DOM Nežno duhteče perilo je bogastvo, ki Vam ga nudi vedno iznova KADAR GRESTE NA POČITNICE VZEMITE S SEBOJ GRAMOFON IN LAHKE TER NEZLOMLJIVE PLOŠČE PRED NAKUPOM 51 OGLEJTE NAŠO TVORNIŠKO ZALOGO GRAMOFONOV IN VELIKO IZBIRO UPOGLJIVIH TER NEZLOMLJIVIM PLOŠČ »Tehnik" JOSIP BANJAI PRODAJA KOLESA, GRAMOFONE IN ŠIVALNE STROJE LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 20 V PALAČI OKROŽNEGA URADA Ako potrebujete okusne etikete, umetniške lepake, moderno reklamo, lepo embalažo, zemljevide, delnice, note ali druga litografska dela, zahtevajte ponudbe litografskega zavoda Čemažar in drug Ljubljana, Igriška ulica štev. 6 Telefon 25-69 Telefon 25-69 NAGRADA Pomanjšana slika naše današnje umetniške priloge. Slika je velika 30 X 22 cm. V prejšnjih številkah smo izrazili željo, da nam naročnice, če količkaj mogoče, nakažejo naročnino za vse leto. Obljubili smo, da bomo tiskali list na 40 straneh, če bodo vsaj tri četrtine naročnic plačale naročnino za vse leto. To se pa žal ni zgodilo, zato tudi ta letnik ne bo mogel imeti 480 strani, kakor je bila naša želja. To je tudi vzrok, da smo izdali danes dvojno številko. Da se pa oddolžimo naročnicam, ki so nam že nakazale 68 Din, smo jim danes priložili originalni lesorez našega odličnega umetnika E. Justina. Slika, ki jim jo poklanjamo, je bila razstavljena na internacionalni razstavi v Florenci ZA NAROČNICE, KI SO P L AČ A L E N AR O Č-N I N O ZA VSE LETO in na Reki ter na raznih drugih domačih in tujih razstavah, kjer je bila povsod laskavo ocenjena. Zato smo prepričani, da bodo z njo zadovoljne naše naročnice. Svetujemo jim, naj sliko same dene jo v okvir, in sicer po navodilih, ki jih podajamo na strani 221. Slika bo v okras vsakemu stanovanju, če bo visela v elegantni spalnici ali pa v preprosti hišici. Ako bi katera izmed naročnic, ki je že poravnala naročnino za vse leto, ali ki nam pomaga pri listu s članki, nasveti ali pa z nabiranjem naročnic, pomotoma ne prejela te slike, naj nam to sporoči z dopisnico, da priložimo sliko 8. številki, ki izide dne 15. avgusta. Da pa pokažemo dobro voljo tudi proti ostalim naročnicam, izjavljamo, da pošljemo sliko tudi vsem tistim naročnicam, ki bodo do 5. julija poravnale še ostanek naročnine za vse leto. Naročnice, ki so položnice založile, dobe drugo na najbližjem poštnem uradu. Na to poštno položnico naj napišejo številko 15.490, «Žena in dom», Ljubljana. Da pa one naročnice, ki danes ne dobe te umetniške priloge, vidijo, kakšna je ta slika, jo zgoraj v levem kotu prinašamo pomanjšano. Prepričani smo, da smo s to umetniško sliko ustregli tihi želji marsikatere naročnice, ki hrepeni po tem, da si olepša svoj dom z umetninami slovenskih umetnikov. Vse čitateljice pa prosimo, naj še enkrat prečitajo naše besede v tretji številki na strani 82 in 83. l^i A r^ I rv A O A D A T ki nima vse polno nepotrebnih gum- RAD I OAPAKA I bov, bo ugajal vsaki dam. Oglejte si jih pri tvrdki RADIOTEHNIKA TONE POLJŠAK LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 5. Letnik I. Ljubljani, dne 28. junija 1930. Štev. 6/7. Leonhard Frank: Mati (Odlomek iz novele.) Prevedel Mile Klopčič. Nje sin ni šel kot prostovoljec na fronto. Kadar je mati ob šestih zjutraj vstala iz postelje, je videla svojega sina. Videla ga je, če je stala v še mrzli kuhinji. Videla ga je v veži. V drvarnici. V kleti. Na cesti. Neprestano. Skoz njeno spanje je korakal nje sin; korakal je skozi. Postal je manjši, meglen, izginil. In vendar navzlic temu koraka neprestano. Skozi vsako spanje. Skozi vsako noč in vsak sen. Sin sedi na stolu, na zabrisani periferiji težkega sna bojazni, ki postavi ob njeno posteljo trdega gospodarja: «Zdaj je pa že čas, da plačate najemni no!» Preteči gospodar, vse muke denarnih skrbi, težave in bridkosti vsakdanjosti odležejo, izginejo; zakaj stol s sinom se predene v središče sna, njej na prsi. Briše prah z lakiranega pohištva; sin stoji poleg nje; spremlja jo: od omare k predalniki!, od postelje k mizi. Vidi sebe in sina, kako gresta proti vojašnici. Polno mladih ljudi, še v civilnih oblekah. Bedni kovčegi in škatle iz lepenke. Mnogo ljudi stoji pred obzidjem kasarnskega dvorišča: ženske, otroci, neveste, matere. Brez moči. Ta neznosno hladna, brezsrčna železna konstrukcija perona. Molčeče in jokajoče matere in žene. Suha usta. Raztrgano smehljanje mladih vojakov. Okrašeni s cvetjem kakor trupla; divja, s cvetjem okrašena nemoč. Vlak odpelje. Pelje. Pelje. Izgine. Je izginil. Samotna, strašna pot domov. Med materino roko jn pokrov lonca se vrine sivi obraz sina. Premišljevanje, ali bi bilo treba zelenjavo še malo osoliti, pretrga sin, ki skoči v strelski jarek. Neprestano iznova skače v strelski jarek, iz katerega suvajo bajoneti po njem. Vsako premišljevanje preseka misel na njenega sina. Medtem ko ji pek zavija kruh, opazi na pusti ravnini, ki je ni nikdar videla in ki jo zlobno mirno oživi bel oblaček od strela, svojega sina, kako gre z njemu lastno kretn jo z roko preko desnega očesa. In v hipu, ko reče: «Rajši bi imela svež kruh»», dvigne sin svojo glavo previsoko iz jarka. Prestrašena spusti kruh na pult, prižame obe pesti na lica in strmi; vidi, kako sovražni vojak meri v sinovo glavo. «Jezus! Otrok, kako mi moreš ...» Sin se sklone k tovarišu. «... kaj takega storiti.» Sovražni vojak povesi puško. « Jutri bomo imeli spet svež kruh.* Mati odide iz pekarne s pogledom, topo uprtim na sceno: sovražni sin preži s pripravljeno puško ob licu na sina, ki se je bil sklonil. «Če se zdaj vzravna! Moj bog, če se vzravna! Vsemogočni bog, daj, da bo tovariš pripovedoval sinu kako zgodbo, da bi sin poslušal in se ne vzravnal. Daj, da izreče tovariš kako prošnjo, ki naj jo moj sin izpolni, da bi se ne vzravnal.» Sovražna puška se povesi. Tedaj dvigne sin glavo: sovražna puška se dvigne v strašno vodoravnost. Mati zakriči. Strmela je v dva ščetinasta psa, ki sta se spopadla tik pred njo. Režeči zobje. Gobca, zagrizena drug v drugega. (Sive postave planejo iz jarka, hušknejo brezbarvno preko brezbarvne ravnine. Divje, strašno tiho rvanje.) Mati plane med oba boreča se psa, ki sta njen sin in sovražni vojak. S svojimi starimi, od ne' prestanega dela odrevenelimi rokami razdvoji psa, ki zarenčita in se izgubita vsak v svojo smer. (Brezbarvne postave hušknejo nazaj v jarke.) Mati sloni sopeč ob hišnem zidu in zasliši tiho vzdihovanje, ki se dviga iz najglobljega dna ženskosti, z mistične točke: materinske ljubezni. Mati se je v treh vojnih letih naučila vzdihovati popolnoma brez glasu. Zakaj ko bi njej in vsem materam prešlo vzdihovanje v glas, bi vsa Evropa noč in dan neprestano zvenela od divje tožečega, topega vzdihovanja, ki še noben jezik ni našel zanj besed. Preko Evrope leži tišina, najgloblja bol: bol nemoči. Najstrašnejša tišina, ki se človeška srca zvijajo pod njo. In na frontah butajo v duha oskrunjajočem krogu postavljene topovske cevi naprej, drse nazaj, butajo naprej, se segrevajo: krog grmenja. Krog krvi. Razcefrana človeška trupla. Odbite roke, noge. Velik krožni grob objema mirno Evropo. Diagonale groba, krvi, topov jo sečejo, delijo v tiha okrožja bolesti, v katerih evropska mati pokleka, se duši. Zakaj mati sliši strel, vidi, kako krogla leti proti sinu, vidi, kako leti na milijarde krogel. Zakaj neprestano vidi kroglo. Proti sinu. Srce jo boli. Noč in dan. Že tri leta, tri večnosti. Mati — spačeno srce, ki je dobilo obraz, možgane in oči, brezglava mati, ki je mislila in gledala le še s srcem, katere čuvstvo je nosilo breme, bojazen, bolečine, trpljenje, tegobe vse Evrope, evropska mati je prižela kruh k iz-žetim kožnatim vrečicam svojih prs ter hitela domov, čakat vojno pismo, ki je mogoče zapustilo rjoveči, krvavi krog človeškega pokolja — «mogoče, mogoče vendar ne, mogoče vendar* — in utegne s prvo pošto priti v mračno predmestno stanovanje. Hitela je. Nje misli, ki jih je vse mislilo srce, hite naprej: zagledajo pismonošo. Ta pomigne. «Nekaj imam za vas*, išče, ji izroči pismo. «Stojte, še nekaj.* Izroči ji dve pismi. Se pet. Izroči ji celo pest pisem. Vsa so od sina. S pismi plane po stonicah navzgor. In zavije v prazno ulico. Pogleda: Pismo-noše ni. Ko stopa po stopnicah, zagleda sina, ki stoji pred poročnikom. Ta pravi: «če še enkrat opazim, da nalašč ne streljate, vas javim. Ustrele vas.» Divja bojazen prevzame mater, da obstane na stopnici in prosi: «Streljaj!» Sin dvigne puško, meri na Francoza. Mati zagleda francosko mater, ki sedi v Parizu ob oknu in misli na svojega sina, ki ta trenutek sin meri nanj. Mati zakriči: «Ne streljaj!» Poročnik: «Streljajte! Sicer boste ustreljenih Mati prosi: «Streljaj! Moj bog, streljaj!» Zagleda francosko mater. «Ne! Ne streljaj!* Sin povesi puško. «Ne bom streljal, gospod poročnik.* «Takoj ga odpeljite^, ukaže poročnik. Mati zakriči: «Za božjo voljo! Streljaj! Streljaj!» Tedaj dvigne sin puško k licu, pomeri: Francoz zakrili z rokami, se zvije in pade na obraz. Mati pritisne roko na srce, z desnico kaže Eroti Parizu v okno, kjer sedi francoska mati. i pravkar odpira službeno pismo in bere: «Padel je.* Vidi, kako francoska mati zakriči, stekleno zastrmi. Počasi, kakor bi jo težil strašen umor. stopi stopnico više in njeno srce zasleduje morilsko pot krogle, ki leti skozi Francoza dalje v Pariz francoski materi v srce. Toda sin živi, ne bo ustreljen, ker je ustrelil na prošnjo matere. Materino srce vidi neprestano, kako krogla njenega sina prebije Francoza, srši dalje, v Pariz: francoski materi v srce. Na ulici zazvene koraki. Bliskovito se skloni njeno telo skozi okno: «Ni pismonoše.* Brez misli, nehote, temno vstaja usodno iz pradna bitja zakon «krivde in kazni* in postavi mater pred ubijajočo gotovostjo: sin, ki je postal morilec, bo umorjen. Njeno telo se skloni skozi okno. Pogled plane po ulici navzdol, po ulici navzgor. Pismo-noše ni. In ko umakne pogled: — pokrajina z umetno nametanimi griči. Obrambni zidovi, jezovi, ograje. Izhojene, ilovnate steze. «Z municijo napolnjene košare vlačimo v prve linije. Nad nami rišejo granate preteče loke v nebo. Bele eksplozije. Levo in desno, pred nami in za nami. Oblaki prsti. Trupla. Deli ljudi. Grozno kar se da», je pisal sin. Mati vidi, kako daleč zadaj, še v varnosti pred udarjajočimi granatami, dvigne sin s tovarišem municijsko košaro in jo vlečeta v rdeči, ognjeni oblak. In ne more zadržati sina, ne more ga potegniti nazaj, brez moči je. «Ali ni pozvonilo ?* Odpahne vrata. Strmi v prazno vežo. In ko je pozneje res pozvonilo, je odprla vrata in zagledala pismonošo. Nje roka je segla po dopisnici, ki je bilo napisano na njej: «Cenjenim članom na znanje, da mora pevsko društvo ,Radost' za zdaj prenehati s pevskimi vajami, ker čimdalje več pevcev sledi klicu domovine. Tajnik.* * Oči sina, ki je nepremičen obstal sredi more-čih in padajočih ljudi, so bile široko odprte. Bajonet se mu je zaril pod brado v vrat, skozi glavo: njegovo telo je planilo kot akrobat v loku vznak, da so se podplati in dlani dotek-nile zemlje, ter je obstalo mrtvo, oprto na trupla, v tem položaju, podobnem oboku mostu. Gustav Strniša: Amerikanska novela Amanda je čudaška gospodična. Muhasta je in trmasta, pa tudi dobra in usmiljena. Sede h knjigam in požira stran za stranjo. Mahoma zazeva. Knjige vrže v kot. Nebrzdano se zasmeje in pozabi na vse vesele in žalostne zgodbe, ki jih je čitala. Bogata je. Njen oče je tvorničar. Ženini se pridno sučejo okoli nje, mladi in stari, lepi in grdi, revni in bogati. Vsi se ji laskajo. Vsi jo proslavljajo. Ona se jim posmehuje in nikogar ne mara. Amanda dobro ve, da se ti tiči ženijo predvsem pri njeni doti. No, pa tudi zala je! Tako zlatolaso vilo bi človek kar odnesel v naročju kot dragocen božji dar. Ona vendar nobenemu ne verjame, naj ji še tako prisega svojo ljubezen. Včasi je izredno prijazna s svojimi kavalirji. Šeta z njimi, igra tenis in se smeje njih šalam. Hipoma jo spet prime njena trma. Vse fantiče, ki se slini jo okoli nje, zapodi. Sama zdirja na svojem belcu čez drn in strn. Naposled se pripodi domov upehana in trudna. Kadar jezdi, se rada obleče v moško obleko. Ko hiti skozi vas, vzravnana na konju, gleda hiše in ljudi ter se samo smeje. Kmetje ji pravijo «vesela gospodična». Ko pride na polje, se vrže raz konja in hiti po razorih. Pomenkuje se s kmeti, jih povprašuje po vremenu in jim deli smotke. Kmetje jih prižigajo, se ji zahvaljujejo in vlečejo dim, da se jim delajo jamice na ličili. Amanda hoče enkrat orati, drugič sejati. Rada poganja tudi voliča. Živahno poka z bičem in hiti čez njivo. Za njo pa stopa njen belec in sumljivo ogleduje svojo gospodinjo. Kmet se ji smeje, ko mu pripoveduje: «Ne mislite, da to delam samo za kratek čas! Mene veseli kmetiško delo. Še otrok sem živela nekaj let na kmetih pri stari teti. Imela je posestvo dan hoda veliko. Lepo je bilo! Vsi so me poznali od oskrbnika do zadnjega pastirja. Z vsemi sem se pobratila. Pa ne pri vinu! Pri kravjem mleku, ko smo južinali. To je bilo smeha in burkb ««Potem bi bilo dobro poročiti kmeta! Poglejte, gospodična! Bogati ste. Lahko bi osrečili kakega bajtarskega fanta! Pridni so, delavni in dobri. Malo ga boste že obtesali, da ne bo lesen kakor lipov štor»», modruje starec. «Dobro in prav ste govorili, očkab pritrdi Amanda in zajezdi konja. ««Aeroplan!»» krikne kmet in pokaže na nebo. On gleda aluminijastega ptiča. Mahoma se nečesa spomni in požene konja domov. Drugi dan ji prinese sluga iz mesta tri balončke. Eden je rdeč, drugi moder, tretji pa bel. Na vseh so naslikani debeli obrazi, ki se smehljajo. Amanda jih gleda in piše pisemce: flščem ženina! Kdor najde to pisemce, dobi pravico do mojega srca! Oglasi naj se v pisarni tvorničarja Rakuše in vpraša za svojo Amando.» List zalepi. Na dveh robeh izvrta luknjico, vtakne skozi nitko močnega sukanca in pri-veže pismo pod balončke. Pristopi k oknu, ga odpre in že plavajo balončki po zraku. «Srečno letite! Ženina mi preskrbiteb vzklikne dekle. Pismo leti in leti. Balončki se skrijejo med oblaki. Kmalu počijo. Že pade pismo na tla. Na polju orje mladi Klemen. Čvrst in pri-kupljiv fant je. Le revščina ga stiska. Oče in mati sta mu umrla. Kos zemlje je zadolžen. Zdaj se fant ubija z njo in s teškimi skrbmi. Globoko se nagiba na plug. Krepke brazde reže, pa tudi sitne misli. Preorati jih hoče, pozabiti, da vstanejo nove kakor klasje iz semena! Plug vleče siva kobila. Počasi in zaspano koraka. Mladenič se nekoliko oddahne: «Soparno je! Menda bo dež!» zamrmra in gleda kvišku. Tedaj za frfota nekaj pred njim. Začudi se: «Vraga! Podnevi ne prhutajo netopirji okoli!» Na tleh zagleda ostanke balončkov in na nitki belo pismo. «V katerih nebesih je pa ta deklica, ki mi pošilja svoje zaljubljeno pisemce?» se šali fant in prečita list. Razveseli se. Amando dobro pozna. Za-modruje: «E, če bi me res hotela? Toliko časa bi hodil za njo, da bi si odrgnil noge do kolen! Samo ko bi bilo trohico upanja! Jutri je nedelja. Dopoldne stopim tja v pisarno!» Kakor je rekel, tako je storil. Drugi dan se Klemen odpravi v tvornico. V pisarni sedi samo gospodar. Fant pove, da mu je ime Klemen in da je našel pismo. «Zdaj sem pa prišel po nevesto! Prav všeč mi je!» govoriči mladenič in išče Amando z očmi. Tvorničar prečita list in se jame glasno smejati. Nato deje Klemenu, da se je njegova hči pač samo šalila. «Kaj se bo šalila! Pokličite gospodično! Sam hočem govoriti z njo!» ugovarja Klemen. ««Kam pa misliš? Boga zahvali za um in pravo pamet! Moja hči je nima. Včasi, veš, jo malo prime! Tu imaš sto dinarjev! Pojdi v krčmo in si privošči liter vina!»» ponuja tvor-ničar. «Denarja ne vzamem!» se odreže mladenič in gre. Tvorničar obdrži pismo in takoj brzojavi sinu svojega prijatelja tvorničarja Brente: «Pridite takoj! Velika ugodnost! R.» Že popoldne se priziblje od vlaka mladenič, debel in len, sopiha kakor meh, pa je šele 24 let star. Spusti se v naslanjač, ki nemilo zaškriplje. Tvorničar mu že pripoveduje: «Recite ji, da ste našli tole pismo na polju. Zahtevajte, da ne sme prelomiti obljube!» Klemen je ta čas sedel doma za mizo in klel kakor star mešetar. Rad bi se znosil, pa se ni vedel nad kom. Le staro deklo Mreto je ozmerjal s coprnico, ki ga ni dobro razumela, pa mu je prinesla kuhalnico in se režala vanj: «Čemu ti pa bo ta? Čemu? Lej ga ti! Povej no, čemu? Ali boš svojo puščobo premešal? No, no!» Vrgel je kuhalnico po tleh, da se je prelomila, in skočil: «Vem, da ne mara mene, kmeta! Vendar bi rad govoril z njo! Tako toplo mi je okoli srca, ko se spomnim nanjo! Morda se je res že oglasila ljubezen? Balončki so jo prinesli! O, tisto lepo pisemce! Zakaj sem ga prepustil njenemu očetu ?» Debeli Brenta se je s tvorničarjem hitro dogovoril. Že sedi pri Amandi. Poti se kakor mlado pitano ščene, ko ji razlaga svojo ljubezen. Ona molči. Tedaj potegne debeluh iz žepa njen list: «Čudna so pota usode! Namenjena si mi! Poglej!» Ona spozna pismo in prebledi: «Res je! Prav imaš! Tu moja roka! Tvoja žena postanem!» Mladenič se oddahne in si obriše znoj z obraza. Amanda se čudi, da je sreča še bolj muhasta ko ona sama. Saj ji je naklonila tega debe-luščka! Mahoma se spomni, kako se mladi Brenta brani izprehodov. Najrajši se vozi z avtomobilom. Vsak izlet v naravo mu je odveč. In tedaj se ji pojavi sumnja. * Klemen dela sam na njivi. Siva kobila vleče plug in njega. Nič se mu ne ljubi! Odkar je našel tisto pismo, je kar shujšal. Tesno mu je pri srcu. Spi slabo. Vedno vidi samo Amando. V sanjah jo gleda, kako priplava namesto pisma po zraku. Zlati lasje vihrajo in se spajajo s solnc- nimi žarki. Vsa je ovita v čudežno blestenje. Kakor skrivnostnolepa svetnica plava v ozračju in se mu bliža. Ustavi se pred njim, ga objame in zašepeta: «Samo ti si moj! Moj Klemen! Čakam te! Pridi!> Fant misli na Amando in na vse pozablja. Solnčni žarki se kodra jo v njene zlate lase, vsa je zamotana vanje, da je ne vidi. Vendar ve, da je v bližini. Srce mu pripoveduje. Srce pa ne laže, ne more lagati! «Ej! Čemu tavaš tako zamišljen za svojo kobilo, da mora vleči še tebe?» začuje mladenič zveneč glas za seboj. Ta glas ga kar elektrizira. Zardi, se okrene, a lica mu zašije jo: ««I, če človek na volka misli...»» Ne dokonča stavka. Spomni se, da lepa Amanda ni volk. Kvečjemu jagnje, prijazno in ljubko jagnje. V zadregi umolkne. Ona se zasmeje: «Vso okolico sem že objezdila. Nekaj iščem, pa ne bom našla. Že več kmetov sem vprašala, pa so samo zmajevali z glavami.» ««Pa menda ne stikate za pisemcem, ki ste ga poslali v zrak in je priplavalo k mem?»» «Ti da si ga našel ?» ««Seveda!»» Ustavi se in ji jame pripovedovati, kaj je doživel. «0, ta debeluhar! Pa moj skrbni oce! Saj sem vendar že dovolj bogata, pa mi se hoee naprtiti tega pitanca!» Ujezi se. Potem resno vpraša fanta: «Ti! Ali me že dolgo poznaš? Ali sem ti kaj všeč ««Če ti smem reči, seveda si mi! Kar rad te imam! Odkar je priplavalo tvoje pismo, je odplaval moj mir! Samo nate mislim! Kar odnesel bi te in nikomur pokazal!»» Amanda se smeje: «Ali res? No, kako ti je že ime?» ««Klemen sem, pravi Klemen. Nekateri mi pa pravijo še kar Kremen, češ da sem trd in vztrajen, ker ne odneham v svoji berači ji. I, da bi vsaj dovolj imel! Potem bi se laže ženil pri tebi!»» v .. . ,r «Tudi tako se boš! Nisi napačen tant! V nedeljo spet pridi! Obleci se v najboljšo obleko Pa kastorec si pokrij, da te bodo oči bolj vesele! Sicer je nekaj neumnega, da škricarska ženska jemlje kmeta! Pa kaj hočem? Morda bova prav srečna? Kmetiški stan mi je tako vsec! Ti si zal in vitek, a čez rame silen, da bos lahko delal za oba! Kajne?» Klemen jo srečen gleda: ««Zate bom delal noč in dan! Prav kakor svetopisemski Jakob za svojo ženo! Sedem let, če treba! Boš videla, da me boš rada imela! Le odloči se zame!« «Torej v nedeljo!» zakliče ona in že plava njen belec med zelenjem. Klemen je zadovoljen. Zdaj se kar igra s Elugom in veselo poganja svojo luco. Najrajši i jo pograbil in zaplesal z njo po razorih! «0, ta šmentana ljubezen! Rad imam to dekle, res rad! To je tisto! Gosposka je in cukrena, pa lepa, da nobena ne tako! Res je malo mršava, pa jo bomo že izkrmili! Mreta kuha kakor nobena druga! Kuhala nama bo zabel jene žgance, take, ki se kar tresejo! Po-redili bomo mojo gosposko ženico, da se bo kar svetila od same zdrave debelosti.» V nedeljo se mladenič lepo obleče in jo pogumno mahne v tvornico. Tvorničar Rakuša sedi v pisarni. Poleg njega se poti ženin Brenta. Pogovarjata se o svojih načrtih. Tvornico nameravata dvigniti, ko pristopi k podjetju tudi Brenta. Amanda se jima samo zagonetno smeje. Začuje se krepka hoja. Nekdo potrka. Na pragu stoji Klemen. Tvorničarju postane toplo. Ne pusti mu do besede: «Pridi drugič! Danes je nedelja!» Sili ga skozi vrata. Tedaj se oglasi Amanda: ««Očka! Pusti ga!»» Dvigne se. Že stoji poleg fanta. E, kako zal je! Kastorec se sveti, krivci drhtijo, obraz se smeje od zdravja in sreče! «Kaj naj to pomeni ?» se zgrozi oče. ««To pomeni, da je Klemen moj ženin! Hotela sta me prevariti. Zmotila sta se!»» «Niti pare ti ne dam, če vzameš tega kmeta!» poraste oče. ««Ni treba! Dota moje mamice zadošča za deset zemljišč! Če kaj pridaš, hvala ti! Če nič, pa zbogom, dobri očka! Z lastno edinko se hočeš kar takole spreti! Niti tega ji ne privoščiš, da bi si ženina sama izbrala!» Oče gleda Brento. Za mizo sedi in zadovoljno dremlje. Tvorničar se ujezi. Po mizi udari zarentači: «Napravi, kakor hočeš! Ne bom se vtikal!» Že beži skozi vrata. Brenta se preplašen požene kvišku: «Kaj je? Kaj se godi?» ««Gospod Brenta, pravkar ste nehali biti moj ženin!»» «A, da nisem več ženin? Preveč sem moral danes misliti. Utrudilo me je! Pri nas to opravi oče. Zame je le udobnost. Nisem hudoben človek! Če menite, da je tako bolje, pa naj bo! Malo me res boli tukajle, kjer imam srce. Pa bom že pozabil. Zdaj pa moram na kolodvor. Pa srečni!» Kmet Klemen in njegova žena sta danes veleposestnika. On gospodari doma. Ona pa jezdi na svojem belcu po obširnih zemljiščih. Pa dolgo ne bo! Kmalu bodo dobili v družino tretjega, ki se ga že oba veselita. Mia Munier-Voroblevska: Pazite, kaj govorite v vlaku (Dogodbica za klepetulje.) Tale zgodbica ima to dobro stran, da se je zares dogodila. Osebe, ki nastopajo v tej zgodbici, so v resnici živele, in ena je bila celo znana znamenitost... Ali ker živimo v časih, ko današnji dan včerajšnjega požira in sam trepeta, da ga jutrišnji ne pogoltne, v časih, ko je spomin vsak dan obremenjen z mnogimi imeni, pričakujem, da vsak čitatelj ve, da je bil Teodor Reich-man svoj čas slaven pevec in njegova sestra žena gledališkega ravnatelja in dramaturga Podila. Toliko v orientacijo. Kraj dejanja: Železniški kupe drugega razreda med VViesbadnom in Berlinom. Čas: v začetku jeseni pred sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Vendar prosim čitatelje, da se ne ustrašijo. Zgodbica bi se bila prav tako lahko dogodila včeraj ali pa danes. Zakaj v marsikaterih navadah si ostajajo ljudje vedno enaki. V omenjenem kupeju drugega razreda so sedele štiri dame. Uve sta imeli po najnovejši potniški modi z gostim pajčolanom zakrit obraz, da sta bili zavarovani pred prahom; njuno vedenje je pričalo, da sta odlični dami, s katerima se mimogredoč ne more sklepati kle-petavega znanja. Drugi dve dami pa sta že živahno čebljali o vsakovrstnih dogodbicah v letovišču. «Ta Wiesbaden je kaj zanimivo letovišče!* t In ta lepa narava!* «Pa ta zrak! Balzam, zdravilni studenec!* in Ljubljano, ki miglja pred njim v jasnih lučkah. Z dudlo v ustih zadudla naš deček vsemu svetu sladko lahko noč! Lujiza Strniševa. Vera: Knjiga najboljši prijatelj otrok Ali poznate vse našega najboljšega prijatelja? Prijatelja otrok, prijatelja, ki mu lahko zaupamo, prijatelja, ki nas zna najbolje potolažiti celo v najgloblji žalosti, prijatelja, h kateremu se zatekamo v dneh bolesti in obupa s trdno vero, da edino 011 ume pregnati sence na obzorju naših misli, prijatelja, ki je zmeraj, kadarkoli hočemo, pripravljen, da nas spremlja na potih po neznanem svetu in nas pripelje v kraljestvo pozabe, in navsezadnje prijatelja, ki nas nikdar ne prevari in izda. Ta najboljši prijatelj je dobra knjiga. Kakor iščemo mi v dobri knjigi pomoči, utehe, razvedrila in radosti, najde tudi otrok v dbbri knjigi ne samo zabavo, ampak tudi pouk. Čar, ki smo ga uživali pri knjigah v detinstvu, ne izgine niti tedaj, ko nam osivijo lasje. Knjiga je tisto čarobno okno v kraljestvo neznanega sveta, odprto okno, skozi katerega gledamo v človeško dušo in srce. Koga bi čar knjige ne prevzel? Knjiga daje zlate darove in nam marsikaj nadomešča. Knjiga je silno radodarna, zakaj da nam rada vse, kar ima najboljšega, daje nam svete in nasvete, daje navodila, prikrita s skrivnim naličjem iz dežele pravljic, odkriva otroku vir vede in modrosti, iz katerega zajema otrok, kar je dobrega za življenje. Vtiski, s katerimi vpliva dobra knjiga na otroka, so trajni, in knjiga, ki jo je kdo prečital v mladih letih, ostane človeku sladek spomin na stare dni. Dobra knjiga je najzanesljivejši pripomoček pri vzgoji otrok. Ona vzbuja v njem ljubezen do narave, veselje do življenja. Koliko lepih in plemenitih čuvstev pusti dobra knjiga v nežni otroški duši. Knjiga je prijateljica otrok in njih svetovalka, je njih solnce, ki pošilja jasne in tople svoje žarke v sprejemljivo dušico. Dobra knjiga ohrani otroka na pravi poti in stori, da kesneje v življenju laglje prenaša trpljenje in gre čez zapreke, ki 11111 jih na pot stavi usoda. Pač marsikomu izmed nas je pokazala dobra knjiga pravo pot na razpotju življenja, marsikoga je rešila tik prepada, marsikomu je že bila rešitev pa tudi zrcalo njegovega lastnega življenja. Nihče nam ne zna pokazati naših napak v tako jasni luči kakor knjiga. Zato ne moremo zadosti priporočati vsem mamicam, naj bi pri vsaki priliki pomnile, da je vedno bila in bo dobra knjiga najdragocenejši dar otroku. Nikakor pa še ni vse, če damo otroku knjigo v roke. Ampak zelo potrebno je, da otroka naučimo čitati. Čitati ne samo z očmi, temveč tudi s srcem. Dobra knjiga vzbudi v otroškem srcu celo skalo tonov, ki segajo globoko v sprejemljivo detinsko dušo ter v njej trajno obtiče. Čitanje knjige mora biti otroku radosten praznik. O knjigi je treba tudi premišljati in zato moramo otroka navajati počasi čitati, po odstavkih ali oddelkih, da nam lahko pove, kar je čital. Zmeraj je dobro, da mamica knjigo prej sama dobro prečita, potlej pa govori o njej z otrokom, ga opozarja na lepa mesta, ki si jili da od otroka jasno in glasno prečitati. Knjiga, ki jo otrok prečita počasi in z umom, da otroški duši več kakor knjiga, ki jo prečita na en dušek. Od hitro prečitane knjige ohrani otrok obseg vsebine, a posameznih lepili stavkov, njih notranje zveze pa ne vidi. Otrok se nauči najpravilneje čitati, če čita na glas. Zimski večeri, ko je zunaj neprijazno, so najpripravnejši za čitanje. Čitanje na glas ima še to dobro vzgojno stran, da se otrok nauči gladko čitati in dia ve pozneje povedati, kaj je čital. Ce se otrok doma nauči pravilno in gladko čitati. mu bolje gre v šoli, in pozneje v življenju ne bo v zadregi, kadar bo moral v družbi kaj glasno čitati. A da je čitanje na glas nujna zahteva vsakega olikanega človeka, je čista resnica. Kako bo človek čital v družbi ali pa imel še krajši govor, če ni nikdar na glas čital. Mučno je poslušati človeka, ki se mu pri čitanju jezik zatika. Na take večere, ko smo otroci na glas čitali, se spominjamo še v pozni starosti kakor na najlepše dni svojega življenja. Skrbne matere svoje otroke vzgajajo najbolje s pravilno urejenim čitanjem. Knjiga v roki vašega otroka je velika činiteljica in dostikrat tudi odločilna sila za njegovo bodoče življenje. Zato je potrebno, da se otrok nauči čitati tako, kakor se čitati mora. Ne dajte, da bi otrok knjigo samo listal ali izpuščal morda zanj nezanimive odstavke. Učite otroka čitati vrsto za vrstjo, a če vas ne sluša, vzemite knjigo same v roko in mu pokažite izpuščene vrstice, nakar naj vam jili prečita na glas. Opozorite ga na lep stavek ali pa na lepo opisano naravo. Najbolj približate otroka knjigi, če vzamete poleti o počitnicah v misel odstavek, v katerem je popisana narava, in se pogovarjate z otrokom o tistem, kar je pozimi čital ali pa narobe. Večkrat se je prigodilo., da se je hčerka, kadar sva pozimi skupaj čitali knjigo, sama spomnila, da je vse tako opazovala v gozdu ali na loki, kar je opisal v knjigi pisatelj. Otrok, ki se je naučil prav čitati, drugače opazuje vse okoli sebe, vse gleda z odprtimi očmi in zna, kar boste hitro opazili, gladko in skladno pripovedovati, kaj vse je videl v počitnicah. Tudi zna vse čisto drugače popisati kakor otrok, ki hodi in brodi v naravi, ne da bi kaj videl, to pa samo zato, ker ne čita ali pa čita nepravilno. Lepota narave vpliva močneje na dušo vašega otroka, če ga s kakšnim stavkom iz knjige nanjo opozorite. V vsaki slovenski družini bi se moralo čitati, vmes pa vpletati pogovor o domači literaturi. Takšno čitanje v domači hiši in pogovor o tem, kar se je čitalo, in o literaturi, je vrlo važno in koristno otroški duši. Otrok se kratkočasi in obenem vzgaja in tako 11111 postane kmalu knjiga najboljši prijatelj. Vzgojite rod, ki bo samostojno mislil Veliko je ljudi, ki še nikoli niso pomislili, čemu so na svetu. Pa kdo bi premišljeval, saj premišljati ni lahko niti prijetno; zato so tako redko posejani tisti, ki mislijo. Glej drevo! Zeleni, rase, rodi sadove, in kadar pade, se nihče več ne spomni nanj. In človek? Koliko milijonov ljudi živi kakor drevo. Rasejo, kakor jim je Bog določil, in kadar umre telo, ne ostane za njimi nič. Pamet in z njo mišljenje je dar, ki človeka dviga nad druga bitja. Zato je treba ljudi vzgajati, da začno samo* stojno misliti. Ker pa je za prožnost misli treba dosti vaje in zato veliko potrpljenja, ki ga pa ljudje nimamo preveč, je preveč težko to doseči. Vsak dan vsaj ena samostojna misel je pot, ki vodi do duševne zrelosti. Začeti je treba že pri otroku. Kdo ima nanj večji vpliv kakor mati? Saj otrok izpočetka misli le z njeno pomočjo. Nobena misel ni čisto njegova, ampak le pobledela slika misli materine ali očetove. Pod vodstvom inteligentnih staršev se nebogljen otročiček lahko razvije v duševno močnega človeka. Kako zanimivo je študirati človeško dušo in nje raz* voj. Spoznanje življenja se razvija tako počasi kakor tista bajna roža, ki cvete samo enkrat. Koliko stopenj prebije duša, dokler se ji ne odpre pogled v stvari in tajnosti življenja, na osnovi katerih lahko pravilno pre* soja okolico in ljudi, in sicer tako jasno in pravilno, ka* kor bi vzniklo iz nje same in bi bilo vse nje lastni^ do* življaj; naj bo veselje ali žalost, ljubezen ali sovraštvo, krepost ali strast itd. Važen pripomoček za pravilno opazovanje in objektivno presojanje pa je skromna za* vest lastne ničevosti. Tak opazovalec in sodnik naj bo vsaka mati. Nekatere matere tožijo, da njih otrok ni nadarjen in da se mu ne ljubi misliti; ne vedo pa, da so krive same. Saj so že vse blažene, če zna otrok posnemati njih kretnje in po* navijati njih besede; kar pa ni bogvekaj, ker je ta last* nost otroku že prirojena. Bolj važno je, če otrok reagira na čisto nov in tuj vtisk. Opazuj otroka, ki ga prineseš v novo okolico! Da bolje vidi, privzdigne glavico in gleda z radovednimi očesci vse stvari okoli sebe. Kako premeri z očmi drevo od vrha do tal, kako iztegne ro* čico za pisano cvetlico ali metuljčkom in kako prešine drobni obrazek iskra spoznanja, kadar se ti prvič na< smeje! Matere, to so trenutki čistega, iskrenega veselja, saj to so prvi pojavi misleče duše. Večkrat mislita oče in mati, da je njiju otrok najbolj pametno bitje na svetu. Pa pride to bitje v šolo in učitelj naj na njem izgladi in popravi vse, kar so zagrešili starši. In če učitelj ne more napraviti nad njim čudeža, je se* veda slab učitelj. Kakšna krivica! Dajte otroku priliko, da lahko samostojno misli in dela. Večkrat sem opazovala otroka, ki je vrgel drago* ccno igračko v kot in se igral rajši s preprostim pred« metom. Moja mala povija najrajši polena, se dolgo po* govarja z njimi in jim poje: «Aja, tutaja.« S punčko ali drugo kupljeno igračko se ukvarja le tako dolgo, dokler iz radovednosti ne pogleda, kaj je v njej. Vsi vemo, da dandanes zmaguje človek, ki se ne ustraši pred ovirami in nasprotovanjem, ampak gre po* gumno preko vseh zaprek do svojega smotra. Navajajte torej svoje otroke, da bodo samostojno mislili, sodili in odločali, in življenje jim ne bo delalo velikih preglavic. Truda Pečaričeva. Vera: Kako moramo in kako ne smemo buditi Ali Vas je kdo kdaj naglo zbudil? Mar Vam je bilo to prijetno? Verjamem, da ne, dasi Vas je tako zbudila Vam draga oseba. Buditi človeka iz spanja, spada med najgrše in najtežje reči na svetu. Vse rada napravim, ali nuditi koga, ne, tega pa ne, dasi sem prisiljena to storiti jako dostikrat, zakaj budilka ne tiktaka, a bi je sploh ne marala, kajti nobena na svetu ni tako zanesljiva kakor moja osebna. Zbudim se sama vselej točno ob tisti uri, kadar hočem. Niti minuto prepozno ne pre* zgodaj. Budilka v moji glavi gre na minuto natančno in je najzanesljivejša budilka na svetu. Ko ležem zvečer v posteljo, pravim sama sebi: Jutri zjutraj moram vstati ob tej in tej uri in tako se tudi zgodi. Navadno budilko je treba naviti, v glavi pa nič. Imam svojo b-idilko take sestave, da je ni potreba navijati in nar^mavati, ne nositi k urarju. In tako moram' namesto budilke jaz buditi, vselej, kadar je treba prej vstati, na pr. ob ne* deljah, če smo namenjeni na izlet s prvim jutrnjim \ lakom. Budilka v človeški podobi budi kadarkoli je treba. Ampak buditi človeka iz spanja, je zelo težka naloga. Znano je, da ne ume vsakdo buditi. Zbudite se na pr. zjutraj jako zgodaj. Tema je še in imate časa še dobri dve uri. Obrnete se torej in spite mirno naprej. In spite tako trdno, da ne slišite svoje budilke, kako ropota in roži j a, ne slišite, kako mož jezno plane pokonci in smukne pod odejo z budilko, ki tam tiho doropota. Vi sladko spite in se Vam sanja o vsem mogočem in ne* mogočem. Največkrat se zgodi, da ravno sanjate o sreči, po kateri vse žive dni hrepenite. Tedaj se bližate in že iztezate roke, že čutite, že držite v rokah tisti košček prisanjane sreče, srce Vam od veselja poskakuje ... ko Vas kdo povleče za nočno srajco in «vstani, hitro vstani, ura je že ropotala, a ti spiš, vstani, hitro vstani!« in Vi strmoglavite iz prelestnih sanj v dejansko življenje. Nekam nevoljno si manete oči in gledate življenje krog sebe. Pa ne mislite, da Vas slaba volja skoraj mine. Včasi se Vam ves božji dan nič ne ljubi. Tudi če pri* dete na zabavo, se Vam čelo ne razvedri. Pri vsakdanjem delu in skrbeh se tista nevolja še koliko toliko zmanjša, ampak ob dneh, kadar kam odhajate ali pa se priprav* ljate na izlet, ni nič neljubšega ko taka zbuditev iz slad* kih sanj. In zato jaz tako nerada budim. Nikdar ne vem, v kako lepih in prijetnih sanjah ga motim. Najnerajša pa zbu* jam svojo hčerko in sinčka. Nič se ne čudim, če sta ob takih dneh bolj mrtva in tiha. Pa nikar ne mislite, da ju budim iz lastnega nagiba, temveč vselej na njiju željo. Ob nedeljah mora biti že precej pozno, ko se pre* drznem po daljšem obotavljanju stopiti h hčerkini po* stelji, da jo s skesanim glasom vprašam: «Če hočeš iti z menoj v mesto, bo treba vstati.« Pa že odpira oči in je v skoku iz postelje. Ne gre pa vselej tako gladko. In tako vidite, da ni prav nič prijetno buditi človeka iz . 1 i ? spanja. Z majhnimi otroki je to še hujše. Zlasti z nekaterimi. Kdor ne zna otrok buditi, naj to rajši prepusti drugemu to važno opravilo, zlasti če gre za otroka, ki hodi v šolo in ga je treba buditi. Otroke, ki še ne hodijo v šolo, je najbolje, da jih pustimo, dokler se sami ne zbude, zakaj malo je malčkov, ki bi ne bili prej pokonci kakor ma* mica. Spečega otroka ne smemo vleči za rokav ter ga šiloma zbujati iz mirnega spanja. Mati, ki sama opravlja domača dela, ima zmeraj zjutraj največ dela in zato hiti, da bi bilo čimprej vse narejeno. Navadno skoči k otroški postelji, in če ni ravno nežne narave, ga potegne za rokav z besedami: «Vstani, brž vstani, moraš v šolo!» Otrok se takega ukaza ustraši in zleze večkrat z jokom iz postelje. Mati meni, da se otrok zato joka, ker mora v šolo, in se po nepotrebnem huduje, ker otrok plaka. A otrok je ves preplašen zaradi prenagle zbuditve in se samo zato cmeri. Tiste minute, ki bi jih potrebovala, da bi otroka polahkoma zbudila, bi ji rodile vse lepši sad. Otrok bi vesel vstal in se oblekel ter si vse sam pripravil za šolo, tako da bi ne imela nič dela z njim. Jokavo dete mora po navadi mati sama obleči. Ker otrok zaradi solz ne vidi, mu mora vse pripraviti, kar je večkrat vzrok, da se nad njim huduje, namesto da bi sama sebe pokarala. Saj je vsekako sama kriva, da vstane otrok s solzami v očeh. Ko bi umela otroka buditi, bi si ohranila dobro voljo ter dobro storila otroku, ki bi šel z veselim obrazom in jasno mislijo v učilnico. Kako naj takšen otrok potlej v šoli uspeva, ko gre s kislim ob* ličjem in solznimi očmi v šolo. Koliko več ima otrok od šole, če gre v učilnico rad in vesel. In da hodi v šolo z veselim jasnim obrazom, je samo in edino na materi, če ga ume buditi. Materi, ki hoče, da bi šel otrok vesel v šolo, ne morem nič drugega priporočiti, kakor da se nauči kar najnež* neje buditi otroka. Najbolje budimo otroka, če ga tiho pokličemo po imenu in rahlo potrkamo na čelo. Pri kli* canju, ki ga moramo pri trdno spečih otrocih ponoviti, pozna otrok tudi v šepetu materin glas in se počasi pre« budi. Šele potlej, ko otrok odpre oči, mu lehko poveš, da mora vstati. Ko se otrok predrami, je ves srečen, če se skloni nad njim sladek obraz ljubeče matere. Rad vstane in preživi ves dan z veselim licem in s smehlja* jem. Kadar otroka predramite, ga ne pozabite poljubiti, saj nikdar ne veste, če ni to poslednji dan, ko ste ga poljubili. Materin poljub na prebujenega otroka je kakor solnčni žarek, ki poljublja zgodaj zjutraj v rosi okopane cvetlice in bilke. Solnčni žarki se dotikajo cvetlic, ki nalahno trepetajo in iztezajo svoje krone proti tistim nežnim poljubom, ki vse zbujajo. Tudi nam se zdi dan lep, ko se zbudimo in vidimo na obzorju kralja z zlato krono na glavi. Toda kako pust je dan, kadar oblačno nebo napoveduje dež, tedaj čemerno vstajamo in pre* življamo z nevoljo ves božji dan. In kar je nam vzhaja* joče solnee, to je otroku, kadar se zbudi, materin smeh* Ijajl Pazite na zobe Zdravi, čisti in lepi zobje so ženski večji in mikav-nejši okrasek ko biserna orglica. Zdrava in negovana usta so polna privlačne moči in miline. Že stari narodi so se tega zavedali, zato so tudi obračali veliko skrb na nego zob. Ne samo da so negovali svoje zobe, ampak so se tudi trudili, da izgubo zoba na vešč način nadomeste, ker so pač cenili svoje zobe kakor okrasek. Različne iz-kopnine iz prazgodovinske dobe pričajo o tem. Narodi, ki so bili z invazijo Evropcev v Ameriko potlačeni in uničeni, so nam pustili sledove svoje kulture, ki nam jasno pričajo, kako so tudi oni znali ceniti zobe kot lepoto. Posamezna črna plemena so tako gledala na zobe kot na nekaj lepega, da so jih pilili in jim dajali obliko po svojem okusu in po svojih nazorih o lepoti. Lepi in zdravi zobje so, rekli bi, izraz zdravja in so-lidnosti vsega organizma. Slabi zobje kaze tudi najlepši in najljubkejši obraz. Če manjka že samo en zob, izpremeni to večkrat' izraz obličja v njegovo škodo. Pa ne samo v estetičnem smislu so zobje velikega pomena. Veliko večji je njih pomen za zdravje vsega organizma. Človek, ki nima zob, ne more žvečiti in mleti hrane, želodec mu oboli, in kadar želodec oboli, se psiha izpremeni: človek postane čemeren, izgubi voljo in vztrajnost za delo, posledica tega pa je, da izgubi ugled v družbi, v intimnem življenju pa postane neznosen. A niso samo slabi zobje gnezda, kjer se skrivajo kužni bacili. Ti se skrivajo tudi po ustih, v grlu in nosu. Prihajajo vanje po zraku. Drže se v ustih, grlu in v nosu, kjer zaradi svoje latentnosti sicer ne prizadevajo nobenih neprijetnosti, ali kadar organizem zaradi pre- hlajenja izgubi svojo odpornost proti njim, postanejo oni nevaren sovražnik zdravju in življenju. Na ta način obolita bezgavki (mandlja) in se dobi angina. Angina pa ima rada za posledico obolenje srca, ledvic, sklepov (revmatizem). Vnetje priušesne slinavke (mumps) se pokaže kot rezultat delovanja kužnih bacilov, ki tiče v ustih. Kužni bacili pridejo v nosno duplino in grlo, odkoder izzovejo ondi pod povoljnimi pogoji otrpnenje tilnika. Na isti način dobimo nahod, influenco in gripo. Te činjenice nam nalagajo dolžnost, da negujemo ne samo svoje zobe, ampak tudi usta in grlo. Doslej se je gledalo samo na nego zob, prezirala pa se je nega ust in grla, kar je nevarno zlasti v jesenskem in zimskem času, ko se temperatura in vlaga naglo izpreminjata, pa tudi poleti, ko je povsod dosti prahu. Za racionalno nego zob je nujno potrebno mehanično čiščenje s ščetko in svilenim koncem: po vsaki jedi je treba odpraviti vse ostanke hrane, ki počasi razpadajo med zobmi in ustvarjajo povoljne pogoje za razmnoževanje kužnih bacilov, in hkrati tudi kisline, ki se delajo zaradi razpadanja teh ostankov in načenjajo glazuro zob. Uporaba paste olajšuje mehanično čiščenje zob, vendar s tem še ni vse opravljeno, zakaj še vedno ostane v ustih in grlu veliko kužnih bacilov, ki samo čakajo ugodnega trenuka, da se lotijo organizma. Že pred 3 do 4 desetletji so spoznali potrebo, da se zoper te nezaželene prebivalce ust in grla kaj ukrene, pa je zato prišlo na svetovni trg več pomočkov v to svrho: različnih vod za nego zob in ust. Toda nekatere vrste te robe nimajo nobene znanstvene osnove in so samo kozmetično-trgovsko blago, medtem ko so druge vrste, ki so izdelane po principih vede, nastale v času, ko je bila veda o bakterijah (bakteriologija) še v povojih, in je danes, ko se njih antiseptično delovanje bakteriološko preiskuje, ugotovljeno, da one nimajo toliko antiseptične moči, da bi mogle eksperimentalno dokazati potrebno razdiralno delovanje na kulturi teh bacilov, ki nam zaradi slabih zob, ust, grla in nosa napadajo organizem in povzročajo nezaželena obolenja. Pa tudi neglede na to jih je občinstvo rado sprejelo, četudi ni učinek tisti, ki ga človek pričakuje. Šele v novejšem času smo dobili preparate, ki so izdelani na osnovi najnovejših principov znanosti in katerih antiseptična moč je bakteriološko preizkušena in dokazana (stoma, panflavni ribanol itd.), ne da bi njih uporaba škodovala organizmu. Stoma je že v dvaodstotnem razredčenju antiseptična, a štiriodstotno razredčen je v vodi uniči v 2 do 3 minutah najtrdovratnejšega predstavnika bacilov — stafilokoke. Za praktično uporabo stome je dovolj, če se v kozarec vode nakapa toliko stome, da se voda skali kakor siratka. Tako razredčena stoma se uporablja ne samo za izpiranje zob, ampak tudi ust, grla in nosne dupline, in ima kot takšna ne samo preventivno moč za ohranitev zob in dlesne, ampak je hkrati tudi preventivno sredstvo proti obolenju za angino in za mumpsem. Če se pa hkrati izpira tudi nosna duplina s tem, da jo usrkavamo v nos, potem se bomo zavarovali tudi zoper nahod, influenco, gripo in otrpnenje tilnika. Na ta način se zdravi tudi angina, obolenje dlesne in nahod. Kdor je nagnjen k pogostemu obolenju bezgavk, naj bi si vsak dan izpiral grlo s stomo. Kdor oboli za angino, naj si izpira grlo s stomo, kakor smo že prej povedali. Uspeh gotovo ne izostane in se hitro pokaže. Kdor iztakne nahod, naj ostane dva do tri dni doma, med tem časom pa naj si pridno in kolikor mogoče pogostem izpira grlo in nosno duplino z razredčeno stomo. Videl bo, kako bo nahod hitro odpravil. Hipermangan v gospodinjstvu Vsak pozna drobna, temna, bleščeča zrnca, ki dajo, če jih vržemo v vodo, rdečevijoličasto barvo. V kozarcu vode raztopljeno zrno da dobro ustno vodo in vodo za desinfekcijo ustne dupline. Nožna kopel j z nekoliko zrnci te snovi učinkuje zelo osvežilno. To je splošno znano. Manj pa vedo ljudje o tehle uporabnih možnostih hipermangana: Meso, ki malo diši, izgubi takoj duh, če ga operemo najprej v raztopini te snovi, potem pa še s čisto vodo. Hipermangan lahko uporabljamo tudi za barvanje za-storov, prtov, nogavic itd., če hočemo, da dobe barvo sirovega platna. Za svetlejšo barvo vzamemo bolj razredčeno raztopino in obratno. Treba pa je deti v to barvo blago popolnoma suho. Pri čiščenju stanovanja in drugih stvari uporabljamo hipermangan za odstranitev neprijetnega duha in za razkuževanje. Tudi pri kopanju domačih živali prime-šajmo nekaj kapljic v vodo. Našim gospodinjam priporočamo, tla imajo doma vedno pripravljeno steklenico s precej močno raztopino te koristne snovi, ki jo pri uporabi primerno razredčijo. Steklenica mora biti dobro zamašena in spravljena na varnem kraju, da ne pride v roke otrokom. Paziti pa je treba, da ne pridejo v blago in tkanine madeži, ker jih je potem zelo težko odpraviti. Hipermangan se dobi za nekaj dinarjev v vsaki lekarni in drogeriji. Zdravljenje z dieto Veliko se zadnje čase govori o zdravljenju različnih bolezni, zlasti pljučne in kostne tuberkuloze, naduhe, migrene, bolezni želodca in prebavil, lupusa in živčnih bolezni s tako zvano Gerson - Sauerbruchovo dieto. Dr. Gersonova teorija, ki jo je praktično uvedel na svoji kliniki v Berlinu Sauerbruch, obstoji v tem, da mora biti bolno telo, pri katerem je vsak bolni organizem zastrupljen — v nasprotju z zdravim organizmom, ki sprejema sicer strupe, a jih lahko zopet izloči — v vsej svoji celoti prenovljeno in očiščeno od škodljivih snovi, ki jih proizvaja bolezen, telesu pa moramo dovajati novih sredstev — vitamine. Temu namenu služi posebna metoda prehranjevanja, na katero se mora bolnik navaditi. Po tej metodi dobi telo na eni strani kolikor mogoče malo klorovega natrija, prvine, ki je je največ v kuhinjski soli, na drugi strani pa kar največ vitaminske hrane. Bolniku je prepovedano kajenje, alkoholne pijače, kuhinjska sol, posušeno in soljeno meso, klobase, gnjat in slanina, posušene in soljene ribe, kis, vsi pri-datki k juham (Maggi, Juhan), pikantni siri, konserve itd. Tudi uživanje mesa je omejeno, beljakovine pa nadomeščajo jajca in mleko. Njegova hrana pa je takšnale: vsak dan po t do 2 sirovi jajci, nekaj citron, veliko sadja in sadežev vseh vrst, solata brez kisa, paradižniki, sirovo korenje, repa, iztisnjeni sok teh sadežev kot dodatek k juham, kompoti, pol litra sirovega mleka (tudi joghurt, kefir itd.), nesoljeno sirovo maslo, opoldne in zvečer sveža nedušena zelenjava, kuhan krompir: predvsem pa malo jajčnih in močnatih jedi, malo kruha in sladkorja in prav malo rib. Za izpremembo mineralnega presnavljanja in v zameno za kuhinjsko sol pa priporočajo «Gersonov mineralogen». Ta dieta ni težavna za spretno kuharico, treba pa, da se prilagodi vrsti in stanju bolezni. Zato je dobro, da vprašamo prej zdravnika za svet. Kje Vas boli? (Nadaljevanje.) Glavobol nastopi zelo pogosto pri infekcijskih boleznih, zastrup-ljenju, zaprtju, očesnih boleznih (kratkovidnost), pri nosnih polipih, ima pa svoj izvor tudi v nervoznosti. Nega: Pri nervoznem glavobolu — gibanje na planem, telesna in duševna pažnja. Zdravite si slabokrvnost, skrbite za redno prebavo in za odstranitev očesnih napak (naočniki). Notranje: aspirin, piramidon, vera-mon. Izpuščaji. Izpremembe kože je treba vedno skrbno opazovati, ker se mnogo, tudi težkih bolezni (infekcijske in spolne bolezni, tuberkuloza), pokaže rado na izprva prav nedolžni izpremembi kože. Marsikatera bolezen kože, ki je lahko ozdravljiva, postane dolgotrajna in trdovratna, če jo zanemarimo. Tudi oboljenja, ki se ne pojavljajo s srbečico, zahtevajo, da se skrbno zdravijo. Kožne izpuščaje delimo v dve vrsti: v takšne, ki so jim vzrok zunanje izpremembe, in v takšne, ki nastanejo vsled notranjih organičnih izprememb. Velikokrat pa prihaja vpliv tudi od obeh strani. Vse izpuščaje, ki jih z navadnimi hišnimi zdravili (vazelin, cinkovo mazilo) hitro ne odpravimo, moramo pokazati specializiranemu zdravniku. Večkrat so izpuščaji tudi posledica nekaterih človeškemu telesu škodljivih jedil in snovi. Takšne snovi so: jagode, ribe, raki itd., po katerih dobe nekateri l judje močno srbeče izpuščaje. Drugi zopet ne prenesejo kemičnih snovi, s katerimi imajo posla v svojem poklicu (snažilna sredstva, kisline, barve), ali pa jim škodujejo kemikalije, s katerimi je nasičena njih obleka (kožuhovina, usnje itd.). V takšnih primerih moramo te kvarljivosti takoj odstraniti in izpuščaji se ne bodo več pokazali. Nalezljivi kožni bolezni sta razen infekcijskih bolezni, ki se že na zunaj poznajo zaradi izpuščajev (ošpice, škrlatinka, ušen itd.), tudi sifilis in kožna tuberkuloza, glivičasta bolezen kože, ki nastopa največkrat v krožni obliki, ki se v sredi celi, na robeh pa napreduje. K tem boleznim prištevamo tudi bradni lišaj. trdovratno gnojenje bradnih kocin pri moških, ki seže pogosto tudi na lase na glavi in se največkrat prenese z britvijo, če ni čista. Razliko med pogostim, a popolnoma nedolžnim vnetjem lojnih žlez in nalezljivo boleznijo pa določi lahko samo zdravnik. Ječmen. Pojavi se z oteklino vek, ki jo spremljajo bolečine in občutek neprijetnega tiščanja. Zdravljenje: Devajte na oko po več ur trajajoče gorke obkladke (tudi kašnate obkladke). Če se vas pa ječmen trdovratno drži, je najbolje, da greste k zdravniku. Kašelj. Najprej ugotovite vzrok kašlja (prehlajenje?). Pri otrocih se pojavi rad oslovski kašelj, pri moških - kadilcih je pa kašelj navadno posledica katarja v grlu. Nega: Tople pijače, obkladki okoli vratu! Skrbite, da se v postelji pošteno prepotite; ogibajte se prepiha in ne govorite glasno! (Dalje prih.) Dobro spanje dela človeka lepega O nespečnosti in uspavalnih sredstvih. Kdo še ne ve, kaj se pravi, ako človek ponoči n e more spati in se mu zde ure cela večnost? Drugo jutro po takšni prečuti noči se človek ne počuti le, kakor da bi ga bil kdo pretepel, ampak tudi vstane že s slabo voljo, in ta čmerikavost ga potem spremlja še ves tisti dan. Pri nas radi podražimo takega človeka z besedami: «Kaj ti je kura na nogo stopila, ko si vstal?« Spanje je tako potrebno, da bi človek brez njega ne mogel dalje časa prebiti. Kako dolgo naj človek spi, je pri različnih ljudeh različno. To pa je gotovo, da potrebuje človek tolikanj več spanja, čim mlajši je. Za zdravega odraslega človeka v srednjih letih je povprečno dovolj, če spi po osem ur na dan. Potreba po spanju pa se da, kakor vemo, z. vajo tudi precej zmanjšati; tako so baje spali Friderik Veliki, Caesar in Napoleon samo po 3 do 4 ure na dan! Staro, večkrat poudarjano pravilo, da je spanje pred polnočjo najbolj zdravo, je precej resnično. Trdnost spanja, t. j. odpornost zoper različne dražljaje, je namreč hitro po* tem, ko človek zaspi, precejšnja, proti drugi uri zjutraj pa začne polagoma pojemati. Spanje postaja ob tem času veliko bolj rahlo, da lahko prebudi človeka že tiho iz* govorjena beseda ali pa solnčni žarek, ki začne siliti skozi okno na posteljo, ko vse to človeka, ki je komaj zaspal, le težko predrami. Nespečnost se pojavlja na različne načine. Naj* večkrat, zlasti po večjih mestih, ne bo zdravnik, če člo* veka še tako natančno preišče, dognal nobenih posebnih bolezni, ki bi bile temu vzrok; po navadi je temu kriva splošna prenapetost ali, kakor ji v vsakdanjem življenju pravimo, nervoznost, ki se tudi zvečer še ne poleže. Tak* sni ljudje, zlasti ž e n s k e, naj vedo, da se takšna ne* spečnost ne sme preganjati z uspavalnimi pomočki, s pijačami, praški in tabletami, ampak s kolikor mogoče naravnimi pomočki. Še največ pomaga, če hodi človek o pravem času spat in če za časa vstaja. Nihče naj se ne da z modo ne s prigovarja* njem pripraviti do tega, da bi popustil od tistega, kar je zanj koristno, če hoče, da ostane zdrav in veder. To bodi vsaj pravilo, ki se pa po njem seveda ni treba ozkosrčno ravnati in pri katerem so izjeme vsekakor dovoljene. Prepogostokrat se pa da, če se stvar zasleduje, ugo* toviti, da nespečnosti ni v zadnji vrsti kriv neprimeren način življenja. Takšna razvada je na pr. uživanje pre* obilnih večerij in razburljivih pijač (čaj, kava) tik pred spanjem. Samo po sebi se razume, da poln želodec, ki mora veliko prebaviti, človeku ne bo dal zaspati. Pravilo bodi zatorej, da se je treba zvečer takšnih pijač ogibati in da se sme obilneje večerjati samo ob takšnem času, da mineta vsaj še dve uri, preden se človek spravi v po« steljo. Tudi ni prav, če si kdo zvečer fantazijo draži z razburljivo lektiro, ampak si rajši v večernih urah poišče kako lažje, nekaj bolj enolično opravilo, če hoče, da bo mirno in zdravo zaspal. Pije naj lahke, pomirjevalne pija* če (seltersko vodo, sodavico, limonado), tudi malo sadja (jabolka, grozdje itd.) prav ugodno vpliva na spanje. Kdor ne more zaspati, naj si ovije okoli glave precej na tesno ovitek, namočen v mrzli vodi, ali pa naj se koplje 20 minut v vodi, ki ima 35° C, in si dene na glavo še mrzel ovitek. Ozirati se je treba razen tega tudi na nekatere higien* ske okolnosti, če hočemo, da bo spanje pravilno. V ta namen je potrebna najprej prisojna in kolikor mogoče prostorna soba, v kateri je zrak čist, brez prahu in moč* nih duhov (cvetlice, dim od tobaka) in ne pretopel. Naj* laže se to doseže, ako načeloma vsak večer, preden gremo spat, sobo še enkrat dobro prezračimo. Tudi po* stelja sama naj počivajočega telesa preveč ne razgreva, zato v kraj z vsemi pernicami, zlasti pri vzglavju! Človek najbolje leži, ako leži skoraj čisto vodoravno in z ne* koliko zvišano glavo. Večina ljudi leži najrajši na desni strani, morda zato, ker se tako vsebina želodca in črev najlaže odpravlja in ne pritiska na srce. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, se lahko vsaka ženska zanese, da ji ne bo nič oviralo spanja, ampak da ji bo godilo tudi brez vsakršnih uspaval. Uspavala ustvarjajo samo umetno spanje, ki ne more naravnega nikdar na* domestiti. Med naravnim spanjem ne zbira človek samo novih moči, ampak je po krepilnem spanju tudi živahnejši, vedrejši in — lepši. Dr. med. R. K. Kopanje nog Kopel za noge je kaj hitro pripravljena in je zelo važna za zdravje naših nog, obenem pa vpliva ugodno tudi na ostalo telo. Dasi za to ni treba drugega, kakor pol škafa ali sklede tople vode in četrt do pol ure časa, vendar je mnogo ljudi, ki jim je to pretežko in prenerodno, ker so komodni in ne znajo ceniti tega tako preprostega, a koristnega sredstva za nego svojega telesa. Nič ti utrujenosti tako ne vzame iz nog, kakor mlačna kopel, kateri si pridejala pest kuhinjske soli. Vsa teža nog izgine po taki kopeli. Že zaradi snage si moramo umiti noge in obraz vsak dan, zakaj nič ni na našem telesu tako zelo izpostavljenega prahu, pocestni nesnagi in bacilom, kakor naše noge v tenkih modnih nogavicah in nizkih čeveljčkih. Kopanje nog pa je marsikateri bolezni tudi pravo zdravilo. Mlačna kopel, kateri pridenemo nekoliko boraksa ali navadne pralne sode, je za navadno umivanje nog; tisti, katerim se noge pote, pa naj pri-denejo malo galuna ali ocetnokisle gline. Mrzla kopel, ki naj ima 8 do 12, a najmanj 5 stopinj, sme trajati le pet minut, nakar noge z ostro brisačo dobro otremo. Takšna kopel je za tiste, ki trpijo na mrzlih nogah. Kratka mrzla kopel in otiranje pospešuje obtok krvi in s tem se noge ogrejejo. S kratko mrzlo kopeljo ustavimo tudi krvavenje iz nosa. Mlačne kopeli od 25 do 30 stopinj so koristne za tiste, katerim sili kri v glavo. Kopel s to temperaturo naj bi uporabljali tudi tisti, ki ne morejo spati, in sicer neposredno, preden gredo k počitku. Živčni glavobol (migrena), šumenje v ušesih, astmatične težave in revmatizem v nogah olajša in ozdravi 38 stopinj vroča kopel, ki sme trajati pol do tri četrti ure- Znana je domača parna kopel pri podagri. Bolnik sede na visok prostor, morda na mizo, pa položi noge na drog, ki je položen preko posode, napolnjene z vrelo vodo. Taki kopeli naj se pridene različnih zdravilnih zelišč (senenega zdroba). Noge se nad parno kopeljo dobro zadelajo z volneno odejo, da para nikjer ne uhaja. Taka kopel naj traja toliko časa, dokler bolnik ne začuti, da se ohlaja. Nato je treba noge bolniku takoj otreti in ga spraviti v gorko posteljo. Nekaj glede oblačenja. Prinašamo nekaj estetskih pravil, ki vam bodo, drage čitateljice, koristile vsa leta vašega življenja, naj se moda še tako izpreminja: Črna barva dela telo vitkejše, silhueta ženske pa ve* liko pridobi na odličnosti. Bela barva je primerna za vse ženske in ni nikdar smešna. Svetle barve napravijo telo bolj polno, temnejše pa nasprotno. Škotske in karirane vrste blaga se nosijo samo kot garniture; tista, ki hoče nositi kostum iz njih, mora imeti brezhiben šik in graciozno in vitko figuro. Podolgovate proge dajejo vitko linijo, poprečne proge nasprotno. Veliki vzorci na blagu povečavajo osebo, drobni da* jejo nekaj lahkega in živahnega. Ce ste bolj močni, ne nosite tesnih in preveč okra* šenih oblek; to velja tudi za drobne in sloke osebe. Zelena in rdeča barva, kadar sta v modi, sta zelo lepi in prikladni. Ženske z rjavo poltjo okoli 30 let imajo rade rumen* kasto barvo. Mlade ženske se po navadi vnemajo za svetle in vesele barve, ki jih delajo mladostne. Zrelejše ženske dajejo prednost temnejšim barvam, toda ne čisto temnim, zlasti če imajo lase in polt bolj temno. Knjiga za deco. Anica Cernejeva: Metuljčki. Celje, 1930. Založila in tiskala Zvezna tiskarna v Celju. Strani 56. Cena Din? Sest in trideset otroških pesmi, razdeljenih na pet delov. Snov je vzeta deloma iz narave, deloma pa so epizodice iz otroškega žitja in bitja. V zadnjem delu nas pesmice spominjajo na bele hišice onkraj mej, na go* riško pomlad in goriške češnje, na Istro in Učko goro. Novega nam zbirka ne prinaša. Kot zbirka mladinskih pesmi pa je dobro došla, kajti dobrih mladinskih pesmi je, žal, čim dalje manj. Kakšen les je primeren za pohištvo Trpežnost pohištva je odvisna zlasti od tega, iz kakšnega lesa je napravljeno. Poglavitno je, da les ni svež, ker sicer razpoka ali se pa izveži, kadar se posuši. Čim bolj suh je les, tem boljši je za pohištvo. Kakšno je obloženo pohištvo? To je pohištvo iz cenejšega lesa, n. pr. iz smrekovine, na katero se prilepijo tenke deščice, tako zvana obloga (furnir), iz dragocenejšega lesa, n. pr. iz mahagonija. Obloga na lesu, ki ni zadosti presušen, rada odstopi. Les je toliko manj vreden, kolikor več grč ima. Dober les za opravo mora biti brez grč, razen če niso pri oblogah iz este-tičnih razlogov potrebne črte, ki so podobne grčam, kakor n. pr. pri nekaterih vzorcih «biedermayerskega» pohištva. Iz zunanjega svetlejšega dela debla se dobiva belina, iz notranjega temnejšega pa sredina. Belina ni tako trpežna kakor sredina. Glede na trpežnost razporejamo razne vrste lesa takole: hrast, brest, jesen, Dve elegantni svileni bluzi iz vzorčastega ali enobarvnega krepa ali satena kakršne se nosijo k gladkim svilenim kostimom. macesen, smreka, bor, bukev, jelša, breza, češnja, vrba in topol. Za pohištvo je seveda velike važnosti, ali stoji v suhem ali v vlažnem prostoru. Najbojši les je hrastov. Oprave iz hrastovine so se ohranile popolnoma nepoškodovane od zgodnjega srednjega veka pa do današnjega dne. Take oprave so napravljene iz sredine, ki je zato tako izredno trpežna (odporna), ker ima veliko čreslene kisline, ki les ohranjuje. Belina je tudi pri hrastu zelo kratkoživa. V vlažnem prostoru začne hitro trohneti. Vrhu tega se v njej radi zarede črvi, ki se sredine izogibajo, ker jim je pač pretrda. Pri borovem lesu je treba paziti zlasti na smolne žile, ker ni prijetno, če se naenkrat začne iz pohištva cediti smola. V modi pa je danes orehov les. Za moderno pohištvo se uporablja orehova korenina, ki da čudovite vzorce in omogoči vse mogoče kombinacije. Orehova korenina se uporablja za furnir na vezane plošče. Od ostalega iglastega drevja se uporabljata za pohištvo zlasti jelovina in smrekovina. Smrekov les bolj počasi potemni kakor jelov, kar je pa zlasti pri obloženem pohištvu popolnoma brez pomena. Brezovino uporabljajo za stilno pohištvo. Seveda se rabi ta les pri tem samo za oblogo. Na isti način se uporabljata tudi orehov in češnjev les. Zelo pripraven za politiranje je palisandrov les, ki ga krase širše in ožje temne proge. Dalje se uporablja mehagonijev les v obliki sredine za obloge. Ima to dobro stran, da se ga ne lotijo črvi. Vrbovina mu služi za podlago. Ker se pri nakupovanju oprave kakovost lesa ne da oceniti, je vsekakor najbolje, če kupujemo samo pri znanih, zanesljivih tvrdkah. Kdor kupi sirov les in ga izroči mizarju, kar se dogaja zlasti na deželi in v majhnih mestih, bo laže spoznal napake v lesu in njega kakovost. Vendar pa bo tudi tukaj lahko ločil svež les od dobro posušenega samo tisti, ki dobro pozna vlakna različnih vrst lesa. Torej tudi v takem slučaju kupujte samo pri solidnih tvrdkah! O preprogah in tkaninah Če stopimo v dandanašnje stanovanje, nas objame prav prijetna udobnost in domačnost. Nikjer ne vidimo več tistega bahavega lišpa, ki je bil v prejšnjih desetletjih višek vsake stanovanjske umetnosti. Ta prijaznost in udobnost naših domov pa se ne zrcali samo v preprostem pohištvu, ki naj bo kolikor mogoče praktično, temveč odseva tudi v barvah pri vseh stanovanjskih predmetih. Svetle in pestre barve prevladujejo povsod; pisane preproge in zavese nas veselo pozdravljajo v naših domovih. Tudi svetloba sama, vir vsega našega življenja, ima neoviran dohod v stanovanjske prostore. Z živahnimi barvami so poslikane preproge, zavese in vse ostale tkanine, s katerimi imamo prevlečene stole, divane in drugo takšno pohištvo. Tudi svetlih barv na pohištvu se danes več ne branimo. Nasprotno, pohištvo samo, ki je prevlečeno z brušenim lakom, je izdelano vedno v zelo kričečih barvah. Tkanine pa so zaradi svoje ornamentike vedno večbarvne. Že zato vplivajo ugodno v vsakem prostoru, četudi je pohištvo večji del v eni sami barvi. Kakšne pa naj bodo barve pestrih tkanin in preprog v stanovanjih? Ali naj bodo mnogolične, ali naj bodo njih odtenki v harmonični celoti, kakor pri ženah klobuk, čevlji in nogavice? Živahna mnogoličnost barv učinkuje vedno poživljajoče in osvežujoče, seveda le toliko časa, dokler se barve ne tepejo. Živahne, pestre barve imejmo torej vedno v tistih prostorih, ki so namenjeni našemu bivanju! Z mirnim srcem lahko vzamemo za stanovanjsko sobo preprogo v popolnoma drugi barvi, kakor so zavese, za naslanjače uporabljamo čisto drugobarvno prevleko kakor za navadne prevlečene stole. Če pa gre za prostore, ki služijo reprezentativnim svrham, če si uredimo sprejemnico, jedilnico ali sobo za glasbo, potem vzamemo vedno enobarvno blago, da dosežemo kolikor mogoče enoličen in gosposki vtis. Velikopoteznost pri izbiranju barv moramo v nekaterih primerih omejiti, kajti vsaka barva se ne prilega dobro vsaki tkanini in ni vedno uporabna za vsak namen. Pri živahno zeleni preprogi imamo občutek, da ne leži na tleh, temveč da se dviga v višino. Tudi pri modrovijoličastih in rumenih preprogah opažamo isto. Nasprotno pa je rdeča barva izvrstna za tla. Pomislimo samo na rdeča tla iz opeke v kmetiških domovih. Kako prijetno učinkuje njih barva na naše oko! Odtenki vseh modrih barv so bolj priporočljivi za viseče tkanine, za zastore in zavese, ne pa za namizne prte, ker postane modra barva v luči, če pada na mizo, popolnoma brezbarvna. Kaj pa ornamentika? Preproge in blazine so v modernem stanovanju večjidel edini nosilci okraskov. Okraske teh izdelkov si pa moderna industrija ne iz-posojuje več iz živalskega in rastlinskega življenja preteklih dob, ampak uporablja rajši geometrične vzorce, ki so vedno najlepši. Če ima človek malo dobrega okusa, bo gotovo najstrože obsodil predposteljnik, ki predočuje v vseh mogočih in nemogočih barvah lovske prizore ali druge dogodivščine iz živalstva. Ornamentika tudi ne sme biti preveč naturalistična, to se pravi, ne sme biti vzeta iz narave, ker to ne ustreza materialu, na katerem je napravljena. Ravno tako ne sme imeti preproga plastičnih vzorcev, ker je zaradi tega kot preproga nemogoča in neestetična. Preproga naj bo popolnoma gladka, drugače se nam zdi, da bi se lahko spo-teknili nad njo. Isto, kar za preproge, velja tudi za tkanine in prevleke. Zadnji čas je izgubila tudi toliko opevana in oboževana perzijska preproga precej na svojem slovesu. Le za petične ljubitelje ima še visoko vrednost. Danes že izdelujejo tvoruice moderne preproge z ravnimi, lepimi vzorci, ki lahko deloma tekmujejo s pristnimi perzijan-skimi izdelki, pri tem pa so mnogo, mnogo cenejše. Celo naši primitivni macedonski in bosenski čilimi ali, kakor jim pravijo, jugoslovanski perzijanci, ne delajo nečasti svojemu imenu in so, solidno izdelani, ob živahni barvitosti polnovredni, da krase naša stanovanja in nam napravljajo bivanje v njih prijetno in udobno. O modernem pojmovanju pohištva. Še nikoli prej nismo pri nas izdelali toliko pohištva po načrtih kot danes. To je razveseljiv pojav, ki kaže, da se približu jemo modernemu pojmovanju v ustvarjanju stanovanjske kulture. Ni to moda, ne luksus, sa j izhaja moderno pojmovanje iz notranje nujnosti načina življenja današnjega človeka. Pohištvo mora ustrezati vsem njegovim posebnim navadam in zahtevam, tako da' čuti v svojem stanovanju kos samega sebe, da mu je prijatelj, ogledalo, kjer se zrcali njegovo srce in značaj. Zato so stanovanja današnjemu človeku več, kot so mu bila takrat, ko si je nabavljal šablonske tipe sob, ki so ustrezale le splošnim zahtevam in ne zahtevam posameznika. Naravno je, da je z novim pojmovali jem prekinjena vsa tradicija in konven-cijonalnost, ker je izhodna točka in vir modernega pojmovanja in ustvarjanja v bistvu individualnosti človeka. Ta psihološka podlaga pa tvori jedro modernega in nacijonal-nega sloga. In še dalje gre to moderno poj-, movanje. S pohištva, ki najbol j ustreza in je najbližje človeku, se prehaja na smotreno ureditev prostora — sobe. (Pri nas je, žal, zaenkrat še obratno, da moramo iz prostora ustvarjati pohištvo, pri sestavljanju pohištva z raznimi kombinacijami iskati kompromise. Naslednja slika, ki kaže kombinirano dnevno sobo z jedilnico, razstavljeno na letošnjem jubilejnem velesejmu, je komponirana na tlorise sob tako, da se dajo kosi sestaviti v celoto v petih različnih vari jantah in tako prilagoditi kakršnemu koli tlorisu.) To moderno pojmovanje zajema cela stanovanja, cele stavbe in celo vrtove druži v eno celoto s stavbo. S tako rešitvi jo bi se približali idealu moderne sobe, ki stremi za tem, da bi imela vsaka družina svoj lasten, njih zahtevam ustrezajoč dom. Pri nas smo, žal, še daleč od tega ideala, dočim so drugod že prav blizu. Treba pa je zato še liiperkulture življenja, kateri se bliža itak vse človeštvo. Pri nas je danes stanovan jska kultura šele v razvoju, zato je še in bo kompromisna vse dotlej, dokler ne bomo mogli reči: «Napravite mi take in take sobe, želel bi imeti to in to, uredil bi si življenje na ta način, in te sobe spravite v prostor — hišo» itd. Takrat šele bomo lahko govorili o naši stanovanjski kulturi, do tedaj pa bomo vsaj lahko rekli, da postajamo slednjič tudi mi — sodobni. Moderno pohištvo na velesejmski, razstavi Leva zgornja in desna spodnja slika: Spalnica v citroni. Desna zgornja in leva spodnja slika: Dnevna soba v orehu. Načrte izdelala gg. ing. arh. Omahen in ing. arh. Serajnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28111. Pohištvo izvršil Anton Zalokar iz Št. Vida. Zavese, blazine in svetilke so delo umetno obrtnega ateljeja L. Matjana v Ljubljani, Sv. Petra c. Jedih^ča in delavna soba. Načrte izdelala gg. ing. arh. Omahen in ing.arh. Serajnik v Ljub-ljani, Kolodvorska ulica 281II. Pohištvo izdelala tvrd-ka < Jaoon iz Dol. Logatca. Zavese, blazine in svetilke so delo umetno obrtnega ateljeja L. Matjana o Ljubljani, Sv. Petra c. Leva zgornja slika: Moderna zavesa. Desna zgornja slika: Kombinirana mizica s svetilko in dva komodna stola. Leoa spodnja slika: Kombinacija vitrine in bifeja ter iztezna miza s stoli, ki so prevlečeni z moderno ozorčastim blagom, katerega je dobavila tvrdka A. & E. Skaberne v Ljubljani. Pohištvo je izdelala tvrd-ka F.gidij in Karol Erjavec z Broda pri Tacnu. Zavese je izdelal umetno obrtni atelje L. Matjan o Ljubljani, So. Petra cesta Druga blazina o velikosti 50 X 40 cm je vezena s soetlomodro in rdečkastorjavo volno o štirih odtenkih. Zadnja stran je tudi iz rdečkastorjavega * tik na ali soile. Obe blazini sta napolnjeni s perjem. Za perje se naredi posebej blazina iz inleta, t. j. gosto bombažasto blago, čez to se šele obleče vezena blazina. BLAZINE Blazina, vezena z volno, na kateri prevladuje rjava barva, je dolga 70 cm, široka pa 60 cm. Enobarven rob je širok 2 cm. Za vezenje se potrebuje temna, srednje temna in svetlorjava, plava in rdeča volna. Zadnja stran blazine je iz rjavega , mehkega sukna ali močne soile. Janja M i k 1 a v č i č e v a: JDOM. (Nadaljevanje.) 10. Likanje. Lep, solnčen, malo vetroven dan je bil, kakor nalašč za sušenje. Že zgodaj popoldan je pobrala Alenka suho perilo in ga zložila na korito. Zalka ga je odnesla na verando, da z Milko prebereta poškodovane kose, da jih zašije in zakrpa. Zalka vzame skledo vode in majhno omelce, ki ga pomaka v vodo in z njim škropi perilo. Vsak kos lepo nategne in zvije v svalek ali ga pa pregane rob na rob, da se enakomerno premoči. Ko so vse pripravile, le Milka ima še nekaj krp prišiti, se vrata odpro in oče se prikaže med vrati. Vrnil se je iz mesta. Nekaj v papirju zavitega položi š smehljajem na mizo: «Ko smo že tako napredovali, da imamo elek-iriko v hiši, pa poizkusite še z električnim lika-lom», pravi z veselim obrazom; «samo bodite oprezne, ker ga niste še vajene. Kupil sem ga, da ne bo več toliko glavobola pri likanju.» «0 sedaj bomo pa še rajše in še lepše likale; in koliko prej bomo končale, ko ne bo tistega čakanja z nalaganjem oglja in izpihavanjem pepela. >> Ker Polonica še ni znala likati, jo je učila Alenka. Najprej so prišle na vrsto moške srajce. «Primi jo po sredini hrbta in polikaj na obe strani, nato zapestja in rokave, vratnik in rame. Položi jo nato po dolgem na mizo, nabirke položi v drobne gube in jih povleci do roba. Nato pripravi prsi, dobro jih nategni in potegni po vsej prednji strani. Sedaj primi srajco sredi ramena in jo položi v ravni črti do roba; enako na drugi strani. Upogni rokave, da pride zapestje do ramen in zloži srajco čez pol ali pa na tretjino, kolikor veliko hočeš imeti. Žensko srajco zlikamo na pravi strani, nazadnje pa potegnemo čez vezenje narobe, da se vezenina lepo vzboči. Ženske spalne srajce pa tako kakor moške.» Tako je učila Alenka in Polonica ji je bila verna učenka. Že prihodnje perilo je poizkusila sama, pa je dobro napravila. «Rjuhe likaj le zgornje, ki imajo vezenine; spodnje bomo gladko iztrepale in jih zgladile pod valjarjem ali pa v mungi. Barvaste reči rade poblede, ako je likalnik prevroč, zato jih likaj nazadnje, ko bo že ohlajen.» Posebno je treba paziti na svilene predmete, ker jih ne smemo samo škropiti kakor drugo perilo, temveč čisto zmočiti in nanje pregrniti čisto, belo, tenko ruto, čez katero potem likamo. Vse zlikano perilo, zlasti tisto, ki je bilo pred likanjem kakorkoli omočeno, se mora, če se hoče popolnoma presušiti, napol preganjeno obesiti na suh, solnčen kraj za nekoliko ur. Kadar vlagamo perilo v omaro, je dobro, ako vmes položimo vejice od sivke (lavendel) ali dišeče gozdne deteljice. Perilo dobi po teh svež, naraven vonj. it. Krpanje. V dnevih velikega pranja, posebno če je slabo vreme oviralo pranje'v redno določenem času, je hišni red kolikor toliko izpremenjen. Navadno traja po več dni, dostikrat po ves teden, preden je perilo zlikano, presušeno, poravnano in zašito, kajti noben kos ne sme prej v omaro. Veliko skrb pripravlja gospodinji košara s strganim perilom. Tu so nogavice, srajce, predpasniki, hlače, krila, posteljnina, prti, prtiči z večjimi ali manjšimi luknjami, ki vse čaka na krpe. Težko bi bila sama vsemu kos, ko bi ne imela pridnih pomočnic: hčerk in vnukinj. Metka in Zorica sta ka j spretni v zakrpavanju nogavic. Hitro se spravita nad košaro. Iz nje izbereta najprej nogavice, jih pregledata in od-bereta v košarico, kjer imata za to pripravljen bombaž, igle in «jurčka» ali «gobe». Večje luknje vpleteta, manjše zabodljata. Kaj hitro jima gre izpod rok. Metka zna že na stroju šivati, zato ji je mamica kupila na velesejmu jako praktičen pomoček za krpanje nogavic. To je dvojen obroček, med katerega se napne raztrgani del, potem pa vtakne pod iglo šivalnega stroja, kjer se premika na desno in levo, naprej in nazaj, dokler ni luknja za-mašena. Mamica in Angelica pa se učita tudi krpanja ostalega perila. Tu je treba všiti razne oblike: četverokote, ravne in poševne, trikote, včasih tudi kroge z raznimi šivi in ubodi. Za pravilno všivanje je treba gledati, da se slaga votek krpe z votkom voblačilu in osnutek z osnutkom. «Zakaj pa mora tako biti?» vpraša Ange- Jože Karlovšek: Gorenjski dom. lica, «dostikrat bi prihranila blaga, ako bi ga smela urezati, kakor bi hotela, ne da bi se ozirala na lego niti?» «To se mora zato,» poučuje mamica, «ker se osnutkova nit pri pranju bolj skrči kakor votkova, pa bi grdo križem vleklo in bi tistega kosa kar ne bilo mogoče ravno zlikati.» Včasih pretikava tkalka ali tkalec po dve ali več niti. in tako nastanejo razne tkanine: platno, barhent, damast itd. Kadar je perilo le preslegasto, ga je treba samo zabodljati, in takrat se je treba ozirati na način tkanine. Kako je spretna in iznajdljiva je tudi naša Milka, pa vidite na temle predpasniku. Ker je bil prednji del že dokaj obrabljen, ga je nado- Kmetiška kuhinja na Dolenjskem. mestila s prav ličnim novim. V materini zalogi je našla dokaj veliko krpo enakega blaga, pa ga je v ta namen prikrojila. Ob straneh, kjer se drži starega dela, je naredila žepe. 12. Bolnik. Sosedov Branko je zbolel. Mrzlica ga trese in meša se mu. Soseda, njegova mamica, je prišla vsa solzna in obupana k naši babici. Ne ve si pomagati. Kaj naj stori? «Ali je kaj takega jedel ali se je premrazil?» vpraša babica. «Jedel ni nič takega,» odvrne soseda, «smučal, sankal in drsal se je ves popoldan, in ko je bil upehan in žejen, tako so pripovedovali njegovi tovariši, je lomil ledene sveče in jih srkal.» — «Potemtakem si je pa prehladil želodec,» odvrne babica, «treba je takoj poklicati zdravnika; medtem mu pa skuhaj gomilic, ako ima bolečine v trebuhu, in pa bezgovega ali lipovega čaja, da se dobro pre-poti. Ako kašlja, mu naredi ovitek čez prsi, v vodo lahko vliješ malo kisa, potem pa delaj natančno po zdravnikovem naročilu. Ker je soseda tožila, da so ji pošle gomilice, ji je dala babica iz svoje domače lekarne gomilic, bezga in lipovega cvetja. Zdravnik mu je zapisal huda, grenka zdravila, toda pomagala so, in po dolgem času, trajalo je več tednov, je mogel iz postelje. Slab je bil, da se je opotekal. Užival je najprej samo juho z redkim zdrobom, pozneje tudi z rumenjakom. «Ko devlješ rumenjak v juho, ga raztepi najprej na krožniku,» je poučevala babica, «in ko je juha že prestala vreti, jo zlij nanj. Ko bi se rumenjak zakrknil, bi postal težko prebaven.» (Nadaljevanje prih.) V slovenska stanovanja slike slovenskih umetnikov! (Kako si sami naredimo okvire za slike.) »Nemogoč je človek, ki obeša v svoje stanovanje stvari, ki niso v skladu z duhom časa.» Goethe. Papirnate rože, pavovo perje, slamnate pletenine z zataknjenimi razglednicami, pahljače, prazne vaze vseh velikosti in vse polno nelepih kipov in kipcev, kozarcev itd. — vse te stvari krasijo še danes marsikatero stanovanje. In še posebno slike! Kar poglejte na stene! Po njih se košati jo bahavo zlati, težki okviri z neštetimi okraski, katerih ne moremo nikoli pošteno očistiti; v njih pa tiče malovredni papirnati tiski, nelepe fotografije, slabe reprodukcije in zanikamo izdelani oljnati dežju dovolj redilnih snovi in plevel se zamori. Zelje, grah in fižol je treba za časa ogreniti. Pa tudi po kumarah, melonah in bučah je treba malo pogledati. julija meseca že vse bohotno rase. Vročina po navadi ta mesec najhuje pritiska. Zato daje zdaj zalivanje in pletje največ opravka. Zalivati je treba zvečer ali pa zgodaj zjutraj, pleve se pa najuspešneje, kadar je deževno vreme. Kadar je dež, je tudi dobro, če se sadeži zalijejo z gnojnico. Ta mesec se sejejo endivija, solata, kolerabce, kre-bulja, zadnje dni meseca pa špinača, motovileč, repa, korenje; kjer je zemlja malo bolj vlažna in bolj v senci, še grah, radič, redkev in črni koren. Na gredicah, kar jih je praznih, se posadi koleraba, olirovt, zelje, endivija in solata, če je gredica na ugodnem kraju, lahko tudi stročji fižol. Razen tega se posadi zdaj še tudi por, zlasti znani erfurtski zimski por, ki je za zimski mraz precej neobčutljiv. Če ostane čez zimo zunaj, dorase potem spomladi, kadar gospodinja porabi por, ki ga je hranila v kleti, ali kadar ta por ni več za rabo. Kar je čebulnih sadežev zrelih (šalote, krompir, čebula), se že ta mesec populijo, posuše in očistijo. Kadar začne cvetača delati sad, se perje nad rožo zveže, da se roža zavaruje proti dežju, mrčesu in solncu. Prve dni julija so tudi že kumare. Nekaj največjih in najlepših naj ostane za seme. Paradižnikom je treba, brž ko narede prve jabolčke, vršičke porezati, poganjke, kar jih je pregostih in bi prekesno cveteli, poščipati in perje, ki zakriva sadeže, porezati. /eleno je treba okopati. Dve razstavi ročnih del Splošno žensko društvo v Ljubljani je priredilo v času ljubljanskega velesejina v Jakopičevem paviljonu razstavo ročnih del. Razstava je pokazala, da vlada pri nas veliko zanimanje za ženska ročna dela. Če pomislimo, da so bila dela zbrana od posameznih dam z različnim okusom, moramo priznati, da so aranžerke razporedile posamezna dela v raznih tehnikah izredno okusno. Posebno pozornost so vzbujale prekrasne preproge. Zastopano je bilo veliko različnih tehnik. Več izredno lepih del pa je bilo v slikanju z iglo, iu tu moramo še posebej omeniti originalne japonske slike gospe Skuškove. Društvo je s to razstavo ponovno potrdilo svoje vsestransko požrtvovalno delovanje. Od 28. maja do 14. junija pa je bila razstava ročnih del na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Ta zavod poznamo že dolgo po njegovih vsakoletnih razstavah doma in v inozemstvu, kjer je bil že večkrat odlikovan. Nazadnje na svetovni razstavi v Barceloni. Zavod propagira naše domače kleklanje, za kar mu gre posebno priznanje. Razstavljene so bile v prvi vrsti kleklane čipke vseh vrst in kakovosti z narodnimi in modernimi motivi. Med drugimi večjimi deli je bila tudi slika Svetogor-ske Matere božje, ki je zaradi svoje popolne tehnike in precizne izdelave vzbujala splošno pozornost. Tudi tako lepe mrežene (filet) zavese, čipke in vložki, beli in barvasti, se vidijo malokje kakor tu. Lani si je zavod nabavil statve za gobelinsko tehniko. Razstavljen je bil ljubljanski grb in blazina v tej tehniki, kar je bilo za večino obiskovalcev novost. Dela so bila razstavljena v dveh velikih sobah, toda videlo se je, da bi zavod lahko razstavil še v dveh sobah, ki bi prav nič ne zaostajale za tema dvema. Opozorilo! Ponovno prosimo naročnice^ ki zahtevajo raznih pojasnil, da prilože 2 znamki za odgovor in spo-roče natančni naslov. Tudi naročnice, ki pišejo anonimno, naj prilože 2 znamki in navedejo šifro. Znamke so nam potrebne, kadar pošiljamo vprašanja svojim strokovnim sotrudnicam in sotrudnikom v rešitev. Naročnice, ki še niso prejele odgovorov, prosimo, naj malo potrpe, ker včasih ne moremo na vprašanje prej odgovoriti, dokler ne vprašamo za svet zanesljive strokovnjakinje. Opozarjamo naročnice na naše besede, ki smo jih izpregovorili na strani 82 in 83. Gospa L M. v R., ki bi rada stare klobuke sama popravljala: Najbolje je, če imate lesen model (glavo), ki Vam ga naredi mizar ali ga naročite pri modistki. Razvlečen in zmečkan klobuk najprej dobro očistite, iztepite prah in nateknite na leseno obliko. Zmočite tenko cunjo, jo pogrnite čez tulec in likajte z vročini likalnikom. Če je klobuk umazan od potu, ga osnažite s salmijakom, razredčenim z vodo. Če je glava zelo razvlečena, jo morate večkrat prelikati, toda vedno čez mokro cunjo, in jo pustiti, da se posuši na obliki. Klobuk, ki je prevelik v oglavju, prerežite zadaj ali pa ob strani in preložite ali pa všijte posnetek na notranjo stran. Obledel slamnik najprej dobro osnažite na obliki, ga polikajte, dokler je še moker, potem ga pa prevlecite z lakom, ki ga dobite v drogeriji. Slamnik postane sicer bolj trd, a obdrži lepo obliko. R. B. v G. v. — Čitajte članke pod rubriko «Lepo-tičje». Gospa M. I. v Lj. — Na strani 239 smo našteli nekaj gospodinjske literature. Gospodična E. V. v R. — Čitajte članek cKako preizkušamo blagoi. Naročnica, ki želi pojasnila zaradi katarja, naj sporoči svoj naslov, ker v listu ne moremo o tem razpravljati. Naročnice gg. G. V v Sv., S. U. v K., O. K. v M., R. N. v Lj. in F. A. v Ž. dobe pojasnila v članku cLepotičje*. Gosp. M. U. — 1.) Solnčne pege se trajno ne dajo odpraviti. Pač jih pa lahko obelite. Recept za mazilo je tale: Hydrarg. pp. albi Bismuthi subnitr. aa MO, Ungt. lenientis 13 0. Namažite se z mazilom vsak večer. — 2.) Za odpravo dlačic imate navodilo na strani 113. Gospa Elza v B. Kako se čisti linolej? — Linolej je sicer treba čistiti, ne potrebuje pa prav nobenih pomoč* kov, da se ohrani. Kakor vsak drug predmet, ki ga dan za dnem uporabljamo, moramo tudi pri linoleju upošte* vati, kako je sestavljen. Popolnoma zadostuje, če ga vsak dan pometemo in z mokro cunjo obrišemo; sode, ostrega mila, razredčenega salmijakovega cveta, vroče vode ne uporabljajte. Če pa rabite milnico, morate paziti, da ne ostane na površini. Tintne madeže in podobno spravimo iz linoleja s finim raskavim papirjem ali s plavcem. Taka mesta postanejo potem sicer bolj svetla, zato jih pa zdr* samo v. lanenim oljem, da dobe zopet svojo prejšnjo temno barvo. Madeže od oljnate barve odpravimo s ter* pentinom. Voščenje za ohranitev linoleja ni potrebno. Dovolj je, če linolej sempatja nalahko zdrgnemo z la* nenim oljem. Če ga pa hočemo povoščiti, moramo paziti, da vosek samo čisto na tenko namažemo in dobro vta* remo. Šele nato zdrsamo linolej s krtačo in nazadnje še z volneno krpo. Linolej dobi potem rahel blesk, in se da prah, ki se na njem nabere, z omelom lahko obrisati. Ponovno mazanje z voskom je odveč, ker linolej ne more sprejeti poljubne količine voščila. Tvarina ostane na površini, se maže in z nesnago, ki se nabere, se na* pravi na vrhu skorja, ki linolej kazi in kvari. Mazanje linolejskih tal z oljem, razen z lanenim, je škodljivo, ker so povečini vsa olja za tla mineralna olja, ki sčasoma linolej razmehčajo in povzročijo, da se obloga uniči. Vrhu tega se nabira na površini nesnaga in nastane mastna skorja, na kateri človek lahko izpoddrsne. S pra* vilnim ravnanjem se lahko prepreči, da se obloga lino* ntyii pr*eMnja kadar se bliža velike žehte dan, da SCMICMTOV ' ' PADION SCHICHTOV RADIOM leja ne poškoduje. Najbolj se kvari zgornja plast z no« gami od pohištva. Paziti moramo, da postavimo težke predmete na podstavke iz stekla, klobučevine, jekla ali kaj podobnega. M. K. iz O. Na vprašanje, kako preprečimo, da se pre« proge na gladkih tleh ne premikajo, odgovarjamo: dobro je, če prišijete na narobno stran preproge in na robove sem pa tja ploščnate svinčene gumbe. Lahko se tudi ro« bovi na narobni strani dva prsta na široko namažejo z raztopino mizarskega lepa. Pri ozkih in dolgih preprogah je dobro, če prišijete na vse štiri vogale majhne obročke in jih z medenimi žebljički, ki imajo ploščnato glavo, pritrdite na tla. Če se obročki tako prišijejo, da jih ni videti, pokrije preproga tudi žebljičke, da prav nič ne motijo. Tretji, tudi zelo preprost način pa je, da polo« žimo pod preprogo flahelo in jo pritrdimo z navadnimi ali z risarskimi žebljički, potem pa nanjo položimo pre« progo. S. B. iz S. p. M. Vprašujete, kaj hočete storiti z vinom iz borovnic, ki se Vam je pokvarilo. — Vino, ki je po« stalo kislo, se ne da več napraviti sladko, kajti kakor ne moremo iz vinskega kisa napraviti vina, tako se tudi ne da iz skisanega borovničevca napraviti užitna pijača. S poizkusi bi samo zapravljali denar in čas. Bržkone ni vino dovolj prevrelo. Če vino sicer ni pokvarjeno, ga lahko porabite za kis, seveda samo pri jedeh, kjer okus po borovnicah ne moti. Če je pa vino že pokvarjeno, je škodljivo za zdravje, in je najbolje, da ga zavržete. M. K. v C. Če začno lakasti čevlji pokati, postanejo trdi in je treba lak zopet zmehčati. To dosežemo najlaže s tem, da jih večkrat zdrgnemo z beljakom. Čevlje pa je treba seveda prej deti na kopito. Slabo vreme je največji sovražnik finih damskih čev« ljev. Kljub skrbni pazljivosti izgube kmalu svoj lepi izgled in svežino barve. To neprijetnost lahko odpravite na ta način, da prebarvate čevlje z znano Braunsovo barvo za usnje «Vilbra». «Vilbra» napravi čevlje kot nove! Gospa Rezika Š., Ljubljana. — Pišete nam: Kuham in pečem samo na plinu. Vse se mi lepo posreči, edino kolač se mi vedno sesede. Za kolač ogrevam pečico deset minut, zaprem plin, da gori samo z majhnim pla« menom, in denem nato kolač v pečico. Odgovor. Če je kolač sicer pravilno pripravljen, mora biti kriv edino le plin, ker gori s premajhnim pla« menom. Kadar jaz pečem na plinu, napravim takole: najprej segrevam pečico pet minut, denem nato vanjo kolač in pustim plin popolnoma odprt, ker sem dognala, da je ta temperatura ravno prava. Pri vas bo pa naj« brže pritisk plina premajhen. To se večkrat pripeti, zlasti pa tedaj, kadar gore vsi gorilniki štedilnika in ko tudi vse ostale stranke v hiši uporabljajo plin. Gospodična Vera v P. — Na kakšen način spravim iz svetle obleke madeže, ki so od rdečih našitkov? Odgovor: Niste povedali, ali je vaša obleka, ki je dobila rdeče madeže, svilena, volnena ali iz bombaže« vine, vendar je prav od tega odvisno, kakšno sredstvo se sme uporabiti. Svila je najbolj občutljiva in je treba zato z njo najbolj previdno ravnati. Preveč ostrih kemi« kalij ne prenese, z milimi sredstvi pa pri rdečih madežih ne opravimo dosti. Pri volni je treba paziti zlasti na to, da se ne uskoči. Še najmanj občutljiva je bombaževina, vendar tudi pri njej blago okrog madežev kaj kmalu obledi. Preden začnete čistiti, morate najprej odparati rdeče našitke, da se pri čiščenju ne zmočijo in iznova ne pomažejo obleke. Pri bombaževini se lahko madež, ki ni na posebno vidnem kraju, namoči z vodo in nato z vodikovim superoksidom, ki je malo razredčen z vodo. Namesto, vodikovega superoksida lahko vzamete tudi Najtežje gospodinjsko opravilo je pranje! Pametna gospodinja, ki pa si hoče naporno pranje olajšati, najprvo omehča trdo vodo z navadno sodo in nato pere s pravim terpentinovim milom GAZELA. vinski cvet. V obeh primerih pa je treba nazadnje madež dobro izprati, da blago ne gre ob barvo. Če bi pa rdeči madeži ne šli iz obleke, kar je zelo verjetno, potem je najbolje, da daste obleko strokovnjaku v barvo. Gospa z dežele. — Kako bi najhitreje izpitala perut« nino? Odgovor: Najboljša hrana za pitanje perutnine je koruza. Prej ta večer namočite koruzo, zjutraj jo pa kuhajte tako dolgo kakor grah. Perutnina tako koruzo posebno rada je. Race postanejo ob tej hrani že v štiri« najstih dneh debele in lepo rejene. Na ta način ne mu« čimo živali kakor z doslej običajnim mašenjem (šopa« njem), ki ga vrhu tega gospodinja brez tuje pomoči le težko izvrši. G. K. v B. — Madeže, zlasti mastne, spravimo iz ce« mentnih tal z razredčeno solno kislino, in sicer denemo en del solne kisline na trideset delov vode. Ker pa ne« razredčena solna kislina stvari in zlasti kožo močno razje, je ne smemo puščati odmašene in jo moramo skrbno spravljati pred otroki. Tla moramo potem dobro izmiti s čisto vodo. Ko so suha, jih zbrišemo še s krpo, namočeno v lanenem olju, in tla so zopet čista. Gospa Milka. — Umazane šipe se najlepše očistijo z močnim kisom, ne da bi pri tem opraskali steklo. Na« zadnje izmijemo šipe s čisto vodo, in svetile se bodo, da bo veselje. G. R. S. v Št. V. — Pišete nam, da se v Vaši vodi milo neče peniti, in vprašujete, kako bi si pomagali. Odgovor: Marsikatera voda ima v sebi polno raz« topljenega apnenca, kalcijevega sulfata ali pa magnezi« jevih soli. Zato je nepripravna za pranje, kajti z milom tvori neko usedlino, ki se ne peni. Tudi ni rabna za kuhanje sočivja, ki ga otrdi. Naposled nevšečno oskorji stene pri kotlih in celo pri loncih. Tem nedostatkom odpomoreš, ako pridaš taki vodi sodnega karbonata (kri* stali v trgovinah). Ti kristali sode povzročajo v nečisti vodi, da se kalcijeve ali magnezijeve soli sesedejo v obliki netopljivih ogljikov, ki niso več v napotje. Na mestu kvarnih soli se tvorijo sodne soli, ki nič ne ovi* rajo. Reakcijo pospešiš na tale način, zna Kitajcem že davno: v vodo deneš nekoliko galuna. Gospa Iva Š. v M. — Vprašujete, kaj hočete storiti, kadar srečate pri kakem obisku človeka, s katerim ste sprti, in kako se morate vesti v salonu. Če se vam pripeti, da se v tuji hiši, kadar pridete na obisk, srečate z osebo, ki je ne marate, ali pa s prijate* ljem, ne kažite tega. Zaradi domače gospodinje ne smete pokazati tega. Če vam je pa le neprijetno, je najbolje, da diskretno izginete iz družbe. V salonu ne sme človek misliti samo nase, ampak tudi na druge. Nikoli ne smete v salonu govoriti o svojih simpatijah, pa tudi ne o svojih prijateljih. Vse vaše osebne zadeve ne zanimajo drugih. Kadar odhajate iz salona, bi bilo največje razžaljenje za hišo in gospodinjo, pri kateri ste, ko bi pozvali še koga iz družbe, naj gre z vami. Vsakdo ima svojo voljo in svoje razmerje do gospodinje, in nikomur se ni treba vtikati v to. Nihče se tudi ne sme izpozabiti pa vzeti s seboj tega ali onega prijatelja, če ni poprej povprašal domače go* spodinje ali pa gospodarja. Če kdo prinese med vašim obiskom domači gospodinji ali gospodarju pismo in ga on odpre, se diskretno od* meknite, da ne vidite izraza na njegovem obrazu. To jc diskretnejše in boljše, kakor pa da se tako rekoč vtikate v njegovo intimnost, ki bi jo on izdal z izrazom na obličju. Če pa gospodinja ali gospodar dobi list, pa ga ne od* pre, ampak položi poleg sebe, ga ne opozarjajte na to, še manj ga pa smete siliti, da ga odpre. Glejte samo toliko, da hitro odpravite svoj obisk in da kolikor mo* goče naglo odidete. Zakaj v pismu je gotovo kaj tak* šnega, česar gospodinja ali gospodar ne moreta odkriti pred vami s svojim izrazom na obrazu. KLIiEIE 'ali naj&didmflt KLIiARNAfT-DEU MUBL1AMADAIMAHN0VA15 So zdrava in rdeča ličeca moja, Ker mamica kuha mi kavico ..PROJFl"! Rada bi bila mlada in lepa Lepa, nežna in čista kož,a. Ko bi ljudje že od mladih let negovali svojo zunanjost in ko bi od mladih let sistematično gojili mladostnost in lepoto, bi prej ali slej napočil čas, ko bi ne bilo no* benega grdega človeka. Napačno je, če govore ljudje o pastorkih narave, ker jih le*ta ni od vsega početka obdarila z vsemi dobro* tami, posebno kolikor se tiče zunanjosti. Kajti kakor hitro prične delovati zavestna človekova volja, je od človeka samega odvisno, ali je lep in ljubek ali pa grd in oduren. Večina ljudi pa, žal, nikdar ne dobi časa za nego svoje zunanjosti in njenih mičnosti. Drugi zopet, ki so s tem negovanjem poizkusili, nimajo vztrajnosti. Navadno pa cenijo lepoto najbolj tisti, ki redno hre* pene po njej, pa je nikdar ne dosežejo. In tem so namenjene te vrstice, ki naj jim povedo, da je prav od njih samih odvisno, ali so lepi ali grdi, mla* dostni ali starikavi. Zlasti mora vsakdo vedeti, kaj hoče. In kdor hoče ostati mlad in lep, mora v prvi vrsti paziti na svojo kožo. Brez lepe polti nič ne pomaga ne ljubkost mla* dosti ne privlačnost zrelosti. Pogoj za lepo polt je zdravje, pot k njej pa snaga. Najprej pazi na to, da kožo zvečer dobro očistiš. V to svrho je treba vsak večer očistiti kožo, obraz, vrat in roke z mastno kremo. S kremo namaži na tenko kožo, nato jo pa otri s čisto brisačo; ko je koža sveža in rožnata, jo izmij z mlačno vodo brez mila in jo dobro posuši, ne da bi jo preveč drgnila. Pri tem pazi posebno na to, da ne razvlečeš nežne kožice okoli oči in na vratu. Dokler ne pade vremenska temperatura pod ničlo, spi pri odprtih oknih. To ne bo škodovalo niti najobčut* nejšemu organizmu. Če pa pade temperatura pod ničlo, potem zapri ponoči okna, ker mraz škoduje koži. Ko se zjutraj prebudiš, stopi poleti in pozimi k od* prtemu oknu, deni roke v bok in dihaj skozi nos tako dolgo, da ti zrak napolni ves prsni koš. Nato ga pa z vso silo izdihni skozi usta tako, da imaš občutek, kakor bi izdehnila vso svojo izrabljeno sapo. To vajo ponovi v lahni obleki ali pa popolnoma gola po trikrat vsako jutro. Obraz si lahko masira vsak sam. S konci prstov vzemi za fižol mastne kreme in jo raz« maži po obrazu. Palca položi pod brado, z ostalimi prsti pa lahno drgni po licih poševno navzgor. Prav tako ma* siraj nato poševno navzgor čelo, in sicer vedno od srede navzven. To ponavljaj tako dolgo, dokler koža lahno ne pordeči. Potem naj palca popustita in masiraj vrat z vsemi štirimi prsti poševno navzdol in navzven. Nazad* nje otri s pripravljeno čisto brisačo s kože prah in nesnago. Tako negovana koža prav dobro prenese mrzlo vodo. Mrzla voda in krtačenje — žametasta koža. Z mehkima ščetkama, ki jih dobiš v vsaki boljši dro* geriji ali trgovini s kozmetičnimi potrebščnami, izkrtači kožo v predpisani smeri. Uspeh te bo presenetil. Koža bo postala nežna in žametastovoljna. Pazi, da ne bosta ščetki pretrdi, ker bi sicer lahko ranili nežno vrhnjo plast kože. Napolni kopan jo do polovice z mrzlo vodo (če kopanje nimaš, uporabi kako drugo kad ali pa ko* panjo iz gumija), stopi z obema nogama vanjo in dobro izkrtači zgornji in spodnji život, roke in noge z ne pre« trdo ščetko. Nato otri z otiračo ali kopalnim plaščem čvrsto vse telo. Nikar se ne boj, da bi se v mrzli vodi prehladila. Če pomisliš, da se lahko prehladiš vsak zim« ski dan, potem menda ne boš več tako bojazljiva. Če se nekolikokrat premagaš in vztrajaš pri mrzlih kopelih, se izogneš enkrat za vselej vsakemu prehladu in nahodu. Če pa je tvoj strah pred mrzlo vodo le prevelik, potem prični z mlačno vodo, ki naj bo od dne do dne hlad* nejša, dokler ti ne izgine strah pred studenčnico. Če se nos sveti, ga je treba namazati. Zvečer, ko so znojnice polne prahu, ki se je v njih nabral čez dan, se moraš prav tako masirati kakor zju« traj, že zaradi tega, da s kremo očistiš kožo prahu in nesnage. Nikdar ne reci: «Danes sem preveč trudna, bom pa jutri bolj temeljito naredila.« Polt mora biti redno negovana. Samo na ta način izginejo velike znoj« nice( kožne luknjice), sijaj nosu in nečista, raskava koža na nogah in rokah. Do pozne starosti boš ohranila svojo kožo čisto in gladko. Napak je tudi, če si po večkrat na dan umivaš obraz s toplo ali mrzlo vodo. Čeprav se ti morda zdi, da ima tvoja koža dovolj maščobe in da ne prenese mastne kreme, prični z zgo« raj popisanim negovanjem. To je edina pot, po kateri dobiš lepo, nežno, čisto žametasto polt. Če pa rabiš za čiščenje obraza alkohol (kolinsko vodo), ne boš tega nikdar dosegla v taki meri. Američanke so lepe, ker uporabljajo parne kopeli. V Ameriki, deželi velikopoteznega negovanja lepote, se uporablja masaža z mrzlimi in vročimi obkladki. Če se pametno ravna, se izborno obnese. Z vročo paro po« izkusi vplivati na svoje obličje in vrat šele po zgoraj opisanem negovanju, ker bi ti sicer več škodila ko koristila. V to svrho pregani veliko servijeto, jo namoči v vrelo vodo, da se popolnoma napije, in jo ožmi. Ta obkladek položi pod brado in navzgor čez obe lici ter ga pritisni z obema rokama na kožo. Čim bolj vroč je, tolis kanj bolje. Obkladek imej na obrazu tri minute, a pri tem ne napenjaj svojega duha in ne razmišljaj o žalost« nih stvareh. Potem snemi servijeto in položi preko obraza čist prtič, dokler ne čutiš, da se je obraz ohladil. Pusti sedaj kožo, da počiva in kmalu se bo pokazal uspeh, ki te bo naravnost presenetil. Posebno dobri so takšni obkladki po vožnjah na železnicah, po neprespanih no« Čeh in po preplesanih večerih. Prav tako so od časa do .časa koristne parne kopeli. V ta namen napolni majhen čebriček do vrha z vrelo vodo. Skloni se nato tako globoko nad vodo, da ti para objame ves obraz. Da paro bolje zajameš, si pokrij glavo z ruto, ki se pa ne sme dotikati lic in čela. Kmalu bo ves obraz moker. Para izčisti znojnice in koža postane sveža in zdrava. Samo negovani ljudje lahko pričakujejo, da bodo trajno ugajali. Iz vsega tega je razvidno, da za dosego te dražesti ni treba nobenih dragih sredstev. Pol ure na dan pa v ta namen lahko vsaka žrtvuje. Ne pozabi — koža je merilo negovanosti. In koža iz« daja starost. Zakaj pa je tako težko določiti starost ljudi, ki vztrajno negujejo svojo zunanjost? Ker rožnata in negovana koža skriva leta. Šminka in puder učinkujeta samo na negovani koži. Včasih se čuje o ženskah, ki bi rade ohranile dražest in milino mladosti, da uporabljajo šminko in puder, mi« sleč, da bodo s temi umetnimi sredstvi nadomestile na« ravno lepoto. Te naj vedo, da je šminkanje in pudranje AEROXOM polovi vse muhe! Se mnogo posname //t # Tore/ zahtevajte izrecno „ Aeroxon " samo za negovano žensko. Razen tega pa je «slikarska umetnost po lastnem obrazu« le modna domislica in zato nestalna. Pomislijo naj, da lahko iznova pride doba, ko šminkanje in pudranje ne bo več moderno, in dama, ki ne neguje svoje polti, bo ostala brez vseh pomočkov. Zatorej se predvsem zanašaj na sredstva, ki jih imaš vedno pri roki, ki niso draga, pa so tem uspešnejša. Pa tudi iz psiholoških razlogov je negovanje zunanjosti zelo priporočljivo. Občutek telesne čistote vpliva na samozavest prav tako kakor občutek, da si od nog do glave brezhibno oblečena. Zavest zunanje snažnosti pa prav gotovo vodi tudi k notranji čistoti, zato boš redkokdaj naletela na skrbno negovanega človeka s podlim in umazanim značajem. Da pa je tako negovanje tudi zelo higienično, o tem menda ne bo nihče dvomil. Dognano je, da so ljudje, ki pazijo na svojo telesno čistost, veliko manj izpostavljeni prehladu in nalezljivim boleznim kakor tisti, ki se za« dovoljujejo samo s površnim umivanjem. Tudi jih veliko manj muči mraz in vročina in so sploh v vsakem oziru odpornejši. Ko bi se predpisi snažnosti vedno upoštevali tako, kakor se upoštevajo nekatere druge manj važne postave, potem bi bil odstotek bolnih ljudi gotovo veliko manjši, ker pazijo ljudje, ki skrbe za svojo snažnost, tudi bolj na početne bolezenske znake. Opazovanje samega sebe se pa seveda ne sme izprevreči v hipohondrijo. Preveliko osredotočenje misli na svoje ljubo zdravje rodi zaradi nervoznosti lahko znake bolezni, ki jih v resnici sploh ni. Vsako pretiravanje, ki ni v skladu z naravnimi živ« ljenskimi navadami, je zoprno. Zaradi tega bi dame, ki prebijejo po cele ure v maskah za obraz in roke, bolje storile, ko bi porabile ta čas za telovadbo na svežem zraku. Negovana polt obličja pomlaja. Zopet razlog za negovanje kože! Ljudje, ki so vedno v strahu za svoje zdravje, naj skrbe zlasti za snago svo« jega telesa in nego svoje polti. Koža je poglavitni dihalni organ. Človeško telo laže živi s polovico pljuč kakor s polovico kože. Tudi kadar je nebo oblačno, uporabljaj NIVEA-CHEME Takrat samo ven v prirodo! Na šport! Na igro! To daje zdravo kožo in lepo rjavo polt. Ker tudi na samem zraku in vetru, brez direktnih solnčnih žarkov, koža zarjavi. Ampak suho mora biti Vaše telo, ako ga izpostavite direktnemu vplivu solnčnih žarkov. Glavno je, da telo dobro namažete z NIVEA-CREME. Nivea-Creme je edina krema za kožo, ki ima v sebi eucerit, in to je osnova za njeno delovanje. Škatle po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube iz čiste pločevine po 9 in 14 Din. Prodaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j. Maribor, Meljska cesta štev. 56. Kako vpliva koža na človeško življenje, kaže tale dogodek: Na neki božični zabavi so se prireditelji zmislili, da bi kot angeli nastopili deset* do dvanajstletni otroci. Otro* ška telesa so broncirali in jih pustili v tej preobleki kaki dve uri. Ko so po teh dveh urah hoteli z njih izprati bronasto barvo, se je pri vseh otrocih pojavila velika utrujenost. In v nekaj minutah so vsi ti pobarvani angeli pomrli. Koža ni dobivala dovolj zraka, in to je zadosto* valo, da je nastopila smrt. Kdor torej neče negovati svoje polti zaradi lepote, naj jo neguje vsaj zaradi zdravja. NEKAJ URIC V ROGAŠKI SLATINI. Kadar ozelenijo bukve veličastnega gorovja Boča in Donačke gore, ki sta mejnika in varovalca krasne Ro* gaške Slatine, ko zapoje kukavica in začno poganjati sveže rozge v vinogradih, ki se vijejo okoli tega po* membnega zdravilišča v skoraj nepretrgani vrsti, takrat se oglasi želja in hrepenenje marsikoga po čudodelni kapljici zdravilnega vrelca, ki ga skrbno varuje v svoji sredini Rogaška Slatina. Maja meseca privaža prve potnike, goste in bolnike rogaška železnica po svojih ovinkih proti zdravilišču. V bližini Sv. Vida pri Grobelnem zapiha vlak na vrh Ha* lerjevega brega, odkoder se nudi potniku krasen razgled po Šmarski okolici. Na levi strani leži posestvo Jelšinega gradu, na vrhu starodaven, toda lepo ohranjen grad Jelše, na desni pa — visoko nad Šmarjem — prelepa cerkvica sv. Roka. V ravni smeri pred vlakom te po* zdravljajo griči, posajeni z vinsko trto, ki jo varuje Sv. Mohor nad zelenimi Rodnami. Malo na levo pozdrav* lja potnika ponosna Donačka gora — naš slovenski Rigi. Ko se pa vlak izgubi spet v dolini, takrat pa že zagledaš prijetni trg Šmarje pri Jelšah. Nekaj malih postaj še in že si v Rogaški Slatini. Stopajoč od kolodvora, začuješ vojaško godbo, ki po* zdravlja goste, šetajoče mimo Strossmayerjevega doma, Styrie in ponosnega zdraviliškega doma. Največ pa se jih suče okrog zdravilnih vrelcev, izmed katerih so naj* pomembnejši Styria, TempelinDonat. Prvi zbira okrog sebe vse tiste, ki jim nagaja želodec, bodisi da jih muči kronični čir, katar ali pa nepra* vilna želodčna sekrecija. Takih je v Rogaški Slatini največ in s ponosom se zove Rogaška Slatina največji «sanatorij» za želodčne bolezni. Tempel vabi zopet k sebi vse žejne in vse tiste, k i si hočejo popraviti apetit, saj je Tempel znan kot prvovrstna namizna in zdravilna voda še iz tistih časov, ko je ozdravil znamenitega grofa Zrinjskega leta 1640. Ime Tempel je pa dobil leta 1819., ko so ga obdali s templjem, ki ga nosijo jonični stebri. Takega ga lahko vidiš še dandanes. Kot novinec med prejšnjima te pozdravlja Donat, h kateremu se zatekajo vsi nesrečniki z žolčnimi kamnij s težko črevesno pre* bavo in vsi tisti, ki imajo sladkorno bo* lezen in proti n. Vsled svoje visoke solne končen* tracije, ki jo zaznamuje voda iz tega vrelca, si je pri* boril Donat slavno ime, po katerem ga poznajo dan* danes že vsi zdravniki, kajti med vsemi vrelci s podobno sestavino prvači danes vrelec Donat med vsemi svetov* nimi vrelci. Res ni čuda, da ima Rogaška Slatina tako privlačno moč, da jo obišče vsako leto po 6000 do 7000 gostov! In koliko bi jih še bilo, ako bi jih mogla vse sprejeti pod svoj krov! Sčasoma bodo zrasli itak še novi hoteli, tako da bo to zdravilišče tudi po svojem obsegu lahko kon* kuriralo Karlovim varom. Po svoji zdravilni vodi pa je prekosilo itak že vsa znana zdravilišča. Izmed vseh stavb je najbolj impozanten Zdraviliški dom s svojo prekrasno dvorano, ki ji ni enake v vsej Jugoslaviji, pa tudi ne v drugih svetovnih zdraviliščih. Tukaj se zbira ves internacionalni svet, tu se vršijo kon* certi in zabave vso sezono. Marsikateri muzikalni umet* nik — inozemski in naš — se je tu razodel širšemu svetu. V teh kratkih vrsticah naj omenim še podzemeljske vrelce, kjer je izvor te zdravilne vode. Naj ne pozabi potnik, gost ali bolnik, pogledati v to podzemlje, iz ka* terega teče zdravje za vse bolnike! In hitro še v nalival* nico, kjer se polnijo steklenice z znano in izborno slatin* sko vodo, ki jo pijemo doma. Take higienske naprave ne premore za zdaj nobeno podjetje! Avtomatično se umije steklenica v velikanskem kotlu, nakar se pomiče zopet sama naprej, se napolni s slatino, pride pod stroj, ki jo zamaši, od tam pa roma zopet v stroj, ki nalepi etiketo, in šele sedaj jo zagrabi človeška roka pa vloži v zaboj. Potemtakem je pač umevno, da je voda in ste* klenica čista in brezhibna! Zaradi počitnic smo izdali 6. številko skupno s 7. številko. % Prihodnja številka izide 75. avgusta. Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi. ako jih barvate z Brauns barvo za usnje! Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse / izgleda tealzor novo! Dobiva se v vseh drogerijah. ter / trgovinah z barvo in usirjem! Tovarna barv Viljem Brauiis, Celje. Še nekaj pogledov — preden pride čas odhoda —- na okolico, ki te čarobno pozdravlja z vseh strani! To sočno zelenje okoli in okoli, ti prijazni grički z ličnimi cerkvi* cami, to krasno bukovje, te solnčne gorice z bujno trto in sadnm drevjem! To je torej tisti raj, kjer je zdravje in veselje, raj, ki krepi duha in telo — to je naš biser Jugoslavije. — NN. Cenjene naročnice, ki še niso plačale naročnine za drugo in tretje četrtletje, prosimo, da nakažejo zapadlo vsoto. Zadovoljen in dobro razpoložen more biti vsak, ako si nabavi potrebna oblačila po nizkih cenah pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA DVORNI TRG ŠT. 3. Elegantni vzorci, moderna in precizna izdelava. Oglejte si bogato zalogo oblek, površnikov, ranglanov, „trenchcoat" ter damskih plaščev itd. - Dežni plašči, usnjeni suknjiči, čepice, perilo itd. Angleško in češko sukno ter vse manufakturno blago se prodaja na metre v poljubni množini. Na željo pa se izgotavljajo obleke itd, tudi po meri v lastnem modnem ateljeju. MODNI SALON Ivanka Možina Ljubljana, Gregorčičeva ulica (za dramskim gledališčem) Priporočajo se vedno zadnje novosti damskih klobukov Popravila se izvršujejo po najnižjih cenah MATERE! S svojci, ki bolehajo na želodcu, čre-vesih, mehurju, srcu, ledvicah, jetrih, ali ki trpe vsled žolčnih kamnov, V ROGAŠKO SLATINO! Ne kolebajte, odločajte, dokler je še čas! Rogaška Slatina so naši domači Karlovi vari. Nje sloviti zdravilni vrelci »Tempel", „Styria" in „Donat" so svetovno priznani in cenjeni od vseh, ki so se kedaj k njim zatekli. SEZONA: M A J-SEPTEMBER. Vzlir vsemu komfortu izredno nizke cene. Pred in po glavni sezoni, to je do 30. junija in od 15. avgusta dalje, znatni popusti in največje udobnosti. — Zdravljenje, odnosno obisk zdravilišča v tem času se posebno priporoča. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Odlično opremo stanovanj IZDELUJE MIZARSKO PODJETJE ANTON ZALO KAR PODGORA PRI ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO Elegantne jedilnice, spalnice, sobe za gospode, salone in sploh vse pohištvo v prvovrstni izdelavi s solidnimi cenami pri t v r d k i Javor mizarsko podjetje Dolenji Logatec Kadar potrebujete pohištvo, pišite tvrdki Egidlj, Karel Erjavec mizarsko podjetje Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano Z avtobusom se peljete do Tacenskega mostu, kjer stoji naše skladišče, In si oglejte zalogo pohištva. ♦ Solidni Izdelki. ♦ Konkurenčne cene. DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 BRZOJAVNI NASLOV. DELTISK TELEFON 2)32 * TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 11.630 POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68—, za pol leta Din 35—, za četrt leta Din 18—. Za Ameriko in inozemstvo dolarja 2-—. Posamezna številka stane Din 5-—, krojna priloga Din 2-—. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Erna Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Prule 11. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Poštna uprava kraljevine Jugoslavije. Brzojavka nouiTHa ynpaBa KpaAesHHe Jyr zasuje. TejierpaM ppelo^ Ljubljana m a r l JIn trž 8 = _ Iz — Ha t ] Predana ; - 3 «5 S. f. s t Bpe*e opevaj« j d o. i -iaa j ob — j j >G3 «5 tj t=t uri { min, ! Službeni pg%&i Dolla Sprejel >« Bp«|e»a ^jpmmo w71), fp zagreb 1757 2 8 14 16/05 = na natjecaju u bpzooi strojoplsu za prvenstvo^......._......... j Jugoslavije pobjedjuje na prvom m j e s t u reroi»n£ton model 12 na trecem m je s t u remlngtora nolseless : pozdrav remi ng ton t" y p e wp 11 e r 4_______ j EDINI TIHI STROJ ZAKAJ SO ZMAGALE NAJHITREJŠE STROJEPISKE J UGOSLAVIJE NA REMI NGTO N U ? 1. Ker je REMINGTON pisalni stroj tako trpežen, da ga ni treba leta in leta izmenjati. Strojepiska se mu popolnoma privadi 2. Ker ima strojepiska v REMINGTON stroj neomajno zaupanje in se nanj popolnoma zanese 3. Ker je REMINGTON stroj tako konstruiran, da piše strojepiska nanj laže in hitrejše A. PREL6S TELEFON 3456 * LJUBLJANA, MARIJIN TRG REMINGTON JE DOVRŠEN STROJ, EAGLE JE DOVRŠENO NALIVNO PERO Daisy d'Ora, ki jo je odkrila pred tremi leti reklama za Elido, je dandanes slavljena filmsk; zvezda. Nje ljubkost in nje čar in vsekakor tudi nje naravna lepota so veliko pripomogli k temu uspehu, ki mu je kumovala Elida. Zakaj tisto zanosno nežnost in mehkost je dala koži samo stalna uporaba mila in krem, Elida Shampoo pa je to delo dokončala Ena izmed največjih lepot, ki jih ima Daisy d'Ora, so njeni čarobni lasje, ki jih vse občuduje. Bujni, mehki kakor svila in živi, kakršni so, so kras njenega obraza in ovrgavajo trditev, da so kratki lasje edino prikladna frizura našega časa Filmska zvezda po zaslugi člide ELIDA SHAMPOO