadomesti naj- ga podmet.
DOVOLJENA JEDILA
Meso (predvsem mlado): telečje, piščančevo, zajčje, golobovo, kozličevo meso, jagnjetina, pusta govedina, divjačina. Ribe: predvsem bela riba.
Mesni izdelki: hrenovke, safalade,-pusta in malo slana šunka, nemastne krvavice.
Kruh in jedi iz moke: priporočamo črn, en dan star kruh. Dovoljen je tudi prepečenec. Jedi iz moke so dovoljene, vendar v manjših količinah.
Zelenjava in sadje so dovoljeni.
Pijače: mineralna voda, sadni sokovi, mleko do 4 del dnevno. Vino in žgane pijače so dovoljene v zelo majhnih količinah, in to le po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Prava kava v majhni količini.
Začimbe: Omejiti je treba kuhinjsko sol,' papriko in poper. Ostale začimbe so dovoljene.
NEDOVOLJENA JEDILA
Predvsem je prepovedano pripravljanje hrane samo s svinjsko mastjo in uživanje mastnih jedi, čeprav so pripravljene z maslom, margarino ali oljem.
Posebej opozarjamo, da niso dovoljeni možgani, jetra, ledvice, vampi, pljuča, klobase, salame, pitana kokoš in puran, ribje konzerve.
Ni priporočljivo uživati polnomastnega mleka, sme-tme, mastnih sirov in mastnih juh. Pri slaščicah se moramo odreči tortam, krofom, flancatom, čokoladi in vsem mastnim nadevom.
Orehi, mandlji, lešniki, indijski lešniki in kokos vsebujejo dosti maščob, zato se jih izogibajmo.
Inštitut za gerontologijo in geriatrijo Ljubljana
Osnovne naloge sindikata v sedanjem obdobju
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pri izgrajevanju našega samoupravnega sistema, ki se odraža skozi uveljavljanje ustavnih dopolnil, se pred nas kot družbeno politično organizacijo postavljajo obsežne in odgovorne naloge. V ZP Iskra imamo ob uveljavljanju amandmajev nekatere prednosti. Namreč s prehodom iz enotnega v združeno podjetje v obdobju 1965/66 smo praktično vse pristojnosti iz usmerjanja in delitve dohodka prenesli na sleherno delovno organizacijo v okviru ZP. S tem smo praktično že takrat osnovali takšno sa-njoupravno ureditev, kakršna se danes zahteva ob formiranju TOZD. Tudi odprava subsidiarne odgovornosti, ki je na pobudo iskrških kolektivov bila zakonsko opredeljena, je imela za posledico, da so poedini kolektivi z močnejšo angažiranostjo reševali svojo ekonomsko problematiko pretežno sami. Nedvomno je bila ta usmerjenost pravilna, vsaj temu so priča rezultati, ki Iskri od kriznih obdobij vsakoletno daje po-voljnejšo sliko z vse boljšimi rezultati poslovanja.
S sprejetjem smernic srednjeročnega razvoja Iskre smo se že odločili za krepitev socialnega položaja proizvajalcev in za razvoj naše delovne skupnosti. Od dosedanjih 19 delovnih organizacij v ZP Iskra jih je že ali pa bo v kratkem cca 50 TOZD. To pomeni, da na osnovi lastnih dognanj ob pomoči širše družbeno politične skupnosti iščemo nove oblike naše organiziranosti, ki pa naj bi bila najbolj optimalna. Soglasno smo se dogovorili, da se iz poslovnih interesov poedi-ne TOZD združujejo v asociacije odnosno panožne industrije — le teh načrtujemo v Iskri 5 ali 6. Brez dvoma pri načrtovanju takšne organiziranosti se porajajo težave, razne miselnosti, odpirajo razne dileme; nekatere celo brez osnov. Za sindikat kot političen faktor v podjetju velja obveza, da se moramo zoperstavljati vsem težnjam interesov po-edincev ali manjših neformalnih skupin. Aktivno moramo podpirati vse, kar je v interesu nas kot celote, pri čemer pa moramo biti zlasti
pozorni, da ustavne pravice delavcev ne bodo okrnjene. Skozi obliko samoupravnega sporazumevanja se moramo precizno opredeliti, katere funkcije in financiranje istib bomo prenesli v ustrezne organe. Pri tem > j nam bo vodilo, da v prid racionalnejšega gospodarjenja lokal, ne interese podredimo skupi, nam, seveda skozi kontrolno funkcijo samoupravnega sistema.
Iskra, katere zibelka je stekla pred 26 leti na kranjskem, je iz regionalnega postalo slovensko podjetje. Menimo, da ni v nemar pripomniti, da so k ustvarjanju čimboljših. odnosov mnogo doprinesle naše družbeno politične organizacije.
To naše poslanstvo mora ostati tudi kot naloga za naprej. Urejeni medsebojni odnosi in delo je naš skupni jezik. Tako bomo postali močan predstavnik v družbi, v kateri si ne lastimo monopola, ampak uresničujemo cilje za boljšo prihodnost nad 22.000 zaposlenim in našim zanamcem.
Občni zbor sindikata začrta! nove našoge
(Nadaljevanje s 5. strani)
tovarni. Ti pa bi bili lahko še boljši, če bi imeli boljše pogoje za treninge in tekmo-
»ELEKTROTIMOK« IZ ZAJECARA
»Elektrotimok« iz Zaječara združuje tudi obrate montaže, termotehničnih naprav in elektroopreme, merilnih transformatorjev in distribucijo. Zaposluje okoli 1200 delavcev. Najbolj poznani proizvodi »Elektrotimoka« so: nizko- in visokonapetostni merilni transformatorji, zaščitni prenosni transformatorji od 100 — 6000 VA, podporni in prevodni izolatorji od 0,5 — 35 KV, kot novo-osvojeni proizvodi pa so visokonapetostni merilni transformatorji od 10 — 35 KV, ki jih serijsko proizvajajo po »Siemensovi« licenci. Tovarna termotehničnih naprav in elektroopreme proizvaja klimatske naprave, visokoučin-ake (VUP) linije, 'buchholz releje, kot nov proizvod pa iz. delujejo cevi za klimatske naprave.
»SLOBODA« ODPRLA NOVE SERVISE
Kovinsko predelovalna industrija »Sloboda« iz čačka bo v letošnjem letu odprla 30 novih servisov v vseh večjih mestih Jugoslavije za pa pravilo gospodinjskih aparatov. Poleg tega je »Sloboda«
vanja. Nastopajoči tekmovalci niniajo ustrezne športne opreme. Ta, ki jo imajo sedaj, pa je že dotrajala. Zato
v 40 mestih sklenila pogodbe s podjetji, ki se ukvarjajo s tako vrsto dela, o servisiranju njenih proizvodov. Servisna služba »Slobode« vzdržuje okoli 3 milijone gospodinjskih aparatov, plasiranih na jugoslovanskem tržišču.
REKONSTRUKCIJA SUBOTIŠKE »SIGME«
»Sigma«, ki proizvaja elemente male avtomatike, se je odločila za rekonstrukcijo svoje tovarne. Vrednost proizvodnje nameravajo v primerjavi z lanskim letom šestkrat povečati. Program rekonstrukcije obsega nabavo nove opreme in zamenjavo iztrošene, uvajanje pneuma-tike in montaže ter izdelavo stiskalnic. Za nekatere teh proizvodov nameravajo kupiti licenco.
POSLOVNO-TEHNIČNO SODELOVANJE TOVARNE V BRUSU S ČEŠKO FIRMO
Tovarna delov v Brusu, ki posluje v sklapu industrije hidravlike in pneumatike »Prva petletka« v Trsteniku, je vzpostavila poslovno-teh-nično sodelovanje s češkoslovaškima firmama »Pragoin-vest« iz Prage in »Toskurim« iz Kurima.
nujno potrebujemo finančna sredstva za nabavo nove opreme in športnih rekvizitov. Največje težave imajo pač smučarji in kegljači, ker morajo plačati vsako udeležbo na .tekmovanju.
V letošnjem letu moramo prebroditi vse te težave in uvesti bolj množično udejstvovanje članov našega kolektiva v športu in rekreaciji.
Po ne preveč živahni razpravi so prisotni razrešili stari izvršni in nadzorni odbor, v nova odbora pa izvolili naslednje: Rudi Schoss, Marjan Urbas, Karl Željko, Rado Cotič, Vinko Udevič, Jože Krevs, Franc Medle in Jože Potokar, Terezija Kovačič, Janez Murn.
Popravek
V predzadnji številki Iskre smo objavili članek: »čas pobud in akcij«- iz Iskra Commerce, katerega prvi stavek prvega odstarvka bi se moral pravilno glasiti takole:
Fazo samoupravnih sporazumevanj s temeljnimi organizacijami združenega dela iz proizvodnih sfer združenega podjetja so bivše veleprodajne direkcije Iskra Commerce pričakale strnjene v temeljni organizaciji združenega dela branžne prodaje, iz katere se je izločila TOZD za telekomunikacije. Prosimo bralce, da popravek z razumevanjem upoštevajo.
KRATKE VESTI
Obračun osebnih
dohodkov v letu 1972
(Nadaljevanje s 4. strani) V koloni 4 je prikazan trend gibanja poprečnih mesečnih OD, iz katerih je razvidna politika osebnih dohodkov. V prvih petih mesecih so osebni dohodki v porastu v glavnem zaradi porasta doseganja norm in z njim v zvezi tudi porasta izplačil. V obdobju junij-julij zaznavamo določen padec, ker smo na eni strani v letu 1971 v tem času povečali osebne dohodke PK delav-
cem, na drugi strani pa se v tem času že odraža politika omejevanja nadaljnega preseganja norm. Občutnejše povečanje OD pa zaznamujemo v zadnjem trimesečju zaradi uvedenega dodatka 150.ND neto na zaposlenega.
Kolona 5 prikazuje gibanje mesečnih OD nasproti planu 1972. Iz te kolone je bolj nazorno prikazana politika osebnih dohodkov v 1. 1972, ko po že omenjenih ukrepih
glede doseganja norm zabeležimo določeno znižanje poprečja. V septembru se poprečje ponovno dvigne, ker je zopet poraslo doseganje norm, ki v zadnjem trimesečju občutneje preseže plan zaradi uvedenega dodatka na življenjske stroške^
Doseženo letno poprečje, ki je sicer prekoračeno za 1,4 odst., je v skladu z doseženimi rezultati poslovanja v 1. 1972 in delitvenimi razmerji.
Naši izdelki
ISKRAPHON RS 70
Iskrini
kvalitetni
gramofoni
Gramofoni imajo v Iskrinem proizvodnem programu že tradicijo. Izdelujemo gramofone brez ojačevalnika in z lastnim ojačdvalnikom, za predvajanje mono in stereo gramofonskih plošč.
Gramofoni z lastnim oja-čevahiikom:
ISKRAPHON PM-71
Ohišje s keramičnim gramofonskim vložkom je vloženo v leseno, furnirano kaseto. Ima samostojen ojačevalnik z zvočnikom 2 W.
Orientacijska cena:	525
din
ISKRAPHON PM-75
Vgrajen je v plastično kaseto iz nezlomljivega materiala, v treh različnih barvah. Ima samostojen ojačevalnik z zvočnikom 3 W.
Orientacijska cena:	600
din
ISKRAPHON RS-79 STEREO
Ohišje je vgrajeno v leseno, furnirano kaseto. Pokrov je iz prozornega plastično rjavo dimljenega materiala. Zvočnika, 3 W, 15 Ohmov, sta vgrajena v ločeni zvočni omarici, enako furnirani kot kaseta.
Orientacijska cena:	742
din
M
1
s
it
E:
S
f?
s
s
m
ki'-.
i
'«!
k1
■s
Mesec	1971	1972	Indeks 1972 1971	Indeks nasproti planu 72 (100 % = 1.750)
1	2	3	4	5
januar	1.340	1.692	126,3	96,7
februar	^	1.341 .	1.723	128,4	98,5
marec	1.375	1.737	126,3	99,3
april	1.343	1.720	128,0	98,3
maj	1.363	1.736	127,3	99,2
junij	1.394	1.702	122,1	97,3
julij	1.416	1.725	121,8	98,6
avgust	1.362	• 1.730	127,0	98,9
september	1.372	1.766	128,8	100,9
oktober	1.381	1.909	138,2	109,1
november	1.652	1.945	117,7	111,1
december	1.587	1.903	120,0	108,7
letno	1.413	1.775	125,6	101,4
določenimi s finančnim načrtom.
DELO V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU (nadurno delo)
Ob sprejemu gospodarskega načrta za leto 1972 smo želeli že s planskimi proporci zagotoviti znižanje nadurnega dela. V ta namen je bil z določenimi korekturami pri »Orodjarni« in »Vzdrževanju« dokončno sprejet plan za 143.491 nadur ali poprečno ■ na zaposlenega 2,04 nadure mesečno.
V preteklem letu pa smo opravili 315.507 nadur ali 219,9'% plana. Na zaposlenega je bilo poprečno mesečno opravljenih 4,52 nadure, plan je bil dosežen s 221,5%.
Iz navedenih prikazov je razvidno, da je bil plan nadur sicer dobronamerno postavljen, vendar pa ni upošteval običajnih gibanj in težav v proizvodnji, ki se nam letno pojavljajo. Če upoštevamo dejstvo, da smo v letu 1971 opravili 213.759 nadur, potem so nasproti dejansko opravljenim naduram v letu 1971 porastle" nadure v L 1972 za 47,5%. Na tak porast nadurnega dela je vplivalo več činiteljev: pomanjkanje materiala, selitev obratov, intenzivna proizvodnja števcev v drugi polovici leta, pomanjkanje delovne sile in drugi elementi.
Opravljene nadure v 1. 1972. preračunano v delavce pomenijo 144 oseb več. Iz ekonomskega stališča gledano, pa so pri 50% dodatku opravljene nadure angažirale toliko sredstev, kot bi jih 216 delavcev v rednem delovnem času.
Upoštevajoč delovni čas in nadurno delo, je v preteklem letu delal delavec poprečno mesečno 186,52 ure.
Trend š/tevila opravljenih nadur po mesecih kaže v prvih sedmih mesecih določeno normalno gibanje, po-
goje s sezonskimi vplivi in približno v enakih odnosih kot pretekla leta. Od avgusta (čas preselitve obratov) dalje pa zaznamujemo veliko povečanje, ki doseže svoj vrh v decembru, kjer je vključena tudi letna inventura.
Primerjava doseganja nadurnega dela nasproti planu po posamezni enoti ne kaže realne slike, ker kot tovarniški plan tudi plani enot ne izhajajo iz dogajanj bazičnega obdobja. Bolj primerjalen je podatek o opravljenih nadurah na zaposlenega, ki kaže realnejšo sliko politike do nadurnega dela in na drugi strani težave, s katerimi je posamezna enota vložila napor, da bi dosegla svoj proizvodni načrt. Iz tega razloga je nadurno delo tudi v največjem porastu v obratu ATN, ki kljub vsem naporom ni mogel doseči proizvodnega plana.
Z. N.
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Šilc. — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon" 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
i. sindikalno smučarsko iskra Commerce na
prvenstvo Slovenije
Kot krona letošnjih številnih smučarskih tekmovanj, ki so jih priredili občinski sindikalni sveti, je bilo 11. marca 1.1. v* Kranjski gori še
1.	republiško sindikalno tekmovanje Slovenije v veleslalomu, na katerem je med nekaj nad 300 tekmovalci iz vse Slovenije sodelovalo tudi okoli 25 smučark in smučarjev iz delovnih organizacij ZP v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki in Otočah. Smučarji iz Iskre so razumljivo nastopali v okviru občinskih sindikalnih moštev in s svojimi uvrstitvami pripomogli občinskim ekipam do ugodnih uvrstitev.
Prvo republiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu je dobro uspelo, potekalo pa je pod pokroviteljstvom podpredsednika RS ZSS Jožeta Globačnika, medtem ko sta tehnično izvedbo prevzela mestna zveza za telesno kulturo Ljubljana in smučarski klub Jesenice. Veleslalom se je odvijal na smučiščih Kekec, Podles in Preseka, hkrati na več progah.
Prav je, da ob tem z zadovoljstvom navedemo uvrstitve vsaj najboljših tekmovalcev iz Iskre, ki so v posamez-
nih ekipah občinskih sindikalnih organizacij, znova dokazali, da nekaj veljajo. Med ženskami do 25 let je bila Marta Vrhovec (IC) na 15. mestu s časom 72,0; med ženskami od 25 do 35 let: 3. Rela Kavčič iz Eelektromehanike s časom 62,4; v razredu žensk od 35 do 45 let sta bili 2. Marija Pirc (ZZA) s časom 59,2 in 5. Anica Finžgar iz Elak-tromehanike s časom 64,5; med moškimi do 25 let: Marko Milič (ZZA) 20. s časom 59,83; med moškimi od 25 do 35 let: 6. Janez Grom (Antene) s časom 51,19, 15. Janez Sršen (lEZE-Avtomatika) s časom 54,73, 18. Mitja Zornada (ZZA) s časom 55,72; med moškimi od 30 do 35 let: 1. Tomaž Jamnik (Elektromehanika) s 1:04,1 in 4. Janče Šmid (Elektromotorji) 1:05,8; med moškimi od 35 do 40 let: 3. Bra-nč JaMlič (Elektromehanika) 1:10,7; med moškimi od 40 do 45 let: L Ludvik Dornik (ZZA) 41,5 in drugi Milan Bernik (lEZE-Elementi) 41,6; med moškimi od 45 do 50 let: 6. Ivan Stružnik (ŠC Iskra) 47,3, 9. Janez Ahačič (ZZA) 50,8, 12. Vili Tekavec (lEZE-Avto-matika); med moškimi nad 50 let: 19. Jovo Cirman (IEZE Elementi) 65,0.
(Nešportna reportaža)
Med zimskimi športnimi tekmovanji, ki so jih v letošnji sezoni priredile sindikalne podružnice Iskre, smo zabeležili še eno — verjetno zadnjo v tem letu: prvenstvo Iskra Commerce v veleslalomu na Krvavcu. Iniciativo so dali ljudje iz servisnih delavnic, ki so prevzeli tudi organizacijo prireditve. •
Pobuda iz servisnih vrst
Odveč bi bilo ugotavljati, kaj je vzpodbudilo naše ljudi iz servisnih delavnic, da so se skleniti pomeriti med seboj in z drugimi enotami Iskra Commerce v eni od najtežjih smučarskih disciplin, v Vole-silaloimu, ki so ga izvedli 3. marca na že precej zglajenih pobočjih Krvavca. Navsezadnje to mi najpomembnejše. Razveseljivo je dejstvo, da so se mojstri in delavci iz servisnih delavnic dvignili od t svojih delovnih miz in aparatov, vzeli v roke smuči in palice ter poklicali na športno merjenje vse ostale. Sindikat je dal svoj blagoslov in nekaj sredstev iz skromne blagajne in akcija je stekla.
Zakaj veleslalom?
Veleslalom je, kot pravijo, težavna smučarska disciplina. Vztrajnost, duhaiprisotnost, preciznost in morda še' kaj je potrebno ljudem, ki se ukvarjajo s to športno panogo. Torej lastnosti, ki niso
Prvo smučarsko srečanje v Kropi
Iskra. Lipnica je prejšnjo sredo prvič organizirala smučarsko srečanje članov petih kolektivov pod obronki Jelo
Jožica Pretnar (Iskra Otoče) je bila druga v kategoriji ženska do 30 let
ŠAHISTI »APARATI«
ŠE VEDNO ČETRTI V LIGI
V nadaljevanju letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane v šahu so odigrali pretekli teden V. kolo, v katerem so šahisti tovarne električnih aparatov z 2:4 izgubili srečanje z ekipo ' Komet. V tem srečanju je svojo partijo dobil Janez Kumše, remizirala sta Leopold Galle in Bogdan Brezigar, izgubili pa so Pavle Sešek, Dane Črne in Janez Grčar.
, V naslednjem kolu je nasprotnik ekipe »Aparati« moštvo Gradisa.
vice. Na pobočju nad plavalnim bazenom v Kropi so se srečali mlajši in starejši člani kolektivov Iskre Lipnice in Iskre Otoče, tovarne Plamen in UKO iz Krope in Kemične tovarne Podnart. Moški in ženske so se pomerili v veleslalomu.
Direktor Iskre Lipnica Damijan Hafner je povedal, da so se za takšno srečanje odločili, da bi se člani kolektivov med seboj bolje spoznali, izmenjali delovne izkušnje in se hkrati pomerili na tekmovanju v veleslalomu. Srečanje je uspelo, saj se je zbralo okrog 60 predstavnikov iz omenjenih kolektivov.
Ob koncu uspelega tekmovanja so sklenili) da bodo v prihodnje tudi poleti pripravljali podobna srečanja, razen tega pa so se dogovorili, da bo prihodnje leto organizator zimskega srečanja- Plamen iz Krope, naslednje loto pa Iskra Otoče.
Iskraši. so se na tekmovanju dobro odrezali. Med moškimi do 30 let je bil 1. Drago Terlikar, Iskra Lipnica, 3. pa Matevž Simrtic iz Iskre Otoče. Pri moških nad 40 let je bil 2. Damijan Hafner iz Iskra Lipnica. Pri ženskah do 30 let je bila 2. Jožica Pretnar iz Iskra Otoče, 3. pa Darinka Bohinc iz Iskra Lipnica. Pri ženskah nad 30 let Pa je bila 1. Anica Finžgar, Iskra Lipnica.
Ekipno so bili najboljši tekmovalci in tekmovalke Plamena, druga je bila ekipa Iskra-Otoče, tretja pa ekipa Iskra-Lipnica. A. žalar
Direktor obrata Iskre v Lipnici, ki je bila organizator prvega srečanja, je tudi tekmoval in to uspešno
Takoj za Pretnarjevo sc je na tretje mesto uvrstila Darinka Bohinc (Iskra Lipnica)
tuje tudi ljudem, ki so jim sinusna krivulja in druge servisne umetnije vsakdanji opravek. »Napačna vožnja« v veleslalomu ali v servisnih posegih imata podobne posledice: diskvalifikacija na licu mesta.
Tako so si ljudje iz servisnih delavnic (glavni organizator Jože Meden) vnaprej zagotovili nevidno »prednost«. Ne takšno, ki bi bila zajeta v športnih pravilih, pač pa takšno, ki jo izoblikuje samo življenje in delovni sistem.
Uspehi in rezultati
Še tako dobri športni rezultati so po svoje relativni. Zato uspehe takšnih sindikalnih prireditev, kakršna je bila na Krvavcu, ne 'bi' kazalo vrednosti ti in .ocenjevati samo z minutami in sekundami. Smučanje je dokaj draga zar deva, ki terja — razen osebnih ambicij — tudi precej denarja in časa. Oboje pa ni pristopno vsakomur in pomeni dostikrat vir, ne samo »socialnega« temveč tudi športnega razlikovanja.
Gledano torej skozi »sindikalna očala«, so tekmovalni rezultati kot taki zgolj drugotnega pomena. Veliko pomembnejše se zdi dejstvo, da so se med seboj pomerili v enakopravni borbi ljudje, ki jiih v vsakdanjem življenju delijo službene, hierarhične in ne vem še kakšne pregrai-je.
Nesporen uspeh se mi zdi, da so si ti tekmovalci, tisti iz pisarn in tisti iz delavnic, po končanem tekmovanju segli v roke in si čestitali. Češ, dobro si me nažgal — to st bom zapomnil. Toda, ker smo športniki in k temu še iz istega podjetja te bom v bodoče »obravnaval« drugače:	vest-
naje in temeljilteje.
Seznam uspehov prireditve na Krvavcu še ni izčrpan. Na tekmovanju smo na primer spoznali precej naših sodelavk, prikupnih deklet in dobrih športnic. Taiste, ki jih včasih v našem delovnem okolju ne obravnavamo dosti bolje kot kakšen »pisarniški« inventar ali dodatek k pisalnemu stroju. Tako smo spoznali s »človeške plati«, dve ali tri Majde, Erno, Loni, Bredo itd. — po njihovih imenih in športnih in tovariških lastnosti. In to hi majhen uspeh tega sindikalnega srečanja v kristalno čistem ozračju Krvavca, kjer ni sledu o prahu in podobnih mestnih usedlinah.
Za konec športni rezultati
Na koncu in vrh vsega pa je reportersko pero dolžno zabeležiti tiste prave in nesporne rezultate prireditve, ki so izraženi v prizadevanjih,
Krvavcu
da vztrajno premagujejo posledice sodobne odtujenosti človeka od družbe in da se skušamo približevati vzvišenemu cilju, ki nosi preprosto, a pomembno ime: tovarištvol
f'
REZULTATI
ženske do 35 let: 1. Loni Puterle 1:08,09, 2. Milena Terlikar 1:10,13, 3. Marta Vrhovec 1:14,73, 4. Zdenka Mahnič,
5.	Andreja Medič, 6. Lučka
Čož, 7. Breda Cankar; diskvalificirana Vlasta Kovačič; ženske nad 35 let: 1. Ivica Rogelj 1:11,17, 2. Erna Mihalič 1:15,38,	3. Majda Hočevar
1:49,43; diskvalificirana Milica Rajačič, odstopili Mojca Šuster, Cirila Šolar; moški nad 40 let: L Jože Ilija 51,00,
2.	Simon Primožič 55,92, 3. Ljerko Kos 57,89, 4. Milovan Mihorko', 5. Marjan Brezar,
6.	Janez Trojar; diskvalificiran Janez Juretič, odstopila Stane Brezar, Jože Pogačnik; moški 30 do 40 Tet: 1. Jože Škorjanc 53,22, 2. Brane Tomažič 54,43, 3. Fedor Gregorič 57,83, 4. Marjan Knoll, 5. Viktor Bezek, 6. Andrej Nu-nar, 7. Andrej Vrhovec, 8. Stane Šorli, 9. Boris Nasič, 10. Eortunat Orehek, 11. Jože Meden, 12. Marjan Aljančič, 13. Janez Jeglič, 14. Peter Klemenc, 15. Ante Barbalič, 16. Bojan Mavec, 17. Franc Ekar; diskvalificirana Andrej Rebec, Tadej Brate; moški do 30 let: L Andrej Pogačar 55,68, 2. Boris Durjava 58,21,
3.	Matevž Kumer 1:01,33, 4. Anton Mesesnel, 5. Franc Vrečar, 6. Bojan Klemenčič,
7.	Svarim Trpin, 8. Zdravko Vrbič, 9. Dušan Gartner, 10. Silvo Gornik, 11. Dušan Šmit, 12. Marko Adlešič, 13. Brane Vidmar, 14. Božo Pavčič, 15. Franc Rotar, 16. Dušan Lavrenčič, 17. Bogdan Voljč; ekipna uvrstitev:. L Branžna prodaja (Jože Ilija, Brane Tomažič, Andrej Pogačar, Loni Puterle) 3:49,20, 2. Telekomunikacije (Ljerko Kos, Jože Škorjanc, Svaron Trpin, Breda Cankar) 5:43,20.
Mirko Ljubič
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem v obratu telefonskih enot — tuljava releja, ter sindikalni organizaciji se naj-iskrenoje zahvaljujem za lepa darila, denarno pomoč v času bolezni in tople besede ob mojem odhodu v pokoj. Celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov.
Ana Tomazin
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem sindikatu kranjske tovarne in sodelavcem v oddelku rotacijskih strojev za darila, ki sem ju prejela ob 8. marcu — dne-vu žena.
Cilka Krč