Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 24 (914) Čedad, četrtek, 18. junija 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n.c/c“Pro-tememotatiSlo” 02.990/06 Zelo nizka volilna udeležba še posebej v Nadiških dolinah, le v Spetru presegli prag 50 odstotkov Nova faza nestabilnosti Prva stranka v deželi Forza Italia, močna uveljavitev Levih demokratov, padec Severne Lige Izidi deželnih volitev STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1998 POLITIČNE VOLITVE 1996 DEŽELNE VOLITVE 1993 glasovi % % % Rifondazione comunista 44.485 6,7 7,4 5,5 Progetto autonomie F-VG 18.915 2,8 - - Alleanza nazionale 87.752 13,3 15,1 - Unione Friuli 24.030 3,6 - - Lega Nord 114.156 17,3 23,2 26,7 Lega autonomia Friuli 10.677 1,6 - 4,7 Forza Italia-Ccd 136.013 20,6 21,1 - Democratici di Sinistra 100.783 15,3 - - Verdi 32.392 4,9 3,9 5,4 Centro Pop. Riformatore 72.387 11,0 - - Sos Italia 5.211 0,7 - - Pričakovanja so se uresničile. Nedeljske volitve za obnovo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, v bistvu, niso prinesle večjih novosti in uresničile so se predvolilne napovedi, da se bo deželni svet razdelil na tri bloke, različne med seboj in zato ž majhnimi možnostmi, da bi skupaj vladali. Zgodilo sé je, da kljub nekaterim spremembam in razlikam glede na dosedanjo sestavo deželnega sveta, je koalicija Oljke pridobila na glasovih in svetovalcih in postala gibanje relativne večine si ni pa zagotovila zadostne prednosti, da bi lahko sama vladala. Pol svoboščin je rahko nazadoval v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami, znotraj njega pa se je okrepila predvsem Forza Italia, ki je v Trstu dobila posebno podporo (in tri svetovalce) melonar-skega gibanja “Lista per Trieste”. Nepričakovan in močan pa je bil padec Severne lige, ki je zgubila primat prve stranke v deželi in zabeležila vidno nazadovanje še posebno na Goriškem in Tržaškem, četudi so ji na Videmskem in Pordenonu nedeljski izidi v prid. Po drugi strani je bilo skoraj vsem jasno, da s starim proporčnim siste- mom bi se stvari težko spremenile in da bo zelo V deželnem svetu bosta odslej dva Slovenca: Miloš Budin in Bruna Zorzini Spetič, ki sta se zelo močno uveljavila na svojih listah LD oz. SKP težko sestaviti trdno in stabilno vladno večino. Variant in možnosti je kar nekaj, nobena od njih pa ne zagotavlja stabilnosti. Pol svoboščin je v povolilnih izjavah pokazal pripravljenost na dialog s Severno ligo, ta pa je iz ust Alessandre Guerra, ki je prejela rekordno število preferenc (nad 14 tisoč) potrdila, da ne bo šla na pogajanja s polom in da bo raje sedela v opoziciji. Zaradi tega Berlusconijevi in Finijevi pristaši gledajo tudi na možno povezavo z Ljudskim centrom za reforme, ki je na deželo poslal 7 svetovalcev (vsi so iz vrst Ljudske stranke). Tudi v tem primeru pol ni našel pripravljenega sogovornika. Ljudski center je namreč izkazal navezanost na koalicijo Oljke oziroma podčrtal, da je pripravljen na široko vladno koalicijo, ki bi poleg Oljske upoštevala tudi pol in Severno ligo. Takšna koalicija bi lahko pripravila in izglasovala potrebne deželne reforme, začenši z novim večinskim volilnim zakonom. Za takšno možno koalicijo se ogrevajo tudi Levi demokrati, ki so zabeležili največji uspeh, saj so od dosedanjih 6 prišli na 10 svetovalcev, (r.p.) beri na strani 6 V Špetru o skupnih načrtih “Ustvarimo skupne načrte in programe”. To je naslov mednarodnega posveta, ki ga je Gorska skupnost Nadiških dolin priredila v sodelovanju z Deželo in s Pokrajino v soboto 20. junija v Spetru in nanj povabila predstavnike sosednjih dežel Slovenije in Koroške. beri na strani 2 V Petjage v soboto predstavili druge bukva za te male Sonce bo še sijalo V Borgu Coren se je zbralo puno ljudi an je vatu pravi guod Sonce je posijalo v Petjage, v soboto, čeglih je bluo že pod vičer an je deževalo. Vsem je bluo lepuo an gorkuo par sar-cu, saj so paršle med nas druge bukva za te male “Sonce sieje”. An je biu guod. Petjaške žene so že tist dan priet začele parpra-vjat štrukje te kuhane, slane an sladke dobruote. V saboto zjutra so vsi pospravljali an čedli vas ku za senjam, čeglih ni bluo potriebno, saj je Petjag adna od te narbuj čednih an pitunih vasi naših dolin. Ne samuo. Ker so vi-edel, de v bukvah, skuoze besiede od Giovanni Coren, je objet naš sviet, naš ambient z njega posebnosti an navadami, so hitiel nosit blizu, vsak iz svoje kleti, staro rodje an posode, ki so jih naši te stari nucali v njih vsakdanjem dielu an s katerimi so preživljali njih družine. V borgu Coren se je takuo nardila prava etnografska mostra. Stare hiše lepuo postrojene, liep lašt na tleh, leseni ganki, pa-juoli z rožami, so lepuo sparjel vse tiste, ki so paršli na tel praznik naše besiede an kulture. Tiste kulture, ki živi v znanju an besiedah Giovanni Coren an Mjute Povasnice, v sladkem pe- tju Beneških korenin, v beneških piesmi, ki so jih otroci pieli pod vodstvom Bepa Čhiabudinija, v posebno liepih ilustracijah Luise Tomasetig, ki znajo taknit sarce te malih an te starih. beri na strani 3 Niente ballottaggio, ritorna Pascolim Giuseppe Pascolini, 68 anni, già sindaco De dal 1980 al 1995, è stato eletto primo cittadino di Cividale, domenica, con il 50,7% dei voti. Il centro-destra si afferma quindi nella cittadina ducale, portando Alleanza nazionale a toccare il 22% delle preferenze. Pascolini batte il candidato dell’Ulivo Guglielmo Pelizzo (34,4%) e quello della Lega Nord Silvano Domeniš, che ha ottenuto il 14,9%. leggi a pagina 7 Četrtek, 18. junija 1998 2 Sabato un convegno organizzato dalla Comunità montana Progetto in comune per l’area di confine “Costruiamo piani e programmi comuni” è il titolo di un convegno che si terrà sabato 20 giugno, a partire dalle 16.30 presso la Casa dello studente di S. Pietro al Natisone. L’iniziativa è organizzata dalla Comunità montana che, con il contributo di enti pubblici e privati, ha deciso di fare il punto della situazione riguardo il progetto per lo sviluppo delle Prealpi Giulie. “La Comunità montana delle Valli del Natisone - rimarca l’assessore alle politiche comunitarie Fabio Bonini - si sta impegnando a fondo nel tentativo di portare fuori dalla marginalità un’area estromessa dallo sviluppo, nel recente passato, a causa di un confine difficile. Nei numerosi incontri avuti con le comunità vicine ha preso corpo l’idea di realizzare un progetto che permetta di arrivare ad una crescita armonica di tutto il comprensorio”. L’iniziativa vede acco- munate, oltre all’ente guidato da Giuseppe Marinig, la Provincia di Udine, le Comunità montane della Valcanale-Canal del Ferro e delle Valli del Torre, l’U-pravna enota Tolmin e i Comuni di Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, che hanno dato vita ad un gruppo di lavoro che segue da vicino l’avanzamento del progetto. Il convegno di sabato servirà appunto a fare il punto della situazione ed a cercare di coinvolgere anche le comunità frontaliere della bassa Carinzia. “Le prospettive dell’entrata della Slovenia nell’Unione europea e la possibilità di poter attingere a finanziamenti specifici dell’Ue - dicono gli organizzatori - spingono ad accelerare i tempi”. L’incontro sarà utile per discutere e trovare adeguate soluzioni al problema delle comunicazioni reciproche tra i vari enti e delle richieste di finanziamento ai rispettivi governi. Pisrao iz Rima Stojan Spetič Prejšnjega dne, ko sem zvečer čakal na zaprtje volišč in objavo prvih rezultatov, sem nestrpno pritiskal na gumbe televizijskega upravljalca. Med divjim “zappingom” sem naletel na program o ribištvu. Dokumentarec poln sredozemske krutosti, je prikazoval lov na tune. Znanstvenik je v svojem komentarju povedal, da tune po nekaj letih mladostnega življenja tik pod morsko gladino, nenadoma potonejo v globine oceanov in izginejo neznanokam za par let. Ko se vrnejo, so Ze odrasle in tehtajo tudi dvesto kil. V svetu rib to ni edini pojav. Lososi se prav tako skrivpostno selijo, najprej iz rojstnega potočka do oceana, nato pa nazaj v rojstni potok, položit jajčeca za nov zarod. Potem izginejo neznanokam. Podobno ravnajo tudi jegulje. Skrivnost morskih globin in obnašanja teh Živali pogostoma primerjamo z zagonetnostjo človeškega mišljenja in obnašanja. Kdo ve drugem človeku pogledati v dno srca? Kaj je iskrenost? Zagonetno je tudi vedenje človeka, ko v svoj-stvu državljana na volitvah opredeljuje lastno in drugih bodočnost. Bogve zakaj se je 40 % ljudi v naši deZeli odločilo, da ne gre volit. Zakaj se ta pojav ponavlja v enaki meri na jugu in na severu? Po mojem smo tudi priča emula-ciji, posnemanju, ki ga spodbuja za-svetljena skrinjica sredi naših hiš, televizija. Občila so Ze poenotila Italijo in jo združila v skupni jezik in kulturo, v sedemdesetih in osemdesetih je poenotila Italijane v izbiri potrošnih dobrin, sedaj pa v državljanskem obnašanju. Je razlaga predrzna? Vprašajmo se, kako je mogoče, da denica zmaguje celo v nekdaj “rdeči” Emiliji Romagni. Mar ni to posledica dejstva, da so bili ljudje najprej oddaljeni od politike, prikrajšani za ideale in občanske strasti, na koncu popli-tveni z volilnim sistemom in poneumljeni z nujo podzavestnega kolektivnega obnašanja? Ali ni k temu prispevalo tudi zadržanje vladajočih, ki so javnosti tiho sporočali, naj se preveč ne zanima za visoko politiko^ saj so za to posebej poklicani izbranci v medijsko - političnem vrhu. Radoveden sem, naprimer, kaj imajo skupnega prebivalci Milj, Trsta, Gorice in Čedada. Vsi so zadnja leta glasovali na desno, ne glede na rezultate levice in demokratičnih sil. Vsi imajo skupnega tudi to, da so na robu slovenskega narodnostnega prostora, v nenehnem stiku s tem včasih mamljivim in prijetnim, drugič pa nevarnim in zagonetnim sosedom. Ali je tu neizrečen prastrah, da bo ponoven napredek levice v teh krajih spremenil njihovo dosedanje lagodno in brezbrižno, v resnici pa plitvo in nepomembno življenje? Ali je to prastrah pred uveljavitvijo kulture organiziranega sožitja in enakopravnosti? Sprašujem se, kako bo sedaj potekala v zbornici razprava o našem zaščitnem zakonu. Domnevam, da bodo pritiski, naj se iz zaščitnega območja izločijo prav ta mesta ali v njih omeji vidljivost naših jezikovnih in drugih pravic. Slutim tudi, da se v glavah manipulatorjev javnega mnenja utrjujejo nevidni obrambni okopi spričo skorajšnjega vstopa Slovenije v EU in izginotja meje? Odgovora na vse to ne vem. Rad bi pogledal v globino človeških misli in razvozlal zagonetko, ki je prav tako vznemirljiva, kakor usoda tune v oceanu. Bo Slovenija imela kar 400 občin? V slovenskem izredno občutljivem političnemu svetu je tokrat prišlo do kratkega stika zaradi pisem, ki ju je predsednik republike Milan Kučan poslal vladnemu predsedniku Janezu Drnovšku in v katerih se državni poglavar huduje nad dejstvom, da nekateri državni funkcionarji delujejo v neskladju z varovanjem interesov države, njene verodostojnosti in ugleda. Pri teh ugotovitvah je Kučan konkretno navedel dve imeni, ki naj bi škodili ugledu drZave. To sta državni sekretar in nekdanji direktor obveščevalne vojaške službe Jože Sečnik (bremenijo ga ocene, da je nepoblaščeno širil zaupne informacije) ter državni tožilec Anton Drobnič, domobranec v času druge svetovne vojne, ki je ob letošnjem državnem prazniku 27. aprilu za Primorske novice dal intervju, v katerem močno kritizira narodnoosvobodilni boj in partizanstvo. S pismenim opozorilom je predsednik Kučan želel, da bi vladni organi ukrepali proti takšnim ekscesom, v odgovor pa je dobil kar nekaj kritičnih pripomb. Predsednik vlade Drnovšek je povedal, da je pismi posredoval prisotnim vladnim sredinam in pri tem pristavil, da ima vlada veliko resnejši temi in projektov, kot so ti posamični primeri. Glede vprašanja Jožeta Sečnika pa je povedal, da gre za pristojnost obrambnega ministra, ki ima nalogo i-menovati svoje sodelavce. Bolj kritični do Kučanovih pisem pa je 26 poslancev Ljudske stranke, socialdemokratov in krščanskih demokratov, ki so v posebni izjavi zapisali, da je Kučanovo ravnanje v nasprotju z načelom pravne drZave. Moti jih predvsem dejstvo, da je predsednik države imel kaj povedati proti državnemu tožilcu Drobniču, medtem ko pa niso nič pristavili k dejstvu, da si tako visoka državniška osebnost lahko privošči v intervjujih povedati to ali ono. *** Slovenija postaja vse bolj država majhnih občin in vse kaZe, da ni daleč čas, ko bo na Slovenskem delovalo nad 400 občin, kolikor jih je bilo svojčas pred drugo svetovno vojno. V nedeljo, 21. junija, bodo namreč v 18. občinah referendumi, na podlagi katerih naj bi odločili, če dodatno razdeliti slovenski teritorij na nove, sicer manjške občinske enote. Tako je namreč odločilo ustavno sodišče, ki je sprejelo priziv dela občanov v 18 občinah. Kljub dejstvu, da nekateri opozarjajo na nevarnost razparceliranja občin, vse kaže, da bodo v nedeljo zmagali zagovorniki manjših in številnejših občin. Kaj to pomeni? Predvsem povišanje državnih stroškov za vzdrževanje lokalne birokracije. Znano je, da vsaka občina, četudi majhna, potrebuje določeno število osebja, strukture in razne druge usluge, ki vse stanejo, denarja pa občine nimajo in ga zato črpajo iz državne blagajne, ki so Ze danes prazne. Ni treba posebej ugibati, kako se bodo stvari zasukale. Novi davki bodo potrebni tudi za dodatne javne uprave in davke plačujejo občani. Gre za mačka, ki si grize lastni rep. Sicer smo prepričani, da v nedeljo bo malokdo pomislil na te probleme, ko se bo na volišču odločil, da bo svojo zdajšnjo občinsko enoto razdelil na dve-tri manjše. (r.p.) I cinquantanni di Nova Gorica Le “esercitazioni" della Nato sopra i cieli del Kossovo, mentre un serbo feroce tiene per il collo un albanese, visti da Marko Kočevar, vignettista del quotidiano Deio di Lubiana Nova Gorica compie gli anni Esattamente cinquantanni fa è stata posta la prima pietra per il primo condominio, da cui si è poi sviluppata Nova Gorica. Il ceptro, che è sorto come risposta di Belgrado al trattato di Parigi del 1947 che stabiliva l’ap-partenza di Gorizia all’Italia, contava già nel primo anno 3174 abitanti. Attualmente Nova Gorica, nota in tutto il nord Italia per le case da gioco ed il complesso turistico-ricreativo della HIT, ha 14 mila abitanti. Lettera di Kučan Sulla questione Drobnič è nei giorni scorsi intervenuto anche il Presidente della repubblica slovena. In u-na lettera inviata al premier Drnovšek, Milan Kučan dichiara di essere in attesa di una presa di posizione del governo riguardo alle dichiarazioni del Procuratore generale della repubblica che aveva definito la giornata della Resistenza - festa nazionale - come “il giorno della cospirazione comunista” e “del lutto nazionale”. Affermazioni che esprimono, a giudizio del presidente Kučan, il non rispetto dello stato, delle sue fondamenta, delle sue leggi e dei suoi simboli e tutto ciò è in contrasto con una così alta carica dello stato. Il presidente Drnovšek ha dichiarato che il governo è occupato da questioni più importanti ed ha inviato la lettera al ministro competente. Podobnik va dal re Dopo aver visitato l’Estonia il presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik si è fermato anche a Stoccolma dove ha partecipato alla conferenza dei presidenti dei parlamenti europei. A fare gli onori di casa Brigitta Dahl, la presidente del parlamento svedese dove ben il 44% dei parlamentari è donna. Podobnik è stato anche ricevuto dal re Carlo XVI Gustavo al potere da 25 anni. Rinnovamento Mitteleuropeo Questo il titolo della manifestazione di musica, arte e cultura civica che dal 24 al 30 giungo avrà come palcoscenico tre splendide città: Aquileia - Oglej, Koper-Capodistria, Praha - Praga. Terzo concorso fotografico In occasione della festa di San Rocco Il Comitato Festeggiamenti San Rocco di San Leonardo, organizzatore deH’omonima festa del 15 agosto, sta predisponendo la terza edizione del concorso fotografico aperto a tutti. Il concorso prevede la presentazione di foto in bianco e nero e a colori suddivise in due sezioni, una a tema libero ed una dedicata alle Valli del Natisone. La quota di partecipazione per le spese organizzative, va inviata al Comitato Festeggiamenti San Rocco -33040 San Leonardo (UD) entro e non oltre il 7 agosto 1998 e sarà di 15.000 (quindicimi- la) per partecipare ad una sola delle due sezioni e di lire 20.000 (ventimila) per la partecipazione ad entrambe. Un’apposita giuria, il cui giudizio sarà insindacabile, sceglierà e premierà le migliori o-pere presentate che saranno esposte in occasione dei tradizionali festeggiamenti ferragostani dal 13 al 17 agosto 1998. Le premiazioni saranno domenica 16 a-gosto festa di San Rocco. Per informazioni si può telefonare tutti i giorni feriali allo 0432/ 723444 fino alle ore 14 e dopo allo 0432/ 723086. Četrtek, 18. junija 1998 Orari e prezzi per il Mittelfest Già aperto l'ufficio informazioni a Cividale V Petjagu so v saboto predstavili bukva za otroke Sonce bo še sijalo po naših dolinah Da lunedì 15 giugno è operativo l’ufficio informazioni del Mittelfest, che si trova al piano terra del centro civico di Cividale, telefono 701198, con orario (fino al 5 luglio) 16- 19.30 (feriali), 10-13 e 16- 19.30 (sabato e festivi). L’ufficio informazioni, che in questa prima fase vedrà impegnati come “volontari” alcuni studenti cividale-si che rinnovano così una collaborazione con il festival che prosegue da diversi anni, fornirà al pubblico materiale informativo sulla prossima edizione del Mittelfest, che si terrà a Cividale e nelle Valli del Natisone dal 18 al 26 luglio. Dal 29 giugno sarà a-perta anche la biglietteria. Varie le possibilità di abbonamento: da quello “passepartout” (200 mila lire, 180 mila per i civida-lesi) che dà diritto all’ingresso a tutti gli spettacoli, all’abbonamento per otto spettacoli a scelta (150 mila lire, 130 mila per i civi-dalesi). I giovani fino a 25 anni possono usufruire di un abbonamento per cinque spettacoli al costo di 60 mila lire. I biglietti per i singoli spettacoli costeranno 25 mila lire gli interi, 20 mila i ridotti (giovani, anziani e militari) e 15 mila per i gruppi organizzati di almeno venti persone. I biglietti per gli spettacoli in Corte Na sliki serijam za bukva Sonce seje, kjer so jo te mali tudi lepuo zapieli “NaS mikan jezik nam ne odpre vseh vrat sveta, nam pa odpre vrata od pamet an sarca” je jala aSešor za kulturo Spietarskega kamuna Bruna Dorbolò v saboto v Petjage, kjer so predstavili druge bukva za te male “Sonce sieje”. Pohvalila je tolo iniciativo Študijskega centra Nediza, ki je s pomočjo Dežele izdala tolo knjigo an pokazala veliko veseje, ker tala knjiga za naše otroke se je rodila na naših tleh an je dielo naših ljudi. Kar je napisano v bukvah je an ko-SCiC našega sveta, našega ambienta, spomina od tistega, ki so nam naši te stari pustil an znanja, ki ga sada Giovanni Coren, Beppo Chiabudini an Luisa Tomasetig prenašajo na naše otroke na tečajih, ki jih organizava Lipa po šuolah. Una immagine dello spettacolo “Silence, silence, silence" che sarà presentato al Mittelfest di duomo e per le letture costeranno 15 mila lire. L’edizione di quest’anno del festival è stato intanto presentata nei giorni scorsi a Torino dal presidente dell’Associazione Mittelfest, Giovanni Peliz-zo, ad una cerimonia per il quarantennale del locale “Fogolar furlan”. Per oggi, giovedì, è prevista un’altra presentazione, questa volta a Zagabria in occasione della “prima” della tragedia “Pilade” di Pier Paolo Pasolini, spettacolo che si vedrà in luglio a Cividale. “Tuole dielamo po šuolah” je poviedu v saboto zveCer Giovanni Coren, ki je imeu zlo lepe besiede za vse vasnjane, ki so pomagal napravit guod. Poviedu je tudi “de ko otrok je biu ve-seu ziviet tle par nas”. An tuole se pozna v vsem tistem bogastvu an znanju, ki ga ima v sebe an kar je še buj uriedno ga zna pokazat an te mladim. Nie bluo majhano dielo za napravit tele bukva, je jau potlè Paolo Petricig, predsednik Studijskega centra Nediza, ki je dau pobudo za tele dvie knjige. Tisti, ki jih vzame v ruoke, hitro zastopi, de je bluo dielo skarbnuo an lepuo nareto. Ilustracije od Luise Tomasetig guore same par sebe. ParkliCejo nam pred oči an sviet, ki se zgubja an mar-skajšan krat ga imamo sa-muo v spominu. Le grede pa daje muoč an podobo sanjam, fantazijam an strahu- ovam iz našega tradicionalnega sveta prave an legend. Luisa je nimar buj poznana za nje kvalitetno dielo an tudi tala zadnja knjiga jasno kaže, kakuo je umetniško, kreativno še zrasla. Tudi kar se tiče jezika, je jau Petricig, je bluo potrieb-no puno skarbi. V kakem dialektu bomo pisal, v tistem iz Petjaga ali pa v na-diškem? Kar je paršlo uon je zlo kvalitetno. An tudi bogato. Puno je slovienskih besied, ki nieso navadne, puno je imen drevi an ž-vinc, ki smo jih Ze pozabil, zatuo bukva lahko vzamejo z vesejam v ruoke an te veliki. Dokjer bojo še parhajale iz sarca naših ljudi na dan take lepe bukva za naše o-troke bo še napri Sonce sijalo. OBVESTILO ZA NATEČAJ Slovenski raziskovalni inštitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo i-mele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropkso Unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do največ 2.000.000 lit. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici in Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1998. Vpisajta se Iscrivetevi al Centro estivo! Avrà luogo presso il Centro scolastico bilingue e si svolgerà dal 6 al 17 luglio. In programma tante attività. Iscrizioni entro il 30.06.’98. Tel. allo 0432 727490. Una festa di fine anno scolastico La scuola elementare bilingue di San Pietro al Natisone chiuderà anche quest’anno i battenti con la messa che verrà celebrata nella suggestiva cornice della chiesetta di san Quirino che ha anche un alto valore simbolico. La messa a-vrà luogo venerdì 26 giugno alle ore 17.30. Seguirà presso i locali della scuola la consegna delle pagelle. E a questo proposito va detto che per la prima volta gli a-lunni di quinta sosterrano gli esami nella propria scuola. Ed infine nel bel giardino della scuola si terrà la festa di fine anno. Resia: non c’è pericolo Con un recente avviso del sindaco Luigi Paletti, alla cittadinanza di Resia viene comunicato che il Centro regionale per il controllo della radioattività ambientale ha reso noto, su sollecitazione del comune stesso, che dal 1986 effettua regolarmente dei controlli sull’ambiente e sugli alimenti, che i valori sono superiori rispetto al resto del territorio regionale e la contaminazione non costituisce pericolo ne’ per il consumo degli alimenti ne’ per coloro che vivono o lavorano in valle. Questo avviso è stato emesso in seguito ai vari comunicati apparsi sui mass media locali che hanno più volte sottolineato la presenza di radioattività in alcuni territori della nostra regione, tra cui Resia come residui di Černobil. Četrtek, 18. junija 1998 Un piccolo partecipante alla marcialonga di qualche anno fa con il sindaco Beccari (a sinistra) e Ado Cont Pobudo je an lietos organizirala Gorska skupnost Nadiških dolin Dan Arenga Ponoviu se bo v Špietru 28. junija za senjam Sv. Petra Za senjam Svetega Petra bojo an lietos v Spietru odparli an prebrali lepo stran naše beneške zgodovine. Na pobudo Gorske skupnosti NadiSkih dolin se bo spet ponoviu Arengo, beneški parlament za Casa beneške republike. Namien lepe iniciative je stuort spoznat nam samim, kakuo je bogata naSa zgodovina, kakuo smo 2i-har ponosni na našo zemljo an na kar so nam nasi te stari zapustil an le grede tudi zbudit spomin na tiste cajte, ko smo se sami governai. Imiel smo avtonomijo, ki jo tudi donaSnji dan želimo. Samuo de avtonomija pride reC tudi znat vzet na svoje ramana an v svoje roke tudi odgo- vornosti. An ne Čakat, de nam kajsan od varha da al pa ponudi, kar želimo al pa potrebujemo. Pa pustimo sada tele stvari an puojdi-mo na program, ki je podoben lanskemu. Vse se zaCne popudan ob 17. uri v špietarski cier-kvi, kjer bojo veCemice, ki jih bojo kupe piel pevski zbori naSih dolin. Potlè bo precesija po Špietarski glavni ciesti do cierkvice Svetega Kvirina. V precesiji bojo nasi kamunski možje, pevski zbori an Cedajska godba, banda. Pri cierkvici, kjer se je v sienci starodavnih lip zbie-ru beneški Arengo, se bo ponovila stara tradicija, ko so nasi te stari izvolili svojega poglavarja, velikega dekana, ki bo pred vsiemi prisegu. Potlè, ku lansko lieto, bo Beneško gledališče predstavilo dogodek iz lieta 1401, ki se je resnično zgodiu. Na osnovi dokumentov iz tistega cajta bomo lahko gledal proCeš zaradi umora adnega Clovi-eka, ki je biu v Landarje. Trieba je Se poviedat, de blizu telega programa bo Se marsikatera druga, nova ali pa tradicionalna, iniciativa. Ponoviu se bo praznik beneških otruok, ki so sodelovali na nateCaju Moja vas lietos. V saboto popudan od 15. do 17. ure pa bomo lahko poslušal 8 skupin tonkaCu iz naših dolin, Goriškega, Furlanije, Čedada an Kamije. — Aktualno — Domenica la marcialonga da Podbela e Robidišče A Canebola si va in amicizia Gli ingredienti perchè la quinta marcia dell’amicizia, che si terrà domenica 21 giugno da Podbela a Canebola, abbia un buon successo ci sono tutti. L’unica incognita è rappresentata dal tempo. Gli organizzatori, e cioè le associazioni Lipa e Monte Juanaz di Canebola, si sono mossi per tempo, hanno lavorato bene ed i risultati non si sono fatti attendere. Sono circa trecento infatti gli iscritti alla marcialonga, come ci ha dichiarato alcuni giorni fa A-do Cont, promotore e motore dell’iniziativa che unisce sport e attività ricreativa ed allo stesso tempo coltiva l’amicizia con i vicini di Podbela e Robidišče. Il programma prevede in mattinata la marcialonga con partenza da Podbela (L4 km) alle 9.30 ed alla stessa ora anche da Robišče (7 km). L’arrivo è previsto entro le 11.30 quando avrà inizio la messa con la processione di S. Giovanni. Tutti i partecipanti si ritroveranno poi nel piazzale dove dopo il pranzo ci saranno le premiazioni. Seguirà la festa vera e p-ropria con i Bintar’s ed il ballo. Va detto che la manifestazione viene organizzata in collaborazione con il Kamp Nediža e l’Associazione turistica di Podbela. E un’iniziativa poi che, p-roprio per i valori di amci-zia e collaborazione promossi con i vicini paesi della Slovenia, gode fin dal suo esordio del sostegno delle amministrazioni comunali di Faedis e di Capo-retto. Lettera al giornale Mattelig: “Sui 5B la strada da percorrere è quella dei fatti” 11 Novi Matajur del 23 aprile riporta in prima pagina alcune considerazioni fatte dal Capo ufficio tecnico della Comunità montana Valli del Natisone sui mancati contributi comunitari per l’Obiettivo 5B delle Valli del Natisone. Si sostiene che le cause principali della mancata concessione di tali contributi e finanziamenti sono due: la locale debolezza politica economica e numerica da una parte e l’assenza di domande di aziende private dall’altra parte. Si cita la Comunità Montana della Valle del Torre come capofila di alcuni progetti delle nostre Valli approvati e finanziati. Non si parla invece affatto dell’incredibile serie di gravissimi errori commessi dalla nostra Comunità Montana Valli del Natisone nella predisposizione dei quaranta progetti per conto dei comuni associati, corrispondenti a complessivi 21 miliardi di lire e non si dice che di quei quaranta progetti solo sette sono stati accolti per un finanziamento complessivo di 1.693.000.000 mentre i rimanenti trentatre progetti, pari a complessivi oltre 19 miliardi, non sono stati ammessi ai contributi e finanziamenti dall’Ente regionale che li ha esaminati perchè o carenti di documentazione o non coerenti con le tipologie previste dai bandi. Ben 12 di detti progetti non sono stati accolti perchè carenti di tutta la documentazione prevista..Errori gravissimi quindi che hanno fatto perdere, come è stato a suo tempo detto, l’ultima buona opportunità per un rilancio delle Valli del Natisone. Di questi errori si dovrebbe parlare e non di debolezze varie, anche per evitare che in futuro si ripetano. 11 Presidente della Comunità Montana Giuseppe Marinig continua a dichiarare la propria insofferenza nei confronti dello Stato, della Regione e della burocrazia, forse pensando che così, scaricando su altri le proprie responsabilità riesce a giustificare di fronte all’opinione pubblica il non utilizzo dei 19 miliardi di contributi offerti dall’Unione Europea. La strada da percorrere, o meglio da imboccare, è oggi un’altra ed è quella dei fatti e non delle parole. Quasi tutti gli investimenti pubblici consistenti passano ora direttamente o indirettamente sotto il controllo dell’Unione Europea che in materia di programmazione e progettazione pretende il rispetto delle regole previste che tendono ad escludere l’assistenzialismo per privilegiare i progetti articolati proiettati nel futuro. L’adeguamento nei fatti in tale senso è perciò essenziale anche per la nostra Comunità montana. Le politiche ideologiche devono lasciare spazio alle politiche di sviluppo. Sergio Mattelig membro dell’assemblea della Comunità Montana Lettera al direttore “Astensione dal voto, nulla contro Borgnolo” Gentile direttore, sul numero del “Novi Matajur” del 4.6.’98 nel fondo “Pulfero diventa isola del non voto” a firma M.O., trovo un accostamento (sicuramente involontario ma che rende necessario un chiarimento) fra il Borgnolo-pensiero a proposito dell’astensione dal voto nelle prossime regionali e alcuni “consiglieri di Torreano all’opposizione” che “stanno premendo perchè la gente restituisca i certificati elettorali”. “Guarda caso”, messa così, può sembrare che l’opposizione consiliare di Torreano non abbia niente di meglio da fare che mettere i bastoni fra le ruote al suo sindaco per rendergli più complicata l’elezione al Consiglio regionale. C’è solo un particolare: certe decisioni le avevamo prese ben prima che si sapesse dell’inaspettata candidatura del sindaco di Torreano. Così come non c’è stata da parte nòstra alcuna “pressione” su nessuno, ma solo una ricerca comune di mezzi civili e responsabili di protesta, che facessero sentire la nostra voce a chi di dovere, lasciando all’intelligenza ed alla coscienza di ognuno la scelta che cosiderava più giusta. 11 signor M.O., così attento a quello che succede nei nostri paesi, sicuramente (grazie alla sensibilità del cronista di razza ed al “senso di responsabilità” del vero professionista) lo sapeva, ma purtroppo il lettore “sprovveduto”, leggendo l’articolo, poteva farsi un’idea completamente sbagliata. Da qui l’esigenza di una precisazione. Che poi il problema vero sia l’astensione dal voto (che ci impedisce di avere una decina di consiglieri regionali eletti in questa nostra fortunata parte del Friuli) e noni a chiusura di un ospedale che serve solo a chi non vuole usare la libertà di scegliere l’Ospedale che più gli piace per curarsi, bè, siamo tutti d’accordo. Distinti saluti Giancarlo Cudicio Rezija ---------------------------—— Quest’anno propone due mostre sui vecchi mestieri e l’abbigliamento D Museo della gente della Val Resia cresce Četrtek, 18. junija 1998 Da diversi anni è operante in Val Resia l’associazione culturale Museo della Gente della Val Resia le cui finalità sono la raccolta, la catalogazione e l’esposizione di materiale museale nonché attività i-nerenti sempre alla valorizzazione e salvaguardia dei vari aspetti culturali della valle. Tra le iniziative che l’associazione propone per questo anno riveste notevole importanza la mostra e-spositiva “Stare dila”, vecchi mestieri, all’interno della quale verrà allestita, nel periodo ferragostano, una specificia esposizione “Abbigliamento e tessitura in Val Resia” con la seguente presentazione di u-no studio condotto su questo argomento dal Circolo culturale resiano “Rozajan-si dum”. Questo lavoro di ricerca è stato affidato ad Anna Maria Di Lenardo e Sandro Quaglia, entrambi soci del circolo e giovani appassionati di cultura e storia locale, che con la loro meticolosità e precisione svolgono questo compito intervistando le persone più anziane, esperti conoscitori delle tradizioni e delle costumanze delle genti di un tempo oramai lontano. Gli antichi manufatti e-vocano, come sappiamo, molte sensazioni: da un lato nostalgie e rimpianti, dall’altro repulsioni scaturite dal fatto che oggi le comodità prevalgono sugli a-spetti della nostra vista. Un tempo invece ogni piccolo atto era sudato, frutto di un duro lavoro. Pertanto molte sono le considerazioni che hanno stimolato gli organizzatori a proporre questa mostra in un’ottica diversa da quella che si ha di solito nei confronti di un museo ed è proprio per questo motivo che viene realizzata nel Centro culturale Ta Ro-’zajanska Kulturska Hiša, che è nata e si sviluppa in tal senso. Proprio in questo centro e attraverso queste mostre espositive la cultura locale viene studiata approfondendo volta per volta l’aspetto storico, culturale e lavorativo della comunità resiana che occupa questa valle da oltre mille anni. Paradossalmente, attraverso .queste mostre si è venuti in possesso di molto materiale di notevole interesse etnografico e per conservarlo degnamente si è creata la necessità di realizzare un luogo dove esporre permanentemente questi oggetti che la comunità dona o presta all’associazione museale, pertanto auspichiamo e anche attraverso questo scritto sollecitiamo, la realizzazione di un centro etnografico che si possa La musica, un tassello preziosissimo della tradizione culturale resiana occupare della salvaguradia e del recupero del patrimonio etnografico, ma anche culturale e storico della Val Resia. I soci dell’associazione museale colgono l’occasione per ringraziare pubblicamente tutti coloro che hanno o vorranno contribuire alla realizzazione di questo centro etnografico, pertanto coloro che vorrebbero donare qualche oggetto lo possono fare tutti i giorni dal lunedì al venerdì, dalle ore 9 alle ore 14 presso il Centro culturale sito in Prato di Resia, rivolgendosi direttamente all’operatore culturale presente per la compilazione della scheda catalogativa. Sandro Quaglia Dopo il sisma il direttore de La Provincia promosse una raccolta di fondi A Oseacco una piazza dedicata al giornalista Gianni De Simone Nella seduta dell’ultimo consiglio comunale di Resia, tra gli altri punti all’ordine del giorno, è stato deliberato di intitolare due piazze, una a Solbica/Stol-vizza e una a Osoane/O-seacco. La prima piazzetta posta all’imbocco del paese di Stolvizza, ta na Worté verrà dedicata all’arrotino in considerazione anche della posa di un monumento, nel prossimo mese di a-gosto, dedicato a questo caratteristico mestiere. Fino all’anno del terremoto quest’area era occupata da alcune case, abbattute in seguito ai gravi danni subiti dal sisma e mai più ricostruite. La precarietà della zona dovuta al pendio ripido che scende al potok, e la composi- Un arrotino ad una manifestazione resiana a Venzone zione del suolo hanno sconsigliato la ricostruzione di nuove abitazioni su quel posto. Perciò l’amministrazione comunale, vista anche la scarsezza dei parcheggi, ha deciso di acquistare l’area e destinarla in parte a posti macchina e in parte a giardino. All’inizio della piazzetta si trova anche un crocifisso posto dove un tempo si trovava la chiesa antica di Stolvizza distrutta durante una notte di tempesta, insieme con le case vicine, da un violento nubifragio avvenuto nel 1746. La seconda piazzetta, quella del villaggio Lario a Oseacco, verrà dedicata a Gianni De Simone. Fu direttore del quotidi-nao di Como, Lecco e Cantù “La Provincia” e subito dopo il sisma del 6 maggio fece una raccolta di fondi attraverso le pagine del suo giornale per costruire delle case da destinare agli abitanti disastrati di Oseacco. Soggiornò per lunghi periodi in valle seguendo da qui il suo giornale. Le raccolte dei generosi comaschi raggiunsero ben presto cifre tali da permettere di cominciare a costruire già nel mese di giugno. 1 lavori proseguirono molto celermente e furono ultimati nel novembre dello stesso anno. In totale furono costruiti una trentina di alloggi e consegnati alle famiglie complete anche di arredi. L’insieme di queste nuove case fu intitolato villaggio Lario. Oltre a queste abitazioni, con i fondi raccolti, fu costruita anche la stalla sociale ed il prefabbricato che ospitò la scuola media fino alla costruzione del nuovo centro scolastico. Luigia Negro Lirica dedicata da Italico Kowac al primo “jeru” di Stolvizza In occasione della presentazione del libro “Tre studi resiani. Grammatica e storia sociale”, è stata letta dalle nipoti Lidia Brida e Di Lenardo Anna Maria una lirica del rispettivo nonno e bisnonno Italico Brida Kowac. Questa fu letta dallo stesso autore il 13 agosto 1961 in occasione della visita di don Giovanni Sinicco, primo “jeru” di Stolvizza, proveniente da Lusevera, il quale festeggiò in quella data i suoi cinquanta anni di attività pastorale iniziati proprio nel piccolo paese resiano. Italico Brida era noto per la sua capacità di realizzare liriche anche in resiano con le quali inneggiava alle bellezze naturali, alla storia e a particolari episodi del paese. Molte sue opere sono state riportate nei bollettini parrocchiali di Stolvizza stampati nei primi anni Settanta dai quali è stata tratta questa sua opera che viene riportata nella scrittura da lui allora usata. Cinquanta ani to ie nes ca Solbiza bila content: te prvi iero che pirsel to bil pran Zuen - slusevere. Dne sere tacoi itadei niche ie bilo ni ie bo; to tintinalo vesalo, no falcunete striale, no archi no vialave, no rosice dociz ochin; ca ie piriala Solbiza carie liuza nicoi Rim. Poiutre nane osen or use iude so sle dona Lo, te meie nu ti clancigie ano tret uon po Maiane ie bilo folca basano cha use pranzuana zacalo. Co an spuntel un Maiane use telo rade a suludet ano mu lopo auguret use da eviva oucalo, che robie us Malicen nu robie tas Moronzen sgialè ni rispundauaio; sis Loa dardota zarcve sa to valico comozion chiri ie iochel sapirbun sgiarize bile oblazane, sis platancigion tuw roche sis rose no coriandole ni so pranzuana mirile cou nutau zircou an pirsel aie bil ves tuu rosize. Sa sero tecoi itadei use chei usalo discraiet ma pa pranzuen mel praparen den lipi nove parament so vidlo dret da aie content; da can ie vescol a poslel pa Solbiza bila content aie bil mogien hano mlat iost sa te ore solbasche. Itadei to bilo difarent sis sarta tau indrinizo odila uoro zela ves hano pranzuen odel aspes po rosize te sartave. Aie se ustauiel tu nusde no saiucnol ognatent sa saludauat orarie, no uor ti crip no ti poliz use rade rispundauaio ano a ovisaualo da sior pranzuen na spadate. To bilo lopo ninche nur chi ste bil nes uodel pirdun sa Sacro Cuor tana Potoc che samo pele zelo pot ma to batelo din nu nug da mi uen ricordeimo use. Gnen mi ues ringraziauamo da niste sabil Solbize, no pridite por nes nalest ca use ues rade zacamo. Gnen mi ues saludauamo tecoi cinquante ani fa tecoi to sero itadei coi ste ingreso naradel, hano uen augurauamo ad multos annos Buh uen dei! Četrtek, 18. junija 1998 Po beneških dolinah velika volilna “ponudba” in zaskrbljujoče nizka udeležba V deželni svet tokrat sta bila izvoljena dva Slovenca s prve strani Gotovo je, da bo v teh dneh na sedežih strank vse živo in da se bodo zaCela pogajanja in preverjanja glede možnosti sestave deželne vlade. Dvomimo sicer, da bi se večina odločila za taksno potezo (zanjo se ogreva tržaški Zupan Illy), ki gre v smer predčasnih deželnih volitev, potem ko bi sprejeli potrebne reforme. Vsakdo je namreč moCno navezan na doseženo svetovalsko mesto in ga zato težko izpusti iz rok. Nedeljske volitve pa so bile značilne zaradi nizke volilne udeležbe (nekaj nad 64 odstotkov), kar pomeni, da se vsak tretji volilec ni pojavil na volišCu. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da smo najnižjo volilno udeležbo zabeležili prav v naših občinah Nadi-ških in Terskih dolin, kjer je polovica volilnih upravičenčev ostala doma, v nekaterih krajih (Dreka, Grmek) pa je na volišCe šel le La classifica delle preferenze Candidato Partito Preferenze Giuseppe Marinig Progetto autonomie 879 Luigi Borgnolo Unione Friuli 768 Vanni Rossi Lega Nord 641 Anna Sdraulig in Mitri Forza Italia 426 Pietro Qualizza Sos Italia 181 Vilma Martinig Rif. Comunista 174 Romina Cencig Centro Pop. Riform. 153 Giampiero Cevolatti Democratici di Sin. 142 Romano Maran Lega Autonom. Friuli 45 vsaki tretji volilec. Kar zadeva uveljavitev slovenskih kandidatov, lahko reCemo, da so bili tokrat rezultati dobri. V deželnem svetu bosta odslej sedela dva Slovenca: Miloš Budin (Levi demokrati), ki je prejel največ preferenc znotraj svoje liste (4.241), ter Bruna Zorzini SpetiC (Skp), ki je zbrala 1.020 preferenc. Zaradi manjšega števila preferenc oziroma glasov pa smo Slovenci zamudili priložnost, da bi v deželnem svetu sedela še dva naša predstavnika in sicer Ivo Jevnikar (Ljudski center) ter Jure Canciani od Skp. Prvega je tako v tržaškem kot v goriškem volilnem okrožju za malo prehitel predstavnik LS, Canciani pa bi prišel na Deželo, ko bi njegova stranka dobila le nekaj desetin glasov veC. V Benečiji so se slovenski predstavniki dobro odrezali, Čeravno je bilo težko pričakovati, da bi kdo izmed njih lahko prišel na Deželo. Največ preferenc je zbral špetrski župan Firmino Marinič, ki je na listi Progetto Autonomie na 2. mestu z 879 preferencami za njegovim kolegom iz Precenicca Giuseppejem Napolijem (1.372). Dober rezultat sta zabeležili Vilma MartiniC na listi komunistične prenove (174) in CenCiC Romina na listi Ljudskega centra (153). Anton Sivec je v tol-meškem volilnem okrožju na listi Skp zbral 47 preferenc, Romano Maran pa 34 na listi Lega Autonomie Friuli, (r.p.) STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1998 POLITIČNE VOLITVE 1996 DEŽELNE VOLITVE 1993 glasovi % % % Rifondazione comunista 13.156 5,2 5,2 4,4 Progetto autonomie F-VG 9.101 3,5 - Alleanza nazionale 32.438 12,9 14,5 - Unione Friuli 13.730 5,4 - - Lega Nord 51.398 20,3 28,2 28,9 Lega autonomia Friuli 4.306 1,8 - 7,7 Forza Italia-Ccd 49.762 19,7 20,2 - Democratici di Sinistra 36.370 14,3 - - Federazione Verdi 12.316 4,9 3,5 4,8 Centro Pop. Riformatore 25.359 10,0 - - Sos Italia 5.211 2,0 - - OBČINE Rifondazione comunista Progetto autonomie F-VG Alleanza nazionale Unione Friuli Lega Nord Voti % 1993 % Voti % Voti % Voti % Voti % 1993 % DREKA 4 3,9 3 1,6 15 14,5 8 7,7 5 4,9 10 9,7 31 1-7,0 GRMEK 21 7,8 14 3,5 65 23,9 31 11,3 17 6,2 57 21,0 115 29,0 SREDNJE 27 11,8 10 3,0 29 12,6 17 7,3 10 4,3 47 20,4 103 30,9 SV. LENART 22 3,8 16 2,1 99 16,9 39 6,6 16 2,8 160 27,1 241 32,2 SOVODNJE 20 6,5 12 2,4 93 30,1 22 7,1 8 2,6 48 15,6 196 39,0 SPETER 59 5,4 42 3,0 313 28,7 146 13,3 38 3,5 208 19,0 534 38,4 PODBONESEC 14 4,5 9 1,0 38 12,2 34 11,0 12 3,9 53 17,0 263 29,2 PRAPOTNO 12 2,7 13 2,0 22 4,9 39 8,6 14 3,0 165 36,1 259 39,7 TAVORJANA 36 3,2 128 7,8 20 1,9 80 7,2 313 28,2 308 27,8 497 30,2 ČEDAD 295 9,5 237 3,2 255 4,0 1.208 18,6 346 5,3 1.347 20,7 2.517 33,5 AHTEN 49 4,9 47 3,7 9 0,9 88 8,8 45 4,5 245 24,5 415 33,0 FOJDA 93 5,5 80 4,1 45 2,7 200 12,0 107 6,3 107 6,3 680 34,6 NEME 39 2,3 51 2,7 37 2,2 205 12,5 43 2,7 560 34,0 786 41,5 CENTA 262 5,3 285 4,8 235 4,8 381 7,8 153 3,1 1.269 26,0 1.926 32,4 BARDO 17 3,5 15 2,7 9 1,9 47 9,9 15 3,1 116 24,2 133 23,8 TIPANA 16 3,7 16 2,9 23 5,2 41 9,3 16 3,7 86 19,7 135 24,6 REZIJA 18 2,8 18 2,0 15 2,2 81 12,3 44 6,7 184 28,0 361 40,9 NABORJET 7 1,2 4 0,6 11 2,0 189 34,9 26 4,8 135 25,0 158 23,8 PONTABELJ 41 4,2 32 2,3 17 1,8 169 17,7 47 4,9 215 22,3 355 25,1 TRBIŽ 74 2,7 118 3,3 21 0,7 1.103 41,0 48 1,8 528 19,6 8.57 24,1 Četrtek, 18. junija 1998 Non è stato necessario il ballottaggio per proclamare l’elezione del sindaco di Cividale. Dopo tre anni di “purgatorio” riprende il p-roprio posto sulla poltrona di primo cittadino Giuseppe Pascolini, 68 anni, già sindaco De dal 1980 al 1995. Il grande ritorno porta questa volta il marchio del Polo delle libertà (Cdu, An, Forza Italia e Ccd). Pascolini porta a casa 3.575 voti, pari al 50,7%. Esée sconfitto dalla competizione l’Ulivo e in particolare il suo candidato sindaco, Guglielmo Peliz-zo, che raccoglie 2.427 voti (34,4%). La Lega Nord, guidata da Silvano Domeniš, colleziona 1.043 voti (14,9%). E’ stata insomma la rivincita di Pascolini, che si appresta a governare la Dopo tre anni la poltrona di sindaco torna a Giuseppe Pascolini E Cividale sceglie il centro-destra città con dodici consiglieri. Sono Romano Blasigh, Enrico Maiova, Bruno Mollicone, Pieralberto Fe-lettig, Lucio Costaperaria ed Evaristo Ammirati (An), Gianni Cortiula, Giuliano Ciocchiatti, Giuseppe Passoni e Germano Zorzettig (Cdu), Giovanni Pauletige Donatella Mar-tincigh (Forza Italia-Ccd). L’Ulivo farà opposizione con sei consiglieri: oltre al candidato sindaco saranno Enrico Minisini, Domenico Ferraro, Paolo Angeli, Massimo Corsano e Cristina Stringher. La Lega porta a casa due seggi: Silvano Domeniš ed Elia Miani. Come spesso accade, l’esito del voto di preferenza ha determinato qualche sorpresa. Tra i vincitori ci sono state delle sconfitte inattese (quella dell’ex provveditore Giur-leo, ad esempio, che era il candidato in pectore del Il voto nei sette comuni delle Valli del Natisone STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1998 POLITIČNE VOLITVE 1996 DEŽELNE VOLITVE 1993 glasovi % % % Rifondazione comunista 167 5,7 4,1 2,3 Progetto autonomie F-VG 652 22,4 - - Alleanza nazionale 297 10,2 11,6 - Unione Friuli 106 3,6 - - Lega Nord 583 20,1 40,0 33,2 Lega autonomia Friuli 33 1,1 - 4,7 Forza Italia-Ccd 404 13,9 14,1 - Democratici di Sinistra 173 6*0 - - Verdi 49 1,7 1,8 2,1 Centro Pop. Riformatore 307 10,6 - - Sos Italia 134 4,6 - . - Polo all’assessorato all’istruzione, e dell’ex consigliere Anna Magda Sdrau-lig), mentre tra gli sconfitti può dirsi comunque soddisfatto il farmacista Enrico Minisini, che ha avuto il maggior numero di preferenze in assoluto. Restano gli strascichi: una campagna elettorale tesa è culminata domenica con alcuni episodi, nei pressi dei seggi, dai contorni poco chiari, mentre due denunce relative ad un volantino diffamatorio sono state presentate da e-sponenti del Polo. Il primo consiglio comunale si terrà tra una decina di giorni, il tempo per Pascolini di riprendere possesso dei poteri di sindaco e di decidere sulle nomine della giunta. Nella sua prima uscita, lunedì, Pascolini è apparso commosso, ringraziando “Domineddio perché mi ha tenuto la mano sulla testa in questa vicenda tormentata, caratterizzata da aspetti difficili e gravi”. Pascolini ha ripetuto u-na frase pronunciata mille volte nelle scorse settimane: “Desidero riportare presso i cividalesi la fiducia nell’amministrazione comunale”. Si è messo alle spalle una campagna elettorale dura, resa tale anche “da voci sul mio conto che erano quanto di più malau-gurante si possa augurare”. Intanto “il primo problema grosso da affrontare sarà quello dell’ospedale. Legiferare in merito non è di nostra competenza, se lo fosse abrogherei la legge 13. Intraprenderemo ogni iniziativa con le realtà contermini e le istituzioni so-vracomunali per affrontare dal punto di vista politico e sociale questo problema”. E gli sconfitti? Nessuno si strappa i capelli, anche se è evidente l’amarezza dell’Ulivo per non aver almeno raggiunto il ballottaggio. La palma del galantuomo spetta comunque al candidato della Lega Nord, Silvano Domeniš, che lunedì mattina si è affrettato ad inviare a Pascolini un telegramma di congratulazioni. Ma anche Guglielmo Pelizzo, il candidato dell’Ulivo, si affretta a fare i complimenti al sindaco, rimarcando come l’esito delle elezioni mette in luce anche un risultato per lui positivo: “Ho ricevuto parecchi voti individuali, oltre a quelli della lista”. Nello stesso tempo, però, rileva alcune pecche dell’Ulivo durante la campagna elettorale: “Mi a-spettavo una forza maggiore dalla coalizione”. Ci sarà tempo, quattro anni, per capire le cause della sconfitta. Michele Obit Zelo nizka volilna udeležba po naših dolinah Vse manj volilcev Zelo nizka volilna udeležba odpira prvo pomembno politično vprašanje teh deželnih volitev. Dejstvo, da je število volilcev v Nadiških dolinah, le z izjemo Spetra močno padlo pod prag 50% kaže že na zaskrbljujočo politično patologijo. Poglejmo, koliko ljudi je šlo na volitve po naših dolinah: Grmek, 43%; Dreka, 27,1%; Podbonesec, 30,9%; Srednje, 45%; Sovodnje, 46,4%; Svet Lenart, 49,3%; Speter, 58%; Tipana, 38,9%. Nekoliko bolje je šlo v Ta-vorjani 57,1%, Prapotnem 57,4%, Bardu 60,1%, Reziji, 56,1%, Naborjetu 65,6% in Trbižu 59%. Lega autonomia Friuli Forza Italia-Ccd Feder. di centro Democratici di sinistra Verdi Centro Pop. Riformatore Sos Italia Voti % 1993 % Voti % Voti % Voti % 1993 % Voti % Voti % 3 3,0 4 2,2 11 10,6 6 5,9 1 1,0 2 1,1 32 31,0 8 7,8 3 1,1 11 2,8 39 14,3 9 3,3 5 1,9 4 1,0 15 5,5 10 3,7 4 1,8 17 5,1 36 15,7 11 4,8 3 1,3 7 2,1 27 11,8 19 8,2 6 1,0 52 6,9 75 12,7 37 6,2 16 2,8 17 2,3 59 10,0 60 10,1 5 1,7 20 4,0 39 12,7 15 4,9 4 1,2 8 1,6 46 15,0 8 2,6 9 0,9 63 4,5 148 13,6 70 6,4 16 1,4 46 3,3 62 5,7 23 2,1 3 1,0 43 4,8 56 18,0 25 8,0 4 1,2 12 1,3 66 21,2 6 2,0 14 3,0 45 6,9 68 15,0 80 17,6 2 0,4 18 2,8 38 8,3 2 0,4 35 3,1 103 6,3 114 10,2 86 7,8 8 0,8 23 1,4 92 8,3 16 1,5 76 1,1 449 6,0 1.479 22,8 682 10,4 235 3,7 349 4,6 507 7,8 78 1,1 19 2,0 80 6,4 177 17,7 138 13,8 56 5,6 27 2,1 165 16,5 8 0,8 48 2,9 159 8,1 278 16,5 164 9,8 55 3,2 50 2,5 197 11,8 26 1,5 23 1,3 141 7,4 285 17,2 187 11,3 33 2,0 36 1,9 224 13,6 14 0,9 52 1,0 316 5,3 835 17,0 412 8,5 314 6,4 326 5,5 943 19,2 41 0,9 7 1,4 23 4,1 49 10,2 47 9,9 51 10,7 9 1,6 114 23,8 7 1,4 5 1,1 24 4,4 74 16,9 38 8,7 21 4,8 8 1,5 113 25,8 5 1,1 30 4,5 - - 119 18,1 65 9,9 . 30 4,6 32 3,6 71 10,9 - - 9 1,7 - - 44 8,1 58 10,8 17 3,1 16 2,4 46 8,4 - - 25 2,7 - - 82 8,5 280 29,1 17 1,8 39 2,8 67 7,0 - - 37 1,3 - - 299 11,1 156 5,8 240 9,0 304 8,5 187 7,0 - - novi matajur Četrtek, 18. junija 1998 Kronaka “ Marino Simoneiig iz Spietra an Elvira Rorato iz Premarjaga sta se oženila na 25. obrila. Kakuo sta bla lepuo naštimana tisti dan, moremo videt pa fotografiji, ki so nam jo parnesli njih parjatelji. Mladi par živi v Vidme an njim še ankrat želmo Vse narbuojše v njih življenju. Muormo pa doluožt šq kako novico blizu: Marino jfe živeu y Spietre an ima koranine v dreškim Mamune, Elvira pa je živiela v Premarjage, nje ■fnama pa je iz Cerneč, je Alma Suohnih, ki že od otroških liet je šla živet kupe z mamo Vittorio, s tatam Armandan, s sestrami an z bratam dol v Laške, pa ima še žlahto an parjatelje v srienjskim kamune. Liep senjam za Olimpio Dopunla je devetdeset liet! “Duo je tala liepa Zena? Pari ’na kontesa!” smo vprašal Anno, kar nam je parnesla telo fotografijo, za jo publikat gor na naš Novi Matajur. ReC, de se dobro darži je malo, predvsem potlè, ki smo zaviedel, ki liet je praznovala. Je Olimpia Sirccaglia, uduova Succaglia an je dopunla... devetdeset (90) liet! Za telo lepo parložnost je hči Noemi organizala pravi senjam: tam na nje duomu bla je sveta maša, ki jo je zmolu monsinjor Dionisio Mateucig, paršli so žlahta, vasnjani an parjatelji an na veselici je bluo tarkaj dobrih reci za pod zob, de še'na poroki jih nie tarkaj! S tem je Noemi tiela zahvalit nje mamo za vse dobre, ki je za njo nardila. Pa ne samuo za njo, tudi za druge dvie hCere, Gigliola an Ester, ki žive delec tle odtuod an niesmo mogle prit na rojstni dan njih mame, pa jo imajo nimar v sarcu an v pamet. Olimpia se je rodila v KovaCuovi družin na Krasu, an le v tisti vasi je živiela an potlè, ki se je oženila. Potlè je paršla živet h hCeri Noemi, h zetu BertiCu an navuodu Cristi-anu. Nono Olimpio jo imajo vsi radi v vasi an vsi so se zvestuo stisinli okuole nje za jih želiet še pu-no, puno srečnih dnevu. Tudi mi, kupe z vso žlahto an s parjatelji ji želmo, de bi se uresničile vse nje Zelje, lieto za lietom, do stuo. Za napri, bomo uošCil pa tekrat! “Na Solarjeh je gorielo...”: nie ries, pa v nediejo 31. maja... Rojstni dan naše mame 82 liet mame Miljonke iz Ošnijega ’No jutro an furešt, ki je paršu tle h nam za odkrit lepote naših kraju, je šu hodit na Solarje. Kar je paršu nad vas Kraj je videu, de v host gori. Hitro je poklicu na ka-mun. Iz dreškega kamuna so poklical načelnika (capo) dreške skupine civilne zaščite (protezione civile), ki je U-go Tomasetig - Komardinu. On je pa poklicu vse te druge, ki so v njega skupini, potlè še financo, karabinierje, Zupana an na deželni sedež (sede regionale) civilne zaščite. Malo cajta potlè so na mesto požara (incendio) paršle prostovolne skupine civilne zaščite (squadre volontari antiincendio) iz Kobarida, Čedada, Dreke, Fuoj-de, Garmikà, Lignana, Mdj-maga, Nem, Premarjaga, Prapotnega, Podboniesca, Svetega Lienarta, Spietra, Sauodnje, Sriednjega, Tavolane an potlè še forestalni. Paršli so jih gledat tisti iz Ka- “Napisajta na Novi Matajur, de naš general Miljon-ka je imiela rojstni dan !” nam je jau Paolo Osgnach iz Klenja tisti dan, ki nam je parnesu fotografije, ki jih videta tle par kraj. An ko je - pravu “general Miljonka” se je zastopilo, ki dost ima Paolo rad njega mamo. Emilia, Miljonka za vse tiste, ki jo poznajo an jo imajo radi, se je rodila v Konšorjovi družini v Ošni-jem, nje mož je biu Gigi Goljacu. Na 12. maja je dopunla 85 liet an za telo veselo parložnost se je zbrala okuole nje vsa nje “truppa”: hci Nina, ki živi v Vidme, sinuovi Sergio (tudi on stoji v Vidme), Paolo (ki je šu za “kuka” v Klenje), Ezio an Silvio, ki živta pa blizu njih mame, v Ošnijem, potlè zet, nevieste an navuodi an tudi tisti dan, ku nimar (!) so jo vsi bugal an dielal, kar je ona Zeliela an kuazuvala! Nuna Miljonka, paš kuo ste bla vesela videt zbrane okuole vas vse vaše otroke, vaše navuode. Veste, jih nie puno takih ku vi, ki imajo sreCo imiet bliuz sebe vse svoje otroke. De bi uživala kupe z njim še puno takih dnevu vam vsi iz sarca želmo. Vaši otroc, kupe z njih družinam, vam pa pravejo: “Buohloni mama za vse dobre, ki ste nam dala an nam dajete”. naia ob Soči. Kako uro diela an tudi tele krat oginj nie na-redu puno škode. Vse tuole se je zgodilo v nediejo 31. maja na Solarjeh. Na stuojta pa se bat, požara (incendio) nie bluo. Bla pa je ’na vaja, ’na ežercitacjon, ki so jo organizal dreški kamun an skupina civilne zaščite za videt, kakuo se obnašat Ce tuo bi se zaries zgodilo. Vsi mi vemo, kakuo je uriedno dielo od skupin civilne zašCite. Kar je bla pau-odnja tle par nas so oni oCe-dli plazuove, poti, neke. Kar je biu potres v Sloveniji, so šli oni pomagat našim sosie-dam. Zatuo muorejo bit ni- mar parpravjeni an za zbuoj-šat njih znanje majo tele skupne vaje. Je pa ries, de po velikem trudu, je cajt tudi za se veselit, takuo na Solarjeh, kar so paršli h koncu z vajo, so vsi kupe sniedli pastošuto, so se lepuo spoznal an pri-et, ku so se pozdravili so se še parstavli za fotografijo. Tle na varh Miljonka an nje otroc. Tle par kraj le nje otroc z njih družinam Pridita m “Dru V vasici v Andražu nad Polzelo v Sloveniji že vrsto let organiziramo vseslovensko prireditev Družina poje. Na njej sodelujejo družine iz vseh slovenskih pokrajin ter družine naših rojakov iz zamejstva Avstrije, Madžarske in Italije. 2e pet let sodelujejo bratje in sestra Chiabudini iz Scigle. Letos naše tradicionalno sreCanje slavi petnajsti jubilej. To dokazuje, da imamo Slovenci petje radi. -Tudi letos želimo, da se nam pridruži še kakšna nova slovenska družina iz Italije, zato vabim pojoCe slovenske družine, da svojo željo o sodelovanju na naši prireditvi javijo pisno ali telefonsko na naslov: Slavko Pižom, Andraž 20, 3313 Polzela - Slovenija. Tel. popoldne: 00386 63 855980; tel. zvečer: 00386 63 720768. Seveda pa mora družina za nastop v Andražu izpolnjevati naslednje pogoje: nastopi lahko družina: oCe, mati in otroci ali bratje in/ali sestre; to je družina v prvem kolenu; zapojeta se dve ali ena slovenska ljudska, narodna pesem, po možnosti iz okolja, kjer živi družina; naCin petja naj bo domaC, “po ljudsko”; umetno ali zborovsko petje ni zaželeno; možna je uporaba starih domačih glasbil, kot so: diatonična harmonika (frajtonarica), citre, kitara, ipd, vendar naj glasbila služijo le kot spremljava vokalnega petja. Prireditev Družina poje bo 30. avgusta 1998 ob 14. uri v Andražu. Rok prijave do 20.7.1998. (Slavko Pižom) Na sv. Višarje Uradni začetek letošnje poletne sezone na Svetih Višarjah je bilo v soboto 13. junija. Od 20. junija do 13. septembra bo obratovanje spet vsakodnevno. Ob koncu sezone pa bo obratovanje spet osredotočeno na sobote in nedelje, vse do prve nedelje oktobra. Urnik obratovanja žičnice bo v letošnji sezoni ne-kolilo daljši in sicer od 9.00 do 17.15 ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.15 ob nedeljah in praznikih. Svetišče na višini 1850 mt., za katerega bo od letos skrbel monsinjor Dionizij Mateučič, novi žabni-ški Župnik, ponuja možnost svete spovedi ter sveto mašo vsak dan ob 12. Za duhovnike, ki spremljajo romarje je seveda predvidena tudi moZnost darovanja svete maše. V številnih gostinskih obratih na vrhu svetih Vi-šarij je poskrbljeno za primeren sprejem romarjev in turistov. Za vsakogar se najde prava atrakcija, pa naj si bodo obrtniški leseni izdelki, spominski ali pa tipično kosilo s pogledom na prelepe vrhove Zahodnih Julijcev. Svete Vušarje torej pričakujejo od 13. junija dalje veliko število obiskovalcev. Peter Gerdol Planinsko društvo Tolmin vabi na SEJEM rabljene in nove planinske opreme v dvorani podjetja Grad v Tolminu - v petek 19. od 15. do 20. ure - v soboto 20. od 8. do 12. ure. “ Kronaka = -------------------------------- Senjam v Cekovi družini v Malem Garmikù za mamo an nono novi mata j ur četrtek, 18. junija 1998 “Buoh van Ioni mama Tonina” Buog van Ioni, mama, an Buog van di zdravje, za vse tiste, ki ste nan dala, za vse tiste, ki ste prediela-la an potaipiela. Zak ste nas porodila an v težavah zredila, zak, dua via, kikrat, po skriuš ste se jokala, •zak saputa Buog via dost ste jih pomuCala, zak voz vaših ust nimar ste nan dajala, zak, za vaše otrokè, brez špota, ste povsiarode prosala, zak ste nas navadi a, de se more bit veseli an brez bogatije, zak ste nas pogostu pokre-gala an usedno ste nas nimar rada imiela, zak tu vaših molitveh nan prosete samua dobruoto... ...Dua vija dost bi se moglo še iti napri, tuole vemo samua mi an vi. Tonina Cekova v objemu vsieh svojih navuodu Kar nan sada stoji par sarc je vas objet, bušent an ree, de take mame ku vi jo na mormo ku imiet radi! 02.06.’98 Romano, Maria, Lucia a n Andreina Tele ganljive besiede so namenjene Antoni Chia-bai, uduovi Trusgnach -Tonini Cekovi po domače iz Malega Garmikà za nje rojstni dan. Mama an nona Tonina, ste Zeliela, de vaš otroc vam šenkajo navuode, an so vam jih..., za bit bižno-na... pa potarpite še kako lieto an tudi tela Zelja se uresniči, bote vidla! Seda uživajte vaše otroke, navuode, zete an nevi-esto an vse tiste, ki vas imajo radi an ki vam stoje blizu s tako veliko ljubeznijo. Vse narbuojše vam Zelino tudi mi. jih pr sorta drievja, eukaliptus, ist an Franko srna videla te par-vega kangurja v Življenju, potlè še koala, krave an puno ovci, ki dajejo znano vuno merinos. Pride reč, de smo videl vso avstralijansko žvi-no. Avstralija je velika petan-dvajst krat ku Italija, pa ima samuo osanajst milionu prebivalcu, pruot sedamanpetde-set v Italiji, zatuo, ki na sredi Avstralije na gre nikdar daš an je vse na velika puščava. Tu sriedo iz Melbourna smo šli v Brisbane, ’no veliko an luštno miesto, ki jo moče Tihi ocean (Oceano Pacifico), kjer se ušafa znana Golden coast (Costa d’oro), poznana za nje rahli an dro-mni piesak. Lepuo so nas sparieli, tu petak vičer, predsednik od Fogolar furlan Tony Olivo, predsednik od Zveze slovien-skih izseljencev Eliseo Vo-grig iz Garmika an njih tanice, segretarje: Giuliana Gia-von an Bruna Borgii iz Oblice. Napravli so nam reči pru na velikim: vič ku štierstuo ljudi, slovienskih an laških, na vičeijo naš predsednik Dino Chiabai je biu povabu'tudi taljanskega konzula, ki nam je čestitu an uošču. Bluo je veliko veseje, smo jed' o-dli an plesal do pozne nou. Hvala liepa Tony, Eliseo, Giuliana an Bruna, pru an li-ep senjam sta organizal. Tu saboto smo šli pa v Sydney, ki je te narlieuš avstralijansko miesto, položeno tu ’no posebno lepo insenature, kjer se more občudovat znani muost “Harbour bridge” an karateristično gledališče “Opera house”, poznan po vsiem sviete. Godli smo tu saboto an tu nediejo popudan, na “Fogolar furlan” , kjer se j’ bluo zbralo puno slovienju an lahu, ki so uriskal an tapal na pod kadar smo jim zapiel “Stieri fantje jo špilajo” an “L’allegria a jè daj zovins”, al pa so jim šle suze po licah, kadar smo jim zapiel “Oj božime” an “Al cjante il gjal ”, Lepuo zahvalmo predsednika Renè Marzola iz Fuoj-de an njega ženo, ki nam je napravla pru dobro vičerjo. Takuo je končalo naše vandranje po Avstraliji. Kadar se j’ uzdignu aero-plan ist an Franko smo zapie-la novo piesarn za senjam na Liesah, pa Lizo je sanju sien-co pod orieham v Petjage. Zahvalit se muormo Zvezi Slovencu po svetu, ki nas je pošjala dol s pomočjo ERMI. Guidac Kadar se je vič ku dvajst tauZint kilometru deleč od duorna, prude tu glavo tist stari pregovor: “Boži domič, de ga j’ le an bobič”. Četudi ist, Franko an Ližo smo vandral, z ramoniko an kitaro na ramenah, samuo dva tiedna po Avstralji, te zadnje dni nam je začeu šumiet tu uhah tisti znani pregovor. Ries je, de smo videli zlo faj-ne prestore an grozne miesta ku Merlboume, Brisbane an Sydney, an prisarčno bli spa-rjeti od naših judi. Pa sarce je marskajšankrat tuklo pruot naši mali Benečiji. “Na vi-dem ure” je jau Lizo, vas tru-dan potlè, ki smo hodil ure an ure po Sydney, “se usednit pod sienco od vesokega orie-ha v mojim majhanim Petjage, mogoče s salaman an pu-lento tu adni pest an s sta-klenco klintona tu ti drugi. An zvestuo pustim Avstralja-nam njih vesoke nebotičnike, gratačele, an njih prehvaljene kangurje, an še buj zvestuo jim pustim njih naslane an neobiejane zelenjave an sam-ove uojne, njih suh an prekuhan rižot an njih gomnasto mesuo.” Se bruozar, de v Melbourne so nas povabili na kosilo al na vičerjo naši beneški pa-rjatelji, kjer “te prave” bene-čanske kuharce so nam na- Naše vandranje po veliki Avstraliji pravle vsake sort dobruote po našim: muZet an brovado, uojne, gubanco, štrukje kuhane an še puno dobrih reči. Se ankrat sarčno zahvalmo za njih gostoljubnost, ospitalità, hišne gospodinje: Rozino an Irene, an sevieda, vse te druge gospe, ki so pomagale kuhat an tudi napra-vle kajšne domače dobruote: Francesca, Norma, Ada, Alma, Ana, Milja an še puno drugih. Zahvalmo tudi vse naše moZe, ki so nam šenkal kaj-šno uro domačega veseja an ki so nas vozil okuole: Giorgio, Renzo, Petar, Sergio, Abele an še an še. Na vičeriji pri “Fogolar Furlan” nas se je bluo zbralo tarkaj benečanu, de se j’ zgo-diu an čudež, ki ima kiek posebnega. Iz majhane vasi Do-lienjane, ki ima samuo deset hiš, nas je bluo pet: Rozina Rodolfova, Petar Zefu, Ser- gio Marijni, ist an Franko. Je manjkala še Elena Cjukuova, ki smo jo srečal potlè v Sydney, de nas je bluo vič v Avstraliji, ku gor v Dolienja-nim! Tu saboto predpudne smo bli povabljeni tudi na taljan-ski radio “Globo” v Melbourne, kjer smo jo zagodli an smo mogli pozdravet an povabit na večerni program naše benečane po našin domačim jeziku. Tu nediejo popudan smo šli pa na slovenski klub Primorskih Slovienju Jadran, kjer se j’ bluo zbralo puno judi, ki so nam vas cajt tukli na moke. Tudi predsednik an tajnik, segretar Valentin so nas pru lepuo sparjeli, ku vsi člani, ki niso viedel kaj vič dobrega nam ponujat. Dali so nam tudi vsake sorte šenke, darila: kuadre, knjige, kape, slike, galjardete, distintive, an še puno drugih reči. Hvala lepa Valentinu an vsiem članom Jadrana. Med njimi je biu tudi Kovač iz Lies, an subit smo nar-dil an beneški trijo: Guido -Franco - Kovač, ker je šele dobar za basierat an zapiet naše piesmice, četudi j’ Ze napunu osemdest liet. Mi je paiporočiu pozdravit Liesa an vse benečane. Drugi dan potle je paršu Ze zguoda po nas Giorgio Cepacu iz Hrastovijega, ki nas je pejii gledat njega... stu-otauzint kakuoš an... milion jajc! Njega Zena, an naša va-snjana, Rozina nam je napravla ’no specialno kosilo po našim v nje veliki an liepi hiši. Popudan Giorgio nas je nabasu tu njega veliki avto an nas je peju gor na vesoki bri-eg nad Melbournam, kjer smo videl tisti grozni akue-dot, ki daje vodo vsemu mie-stu. Pravejo, de kadar so ga zidal je vozu gor s konjam piesak an glerjo Vicenc iz Kosce, nono od Sare an Franca, an de s sudi, ki je zaslužu s tistim dielam je zazidu novo hišo v Kosci, zlo poznana, ker so imiel puno liet znano oštarijo. Kadar smo se vamil nazaj čez narodni avstrali-janski pars, kjer rase samuo adna novi mata j ur četrtek, 18. junija 1998 10 Escursione fra le stazioni dell’età del bronzo L’insediamento di palafitte a Qualso Minimatajur Spominska slika učencev 5. razreda Dvojezične šole v Spetru Beneški in goriški učenci petega razreda osnovne šole Izlet v Ljubljano Pred sprehodom po mestu smo si ogledali lutkovno predstavo Dopo la lunga escursione archeologica fra le palafitte di Lubiana, torniamo in Friuli. Qui troviamo a portata di mano la nostra ultima stazione palafitticola, la stazione di Qualso. Nel 1958, durante i lavori di estrazione di argilla alla base della collina detta Ciuc del Ronc, furono scoperti una gran numero di pali ridotti allo stato di lignite, legni sagomati a forma di pala. La località della scoperta delle palafitte è Grandins presso Qualso Nuovo (Reana del Rojale), a poca distanza dalla confluenza del Cornappo con il Torre, dove in passato c’era uno laghetto. L’invaso si è poi riempito per l’invasione di argille. L’area interessata, della lunghezza di circa 1000 metri per una lar-, ghezza di 60 metri, è apparsa a prima vista come il residuo di un insediamento palafitticolo, o di una struttura di protezione dell’abitato dall’acqua. 1 pali, della lunghezza di 2 metri e di varia grossezza, scortecciati e moltissimi biforcati alla sommità, apparvero conficcati a semicerchio alla distanza di circa un metro su più file o sparsi senza un ordine preciso. Alcuni di questi pali presentavano delle tacche o staffe atte a sostenere i pioli di una scala o per facilitare l’accesso alla piattaforma. Questa era costituita da pali orizzontali e corteccia d’albero e frasche o radici, su cui potevano costruite le capanne di a-bitazione. A breve distanza è stata trovata anche u-na specie di rosta formata da ramaglie, posta forse a difesa deH’insediamento. Dopo i pali furono scoperti diversi strumenti di selce, nuclei e schegge, un coltellino, frammenti di ceramica, manufatti di bronzo - un pezzo di a-scia, un’ascia intera - ed un manico di ferro, poi ancora oggetti di legno, reperti vegetali fossilizzati, nocciole, ghiande di querce, pigne. Queste scoperte furono rese note ai giornali da C. Someda De Marco, che pubblicò Un resoconto an-' notando tutti i rinvenimenti: pali, legni a forma di pala, remo, di zappa e di clava, piatti, ciotole di legno. Gli oggetti di materia organica si sono eccezionalmente conservati grazie all’ambiente favo- revole. Tra i reperti ci furono anche frammenti di ceramica e strumenti di selce. Lo stesso anno (1958) Luigi Ciceri pubblicò in «Sot la Nape» un resoconto sul ritrovamento di Qualso, con una descrizione sommaria, corredata da fotografie, dell’insediamento, dei pali e di altri reperti. Nel 1970 A. Del Fabbro e P. Rapuzzi fecero a loro volta un sopralluogo e constatarono che il sito archeologico di Grandins era ormai rivestito dalla vegetazione. A 500 metri dalla prima intanto era stata aperta una seconda cava, dove i ricercatori raccolsero 2 ciotole, una pala di remo (conservate al Museo Friulano di Storia Naturale), frammenti Un palo con tacche intagliate delle palafitte di Qualso fittili, strumenti di selce ed un’ascia di bronzo (conservati al Museo Civico di Udine). I manufatti di bronzo, la scala a pioli, gli oggetti vari di pietra e centinaia di pali risultarono invece dispersi. Nel 1972 Del Fabbro e Rapuzzi pubblicarono una descrizione particolareggiata ed illustrata da cartine, fotografie e disegni dei ritrovamenti litici e ceramici di Qualso: a) l’industria litica è presente con 45 reperti, fra cui 18 strumenti (4 grattatoi, 3 lame, 3 denticolati, 2 foliati, 3 nuclei, 5 lame senza ritocco e 19 schegge grezze; gli strumenti sono sta- ti attribuiti all’eneolitico, per cui la frequentazione del sito si sarebbe protratta per un periodo piuttosto lungo; b) la ceramica è presente con 11 frammenti di orli e fondi di vasi a pareti dritte e orlo leggermente everso; scodelle a parete leggermente convessa con anse a nastro e prese sporgenti con decorazione ad impressione, incisione e a cordone liscio; olle a gola rientrante con ornato di costolature parallele sotto l’orlo o più in basso. L’impasto ceramico è grossolano con granuli silicei, lo spessore del vasellame va dai 5 ai 12 millimetri, il colore va dal rossiccio chiaro al grigio scuro, la superficie è opaca ed irregolare, salvo zone interne lisciate e lucidate e frammenti ad ingobbio. A questo punto gli autori evidenziano almeno due orizzonti temporali, l’eneolitico con gli strumenti litici (come si è osservato in alcuni ritrovamenti del Friuli orientale) e il periodo del bronzo recente e ferro. È stato infine osservato come anche la ceramica del periodo del bronzo di Qualso è simile a quella delle grotte del Friuli orientale. La via a mezza costa da Qualso al Ciondar des Paganis, alla Kovačeva jama di Robič, alla SuoS-tarjova jama di Spehonja ed alla Velika jama della valle della Rieka. Qualso, secondo i ricercatori, potrebbe perciò essere un vero e proprio insediamento, di cui le scoperte fatte nelle cave di argilla sono solo un interessante dettaglio. A questo punto gli studiosi segnalano la presenza di comunità che praticarono le prime forme di agricoltura e pastorizia, a-malgamate in una sostanziale unità culturale, che tuttavia si collocava in u-no spazio culturale che andava oltre i ristretti limiti geografici della fascia collinare prealpina. (Archeologia, 30) Paolo Petricig L.Ciceri - Un abitato palafitticolo a Qualso, in Sot la nape, X - 4, 1958 A.Del Fabbro, P.Rapuzzi - Tracce di un insediamento eneolitico nei pressi di Qualso - Udine 1972 M.Martinis - Il torrente Torre della storia del Friuli - Udine 1989 Preden začnem svoje poročilo o izletu, bi se rada zahvalila Ministrstvu za slovensko izobraževanje, ki nam je dalo priložnost, da bi si ogledali najlepše mesto Slovenije, polno spomenikov in lepih parkov: Ljubljano. Odpotovali smo ob sedmi uri iz Čedada. Pot do Gorice se nam je zdela dolga in dolgočasna. Skozi okenca smo videli majhen del sveta, toda nam se je zdel že cel svet. Končno smo prišli v Gorico, v kateri so nas čakali naši sopotniki iz slovenskih šol. Bili smo samo peti razredi. Preden smo vstopili na avtobus, smo nekaj časa čakali na parkirišču Rdeče hiše. Nato smo se vsedli na sedeže in avtobus je odpotoval. Avtobus je vozil počasi, a kmalu sem se zavedla, da smo pri meji. Nagonsko sem pogledala v svojo torbo, če imam osebno izkaznico. Potem sem se spomnila, dajo imata učiteljici Luana in Isabella, ki sta nas spremljali na tem izletu. Končno je avtobus odšel. Obrnila sem se proti zadnjemu delu avtobusa. Prekoračili smo mejo in sedaj sem jo videla daleč proč. Počasi je izginila iz mojega vidnega polja. Obrnila sem se, se lepo usedla na svoj sedež blizu okenca ter opazovala pokrajino. Toda bila sem razočarana, ko sem videla, da smo vstopili na avtocesto. Tu nisem mogla videti ničesar zanimivega, samo sivo cesto in druge avtomobile, ki so nas prehitevali. Ker ni bilo ničesar, kar bi lahko gledala, sem začela poslušati glasbo, da bi čas hitreje minil. Cez nekaj časa smo slišali na mikrofonu drugo učiteljico, ki nam je rekla: “Tu se konča avtocesta. Drugi del, ki pelje od Sela do Ljubljane ni še dokončan”. Iz Sela smo šli v Ajdovščino in na naši levi smo videli izvir reke Vipave, po kateri je dobila ime Vipavska dolina. Ce podrobneje pogledamo Vipavsko dolino, ugotovimo, da so na levi strani gore višje, na desni pa nižje. Tu imamo tudi važno vinsko klet, ki proizvaja najboljše vino v okolici. Od Ajdovščine do Razdrtega smo videli kamne na strehah, ker tu piha močna burja, ki bi lahko odnesla strešnike. Vozili smo se proti gorskemu prehodu Razdrto. Cesta se je počasi vila navzgor in okoli nas je bil zelen gozd. Toda v notranjosti je bil črn in jaz nisem utegnila videti ničesar. Sedaj smo bili prav na sredi grebena. Bilo je polno ovinkov in avtobus je zavijal na desno, potem na levo in tako naprej. Končno smo prišli na vrh prehoda in smo zagledali Nanos. Prišli smo v Postojno, kjer smo spet vstopili na avtocesto, s katere smo razgledali postojnske krave. Z avtoceste smo videli tudi Vrhniko, rojstni kraj Ivana Cankarja. Prevozili smo ljubljansko barje, ki je bilo nekoč močvirje in kjer je živel pračlovek na mostiščih. Pred Ljubljano smo zagledali Rožnik in njegovo lepo cerkev. Nato smo dospeli v Ljubljano, na kraj, kjer nas je čakal vodič. Ta nas je pospremil do lutkovnega gledališča. Na vhodu nad velikanskimi vrati so bili narisani otroci in starši, ki se objemajo. Gledališka dvorana je bila zelo pisana in sedeži so bili zelo udobni. Na vsakem sedežu so lahko sedeli trije otroci. Pred nami je bil oder, na katerem so igrali igralci z lutkami. S stropa so visele plošče. Predstava je bila dolga, toda jaz vam jo bom na kratko povedala. Protagonist zgodbe je bil gospod Tu in tam. Hodil je po cestah in je pobiral izgubljene predmete. Nekateri ljudje so ga imeli radi, ker jim je vračal vse, kar so izgubljali, drugi pa so ga imeli za norca. Pravili so mu, da ni pomemben in da bi si lahko dobil veliko jajce. Ko ga je hotel vzeti v naročje, mu je padlo in se razbilo. Nastal je dim in iz jajca se je prikazal majhen zmaj s tremi glavami. Gospodu Tu in tam se je zmajček zasmili in ga je vzel s sabo. Ko sta skupaj živela, sta naletela na težave. Nihče ju ni maral. Gospod kljub težavam ni hotel zapustiti zmaja in ga je poljubil. Kar naenkrat se je ta spremenil v princeso, s katero se je naš protagonist poročil. Predstava je bila zelo lepa, tudi če me je v določenih trenutkih naveličala. Lutka, ki mi je bila najbolj všeč, je bil zmaj, ker je dala zgodbi nekaj fantastičnega, kar je meni zelo všeč. Po končani prireditvi smo šli na kosilo v self Service. Dali so mi meso, krompir in zelenjavo. Meso je bilo dobro, krompir pa ne. Po kosilu je prišel čas sprehoda po Ljubljani. Najprej smo videli stavbo imenovano likalnik. Vi se boste spraševali, kaj ima posebnega ta stavba. Na začetku je ozka in nato se širi kot likalnik. Nato smo šli na Zmajski most nad Ljubljanico. Na mostu so štirje zmaji: dva na eni strani mosta, dva na drugi. Zmaji so vsi zeleni, ker je zelena barva simbol Ljubljane. Legenda pravi, da vsi tisti, ki lažejo in ki stopijo na most, se jim ta pod nogami odpre in padejo v vodo. Nato smo šli mimo tržnice in od tu smo videli na enem griču velik in lep ljubljanski grad. Prišli smo do Tromostovja, ki ni en sam most, ampak so trije. Nadaljevali smo po Prešernovem trgu, kjer smo videli Prešernov kip in kip Julije. Videli smo Ribji trg in Stari trg pred občino. Tu smo si lahko ogledali Robov vodnjak, iz katerega so prihajali trije curki vode. Ti so predstavljali tri reke: Savo, Ljubljanico in Pivko. Nato smo se napotili proti parku. Pred njim smo videli bel kip Primoža Trubarja, luteransko cerkev in Narodno galerijo. Končno smo prišli mimo parka do avtobusa. Bili smo strašansko trudni in so nas bolele noge. Pozdravili smo vodiča in vstopili na avtobus, ki nas je odpeljal do Vrhnike in potem do Postojnskih jam. Izlet mi je bil zelo všeč, vendar najbolj všeč mi je bila lutkovna predstava. Jaz bi se vrnila v Ljubljano in bi si jo podrobneje ogledala. Četudi je Slovenija majhna država, je zame najlepša. Ornella Cernoia - 5. razred i VLÌìUty pA$?C ,v©$A* \ NjUSSERiS STERMZZA ijafzji -q5l>3A ALTA r^- €w> 'jn:co* oa$&a Adi COSTA [*#*•& vEAkaSSi»;. MSZSAIU t Calla PULFEfli ’OGNA KCl'AMJs GRIMACO OVtACCO CACM O fORRÉANO sCRurro, ,S. LEONARDO ALIAI1A TftlVO Si PVftCESSlMO ifVCMAti CA3TELAV0HTI ČARRAfUA S PIETRO POtlTE S OUiAif.Q Partito lunedì il torneo di Liessa Xf novi matajur 1 1 četrtek, 18.junija 1998 X La formazione di Cedarmas si impone nel triangolare in riva al Garda e accede alle finali nazionali e favorito all’imminente giro d’Italia. Il Veloclub Cividale-Valnatisone organizza per domenica 28 giugno l’undicesima edizione del Giro ciclistico delle Valli del Natisone. La gara, riservata alla categoria Juniores, si svolgerà lungo le strade valligiane. La partenza verrà data alle 9.30 dalla sede della Padur est, nella zona industriale di S. Pietro al Natisone. Il percorso toccherà le località di S. Pietro, Pulfero, Tarcetta, Tiglio, S. Pietro, Azzida, Clenia, S. Pietro, in un circuito da ripetersi quattro volte. Quindi i ciclisti toccheranno Azzida, Clenia, Savogna, Masseris, Savo-gna e S. Pietro, dove è previsto l’arrivo. L’Alborella mette le cose in chiaro La compagine lussig assicurazioni E’ iniziato alla grande, lunedì, PII- torneo di calcetto di Liessa. I campioni in carica dell’Alborella Shell di Cemur hanno travolto l’Assicurazioni lussig per 14-2.1 giallorossi guidati da Nevio Cemoia hanno fatto centro quattro volte con Flavio Chiacig, tre volte con Cristian Mulloni e Fregonas, due volte con Claudio Bledig ed una a testa con Robi Caucig e Marco Picogna. Le due reti degli avversari le hanno siglate Remo lussig e Stefano Moreale. Nella seconda gara si sono affrontate le formaziopi dei Vigilantes di Grimacco e del Bar ai pioppi di Re-ntanzacco. La partita è stata più equilibrata della precedente ed è terminata con il successo degli ospiti per 9-4. Il primo tempo si è concluso sul 5-1 per i rossi di Remanzacco che hanno fatto centro due volte con Stefanutti ed una con Pizzo, Pizzini e Licitra ai quali ha risposto l’unica segnatura dei padroni di casa, opera di Marco Clodig. Altre quattro reti sono state realizzate dagli udinesi nella ripresa: due di Pizzo ed una a testa di Sturam e Passon. Gli avversari ne hanno realizzate tre con Dreszach, Clodig e Stefano Rossi. Il torneo è proseguito martedì con le gare Apicoltura Cantoni-Rosticceria da Susanna e Grimacco-Bar Crisnaro. Dopo la giornata di riposo di ieri, stasera scenderanno in campo Sacs-Vigilantes e Alborella-Panificio Businaro di Savogna. Concluderanno la settimana gli incontri di venerdì tra Scania 143-Grimac-co e Apicoltura Cantoni-Bambi bar Cividale. Lunedì torneranno in campo Sacs-Iussig assicurazioni e Bu-sinaro-Ai pioppi. a D Matajur decisivo per il Giro Reai, appuntamento Con risultati tennistici i valligiani travolgono prima il Virgoletta di Massa Carrara e quindi il Gardavini di Trento senza subire reti Danilo Di Luca, ciclista pescarese di origine friulana, si è aggiudicato la 37a edizione del Giro ciclistico del Friuli-Venezia Giulia riservato ai dilettanti che si è corso la scorsa settimana sulle strade regionali. La terza tappa del giro, dedicata allo scomparso Pierino Graffigli, persona impegnata per anni nel settore ciclistico, ha preso il via da Torreano e dopo 135 chilometri si è conclusa presso il rifugio Pelizzo, sul Matajur. E’ stata questa, ancora una volta, la tappa che ha deciso la competizione. Di Luca infatti, arrivando alle spalle del russo Maxim Smirnov, ha scalzato dal primo posto in classifica A-lessandro Volpe, giunto al traguardo con un notevole ritardo. La tappa ha avuto no-Alto Adige del Gardavini di Trento. Nel primo incontro, giocato venerdì ad Albisano, i ragazzi allenati da Severino Cedarmas hanno rifilato u-na cinquina ai malcapitati liguri. Ha aperto le ostilità la rete di Enrico Cornelio che al 12’ ha sbloccato il risultato. E’ seguita la doppietta di Roberto Iacuzzi. Altre due reti, la prima su rigore di Antonio Dugaro e quella conclusiva di Roberto Sedi, hanno arrotondato il bottino del Reai. Domenica mattina, nell’ormai tradizionale gara con i rappresentanti del Trentino, i rosanero hanno ripetuto la prova della passata stagione battendo gli avversari con un risultato Come abbiamo già scritto nello scorso numero si sono tenute domenica 7 giugno a S. Daniele del Friuli le premiazioni delle società della Uisp. A completare i successi del Reai Pulfero e del Bar Crisnaro nel calcetto sono state premiate anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale, promossa in Prima categoria, e la formazione a-matori del Psm sedie di Cividale, prima classificata nella Coppa disciplina riservata agli over 35. Un ultimo riconoscimento è andato agli a-niatori del Pub da Sonia di Drenchia, classificatisi al settimo posto nella Coppa Friuli valida per la Maxicono cup. Qui a fianco Roberto Tomasetig, presidente del Pub da Sonia. Sopra la consegna dei premi a Giancarlo Scoyni (over 35) e Pietro Boer (Polisportiva Valnatisone) tennistico. Dopo 4’ ha fatto centro Antonio Dugaro, i-mitato un minuto più tardi da Iacuzzi. Ancora al 18’ Dugaro in gol, seguito dalla rete di Montina al 28’ e da quella di Fazio allo scadere della prima frazione. A metà ripresa chiudeva la goleada valligiana Roberto Sedi. Passato alla grande nelle qualificazioni interregionali, il Reai è atteso alle finali che si giocheranno da giovedì 2 a domenica 5 luglio a Norcia. Le finali vedranno le sei qualificate inserite in due gironi di tre squadre. Ogni raggruppamento sarà composto da una società del Nord Italia, una del Centro e l’ultima del Sud. Le squadre vincenti dei due gironi avranno la possibilità di battersi per il titolo. Norcia Il passaggio del Giro del Friuli nei pressi di Oculis notevole seguito nelle Valli del Natisone, dove tutte le società hanno alloggiato. Vista la carenza di posti letto alcune formazioni hanno trovato sistemazione nella vicina Caporetto. Il giro si è concluso domenica a Trieste senza ulteriori sorprese con la conferma del portacolori della Record Cucine di Caneva, campione italiano in carica REAL FILPA 5 VIRGOLETTA 0 Reai Filpa Pulfero: Tanti, Cornelio, lussa (Bar-biani), De Biagio, Ovisza-ch, Bassetti, Montina (Sedi), Chiacig, Antonio Dugaro (Macorig), Iacuzzi (Mottes), Fazio (Gariup). Marcatori: al 12’ Cornelio, al 32’ e 36’ Iacuzzi, al 46’ A. Dugaro (rigore), al 62’ Sedi. REAL FILPA 6 GARDAVINI TRENTO 0 Reai Filpa Pulfero: Tanti (Birtig), Fazio (Macorig), lussa, De Biagio (Sedi), Oviszach, Bassetti (Gariup), Montina, Miano, Antonio Dugaro (Mottes), Iacuzzi, Petricig. Marcatori: al 4’ A. Dugaro, al 5’ Iacuzzi, al 18’ A. Dugaro, al 28’ Montina, al 38’ Fazio, al 60’ Sedi. S. Zeno in Montagna (Vr) - Nel triangolare tra le squadre settentrionali valido per l’accesso alle finali nazionali Uisp, il Reai Filpa di Pulfero era inserito nel Girone B. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno confermato la loro superiorità travolgendo prima la rappresentante della Liguria ed in seguito la tradizionale avversaria del Trenti- Polisportiva, Over 35 e Pud da Sonia sul podio Tra le squadre premiate a S. Daniele dalla Uisp regionale Il percorso del Giro delle Valli del Natisone per juniores četrtek, 18. junija 1998 -i<~* &!■ Hi & m mm I ■ I * *■% -w * * * Miedihi v Benečiji SPETER Presveto RieSrtje Teluo V nediejo so tudi v Spi-etre počastil Presveto Rie-šnje Teluo (Corpus Domini) s precesjo po vasi. An za telo parložnost so tudi v teli fari oziviel našo lepo staro navado: na precesiji, pred gaspuodam, so hodil v varsto otroc, ki so se lie-tos parvi krat obhajali. Vsi so bli v bielim obli-eCeni, v rokah so daržal majhano oflokano korpico an notar so intiel perja vsakih sort roZ, ki so jih po poti trosil. Te stari so bli zlo ganjeni videt, de tele stare navade so šele žive, otroc pa so bli zlo veseli an ponosni take posebne “odgovornosti”. Klenje V nediejo gremo v Celovec V nediejo 21. junija se zberemo vasnjani iz Kore-de, Klenja, KoCebarja an TarpeCa, se nabasano na koriero an se popejemo v Avstrijo, v miesto Celovec / Klagenfurt za preživiet v-si kupe an poseban dan. Je ze taka navada, de vasnjani iz telih vasi se zberemo manjku ankrat na lieto za iti gledat lepote, ki so blizu nas an za spoznat takuo an košCit sveta. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek in lisk PENTA GRAPH srl Videm/Udine m Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stcv. 51420-601-2-7926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm * I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Mečana V nediejo senjam svetega Kocjana Telo nediejo, ki parhaja, na 21. junija bomo imiel tle v naši vasici, tle v Me-Cani, senjam našega patrona svetega Kocjana. Cier-kuca, al pa kar ostaja od nje, ki je njemu posvečena je na hribu, ki nosi pru njega ime. Na Žalost, Ce se poCaka še nomalo cajta za postrojit telo cierkuco, jo na bo korlo vic, sa’ se po-punoma posuje. Svetega Kocjana ga pa poCastmo na odpartem, v naši vasi. Ob 11. uri bo sveta maša an potlè, tu vsaki hiši bo kiek dobrega an sladkega, ki brez dvoma naše pridne hišne gaspodi-nje vam ponudejo, Ce prideta na ta naš minen a liep domaci praznik. SOVODNJE Duš - Hrastovije Novici v vasi V saboto 13. junija sta ratala mož an žena Romano Dus - TamaZu iz DuZa an Claudia Chiuch - Tin Dolenjih iz Hrastovijega. Poročila sta se v liepi an karakteristični cierkvi v Podutani an okuole njih se je zbralo puno parjatelju an žlahte, ki so se kupe z njimi veselil. Go par DuZe so nomalo Žalostni, zak so se troštal, de Romano parpeje v vas neviesto pa nie šlo takuo. Naspruotno, v Hrastovijem so pa veseli, zak Claudia je parpejala zeta an takuo njih vas je še nomalo zrasla. Mlademu paru Zelmo vse narbuojše. Vendo due divani, uno a tre posti, uno a due, color verde, in ottimo stato. Telefonare allo 0432/714016, ore serali. VENDO macchina da cucire (computerizzata) in ottime condizioni. Telefonare al 0432/ 724048 Ceplešišče Smart parlietne tene V Cetartak 11. junija smo zadnji krat pozdravili našo vasnjanko, ki nas je za venCno zapustila. Se je klicala Romilda Martinig an je bla Arnejova po do-maCe. Učakala je zaries ve-soko starost, 94 liet. Zivie-la je kupe z navuodi, zadnje cajte so jo bli pejal v rikovero, umarla pa je tan doma. PODBONESEC Ruonac V ciestni nasreči umaru mlad puob Tele zadnje tiedne je umarlo puno, previe mladih v ciestnih nasreCah. Žalostno je, kar se prebiera o takih novicah, še buj Žalostno je kar se kiek takega gaja kajšnemu, ki ga vsi poznamo. Telekrat huda nasreCa je zajela družino, ki Živi par Bizonteh (Ruonac). PonoC med saboto an nediejo 13. junija se je utargalo Življenje od Luca Medveš. Imeu je samuo 26 liet. Tisto nuoC se je Luca vraCu pruot duomu, na kri-ZišCu blizu SarZente je za-leteu v avto, ki ga je vozu Lorenzo Chicchio iz SarZente. Na žalost Luca je umaru na Zlah. Lorenza pa so ga odpejal v špitau, kjer se bo zdravu štierdeset dni. Luca je v veliki žalost pustu mamo Jolando, tata Valentina, bratra Stefana an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v BrišCah v torak 16. junija popudan, Ceglih je biu dielovni dan an ura nie bla ta prava, se je zbralo zaries puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav an za pota-lažt, Ce je moC, žalostno družino. SVET LENART ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Gorenja Miersa Zbuogam Guerrino V Cedajskem Spitale je mierno za venCno zaspau Guerrino Carrer, imeu je 84 liet. Guerrino je biu pridan an dielovan mož. Z njega smartjo je v žalost pustu Zeno Lino, hci Claudio, sinuove Gianna an Nella, zeta, nevieste, navuode an majhanega pranavuoda Iacopa. VenCni mier bo poCivu v Podutani, kjer je biu njega pogreb v saboto 13. junija popudan. Kravar Žalostna oblietinca Donas, Cetartak 18. junija, je ’no lieto odkar nas je zapustu Paolo Predan -ZuabriC po domaCe tle s Kravarja. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo vsi njega te dragi . V saboto 20. junija, ob 18. uri, bo v cierkvi v Kravarje sveta maša v njega spomin. Kajšan dan od tegà smo se spomnili na Paola Predan - Tamažovega iz Ješi-Cjega, ki tudi on nas je zapustu ’no lieto od tegà za-vojo nasreCe na dieie. Tela dva naša vasnjana sta se kompanjano klicala an sta umarla malo dni adan od druzega. Rodila sta se le tistega lieta, 1947, an par dni adan od druzega. Njih smart je moCnuo zajela ne samuo njih družine, pa tudi vse njih parjate-lje an posebno njih klašo, ki gl ih lan je praznovala petdeset liet življenja. DREKA doh. Marinig Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Marinig Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Marinig Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do Cet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 ' v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Marinig Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica'Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 ObCine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 URGENTE! Cercansi stanze o case in affitto nelle Valli del Natisone per luglio - periodo Mittelfest. Telefonare ai numeri 730793 oppure 733183 (prefisso 0432) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. JUNUA Sauodnja tel. 714206 OD 20. DO 26. JUNIJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse