111. številka
V Ljubljani, dne 23. decembra 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak peteli z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1’30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Šelenhurgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Državni kapitalizem.
Industrijske zveze še niso edine, kakšno stališče naj zavzamejo napram državnemu vmešavanju v industrijsko gospodarstvo. Vojna je vplivala, da se je začela država brigati tudi za izdelovanje, uvcz in izvoz ter cene najrazličnejših izdelkov in blaga. Nekateri industrijci menijo torej, da naj bi se ta sistem ohranil še po vojni, dočim so drugi odločno proti temu, po končani vojni naj bi takoj nastopila prosta trgovina, ne da bi jo država kakorkoli omejevala. Državno sodelovanje pri ureditvi industrije po vojni zagovarja med drugimi predsednik društva, predilniških tovarn avstrijskih, gospod Artur Kuffler, ki je nedavno razlagal v Družbi avstrijskega narodnega gospodarstva, da bo ob prehodu k mirovnemu gospodarstvu, državni vpliv potom industrijskih samoupravnih korporacij potreben zlasti glede na produkcijo. Med samoupravne korporacije šteje industrijske družbe in kartele. Tem naj se po mnenju gospoda Kufflerja, dovoli, da smejo izdelovanje omejiti ali ovirati uvoz surovin ter paziti na to, da se smejo kupičiti zaloge blaga le do gotove meje; vsakršna nadprodukcija naj se onemogoči, samoupravne korporacije pa naj odmerjajo izdelovanje po potrebi. Ta sistem ni nič drugega kakor prisilno karteliranje ali prisilno sin-diciranje, ki ga mnogi industrijci zahtevajo. Karteli so to, ki jih država nadzoruje ali pa, ki jih država odredi, v svojem poslovanju so pa popolnoma brez državnega vpliva. Samo ustanovitev kartelov ali sindikatov naj se ustanovi pod državnim pritiskom. Uprava in poslovanje sindikatov pa naj bo prosto.
Zagovorniki tega sistema pričakujejo, da bo industrijska varstvena carina, še zvišana, vsaj pa bo ostala, da se prepreči potom prisilnih sindikatov konkurenca tudi v državi. Država bi zagotovila industriji v državi čimvečje izkoriščanje varnostnih carin z visokimi cenami v državi ter ji nakianjala s tem velike koristi. Zato pa prejema država nekoliko višje davke ter si s tem zagotavlja del dobička visokih cen. Delavcem hočejo prisilne sindikate s tem opravičiti, da je zanje bolje, ob dobrih mezdah računati z nekoliko podraženim življenjem, kakor pa če bi imeli cenejši kruh in cenejše blago
ob nizkem zaslužku in nestslno delo. Razmerje med kapitalom in delom ostane isto; kar se spremeni, je le razmerje med kapitalisti, ki nastopajo odslej kot enotna ped državnim varstvom stoječa družba.
S stališča delavca imenujemo ta sistem po pravici državni kapitalizem. Njegovi po-četki segajo daleč nazaj do početka te vojne, ki so pa dozoreli šele med vojno.
Nasprotniki tega sistema pa pravijo, da je to nevarnost za razvoj industrije. Ta nazor zastopa tudi predsednik Zveze avstrijskih industrijcev, komercialni svetnik Henrik Vetter. Med vojno, pravi, je državna ureditev produkcije nujna potreba. Industrija se mora med vojno ukloniti prisilni organizaciji, čeprav je nasprotnica vsakršne sile in omejitve individualne inicijative, zakaj le tako je mogoče z obstoječimi zalogami vztrajati v vojni, čeprav deloma povzroča to na drugi strani pretiravanje cen. Ob miru odklanja Vetter državno umešavanje odločno. Preplavljenja trga z blagom in občutnega padanja cen se Vetter ne boji. Nasprotno spričo nezadostnih prevoznih pomočkov in težave pri ureditvi valute se boji, da ,ne bomo dobivali dovolj surovin, da bi kmalu zopet spravili naš industrijski aparat v gibanje". Gospod Vetter zahteva, da naj se za delavce, ki se vrnejo iz vojne, čimprej preskrbi dovolj dela Pričetek produkcije v popolnem obsegu je kar najbolj nujna stvar s stališča splošnega gospodarstva. Le industrija, ki se razvije kar najbolj, more misliti na izvoz ter tudi prenašati potrebne žrtve. Če bomo pa ovirali uvoz, kakor zahteva gospod Kuffler, zadržavali produkcijo, bodo Avstrijo druge države izpodrivale povsod. Razentega sili k popolni zaposlenosti strahovita draginja. Vsakršno oviranje industrije z omejevanjem uvoza pa bi povzročilo, da ostanejo visoke cene za vse blago.
Kaj naj porečejo torej delavci k temu vprašanju? Razmotrivanje o tem bi bilo potrebno, da se doseže jasnost. Zakaj vseeno ni za delavce, kako se v bodoče organizira industrija, ali bomo imeli prisilne sindikate ali ne. Nekateri menijo, da je državna ureditev industrije, kakršno hoče Kuffler, nekakšen »državni socializem"; če pa stvar natančneje ogledamo, opazimo, da gre tukaj za državni kapitalizem. Pod besedo socializem razumevamo tako ureditev indu
s»rije, da ima splošnost od nje čimveč haska da se ne izdeluje blago za prodajo, marveč za ljudstvo, ki ima do blaga pravico vsak, kdor dela; državni kapitalizem pa pušča *vse pri starem, njega prvi namen v industriji je dobiček, delavska mezda je le denarno nadomestilo za borne življenske potnočke, ki lih mora delovni človek imeti, da more delati. Ce imenujejo nekateri ta sistem državni socializem, to ne spremeni sistema prav nič. Socializem sicer ni izvedljiv brez organizirane države, ni pa vse eno, če je država organizacija dela ali pa organizacija kapitalistov.
Nova viada.
Komaj 26 dni je bil dr. Koerber avstrijski ministrski predsednik. Nihče, ki ne pozna politiških spletk, ni pričakoval tako hitre spremembe, zlasti, ker je Koerber odločno izjavljal, da hoče vladati ustavno. Koerber je naletel pri sedanjem nastopu na tiste ovire, ki jih je imel že leta 1904, ko je odložil mesto ministrskega predsednika: Avstroogrska nagodba in strankarsko nasprotovanje.
Pravi vzrok njegove sedanje demisije nam ni znan, toda med vzroki so gotovo zahteve nemških radikalcev in krščanskih socialistov, ki so zahtevali notranje reforme v državi brez parlamenta, ter nesporazum z ogrsko vlado glede nagodbe.
Dr. Koerber je naprednejši avstrijski ustavoveren uradnik; njegov naslednik je finančnik dr. v. Spitzmuller, ki je sodeloval že v Sturgkhovern ministrstvu pri pogajanjih glede avstroogrske nagodbe. Neverno, koliko prihajajo tukaj v poštev praktiške izkušnje novega ministrskega predsednika, vsekakor pa se z njim vrača vsaj deloma tudi Sturgkhov sistem.
Ce presojamo spremembo po veselju na Ogrskem, ki ga je zbudila ta sprememba v avstrijski vladi, nas nehote obletava sumnja, da je novi ministrski predsednik zastopnik agrarnih in kapitalistiških strank, ki ponuja Ogrom večje ugodnosti nego jih je ponujal K°erber, ter da je Spitzmuller bolj pristopen za koncesije tistim strankam, s katerimi hoče vladati, nego je bil njegov , prednik. Grof Tisza trdi, da so povzročile [ padec Koerberja notranje avstrijske politiške
LISTEK.
ipiion.
Pričetkoma vojne, ko Rusi še niso bili v Izhodni Prusiji, so smatrali marsikatero tujo osebo za špijona in jo zaprli. Navadno so morali take špijone kmalu izpustiti. Tudi kmetje v Trutnovu so zasačili „špijona“, na kar so bili jako ponosni, a njih sosedje iz Zajčjega so se jezili nanje, ker se lov ni posrečil njim samim, zakaj nepridiprav je bil prej v njihovi vasi. Smeha so se pa lomili, ko so kmalu izvedeli, da zalotenec ni bil nikakršen špijon. Trutnovci so bili osramočeni. Lov na špijone se je pa nadaljeval, in ko so Zajčani v nedeljo sedeli pri pijači, so nekateri vedeli pripovedovati, da se še vedno klatijo špijoni v okolici, ki jih je treba zasledovati. Naenkrat se oglasi elefon. Debeli gostilničar je koracal naglo
k aparatu ter nastavil uho, Gostje so z napetostjo poslušali, zakaj telefonski pogovor je na kmetih redkost; vsekakor utegne biti vest važna, ki jo je dobil sedaj gostilničar.
Niti sopsti se niso upali gostje, tako pazno so poslušali telefonski pogovor. Razumeli niso ničesar, razen nekaj vzklikov gostilničarjevih, ki se je silno čudil in razburjal. „Otroci“, pravi, ko stopi od aparata, „javljajo sumljivega moža, ki gre proti naši vasi. Prijeti ga moramo. “
»Špijon!“ jih zakliče več vznemirjeno.
»Mogoče!“ meni gostilničar, „na vse moramo biti pripravljeni."
»Od kod prihaja?" so povpraševali gostilničarja.
»Po poti gre. Pojdite, vzemite sekire, vile, palice in vrvi s seboj, pojdite na prežo ter ga ujemite."
Kmetje so se dobro oborožili, polegli so ob potu v grmovju, zakaj tam mimo mora priti sumljivec Tukaj ga bodo prijeli.
V vasi so pričakovali uspeh te vojne z napetostjo. Nekateri malodušneži so silno skrbeli, če pride do boja, in čeprav so Zajčani hrabri ljudje, utegnejo vendar nekateri obležati mrtvi na polju slave, ako bo šniion streljal.
Nepridiprav se dclgo ni prikazal. Ni ga bilo. Ali je mar zaslutil, da ga hočejo Zajčani prijeti? Ni mogoče. Morda je napravljal na poti razne rizbe ter se zamudil. Ne bodo mu koristile ne, za to bodo že Zajčani skrbeli. Postajali so bolj in bolj nestrpni.
Naenkrat zapazijo v daljavi človeka, ki počasi prihaja. Torej vendar! Kmetje so pograbili za orožje, ogledujejo gorjače in vile; tudi vrvi so skrbno pripravili.
Razburjenje je postajalo vedno večje, zakaj postavo so sedaj že razločevali, in vznemirjalo jih je zlasti, ker ni prihajal v Zajčje mož nego ženska. To se je zdel kmetom
razmere. Tiszova izjava pa se razlaga tudi lahko tako, da so vzrok krize v avstrijski vladi stranke, ki podpirajo stremljenja ogrske vlade bolj nego jih je podpiral Koerber.
Novi ministrski predsednik še ni povedal svojega programa, kar pa najbrže stori v kratkem. Časopisje vobče zahteva sicer parlamentarno delovanje. Vprašanje je sedaj le, kakšno stališče zavzame novi šef vlade, in ko bo pojasnil svoje stališče, bomo tudi lahko presojali, ali pomeni ta sprememba napredek ali reakcijo. .
Prevladuje pa mnenje, da bo novi kabinet samo začasen, ki sklene nagodbo in uveljavi proračun, potem pa pride novo ministrstvo, ki mu utegne predsedovati princ Hohenlohe ali grof Czernim. Za to govore deloma tudi politiške razmere. Kakor so se nekatere stranke veselile odstopa Koerberjevega, tako* malo se izjavljajo o novem ministrskem predsedniku. Razen nemških radikalnih strank izjavljajo vse meščanske stranke, da ostanejo rezervirane napram novi vladi, dokler objavi svoj program.
Pred mirom.
Ponudba osrednjih držav, da naj se uvedejo mirovna;,fpogajanja, so zbudila po vsem svetu veliko senzacijo. Državnrki sporazuma so v prvem trenutku večinoma odklanjali ponudbo. Ruski minister za zunanje stvari Pokrovski, jo , je najodločneje odklonil, enako Briand in tudi angleški vladni krogi. Časopisje je izlilo vso svojo jezo in hujskalo, češ, da je ponudba le manever, ki hoče sejati razkol v sporazumu.
Toda ogorčenje je trajalo le prve dni. Zmernejši in pametnejši politiki, kakor tudi časopisle, so pričeli opominjati k treznosti, k razmotrivanju o ponudbi. Najrazličneji vplivni politiki po vojujočih in nevtralnih državah so naglašali, da ponudba ne more biti znak slabosti, da si odgovorni činitelji naprte velikansko odgovornost pred svetom, če kratkomalo odklonijo ponudbo. Prvi so izjavili angleški vladni krogi, da na ponudbo ne odgovore prej. preden ima sporazum sejo. Tudi na Francoskem in v Italiji • so se streznili, dasi so merodajni krogi še vedno veliki nasprotniki mirovnih pogajanj.
Posebej moramo naglašati ob tej priliki, da so socialisti po vseh državah sprejeli ponudbo prijazno ter odločno naglašali, da ponudbe za mirovna pogajanja vlade sporazuma ne smejo odklpniti, marveč se posvetovati o	njej ter	pospešiti	pogajanja s
primernimi predlogi.
To načelo sicer še ni prodrlo, upati pa smemo, da prodre, ker se je ljudstvo povsod vdalo nadi,	da mora	priti mir,	da	je žrtev
dovolj. To	hrepenenje po miru, ki	narašča
v Rusiji in	Franciji,	v Angliji	in	v Italiji,
postaja močnejše in močnejše.
Moralnemu pritisku se ententa ne bo mogla upirati, zlasti ne, ker ne more pokazati uspehov, čeprav se vojskuje že dve in
posebno nevaren špijon, ker sicer se ne bi bil preoblekel v žensko. Treba torej prave srčnosti in opreznosti, da se ne izmuzne nepridiprav. V zadnjem hjpu ga morajo obstopiti od vseh strani. Če bodo štrlele vile od vseh strani vanj, se menda vendar ne bo upiral.
Napad in obkolitev sta se popolnoma posrečila. Zpna je bila obkoljena in orožje se je dotikalo njenih prs in njenega hrbta. Špijon se je moral torej vdati. Videti je bil pravcati bojazljivec, ženska je začudeno zakričala, padla je na kolena ter dvigala roke proseče. Tedaj vzklikne neki kmet: „To je pa stara Kleinovka iz ubožnice v Ločniku."
„Da, jaz sem!“ je vzdihnila stara Žena. „In tudi nisem nič storila, prav nič. VTrutnov sem bila šla po ostanke kruha."
Kmetje so jo osupli izpustili in starka je krevsala dalje. Zajčani niso bili nič prav zadovoljni z dogodkom, sklenili so pa, da
pol leti z ogromnimi vojskami in še ogrom-nejšimi žrtvami.
Značflno za razmotrlvanja o ponudbi je dejstvo, da se povsod pojavlja mnenje, da bodo vlade v ententinih državah ostale brez zaslombe, če ne bodo odgovorile na ponudbo in če ne bodo stavile ali pa zahtevale nove predloge, na podlagi katerih se lahko začno pogajanja ali pa, če že zavrnejo ponudbo, jo ne dovolj utemeljile.
Ves položaj je torej tak, da ententa ponudbo ne more kar odkloniti, čeprav hujska časopisje kapitalistiških interesentov k nadaljevanju vojne z vso besnostjo.
Zborovanje škandi-navskih socialistov.
Stalni odbor skandinavskih delavskih organizacij je imel minuli teden konferenco, katere sta se udeležila za Švedijo državni poslanec Lindquist in strankini tajnik G. Moeller, za Norvegijo zbornična poslanca Magnus Nilsson in Ole Lian, za Dansko minister Stauning in drugi. Navzoči so bili tudi glavni uredniki socialnodemokratiškega časopisja. Poročilo o zborovanju razpravlja zlasti o zunanjepolitišk ih razmerah ter priča, da ima Skandinavska socialna demokracija precej razvito mirovno tendenco. Tako pravi poročilo:
Naše prepričanje je, da prebivalstvo po vseh deželah hoče mir, in prosimo nujno, kolikor le moremo, v imenu naših sodeže-lanov in nedvomno tudi sporazumno z velikim delom človeštva, socialnodemokratske stranke v vojujočih deželah, da združujejo delavske razrede v zahtevi, da se ustvari nam trajen mir.
Poročilo opozarja dalje na zahteve socialnodemokratiškega kongresa leta 1910, na katerem je bila glavna zahteva, da se ustanovi obvezno mednarodno razsodišče s splošnim razoroženjem. Konferenca se zahvaljuje dalje Mednarodni socialistiški pisarni, ker je skušala stalno posredovati med strankami. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva, nevtralnost Skandinavije, v kateri naglašajo vsi navzoči svojo nevklonljivo voljo za ohranitev nevtralnosti. Končuo je razpravljal kongres o draginskem vprašanju in o vabljenju delavcev v inozemstvu, proti kateri bo nastopila socialna demokracija v vseh treh deželah, čim zbere natančnejše podatke, ki jih sedaj zbira.
Svetovna volna.
V znamenju velike nervoznosti se svetovna vojna nadaljuje. Usoda tega bojevanja je taka. Spravljivost se pojavlja na obzorju le polagoma, prav tako, kakor bi bil mir, ki ga človeško težko pričakuje največji zločin nad človeštvom. Povsem novih velikih dogodkov v minulem tednu pa vendar ni bilo.
Z Italijanskega bojišča ta teden nismo dobivali nobenih podrobnih poročil. Le tu-
še dalje stražijo. Ležali so zopet že nekaj ur, a nikogar ni bilo. Nameravali so se že vrniti domov, ko zapazijo mlajši ljudje, ki vidijo bolje nego starejši, da zopet prihaja nekdo po poti. In res! Prihajal je nekdo, ta pa ni bil ženska, marveč moški, in sicer lepše oblečeni mož. Ta mora biti špijon. Prihajal je naglo, in prav kmalu se je približal Zajčanom, ki so se prav tako skrbno pripravili za naskok, kakor prvič. Prepričani so bili, da pojde vse v najlepšem redu. Prav so nameravali Zajčani naskočiti, zakaj obkolitev so bili že izvršili, ko zakliče nekdo: ,.Stojte, ta je pa naš gospod učitelj!“
„Jaz sem, prijatelji, kaj pa hočete?" se je oglasil mož na poti.
Sedaj prilezejo kmetje iz grmovja s svojimi palicami in vilami ter se praskajo po glavi in bulijo osuplo.
„Kaj pa je?“ vpraša učitelj začudeno in motri Zajčane radovedno. Vsi molče.
patam imajo topovsko kanonado na soški bojni črli in tudi na tirolski. Večjih operacij ni, ker je tam silno slabo vreme. Na obeh straneh se pa pripravljajo na nove boje.
Rusi s svojo karpatsko ofenzivo še niso odnehali. Ta bojna črta je dolga skoro 300 kilometrov. Najhujši boji so bili pri Očni in ob Trotosu. Rusi se namreč boje, da bi tu avstrijske čete vdrle v Moldavijo in potem v rusko Besarabijo. Sila ruske ofenzive je zlomljena; ruski napadi niso več tako pogosti.
Prodiranje armad centralnih držav v Rumuniji se je tudi ta teden nadaljevalo. Rumunska vojska je domala razbita. Operacije v Rumuniji gredo h koncu. Bojna črta centralnih držav gre sedaj od prelaza Bodza čez Buzeu, Batogul, čez Dunav in v Dobrudžo, kjer se pa tudi ruske in rumun-ske čete umikajo v močvirja ob Dunavu.
Do izliva Dunava v Črno morje nimajo čete centralnih držav več nego k večjemu še okolo 20 kilometrov. Vsi znaki kažejo, da bodo Rusi in Rumuni Dobrudžo popolnoma izpraznili, kar bo pa zanje jako neugodno, ker potem ne bo več Dunav prost za prevažanje ruskih čet in vojaških potrebščin. Rumuni tudi izpraznjujejo Brailo in Galac, kar priča, da jim nedostaja moči, da bi branili ti dve trdnjavi. Umaknili se bodo na reko Seret, kakor smo že zadnjič omenjali.
Na macedonskem bojišču so še vedno hudi boji zlasti pri Bitolju. Sarrail je nameraval proglasiti Bitolj za glavno mesto nove Srbije, toda sedaj je opustil to misel, ker Bulgari in Nemci obstreljujejo mesto, kakor poroča ..Slovanski Jug“ v Odesi. Bolj in bolj očividno je, da bo Sarraila doletela ista usoda v Solunu kakršna je doletela entento na Galipoliju. Sarrail s svojimi četami ne more naprej, pomoč Rumuncem ne more več koristiti, a nazaj ne sme, ker bi s tem osmešil vso solunsko akcijo.
Grčija se je bila jela upirati zahtevam entente. Oboroževala se je, Venizeliste zapirala in Venizelosa proglasila kot veleiz-dajnika.' Toda ententa ni odnehala. Stavila je ultimatum in Grčija je ugodila glavnim zahtevam, med katerimi sta tudi ti dve, da prekliče mobilizacijo ter umakne svoje čete iz Tesalije in jih pod nadzorstvom entente spravi v južno Grčijo, to je na Peloponez. Ali so vsa ta poročila resnična ali ne, to je negotovo. Vsekakor se je pa Grčija morala vdati nasilnostim entente, ki nastopa z vso neobzirnostjo napram nevtralni državici. ‘
Na francoskem bojišču se vrše ob Somi pretrgoma boji precejšnje silovitosti. Nekaj uspeha so imeli Francozi pri Verdunu, kjer so nemške čete s silnim sunkom nekoliko premaknili. Sunek je bil le političnega pomena in tudi ni strategiško nikakršna pridobitev, čeprav Francozi pripovedujejo o nekakšnem velikem uspehu. Nemci so pri tem boju res izgubili nekaj mož in vojnega materijala, kar pa na trdnost bojne črte ne bo vplivalo.
Končno je pojasnil kmet:	„Špijoria	ča-
kamo".
*Pa bi bili kmalu mene povezali".
„Ne, gospod učitelj! Nikakor ne!" so mu odvrnili.
„Tako, tako!“ Sem si pa to samo do-mišljeval. Špijon še ni prišel."
„Ne, gospod učitelj!"
„Pa ga boste še čakali."
„Da, gospod učitelj!"
Učitelj je odšel z nasmehom na licu. Zajčani so čakali še nekaj ur. Potem so se vrnili v vas. Še tisti večer so poklicali gostilničarja po telefonu in ga vprašali, če so Zajčani ujeli špijona. Vprašal je, kdo je pri telefonu ter je dobil odgovor: »Trutnov-čani!" Sedaj mu je bila stvar jasna. Trut-novčani so se maščevali na Zajčane. Spijo-nov od takrat naši vaščani niso več lovili.
Vojni položaj se torej zadnje dni ni bistveno spremenil. Upajmo, da bomo prihodnjič podali veselejše poročilo, ki bo naznanjalo, da je razpoloženje za mirovna pogajanja ugodneje ter da se pojavlja med vojujočimi državami spravljivost, ter da bodo pred nami že pripravni predlogi za mirovna pogajanja.
Zopet nova vlada.
Dr. v. Spitzmiiiler ni oesiavil nove vlade. Umaknil Sc je. Sestavo novega ministrstva je poveiti ctsar grofu Clarn - Martinicu, ki je novo ministrsko listo že predložil v sredo cesarju.
Novo ministrstvo je sestavljeno tako-le : Ministrski predsednik in poljedelstvo: grof Ciani Maitnnc;
notianje stvari: baron v. Handel; finance: Dr. v. Spitzniiilier; jusiica: Da ion v. Scheuk; trgovina: Dr. Uiban; nemški minister lojak: Baerenreither; dela: baron v. Trnka; pouk: baion v. Hussarek; žeieznice: baron v. Forstet; dezema biainba: baron v. ueorgi; Gahški minister: Di. v. Boorzynoki. Nova vlada r>e po svoji pulitisai sestavi ne raznkuje bistveriu od one, ki jo je Hotel sestaviti v. Spitzmiiiler.
C.ain-Maitmic je konseivativon vele-posestnik, agrarec, .ki bo nadaljeval listo politiko, ki jo je noiel v. Spitziniilier, 111 sicer le s to raznko, da se oo najuiže naslanjal na Cclie. Novega ministrskega predsednika uo poopiraia ueinsaa narodna zveza in kiščauski Socialist. Vodilno iioCtio Ciam-Mailinica pa je: avsliijska državna inisei.
Nova vlada ima Daje tudi giede paiia-mentarnega delovanja ze lZdeiaia program. Vederemo!
VaDilo na narocDo. Velika draginja ki jo je povzročila vojna, oznorna Dlagovni špeuUiatih, oocub tudi časopisje. Vse pu-liebščiiK postajajo dražje. Žrtve so veuno Vetje, zato prosimo vse Citaleije, da ust razširjajo ter o pravem času obnove naročnino. List izhaja tern lažje, Cim vec naročnikov ima. V tem letu smo pndobili sicer par sto novih naročnikov kijub izrednim razmeram.
Ne smemo pa biti zadovoljni le z majlunmi uspehi. Naprej moramo, da bomo po vojni dovolj inoem za gospodarske in politiSkc boje: leda,, ko bo vec svobode .
Domači pregled.
Avstiijs,.j eeSai' i\aii je oDiskal dne 17. t. m. uaiijtirsko bojišče ob boči.
Avstrijsko vittno voui se vedno Koer-ber. Novi mnnsuski piedsednitt se posvetuje s pulitišiumi strankami. Celotnega ministrstva pa še mnia, ker stavijo posamezne stranke različne zahicve, ki jim ne mara ugouili. Nemški politiki ovare stranke pred opozicijo, češ, da ne pinte zopet iaaffcjeva au Baueinjeva era.
iz seje ljubljanskega občinskega sveta. V toiek je imel občinski svet reuno sejo. Na ob.cajnem dnevnem redu su Dne nena-leie važnejše stvau. Ubčina je dajala dosiej mestne vožnje v najem. Zadnja seja je pa sklenila, da bo v bodoče opravljam te vožnje v lastnem področju, nar pomeni zopet poobčiiijenje panoge, ki je pnzadjaia obcnn precej vetrne strosae. — Za siiotin-ske namene sa je dovouo znesek 15.6UU i\. Petega vojnega posojila je sedaj podpisala občina 150.0UU R. Zaradi liaiasčanja cen premoga je zvišala občma ceno električnemu
toku. Poročevalec je izvajal: Zvišanje cen električnemu toku je potrebno vsied zvišanja cen premoga za 75 K 5U v od 1. januarja 1917 naprej in vsled zvišanja železniške tarife za 30°/o od vagona. Ker potrebuje elektrarna na leto do 600 vagonov, bo morala izdati za 54 000 K več, vsied cesar naj se zviša cena toku od hektovata na uro za razsvetljavo za 1 v, za aparate in motorje pa za pol vinarja, kar bi daio 42.000 K; za števce pa se naj zaokroži znesek navzgor tako od 75 vinarjev na mesec na 1 K, od 1 K 33 v na 1 K 50 v itd., kar bi dalo 6000 K. Glede toka, ki ga oddaja elektrarna vojaštvu, bo treba še posebej stopiti v dogovor. — Dasiravno zadene zvišanje cen premogu tudi vodovode, ki potrebujejo do 200 vagonov premoga na leto, tu za sedaj še ni potreba zvišali cene, ker vodovod to povišanje še prenese, t— Aprovtzacijskemu odseku naroča občinski Svet, da uiedi za zimski čas potrebne ogrevairnce za siromašne sloje. V tajni seji so se izvršila imenovanja na uradniška mesta, ter se je dovolila mestnim šolskim slugam brezplačna kurjava.
Novice z Jesenic. Po večmesečnih pritožbah in intervencijah delavokin deputacij se je končno venaarie odločilo vodstvo tovarniške prodajalne „kašie“, da je oddalo moivo tudi -drugam v prodajo. Spiememba je naslednja. — Vsi delavci m delavke, ki dobivajo plačo dne 10. v mesecu, doDivajo moko v našem konzumnem diustvu, drugi pa v konsumu v Novi vasi. bicer je to malenkost, z diuge strani pa mnogo, ker je s to preinembo odpravljeno liiuCiio večdnevno čakanje, m prerivanje. Namestu bi bilo, da bi se tudi glede diugega blaga izvršilo kaj podobnega, ker je se mnogo stvari, ki se dobivajo izključno le v „kastr. Ako hočejo vodstvo tovarne lu prodajalne delavcem ustreči, naj tudi od ostalih živil oddajo nekaj drugam v prodajo. Delavstvo naj v tem razmišlja m eventualno posreduje na pristojnem mestu. — Iziedni oucni zbor bratovske Skladbice je bil Sklican dne 1U. decembra. Ker pa se občnega zuoia ni ude-lezno dovolj delegatov, se oucui zbor ni mogel vršiti. Bodoči mesec se do vršil drugi občni zbor. Ker je zbor velevažen, sinemo pričakovati, da se ga vsi delegatje vsaj taki at udeleže. Nikar ne zadržujmo se sami rešitev nujnih stvari! — Zaradi splošnega pomanjkanja živil, so se jen braniti oženjena, imeti samce še nadalje na hrani; mnogi se niso vedeli karn obrniti zaradi preinane. Tovarna je že več nego pred ictom um uredila Svojo kuhinjo za samce. Viada pa oučua nezadovoljnost z njo; delavci se pritožujejo o slabi hrani, ki je vsak mesec dražja. Hrana že velja do 2 K, 50 v na dan. Moko za kruh m siadkor pa si še i kupujejo sami. Pripetilo se je že večkrat, da so ostau dolžni, ker niso zaslužili toliko, koiikor jih velja hrana Zal pa, da se Usti delavci puložujejo le saini med seboj, o kaki intervenciji pil ravnateljstvu pa ni slišali me. Priporočati bi duo, da bi giede teh stvari posredovali direktno pri ravnateljstvu.
— Moški čevlji so Din na zadnjem Miklavževem semnju na Jesenicah po 80 kron; stojimo pač pred nerazrešenim vprašanjem: kako naj oženjen tovarniški delavec preskrbi seue in družino z najpotiebnejso obutvijo?
— Vsem cenjenim cnaieijeiri »Delavca" zeli vesele božične praznike, kakor tudi mnogo uspehov v bodočem letu! Dopisnik z Jesenic.
Iz Amerike. V Millvvaukee je umrl 12. septembra Franc Snoj po dolgi bolezni. Franc onuj je bil brat sodruga Henrika Snoja iz Tržiča; odšei je v Ameriko, da si zboljša gnotne razmere. Žal — da so se mu načrti izjalovili, ker ga je pridno delujočega smrt prehitela. — „Siovenec“ je v notici z dne 6. septembra poročal, da se je neki Franc Snoj, ko je bil dlje časa v Ameliki, obesil. Pripominjamo, da seve ta F'ranc Snoj ni s sourngom Francem Snojem, bratom nacega sodr. Henrika Snoja, identičen.
Podpisovanje petega vojnega posojila je avstrijska vlada podaljšala.
Štajerska in koroška deželna organizacija delavska sta imeli svoje letne konference, na katerih sta podali svoja poročila ter razmotrivali o življenskih in de-avskih razmerah.
Dražba Šentjanškega prentogokopa.
Na zahtevo »Splošnega kreditnega društva" v Ljubljani se vrši dne 24. januarja 1917 pri okrajnem sodišču v Ratečah dražba Šentjanškega premogokopa s poslopji in pritiklinami. Nepremičnine so cenjene na 1,858.275 K 52 vin., najnižja ponudba znaša 619.425 K-
Speciajist za očesne bolezni dr. Emil Bock v Ljubljani je umrl v nedeljo dne 17. t. m. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil veščak v stroki in vesten zdravnik. Bolniki, ki so se zdravili v ljubljanski deželni bolnici se ga hvaležno spominjajo. Dosegel je 6U let.
V Idriji je umrl pred dvema tednoma Jernej Troha, poduradmk v pokoju. Star je bil 61 let.
Slavoj Škerl v Trstu, ki je organiziral v LjuDijam m Trstu narodne delavce, je umrl minuli teden.
Novi nabori za letnike od 18. do 50. leta. Listi poročajo, da se bodo vršila po novem letu nova pregledovanja vseh vojni službi podvrženih letnikov.
Zvišanje podpor za begunce. Notranje ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom odredijo zvišanje državne podpore beguncem, ki so Diez sredstva in so nastanjeni raztreseno po skupinah, in sicer z jedne krone na jedno krono in petdeset vinarjev za osebo na dan od 1. decembra t. 1. dalje. Omejitev teh za položaj beguncev mnogo ugodnejših odredeb nastopi pri družinah, kaferiin pripada večje števno oseb, živečih v skupnem gospodarstvu, kjer je družinskih Članov nad 5; v takem slučaju ostane podpora 1 K za osebo na dan.
20 vinarski novci iz niklja izgube ob novem letu veljavo. Kdor jrn ima, naj jih odda prej.
Enspioziclja v Eiscnerzu na Štajerskem. Dne 15. t. m. ob 3. urt zjutraj se v strojnici eisenerskrh fužin zgodila strasna eksplozicija. Streha je zieteia v zrak in so se kosi razpršili na vse strani. Tudi zidovje strojnice je večinoma podrio. Po eksploziji povzročeni zračni pritisk je bil tako silen, da je razbil vse šipe v tovarniških poslopjih m v sosednih uradniških m delavskih hišah. Štirje oeiavci so bni težko ranjeni in je eden izmed njih že umri, več drugih pa je bilo lahko miljenih. Nezgodo je pouzročii elektiicm suk.
Rudniki pod vojuodajaivenim za konoin. Z nareuDO vojnega imn.strstva odd. 7. z one 9. noveinora 1916, št. 45.860 res. so bne naslednje jame uvrščene pud vojiio-dajatveni zakon: Auaruv v Biunersdoifu, Aiia-Ernst-jama v Musau, Merkurjeva jama v Musau in Svatopiuitov rov v Vilounci, Elzajama v Nem. Krampi Marija pomagaj jama v PriraChapl, Rafaelova jaina v Gor-bicu, jama božjega blagoslova v Eidlicu in Davidov rov v RtnnavU.
Obesen je bil dne 18. decembra ob 7. uri zjutiaj v Gradcu cetaš Aieksa Žekič, bivši župan v Vigdoru pri Tuzu, ki se je v jeseni 1914. pridiužh srbskim cetašein ter je skupno ž njuni umom več avstrijskih vojakov m bosanskih Muslimanov. Po srb-skin porazih se je Zekič delal lojalnega. Vojno sodišče v Graacu ga je obsodilo racn zločinov veleizdaje, hujskanja k umoru m dejanj proti oboroženi sni one 16. no-vembia na smrt. Aimadno vrhovno poveljstvo je kazen potrdilo, nakar je bila izvršena.
Uravnava prometa s sočivjem. Deželna viada kranjska razglasa: Podjetniki kmetijskih obratov smejo od zaseženega so-
čivja lastnega pridelka porabiti za setev največ 10°/o one množine, katera se mora smatrati kot normalni pridelek dotičnega kmetijskega obrata. — Za preživljanje oseb, navedenih v § 3. točka 1 a c. ukaza z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176, smejo porabiti do prihodnjega pridelka največ 10 kg za vsako osebo. — Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Za vojne liferante. V znani restavraciji Sacher so v soboto — ko je na Dunaju brezmesni dan — imeli na jedilnem listu med drugimi sledeče cene: juha 1 K 50 vin., goveja juha z jajcem 2 K, želvina juha 8 K, goveje meso z zeljem 9 K, prekajeno meso z zeljem 9 K 20 vin., rostbeef z grahom 9 K 20 vin., goveje stegno pečeno 8 K 50 vin , klobasa z gorčico 6 K, karp s koreninicami 7 K, jajčnica z gobicami 5 K, 50 vin., krompirjeva solata 1 K 40 vin., kumare v solati 4 K, — Take cene morejo plačati samo vojni liferantje.
Današnja vrednost denarja. V Berlinu je imel tuji denar 16. t. m. naslednjo vrednost: amerikanski dolar 5’62 M (marke), nizozemski goldinar 2’38 M, danska krona 1 ’63 M, švedska krona 1 ’71 M, norveška krona 1’65 M, švicarski frank 1 ’ 17 M, avstrijska krona 0‘64 M, bulgarski iev (frank) 079 M. — Na Dunaju istega dne: nemška marka 1’56 K (v rniru 1’18), nizozemski goldinar 374 K (v miru i’98), švicarski frank 1 ’83 K (v miru 0’95), švedska krona 2’95 K (v miru 1 ’32), bulgarski lev 1’25 K (v miru 095), dolar 8’82 K (v miru 4’94), ruski rubelj 375 K (v miru 2’54). — V Švici: francoski frank Q’84 fr., angleški funt 23’30 fr., nemška marka 0’8O fr., laška lira 071 fr., nizozemski goldinar 2 fr., avstrijska krona 0’50 fr., švedska krona i’44 fr., ruski rubelj 1 '44 fr., amerikanski dolar 4’90 fr., španska peseta 1’05 fr.
— Avstrijske in nemške igrače na Francoskem. Pred vojno sta Avstrija in Nemčija izvažali ogromne množine vsakovrstnih igrač na Francosko m z njuni zaslužili prav mastne milijone. Začetkom vojne je francoska vlada sekvestrirala vse zaloge, kar jih je bilo last avstrijskih in nemških firm ter jih je zdaj razstavila, a samo za fiancoske izdelovalce igrač da bi namreč ti posneli, kar bi jim moglo biti koristno in bi sann začeli izdelovati take igrače ter tako po vojni preprečili nov uvoz avstrijskih in nemških izdelkov.
— Analfabeti. Analfabetov pride na 1000 ljudi: v Rusiji 917, v Sibiji 430, v Italiji 342, v Belgiji 101, na Francoskem 30, na Angleškem 10, v Nemčiji 0 04, v Avstro-Ogrski 340 (samo v Avstriji i65). Najmanj analfabetov v naši državi je na Predariskem (0'8ou); na Koroškem jih je 12‘3°/o, v Galiciji 4U'6°/o, v Bukovini 53 9°/o, v Dalmaciji 62'8°/o. Po narodnosti je najmanj analfabetov pil Čehih (2*4°/o), potem pri Nemcih (37°/o), največ pri Malorusih (61%). Vseh analfabetov v Avstriji je 460.809
— Usoda poljskih otrok. Ko je mska armada zapustila Poljsko, je odšlo z njo na stotisoče poljskega prebivalstva. Ti begunci so se razšli po vsej Rusiji in zdaj se, kakor pri nas, dostikrat zgod), da iščejo otroci starše in starši svoje otroke. Med drugimi je tudi 14.000 otrok, ki spioli ne vedo, kako je njihovim staršem ime in kje so prebivali; dostikrat niti ne vedo svojega lastnega krstnega imena. Te otroke so spravni v sirotišcnice m če ne najdejo njihovih staršev, jim bodo dali nova imena.
Od mizarskega pomočnika do doktorja prava. Na zagrebškem vseučilišču je te dni promoviral za doktoija prava Mato Mintas, ki se je prvotno izučil mizarstva. Rojen je bil 1. 1878. v Zioguiiju na Hrvatskem, se izučil v Varaždinu za mizarskega pomočnika ter ta poklic več let izvrševal. Leta 1900. se je začel učiti gimnazijskih nankov in 1. 1907. je napravil matuio. Nato se je vpisal na pravno lakuheto in obenem vstopil v službo na mestnem davčnem uradu, kjer
' je postal asistent, te dni je pa promoviral za doktorja prava. Za gimnazijskih študij se je vzdiževal s poučevanjem.
Tekoči kruh. Nedavno tega je centralni vladi bila predložena zahteva, da naj bi se z ozirom na razmere v pivovarski industriji dovolilo 500 vagonov ječmena za varitev piva. Kmalu za tem so se pojavile v raznih listih analize piva in izjave nekaterih znanstvenih avtoritet, ki naj bi dokazale, da je pivo, če že ne bolj, pa vsaj tako redilno kakor kruh. Nekateri listi so šli celo tako daleč, da so imenovali pivo »Tekoči kruti ', ki ga je torej smatrati za neobhodno potrebno živilo itd. — Množina 500 vagonov ječmena bi, računano po krušnih kartah, zadostovala za približno 80.000 ljudi za celo leto; ako se torej resnično najde ljudi, ki mislijo, da bi brez piva ne mogli izhajati, naj se jim izpolni želja — toda pod pogojem, da se izda zanje mesto sedanjih kart — nakaznice za tekoči ki uh.
Skrb za prihodnje ieto Odkar so zavezniške armade zavzele zapadno Rumuni-jo, pripravljajo se razne cenitve ov tarn zaplenjenem žitu m drugih živilih. Četudi je verjetno, da so posamezne cenitve precej optimistične, se vendar ni udajati prevelikemu upanju, kajti pomisliti je treba, da se bo uporabil plen za vse zavezniške države, poleg pa še za zasedena ozemlja. Ako nas je že letošnjo pričakovanje zlasti glede krompirja precej razočaralo, moramo biti tembolj oprezni za prihodnje leto. Treba je pravočasno storili vse, da se produkcija živil dvigne in v ta namen lziabi vsak košček zemlje. Pieteklo dobo se je v tem pogledu sicer precej stonlo, toda v mnogih slučajih ostale so tozadevne odredbe le popisan papir, opaziti je bilo zlasti v Ljub-ijam in okolici še mnogo neobdelane zemlje, ki bi izročena pravim rokam, lehko preživela mnogo družin. Luksuzni vrtovi so v sedanjih razmerah pravi zločin na prehrani ljudstva. Tu bi morala poseči vmes oblast z vso svojo eksekutivno močjo. Oodeiovan-je m nadzorovanje takih zemljišč b. se da lo prav lehko oigamzirati po mestnih okrajih	potoni	odborov	iz ljudskih organ	zacij.
Ni	dvoma,	da bi se	stvar obnesla, ce	bi sc
jod ostaviio na široko podlago.
Brezmiselne potrate sauja. Dasiravno se ne more trditi, da je bila letošnja sadna	letina	siaba, je	prišlo razmerno	piav
malo sadja na trg, au pa le po neprimerno visokih cenah. Vzrok tiči v tem, ker so se kar čez noč pojavile tovarne, ki so se lotile podelovanja sadja v konzerve. Druga leta je Dilo sadja tud: ob slabih letinah vedno cez zimo dovolj, danes ga pa skoro m dobiti niti za drag denar. Fodeiovanjo zdravega sadja v konzerve je v Ganili razmerah , največja nesmisel, ker se na eni strani dra i goceno živilo neprimerno podraži, na diu-| gi strani pa potrati pri konzerviranju snovi, ki	bi se	jih lehko	drugače in koristnejše
uporabilo. Konzerviranje sadja n. pr, v škatije di imelo le legaj pomen, če oi se ga hotelo ohraniti za daijšo dobo. Toda skusnja kaže, da se je konzerviranega Sad-ja porabilo največ Daš v času, ko bi še sveže bno užitno in je tudi drugih ztvn bilo, če ze ne v izobilju, pa vsaj dovolj. Z dragim konzerviranjem se je večji del sadja odtegnilo revnejšim slojem, zlasti pa otrokom, ki ravno v teh časih najoolj potrebujejo primernega nadomestila za druga živiia.
Avstroogrska iiagodba in trgovinske, pogodbe. Leta 1906 je sklenila avstroogiska monarhija trgovinske pogodbe z Nemčijo, Švico, ilauju, Rusijo in Belgijo. Avstroogiska nagudba je pa bila uveljavljena šele 1907 Fotekteh pogodb so določili na 31. decembra 1915 Razen teh pogodu ima monarhija tudi pogodbe z Romunijo, Angino, Zedinjenimi državami in Francijo; te pogodbe pa niso sklenjene na doiocenu douo. Med Avstrijo m Ogrsko je veljai dogovor, da med veljavnostjo nagodbe ne sme ne Avstrija ne Ogrska samostojno odpovedati trgovinskih pogodb.
Ce se nagodba ne odpove, ko poteče, velja še eno leto dalje. V to podaljšanje sklene Ogrska vsako leto pooblastilni zakon, Avstrija pa ima starejši zakon, ki ji omogoča oono-vitev nagodbe in sklenitev pogudb z 'balkanskimi državami. Ogrska je javila Avstriji pol leta prej, da hoče odpovedati nagodbo in trgovinske pogodDe. Nagodba se torej odpove 31. decembra 19l6 ter poteCe 31. decembra 1917. Ce bi posvetovanja v določenem šestmesečnem roku ne dovedla do sporazuma, mora odpovedati pugoabe minister za zunanje stvari, če zahteva odpoved pogodeb tudi le en sam pogodnik, to je Avstrija ah Ogrska. Pri sedanji odpovedi prihajata v poštev pravzaprav ie Nemčija in Švica, ker so druge dižave v vojni z monarhijo, oedaj se vrše pogajanja med Avstrijo in Ogrsko glede nagodue, ki bodo najbrže činiprej končana. Ogrski državni zbor je spicjei v ta namen poseoeu zakon, ki pooblašča viado, da srne Skleniti nagodbo, m ogrska vlada jo je pripravljena skleniti, če se ta v avstrijski polovici tudi ne reši parlamentarno. V novi nagodbi bodo tndi uredili nadaijne zadeve tudi glede trgovinskih pogodu z diugirm državami. Skicintev avstroogrske nagodbe in uveljatev provizoričnega proračuna, sia najpivi nalogi novega ministrskega predsednika,
Knvdo da bi pustili hirati otroka ali diugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo vest. Siabotne, Shujšane in Dolne otroke kiepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje,o Raju ono jih ojači in napravi odporne proti boieznim, Malokrvni, žitzasti otroci in od-rasn ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zsvžitju tega olja veliko mleka za dojenčke m posianejo krepke. Čisto in les prisuio olje najboljše kakovosti ima po izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami ni emulzijami, ker vsebuje več 1 učinkujočih tvarin, Cene pieu vojno 2 steklenici za 5 K poštnine prosto lazposilja ti V. Feiier, dvuiin lekarnar v Stubici, Lizati g 334 (Hrvaško).
EtueuU namerava odaionui ponudbo za mirovna pogajanja, iz Haaga poročajo, da odgovon entema na noto centralnih držav seie v nekaj dneh. Edina je baje v teni, da ponudbo odkloni ter gie le za to, kako naj se odklonitev izvrši.
Amerika pošilja Nemčiji note zaradi iztirnvauja Belgijcev v Nemčijo. Nemčija je baje pošiljala Diezposeine in „deiomržne". Belgijce v Nemčijo na delu. Belgijska viada je protestiral«, na kat je Amerika zopet pričela s pusiedovanji. Do resnega spora pa ne pnde.
Stari Rockefeller umri. Petrolejski kralj, uajbogaiejsi AinerikaneC John Ročke-kilei jc prejšnji leden umrl. Kojeu je uh i839. Rockefeller je bil pretkan tigovec, orezoDznen. Silno nerad je plačeval uavke. Njegovo imetje se je sedaj med vojno še suno pomnožno.
„osservatorc Romano", organ Vatikana, m Kuiousha „ltalia" o mirovni ponudbi. »Ossci vatore Romano', organ Vatikana, pise: Pomen te izjave Nemčije m Avstru-Ogrske se ne more 111 ne srne napačno umetl. Ne gre za konkreten predlog mirovnih pogojev, marveč za vabilo, naj Se načeloma priti di, da se buuo pogajanja pričela, ki naj bi potem puvedla do miru. Katoliška „iiulija“ piuvi: Mirovni predlogi se zdijo vsleu nesramnosti ali naivnosti, ki se javlja v njih, malo pupravm, da bi privedb do zadovoljivega miru. Od ideala papeževega da se uoseze mir v piavicnosti in piiznanju pravičnih zahtev narodov, smo jako oddaljeni in vendar treba prnt do njega radi kuliure m človeštva. Upajmo, da bo pijana strast, ki oieinnuje po trenutnem vojnem uspehu oci. v resnici za vojno odgovornost osrednjih držav, krnaiu izginila, da bodo na to njihove zeije skromnejše 111 udkrnosrcnejse.
Francoski socialisti o mirovnem predlogu. Agence Havas: Na kongresu socialistov okraja Seine je bila sprejeta naslednja resolucija: Zavezniške vlade so dolžne, da predlogov, s katerimi kongres soglaša, ne odklonijo, ne da bi jih poznali. Zato se pozivajo zavezniške vlade, da pri istočasnih krepkih naporih za deželno hrambo sprejmejo vse dogovore, ki so potrebni, da se uradno pouče o mirovnih pogojih Nemčije. Kongres zahteva tedaj prvič, da se noben predlog ne odkloni, ne da bi se ga vestno proučilo in drugič, da se predloži dotičnim parlamentom. Končno zahtevajo socialisti, da se v slučaju, če bi bili nemški predlogi nesprejemljivi, objavijo narodom in obenem tudi stavijo protipred-logi, ki bodo pospeševali sporazuinljenje glede mirovnih pogajanj.
Anarhisti na Francoskem so pričeli veliko agitacijo za mir. Z vso odločnostjo se zavzemajo za mir v časopisju in razširjajo letake.
Upor med vojaštvom na Portugalskem. Portugalska vlada je pošiljala nekaj vojaštva na evropska bojišča ententi na pomoč proti Nemčiji. Nadaljnemu pošiljanju so se uprli častniki in moštvo. Natančnih poročil pa še ni.
Sonnino o mirovni ponudbi. Zunanji minister Sonnino je imel v italijanski zbornici nastopni govor: Večji del predlogov, tičočih se miru in koraka, katerega so storile sovažne države v svrho pričetka pogajanj, se opira, kakor se mi zdi, na premiso, da ima vlada več ali manj precizne predloge o temeljih, na katerih bi se morala pogajanja gibati, pred seboj ali da jih skoro dobi. Kakor sem že sporočil pred par dnevi zbornici, ta premisa ne odgovarja dejstvom. V noti štirih sovražnih držav ni nikakega podatka o pogojih ali bazi za razpravljanje. Z raznih strani se seveda čuje s tajinstve-nimi obrazi ponovitev, da nekdo, ki je v stiku z diplomatičnimi krogi, ali da nekdo, ki pozna stričnika neke osebe, ki občuie v Vatikanu, ali pa da je trdil dobro poučeni politik, ki pa skriva vire svojih poročil, da so pogoji, ki imajo služiti za temelj dogovorov, že znani in izročeni. Pri tem kaže prvi na Trentin, drugi na neodvisno in nedotaknjeno Belgijo, tretji na Alzaško-Lota-rinsko, četrti na Trst ali Poljsko ali na balkansko zvezo itd. Ponavljam, da kraljevski vladi absolutno nič ni znano o vsem tem ali o kakih drugih specifičnih pogojih. Jaz nimam nikakega drugega znaka glede hva-lisanih eventualnih pogojev, kakor besede sovražne note, katero sem prečital pred zbornico.
Novo angleško ministrstvo. Nova angleška vlada se je sestavila tako-le; Vojni kabinet: Lloyd George, Curzon lord predsednik tajnega sveta in vodja vlade v zbornici lordov, Henderson, Milner, oba brez portfelja; Bonar Law zakladni kancler, obenem vodja vlade v poslanski zbornici. — Izvenvojni kabinet: Robert Finlay Iord-kancler, Georges Cave notranji minister; Balfour zunanji minister; Albert Stariley trgovinski minister; Hodge delavski minister; Edvard Carson prvi lord admiralitete; dr. Addison — municijski minister; Robert Cecil blokadni minister; Devonport živilski kontrolor; Joseph Maclay plovstveni kontrolor; Prothero poljedelski minister; dr. Fisher naučni minister; Alfred Mond minister'za javna dela; Frederic Cowley kancler vojvodine Lancaster; Albert Il!ingworth generalni poštar; Barnes penzijski minister; F. E. Smith, minister krone; Hewart generalni prokurator; Munro državni tajnik za Škotsko; Clyde škotski lord advokat; lord Wimborne generalni prokurator za Škotsko in lord - lajtnant za Irsko; Duke državni tajnik za Irsko; 0‘ Biien lordkancler za Irsko; Long kolonijski minister; lord Derby vojni minister; Chamberlain minister za Indijo; Rhondea — lokalna uprava. Delavska stranka je zastopana v novem kabinetu po Hendersonu, Barnesu in Hodyu. Prvič je novo ministrstvo ločeno v dva dela. Pravi vojni kabinet šteje 5 članov. Vojni minister nima sedeža v ožjem vojnem ministrstvu.
Lloyd George o mirovni ponudbi. Lloyd George je dejal v poslanski zbornici: Odgovorili bodemo na nemške predloge v popolnem sporazumu z našimi zavezniki. Vsak, kdor bi hotel vojno lahkomiselno podaljšati, bi obremenil svojo dušo s krivdo tega zločina, toda vsak, ki opušča boj, ne da bi bil dosegel cilj, bi osebno prevzel krivdo za to. Akceptiranje nemških predlogov bi pomenilo, vtakniti našo glavo v zanjko, na kateri je vrv. Brez zadoščenja (angl. reparation) je mir nemogoč. Zavezniki so šli v vojno, da branijo Evropo pred napadom pruske vojaške kaste. Vztrajati morajo pri najpopolnejših garancijah, da ta kasta ne bo nikdar več motila evropskega
Obvestiš® linijskega predstojraištva!
Blagajnikom in elanom v uvaževanje.
Dne 31. decembra zaključi Unija rudarjev svoje poslovne knjige. Zaraditega poživljamo vse blagajnike skupin in vpla-čevalnic, da pošljejo za mesec november dotekle obračune s položkami in gotovino
najkasneje do 28. decembra
unijski centrali. Člane prosimo, da poravnajo morebitne zastanke iz prejšnjih mesecev še meseca novembra.
One skupine in vplačevalnice, ki ne vpošljejo svojih obračunov za november do 28. decembra, bodo ncvedene v poslovnem poročilu kot restantinje.
Dalje prosimo, da se navedejo v obračunu za november v plačevalni listi VSi člani skupine ali vplačevalnice (tudi vpoklicani) imenbma. Pri vsakem zadnje imenovanem članu naj se natančno navede zadnji vplačilni teden*. Pri vpoklicanih članih, naj se na mestu zadnje plačanega Uidua vpiše v plueevulno listo „eiiigeruckt'4 (vpoklican).
Za leto 1917 bodo pobotniške znamke za I, II. in III. razred drugačne barve, ter se dopošljejo blagajnikom skupin in vplačevalnic v prvi polovici meseca decembra. Pošiljatvi bo priloženo potrdilo, ki ga morajo blagajniki svojeročno podpisati in vrniti predstojništvu z obračunom za december.
Obračun za mesec december se mora zaključiti neglede na vplačevanje članov dne 31. decembra ter vposlati z vsemi ostalimi znamkami I,, II. in III. razreda iz leta 1916 najkesneje do 15. januarja 1917 Unijski centrali. Število vrnjenih pobotniških znamk se mora ujemati, če je obračun v redu, s stanjem v izkazu o znamkah.
Vsi po zaključku računa za mesec december še vplačani prispevki, torej tudi plačani zastanki za leto 1916, se smejo potrjevati le z novimi znamkami za leto 1917. Vpisninske in proste znamke ne bodo nove ter jih torej ni treba vpošiljati. Število teh dveh vrst znamk, ki jih še imajo skupine in vplačevalnice v zalogi, se le preneso na novi račun ter morajo njih prejem blagajniki potrditi ob sprejemu novih znamk.
Oni člani, ki so v zmislu pravil preveč zaostali s prispevki, prosimo, da se pobrigajo, da bodo njih članske knjige v redu.
Ker ne izdamo glede teh navodil nikakršne posebne okrožnico, prosimo sodruge blagajnike, da se ravnajo točno po teh navodilih.
Predsfojništvo Unije rudarjev avstrijskih.
v članski0! Z'Ulnji PlaCani teden velja oni, ki je fvStevaifi ^'.prelepljen s pobotniško znamko ' leVdJ° se tudi proste znamke).
miru. Rajši zaupamo v svojo nezlomljeno armado, kakor na prelomljeno besedo. (Pritrjevanje.) Zavezniki bodo v malo dneh podali formalni odgovor. Velika zmota z Romunijo je bila nesreča ter more v najslabšem slučaju vojno samo podaljšati. Da preprečimo, da se položaj na Romunskem poslabša, je storil govornik energične korake na Grškem, ki so bili po njegovem mnenju potrebni. Anglija je sklenila, priznati agende Venize-losa. Lloyd George je rekel, da je prepričan o končni zmagi, če bo vladal v narodu isti duh, kakor pri armadi na fronti.
Trganje v mišicah mnogi ljudje omalovažujejo, ker misljijo, da bodo te bolečine same prešle. Te pa se ponove in so vedno hujše, čim bolj se jih zanemarja. Toda ostane v mišicah in stanicah nekaj, kar povzroči bolečine. Temu se vedno lahko izognemo, če boleča mesta masiramo in vdrgujemo z Fellerjevim dobrodejnim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elzafluid. S tem ne le odstranimo bolečine, temveč nastane na bolečih mestih živahnejših obtok krvi. Kri sili v najoddaijenejše Staniče mišič, uniči povzro-čevalce bolečin in obvaruje človeka, da bi se ponovile. Cene pred vojno 12 steklenic tega preizkušenega vtiral nega sredstva pošlje kamoikoil franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 334. Hrvaško. Obenem tudi naročite Fejlerjeve milo odvaja-jajoče rabarbarske krogijice z znamko Elza-krogljice, izborno tek vzbujajoče sredstvo za želodec, 6 škatljic franko le 4 K 40 vin. Izvrstno in sigurno učinkuje tudi sredstvo zoper kurja očesa, ki je po označbi Fellerja turistovski obliž z znamko. Elza dobilo mnogo odjemalcev. 1 karton stane 1 in 2 kroni.	(ve)
Letno poročilo IConsum-nega društva „Sloga“ v Celovcu.
(Dopis iz Črne.)
Majhen pregledni računski zaključek leži pred nami. Poslovno leto obsega dobo od 1. oktobra 1915 do 30. septembra 1916. Enako kakor vsa druga konsumna društva, je imela tudi „Sloga“ težkoče z pridobivanjem živil in drugih potrebščin, ki so postajale večje in večje. Visoke cene še vedno naraščajo, kar je zlasti občutno za društvo, ki je še mlado in pri katerem je tembolj potrebna velika previdnost pri gospodarstvu, ker ima na razpolago še razmeroma majhno obratno glavnico. Vrhutega pa ugotovljene najvišje cene, ki jih je uvedla država, prej ovirajo svobodno trgovanje in kalkulacijo nego pospešujejo, tako da pri nekaterih potrebščinah. kakor so pšeničnq moka in še nekatere druge stvari, ni bilo mogoče pokrivati stroškov ter se je morala ta izguba poravnati s prebitki pri drugih potrebščinah. Če bodo te razmere trajale še dolgo, bo morala zadruga zvišati svoje deleže, da bo mogla pri svojem gospodarstvu dosegati več koristi za svoje člane.
Če uspeli sicer ni tak, kakršen bi moral biti, ni temu krivo načelstvo, nego sedanje razmere. Nekatere potrebščine so čisto izginile. drugih je le malo, in zopet druge so odkazane javni upravi ter se oddajajo osrednjemu prehranjevalnemu uradu, oziroma prej centralnim komisijam, kakor sladkor, moka, kava, maslo, surovo maslo, mast, slanina, testenine, fižol, krompir in še več drugega blaga.
Zaradi vel. prometa v vojne svrhe primanjkuje vagonov, zato dohajajo še ta živila jako neredno, posebno velja to za sladkor in sol ter drugo blago, ki se pošilja po cele vagone. Časih traja po več tednov, preden je mogoče naročeno blago odposlati in seveda manjka med tem po nekaterih prodajalnah najpotrebnejše blago. To čutijo skojo povsod, vrhutega pa imamo pri nas v Črni še domače krajevne ovire.
Kako velikega pomena so konsumne organizacije prav sedaj ob vojni, lahko iz-
previdi vsakdo. Prekupci in branjevci stalno navijajo eene, saj nam to potrjuejjo številne obsodbe zaradi navijanja cen. Priča za to je tudi velika razlika v cenah. Tako naprimer velja 1 kg kave v konsumu 8 K, v drugih prodajalnah pa 12 K in še več.
Letni zaključek se pritožuje dalje zaradi tistih članov, ki zavlačujeje blago nečlanom. S tem škodujejo društvu ter povzročijo, da imajo nečlani blago, člane pa društvo časih ne more postreči. To je žalostno, da na ta način dajo nekateri člani ljudem, ki ne marajo za konsumno društvo in si kupičijo blago, potuho. Blago je za člane in kdor hoče biti deležen dobrot, ki jih nudi konsum, naj postane član. da bo društvo vedelo, koliko blaga potrebuje za svoje člane.
Skupni promet je dosegel 974’674 K, in je najvišji, kar društvo obstoji. Zvišanje prometa je pripisovati večji draginji, deloma pa tudi večjemu številu članov.
Novih članov je pristopilo 390 ter je štelo društvo ob koncu poslovnega leta 7752 članov, to je 193 manj nego v prejšnjem letu, in to pa zaraditega, ker je bilo mnogo članov v smislu opravilnika izključenih, ker niso ničesar kupovali v konsumu. Razentega* je pa odšlo mnogo članov k vojakom. Deleži so se zvišali v poslovnem letu za 9677 K 58 h ter znašajo ob koocu leta 52.692 K 76 h. Hranilne vloge so se zvišale v poslovnem letu za 6392 K 7 h, kar je za sedanje razmere jako ugodno znamenje,, ki nam jamči temboljšo bodočnost po vojni.
Poslovni prebitek znaša 27.142 K 76 h. Razdeliti je bilo mogoče le 3 odstotno dividendo. Vojnih dobičkov pa zadruga ne more delfti, zakaj to je naloga drugih zadrug in zlasti naj bi podjetniki dovoljevali dra-ginjske doklade, ki sedaj tudi po svojih močeh izrabljajo dobro konjunkturo.
Promet v posameznih prodajalnah je bil v poslovnem letu naslednji: v Celovcu, Šolska ulica 195.202 K 10 h, Vrtna ulica 105 694 K 38 h, Poljanska ulica 47.453 K 23 h, skupaj v Celovcu 348 349 K 71 h; (v letu 1915 v Celovcu skupaj 275 850 K 31 h); v Beljaku 215.798 K 90 h (1915: 117.379 K 7 h): Št Vid ob Glini 117.101 K 89 h (1915 : 80.989 K 88 h); Sivmec (Eber-stein) 113851 K 93 h (1915:107.643 K 63 h); Črna pri Prevaljah 111 625 K 36 h (1915:101.171 K 50 h); Vassach pri Beljaku 63.235 K 54 h (1915 : 49 021 K 61 h); skupaj torej 969 963 K 33 h (1915: 732.064 K)
Sklep se je napravil za 380.904 kg blaga.
Konsumno društvo je izvršilo ogromno težko nalogo. Priporočamo pa vsem članom, da podpirajo društvo tudi v bodoče ter mu omogočijo, da bo storilo še več. Društvu je ime „Sloga”, in prijatelji, v slogi je moč, v slogi bodočnost našega društva in boljša bodočnost življenskih razmer njega članov.
Vestnik organizacij.
Vojne podpore izplačane svojcem Unijskih članov od 1. do 13. julija 1916.
Skupina:	Ime člana:	K
Brandau, Flamisch Karl	70
Blattnitz, Brabec Vencelj	85
Karbitz, Kutscher Franc	60
Schonfeld pri Ustju, Rericha Anton 60 Prodlitz, Sponta Rudolf	70
Hohenstein, Fischer Franc	50
Hohenstein, Grasberger Albin	50
Hohenstein, Fliegl Karl	50
Hohenstein, Heger Emil	*	50
Haslbach, Rainer Adolf	50
Szyb, Gabrieli Gawliezek Franc	70
Zarnbek. Gora Kazimir	50
Fohnsdorf, Ortner Matija	60
Fohnsdorf, Spravka Anton	30
Grasseth, Schwagerl Jožef	60
Grasseth, Peter Karl	70
Velenje, Preložnik Jožef	70
Eichwald, Schlosser Franc	50
Neusattl, Batz Vencelj	70
Neusattl, Knobl Andrej	70
Neusattl, Modes Jožef	'	60
Neusattl, Pšenička Anton	70
Neusattl, Hojer Jožef	60
Neusattl, Holinsky Jožef	60
Neusattl, Karg Franc	70
Neusattl, Haberzettl Jožef	70
Neusattl, Wodrarka Jožef	85
Karvin, Zembol Anton	30
Karvin, Wojtyna Ivan	70
Karvin, Szotek Edvard	70
Karvin, Wanek Anton	30
Lanz, Kraus	Karl	85
Lanz, Lang	Kari	60
Lanz, Trak Ludvik	70
Chodav, Meinl Aleks.	70
Brunnsdorf,	Kraus Ludvik	70
Brunnsdorf,	Gorgner Jožef	60
Brunnsdorf,	Bollmann Karl	70
Brunnsdorf,	Rodig Franc	70
Siersza, Liszka Nace	70
Hallein, Koppl Lojze	70
Fohndorf, Jdbstl Feliks	60
Janessen, Branauer Vencelj	50
Janessen, Kralj Jožef	50
Janessen, Hoyer Anton	60
Janessen, Pfeifer Rudolf	60
Janessen, Heinl Jožef	70
Janegg, Mastny Vene,	60
Zuckmantel, Harzer Rudolf	30
Bettina-Eleonova, Salomon Ludovik 30
skupaj 3045
(Nadaljevanje pride.)
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne. *	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
		
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blatne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pri-
tožoami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
 mam eliti m. i
registrovana zadruga * omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva isr urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode g m veselice. .*.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, faro-sur, muzškalij itd.
Stereotipna. Litografija
Okrasna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna : Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje-Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. popol.	Stano\ i ■(
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/211 — >/2l	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Minar	1/2I.—'/23.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
		
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leeijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan \n in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih stran
in stroje za pletenje
za rodbino is obrt.
Pisalni stroji A*.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.