fosiuiutt platana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G 0 S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
37.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 15. novembra 1930.
Letnik
I.
V S B B I N A :
233. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi.
234. Odredba o preureditvi cestnih okrajev v območju Dravske banovine.
233. Odredba o prispevnem razmerju banovine in cestnih okrajev k stroškom za gradnjo in vzdrževanje banovinskib
cest.
236. Red za gorske vodnike v Dravski banovini.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
233.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje
posle
Zakon
o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi.*
Clen L
Pri členu 1. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi z dne 30. julija 1930. (glej »Službene novinec z dne 12. avgusta 1930., št. 182/LXVII. — »Službeni liste z dne 30. avgusta 1930., št. 135/22.) se v točki c) izpustijo besede »brez ozira na kvalifika eijo«. Po besedi »kvalifikacijo« se postavi pika in se pristavi nov odstavek, ki se glasi:
»Take osebe se razvrščajo po- kategorijah, skupinah in stopnjah po odredbah zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih.
Napredovanje teh uradnikov s fakultetno naobrazbo in uradnikov brez fakultetne naobrazbe, ki so že v prvi kategoriji, se vrši po letih službe, vštevnih za napredovanje, po členu 100. zakona o notranji upravi, napredovanje ostalih uradnikov pa se vrši po letih službe, vštevnih za napredovanje, po členu 57. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih.«
Po točki c) se pristavijo nastopne točke:
»č) za okrožne inšpektorje v četrti do vštevši tretjo
a)	skupino prve kategorije se lahko brez ozira na ostale pogoje zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, zakona o notranji upravi in zakona o imenovanju in razdelitvi kraljevine v upravna območja postavljajo osebe, ki niso še izpolnile 65 let, če ustrezajo občim pogojem iz členov 2. in 4. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih ter imajo najmanj 10 let državne ali javne službe.
Takih uradnikov ni moči postaviti na druga zvanja, dokler ne ustrežejo vsem pogojem, ki so zanje predpi* sani v zakonu.
d) Na zvanja, predvidena v točkah 8. in 9. člena 100. zakona o notranji upravi, se lahko postavljajo v šesto skupino prve kategorije z ustrezajočo stopnjo os-novue plače tudi aktivni, upokojeni in bivši uradniki resora ministrstva za notranje posle, ki imajo fakultet-sko naobrazbo in so opravili državni strokovni izpit uradnikov prve kategorije ministrstva za notranje posle ter imajo najmanj pet let efektivne službe, vštevne za napredovanje.
Ti uradniki lahko napredujejo v nastopno skupino, ko dovršijo dvanajst let efektivne državne službe, vštevne za napredovanje.
e) Upokojeni, bivši in aktivni uradniki resora ministrstva za notranje posle, ki nimajo fakultetske naobrazbe, se lahko postavljajo na zvanja, predvidena v zakonu o notranji upravi, v svojih dosedanjih kategorijah, skupinah in stopnjah, toda v naslednjo skupino se lahko pomaknejo šele tedaj, kadar izpolnijo pogoje iz člena 57. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih.
f) Aktivni uradniki resora ministrstva za notranje posle ostanejo v svojih dosedanjih kategorijah in skupinah in njih napredovanje se vrši po odredbah poslednjega odstavka točke c), dopolnjenega člena 1., zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi z dne 30. julija 1930.
Kdor naknadno ustreže pogojem za višjo kategorijo po odredbah zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih ali zakona o notranji upravi, se pomakne v njo po predpisih omenjenih zakonov.«
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Priporočamo Našemu ministru za notranje posle, da naj ta zakon razglasi in skrbi za njegovo izvrševanje, vsem obla3tvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 17. oktobra 1930
Aleksander s. r.
Videl	Predsednik
in pritisnil državni pečat ministrskega sveta, •čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za notranje posle,
Dr. M. Srškid s. r.	častni adjutant
Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
Banove uredbe.
234.
Odredba
o preureditvi cestnih okrajev v območju Dravske banovine.
Na osnovi § 50. zakona o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929., Uradni list 247/60 iz leta 1929. v zvezi s §§ 22. in 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah navedenega zakona z dne 30. maja 1930., Službeni list 114/20 iz leta 1930., odrejam nastopne upravne okoliše za cestne okraje in odbore kot pomožne organe kraljevske banske uprave pri gradnji in vzdrževanju banovinskih ter dovoznih cest k železniškim postajam na ozemlju Dravske banovine:
1.	del.
Cestni okraji in sedeži cestnih odborov.
Člen
V srezu Brežice.
1. Cestni okraj Brežice, sedež cestnega odbora v Brežicah, z območjem brežiškega sreza (obstoječi cestni okraj Brežice in Sevnica);
V srezu Celje.
2. Cestni okraj Celje, sedež cestnega odbora v Celju, z območjem celjskega sreza (obstoječi cestni okraj Celje in Vransko;
V srezu Čabar.
3. Cestni okraj Čabar, sedež cestnega odbora v Cabru, z območjem čabarskega sreza (obstoječi cestni okraj Čabar z občinami Osilnica, Trava in Draga);
V srezu Dolnja Lendava.
4. Cestni okraj Dolnja Lendava, sedež cestnega odbora v Dolnji Lendavi, z območjem dolnjelendavskega sreza (obstoieči cestni okraj Dolnja Lendava);
V srezu Gornji grad.
5. Cestni okraj Gornji grad, sedež cestnega odbora v Gornjem gradu, z območjem gornjegrajskega sreza (obstoječi cestni okraj Gornji grad);
. V srezu Kamnik.
6. Cestni okraj Kamnik, sedež cestnega odbora v Kamniku, z območjem kamniškega sreza (obstoječi cestni okraj Kamnik in Brdo);
V srezu Kočevje.
7. Cestni okraj Kočevje, sedež cestnega odbora v Kočevju, z območjem kočevskega sreza (obstoječi cestni okraji Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, razen občin Osilnica, Trava in Draga);
V srezu Konjice.
8. Cestni okraj Konjice, sedež cestnega odbora v Konjicah, z območjem konjiškega sreza (obstoječi cestni okraj Konjice);
V srezu Kranj.
' 9. Cestni okraj Kranj, sedež cestnega odbora v Kranju, z območjem kranjskega sreza (obstoječi cestni okraj Kranj, Tržič in Škofja Loka);
V srezu Krško.
10. Cestni okraj Krško, sedež cestnega odbora v Krškem, z območjem krškega sreza (obstoječi cestni okraji Krško, Radeče, Kostanjevica in Mokronog);
V srezu Laško.
11. Cestni okraj Laško, sedež cestnega odbora v Laškem, z območjem laškega sreza (obstoječi cestni okraj Laško);
V srezu Litija.
12. Cestni okraj Litija, sedež cestnega odbora v Litiji, z območjem litijskega sreza (obstoječi cestni okraj Litija in Višnja gora);
V srezu Ljubljana.
13. Cestni okraj Ljubljana, sedež cestnega odbora v Ljutomeru, z območjem ljutomerskega sreza (obstoječi Ljubljana (obstoječi cestni okraj Ljubljana okolica in Vrhnika);
V srezu Ljutomer.
14. Cestni okraj Ljutomer, sedež cestnega odbora v Ljutomeru, z območjem ljutomerskega sreza (obstoječi cestni okraj Ljutomer in Gornja Radgona);
V srezu Logatec.
15. Cestni okraj Logatec, sedež cestnega odbora v Logatcu, z območjem logaškega sreza (obstoječi cestni okraji Logatec, Cerknica in Lož);
V srezih Maribor, desni in Maribor levi breg.
16. Cestni okraj Maribor, sedež cestnega odbora Mariboru, z območjem mariborskih srezov desni in levi'
breg in mestom Maribor (obstoječi cestni okrair Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart);
V srezu Murska Sobota.
17. Cestni okraj Murska Sobota, sedež cestnega otf-bdra v Murski Soboti z območjem murskobotskega sreza (obstoječi cestni okraj Murska Sobota);
V srezu Novo mesto.
18. Cestni okraj Novo mesto, sedež cestnega odbora v Novem mestu, z območjem novomeškega sreza (obstoječi cestni okraji Novo mesto, Trebnje in Žužemberk);
, ■	., <c. ...
V srezu Prevalje.
19. Cestni okraj Prevalje, sedež cestnega odbora v Prevaljah, z območjem prevaljskega sreza (obstoječi cestni okraji Prevalje in Marenberg);
V srezu Ptuj.
20. Cestni okraj Ptuj, sedež cestnega odbora v Ptuju, z območjem ptujskega sreza (obstoječi cestni okraj Ptuj in Ormož);
i : s ■: '.	■	•	■	1	■
V srezu Radovljica.
21. Cestni okraj Radovljica, sedež cestnega odbora v Radovljici, z območjem radovljiškega sreza (obstoječi cestni okraji Bled, Kranjska gora in Radovljica);
V srezu Slovenjgradec.
22. Cestni okraj Slovenjgradec, sedež cestnega odbora v Slovenjgradcu, z območjem slovenjgraškega sreza (obstoječi cestni okraj Slovenjgradec in Šoštanj);
V srezu Šmarje pri Jelšah.
23. Cestni okraj Šmarje pri Jelšah, z območjem šmarskega sreza (obstoječi cestni okraji Šmarje pri Jel-šal, Kozje in Rogatec).
II.	deL
Prenos uprave na nove cestne odbore.
Clen 2.
Cestni okraji in cestni odbori v njih območju, ki s to odredbo niso določeni za upravne cestne okoliše, odnosno pomožne organe kraljevske banske uprave po zakonu o samoupravnih cestah in zakonu o njega izpre-membah in dopolnitvah, se ukinejo z dnem 31. decembra 1930.
Vsi posli z aktivami in pasivami ukinjenih okrajnih cestnih odborov preidejo z dnem 1. januarja 1931. v upravo cestnih odborov, konstituiranih na območju ukinjenih cestnih okrajev, kolikor s to uredbo ni drugače določeno (člen 5.).
Člen 3.
Ukinjeni okrajni cestni odbori zaključijo najkesneje z dnem 31. decembra 1930. svoje poslovanje in izroče načelniku novega okrajnega cestnega odbora vpričo še enega člana tega odbora v roku 8 dni vse spise, račune, blagajno, knjige in ostali inventar cestne uprave, razen spisov, ki se potrebujejo za ureditev obračuna za leto
1930.	O izročitvi in prevzemu se mora sestaviti zapisnik v trojnem izvodu. En izvod zapisnika je predložiti kra-
ljevski banski upravi, en izvod izročiti odstopajočemu načelniku, en izvod pa hrani novi okrajni cestni odbor.
V zapisniku o prenosu, odnosno izročitvi je točno ugotoviti zlasti blagajniško stanje, hranilne vloge in dolgove z navedbo pravnega naslova, važnejše spise in važne tekoče zadeve. Zapisnik je sestaviti po določilih §§
18.	in 22. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah.
Clen 4.
O zaključku poslov in o pripravi za prenos v zmislu člena 3. te odredbe morajo obvestiti obstoječi okrajni cestni odbori najkesneje 14 dni pred zaključkom novi okrajni cestni odbor, ki določi rok in način prevzema ter o tem pravočasno poroča kraljevski banski upravi, da odredi po potrebi svojega odposlanca k izročitvi, od* nosno prevzemu v zmislu zakonitih določil.
Clen 5.
Dokler ne prevzamejo novi okrajni cestni odbori uprave od obstoječih, poslujejo ti še nadalje do določenega roka (člen 3.).
V stvareh, ki se nanašajo na zaključitev in ureditev obračuna za proračunsko leto 1930., poslujejo ukinjeni cestni odbori še dalje kot cestni odbori v likvidaciji. Pri sestavljanju obračuna, razglašanju in predložitvi kraljevski banski upravi poslujejo cestni odbori v likvidaciji samostalno po določilih pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov.
Za likvidacijo svojega poslovanja morajo pripraviti obstoječi okrajni cestni odbori vse obračunske priloge po § 26., točka 5. do vključno 10. navedenega pravilnika, dalje seznamek vsega pomožnega osebja (tajnik, cestni nadzorniki, cestarji in dnevničarji) kakor tudi izkaz celotnega inventarja, ki ga upravlja okrajni cestni odbor.
Člen 6.
Prav tako morajo pripraviti navedeni okrajni cestni odbori osnutek cestnega proračuna za leto 1931. s potrebnimi prilogami ter ga izročiti novemu okrajnemu cestnemu odboru, ki stopi na njih mesto.
Na podlagi proračunskih osnutkov ukinjenih cestnih odborov sestavi novi okrajni cestni odbor za združene cestne okraje enoten proračun ter razpravlja in sklepa o njem v seji, katere se morata udeležiti poleg novih članov tudi načelnik in še en član ukinjenih cestnih odborov, slednja dva kot posvetovalna organa novega cestnega odbora.
Ako bi novi cestni odbor v svojem proračunu ne sprejel proračunskega osnutka cestnih odborov v likvidaciji ali ako bi ga bistveno predrugačil, mora po predhodni odborovi seji na zahtevo večine novo imenovanih članov iz okoliša ukinjenih cestnih okrajev proračunski osnutek predložiti v roku treh dni po odborovi seji kraljevski banski upravi v odločbo z overjenim prepisom sejnega zapisnika in s poročilom o razlogih, iz katerih je proračunski osnutek odklonil, odnosno bistveno predrugačil.
Clen 7.
Člani novih okrajnih cestnih odborov, imenovani iz okoliša ukinjenih cestnih okrajev, imajo pravico pripravljati samostalno proračunske osnutke za potrebščine cestne uprave v območju ukinjenih cestnih okrajev ter
jih v roku, ki ga določi načelnik okrajnega cestnega odbora, predlagati cestnemu odboru v razpravo in sklepanje. Tudi glede teh proračunskih osnutkov veljajo določila člena 6., zadnji odstavek, v zvezi z določili zakona o samoupravnih cestah ter njega izpremembah in dopolnitvah.
Člen 8.
Članom okrajnega cestnega odbora v likvidaciji pripadajo zgolj odškodnine za udeležbo pri odborovih sejah po § 45. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov. Navedena odškodnina gie v breme proračuna novega cestnega okraja, na čigar ozemlju so ukinjeni cestni odbori.
Člani ukinjenih cestnih odborov se razrešijo službenih poslov in dolžnosti z odlokom o odobritvi okrajnega cestnega obračuna za leto 1930. Za oškodovanje imovine, odnosno interesov uprave banovihskih cest vobče, jamčijo razrešeni člani cestnih odborov po zakonitih določilih.
Člen 9.
Okrajni cestni odbori v likvidaciji so zavezani, javno razglasiti v vseh občinah svojega območja poziv upnikom, da prijavijo cestnim odborom do dne 31. januarja
1931.	svoje terjatve z opozoritvijo, da se zbog likvidacije cestnih odborov do določenega roka v plačilo že dospele, a ne prijavljene terjatve, ne bodo realizirale.
Člen 10.
‘	'	*	N	?.	‘	••	v-	? - - -
Na predlog okrajnega cestnega odbora določi kraljevska banska uprava po potrebi službeni sedež tudi za načelnikovega namestnika, odnosno še za drugega člana cestnega odbora, katerima poveri opravljanje določenih poslov cestne uprave.
Člen 11
Pri vsakem okrajnem cestnem odboru namesti kraljevska banska uprava eno ali več pisarniških moči s potrebno strokovno izobrazbo za opravljanje tajniških poslov.
Glede službenega razmerja označenih pisarniških moči veljajo isti predpisi kakor za banovinske uslužbence, vendar s to razlika, da se krijejo prejemki pisarniških moči pri okrajnih cestnih odborih-iz banovinskega in okrajnega cestnega zaklada v istem razmerju kakor prejemki banovinskih cestarjev in mostninarjev. Prejemke nakazuje kraljevska banska uprava neposredno okrajnim cestnim odborom proti letnemu obračunu z njimi.
Pisarniško osebje, nameščeno pri ukinjenih cestnih odborih, se po zaslišanju novih cestnih odborov namesti pri teh odborih ter prevede na ustrezno službeno stopnjo po določilih službene pragmatike za banovinske nameščence, ako je strokovno' usposobljeno in po preureditvi cestnih okrajev za cestno upravo potrebno, ostalo pa se razreši po določilih §§ 1151. do 1165 občega državljanskega zakonika, nekvarno že pridobljenim pravicam.
Člen 12.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1930.
235,
Odredba
o prispevnem razmerju banovine in cestnih okrajev k stroškom za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest ter naprav na njih.
Na osnovi §§ 25. do 27. zakona o nedržavnih cestah z dne 8. maja 1929., Uradni list 247/60 iz leta 1929., v zvezi s § 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah navedenega zakona z dne 30. maja 1930., Službeni list 114/20 iz leta 1930., ter § 54. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov v območju Dravske banovine, predpisujem za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih cest ter naprav na njih nastopno odredbo:
Kritje gradbenih stroškov.
§ 1.
Za gradnjo novih ter preložitev ali preureditev obstoječih banovinskih cest in naprav na njih prispeva banovina iz svojih sredstev najmanj 50% vseh gradbenih stroškov, ki ostanejo nepokriti, iz posebnih virov po določilih zakona o nedržavnih cestah.	,
Ostalih 50% nepokritih gradbenih stroškov porazdeli kraljevska banska uprava na one cestne okraje, ki imajo od banovinske ceste neposredne koristi.
§ 2.
Za pokritje gradbenih stroškov po § 1. te odredbe se določi za vsak primer posebej prispeven sklad z odlokom kraljevske banske uprave po zaslišanju udeleženih okrajnih cestnih odborov in drugih interesentov.
§ 3.
V izjemnih primerih, zlasti kadar gre za posebno važno in drago cestno zgradbo, ali kadar bi cestni okraj finančno ne mogel prispevati 50% k skupnim gradbenim stroškom v zmislu prednjih določil, more kraljevska banska uprava banovinski prispevek primerno zvišati
Kritje vzdrževalnih stroškov.
§ 4.
Za vzdrževanje banovinskih cest se proračunsko predvideva povprečni znesek dveh tretjin skupnih vzdrževalnih stroškov kot banovinski prispevek.
§ 5.
Banovinski prispevek po prednjem paragrafu se do-določa za poedine cestne okraje tako-le:
Za osnovo pri odmeri banovinskega prispevka se jemljejo okrajne cestne doklade na vse dokladam podvržene neposredne davke, ki bi bile potrebne za kritje čistih vzdrževalnih stroškov, pri čemer se prispevki za prekomerno uporabo cest za označeno kritje ne vračunajo.
Pri okraini cestni dokladL izračunani po prednjem določilu v odstotkih:
do vključno		22% znaša banovinski		prispevek 25% vzdrževalnih stroškov		
od	22% do	24% >	>	> 30%	>	*
>	24% >	28% >	>	> 35%	>	>
>	28% >	32% >	>	> 40%	>	>
>	32% >	37% >	>	> 45%	>	>
>	37% >	43% >	>	> 50%	>	>
>	43% >	51% >	>	> 55%	>	>
>	51% >	60% >	>	> 60%	>	>
>	60% >	73% >	>	> 65%	>	>
>	73% >	90% >	>	> 70%	>	>
>	90% >	115% >	>	> 75%	>	»
>	115% >	150% >	>	> 80%	>	>
nad 150%		>	>	> 85%	>	>
§ 6.
Prispevek, določen v § 5. te odredbe se nakazuje za kritje v proračunu okrajnih cestnih odborov odobrenih ter v letnem obračunu stvarno opravičenih in ugotovljenih čistih stroškov za vzdrževanje banovinskih cest in naprav na njih.
§ 7.
V istem razmerju kakor k stroškom za vzdrževanje banovinskih cest prispeva banovina do nadaljnje odredbe tudi k stroškom za vzdrževanje bivših okrajnih in deželnih cest, ki niso uvrščene med banovinske ceste. Za določitev prispevnega odstotka po § 5. odredbe se stroški za vzdrževanje slednjih cest ne vračunavajo v odmer-no osnovno glede banovinskega prispevka.
Za pokritje stroškov pri novih gradnjah ali pri večjih vzdrževalnih stroških na cestah, ki niso uvrščene med banovinske ceste, v prednjem odstavku označeno prispevno razmerje ne velja. Odredbe § 62. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov, kolikor niso v skladu z določili tega paragrafa, se ukinjajo.
§ 8.
Stroški za vzdrževanje banovinskih dovoznih in ostalih cest po §§ 4. in 7. te odredbe, ki niso pokriti z dohodki iz posebnih virov in banovinskim prispevkom, se krijejo z okrajnimi cestnimi dokladami.
§ 9.
Določila te odredbe se ne nanašajo na kritje gradbenih in vzdrževalnih stroškov za proge banovinskih cest in objektov na njih v mestih in trgih, za katere je določeno prispevno razmerje s § 28. zakona o nedržavnih cestah.
§ 10.
Prispevna osnova po ključu § 5. te odredbe stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1931. Vsi proračuni okrajnih cestnih odborov za proračunsko leto 1931. in dalje morajo biti sestavljeni skladno z določili o banovinskem prispevku po tej odredbi.
Kraljevska banska uprava more po potrebi prispevni ključ za kritje vzdrževalnih stroškov primerno regulirati uvažujoč gospodarsko in finančno moč poedinih cestnih okrajev.
§ 11.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi ▼ Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, kolikor odredba sama drugače ne določa.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1930.
V No. 6536.
Naredba
s katero se izdaja
Red za gorske vodnike v Dravski banovini
Na podstavi čl. 67. zakona o notranji upravi z dne
19.	junija 1929., Uradni list z dne 23. julija 1929., štev. 313/76, se določa:
Nadziranje gorskega vodništva.
§ 1.
Gorsko vodništvo je pod nadzorstvom in vodstvom občeupravnih oblastev, ki se pri tem poslužujejo posvetovalnega sodelovanja planinskih društev.
Odobritev gorskih vodnikov.
§ 2.
Kdor hoče dobiti dovoljenje za službo gorskega vodnika, mora dokazati:
a) da ima dobro ime in da je državljansko neoma-deževan;
b) da je telesno krepak in strokovno usposobljen.
V dokaz temu mora predložiti nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za gorskega vodnika in potrdilo planinskega društva o strokovni sposobnosti.
Preden oblastvo odobri gorskega vodnika, se mora o teh lastnostih tudi še prepričati s poizvedbami ter mora zaslišati planinska društva, ki delujejo v dotičuem okolišu.
Knjiga za vodnike.
§ 3.
Prosilcu, ki je po predpisih § 2. te naredbe sposoben za gorskega vodnika, izda pristojno sresko načelstvo proti plačilu zakonite takse in nabavnih stroškov vodniško knjigo. Ko jo vodnik prejme, mora obljubiti, da se bo natančno ravnal po obstoječih predpisih, in zlasti izpolnjeval dolžnosti, ki jih ta naredba nalaga gorskim vodnikom.
Sresko načelstvo mora ob izpolnjenih pogojih (§ 2.) vsako leto podaljšati veljavnost vodniške knjige ali jo nadomestiti z novo, če je stara polna ali če se je izgubila.
Sreska načelstva morajo voditi seznam pooblaščenih vodnikov in seznam pooblaščenih nosačev (§ 13.) svojega
sreza in skrbeti, da se razglašajo imeniki vodnikov in nosačev kakor tudi tarife (§ 14.). Seznama imata te le rubrike:	;	' ■	«
1. Zaporedna številka vodniškega seznama.
2. Rodbinsko in rojstno ime.
3. Poklic.
4. Bivališče.
5. Datum in številka delovodnika.
6. Opomba.
Sreska načelstva naznanijo v ta namen imena in osebne podatke potrjenih vodnikov in nosačev občini njihovega rednega bivališča, planinskemu društvu in tujsko prometnemu društvu. Planinsko društvo naj ima imenike gorskih vodnikov in cenike na razpolacro turistom v planinskih kočah in zavetiščih.
§4.
Vodniška knjiga mora imeti tekoče tiskane številke strpni in . . r	,	r	~
1. zaporedno številko vodniškega seznama;
2. vodnikovo rodbinsko in rojstno ime, poklic in kraj, dan, mesec in leto rojstva, bivališče, domovna občina in srez;
3. njegov osebni popis in fotografijo, ne starejšo od treh let;
4. po sreskem načelstvu potrjeni seznam tur, za katere zlasti je bil spoznan za sposobnega;
5. vodniški red;
6. primerno število nepopisanih listov, da potniki nanje zapisujejo izpričevala.
Vodniške knjige se izdajajo po obrazcu, ki je priključen tej naredbi in tvori njen sestavni del (vzorec 1.).
Pri podaljšanju veljavnosti, ki se mora izvršiti vsako leto, se pregleda tudi seznam tur; vrhu tega je treba pregledati vpisana izpričevala.
Nove ture se smejo v zaznamek sprejemati samo na podstavi dokazane usposobljenosti.
Dolžnosti gorskih vodnikov.
§5.
Vsak pooblaščeni vodnik mora nositi s seboj vodniško knjigo.
Vodnik mora predložiti pred turo svojo knjigo turistu, da lahko vpiše v njo svoje ime, stan in bivališče, po dovršeni turi pa mu predloži svojo knjigo, da mu vpiše izpričevalo.
Knjiga za gorske vodnike se mora na vsakokratno zahtevo občeupravnega oblastva predložiti njegovim organom, kakor tudi županstvu in pooblaščencem zakonito obstoječih planinskih društev v vpogled.
Vodnik, ki je namenoma iztrgal liste, svojevoljno izpremenil izpričevala, vpisal neresnična izpričevala, ali prepustil knjigo drugi osebi, se kaznuje po določilih te odredbe (§§ 19. in 20.) ako ni storil dejanja, ki je kaznivo po kazenskih zakonih.
^6.
Gorski vodnik ne sme na zahtevo potnikov odreči vodstva na vseh turah, označenih v njegovi knjigi, razen iz važnih razlogov, kakor n. pr. bolezen vodnika, smrt ali težka bolezen v njegovi družini.
Vendar pa gorski vodnik sme izključiti od udeležbe pri visoki turi, ki naj se zvrši pod njegovim vodstvom,
take osebe, ki so telesno očividno šibke ali premla-dostne, ali ki niso za nameravano turo primerno oblečene oziroma opremljene, ali pa so se že takoj v začetku poti izkazali nesposobne za nadaljevanje ture. V takih primerih sme eventualno tudi odkloniti svoje sodelovanje.
Pričeta tura se mora, če ni vzajemno dogovorjeno drugače, zvršiti docela. Ce bi pa imel vodnik utemeljene pomisleke in bi turist vendarle hotel nadaljevati turo, mora pomisleke naznaniti turistu in si dati to okolnost potrditi v knjigi za gorske vodnike.
§7.
Naloga gorskega vodnika je, spremljati potnike na določeni turi, jih opozarjati na potrebno opreznost, skrbeti, da kdo ne zaide, zabranjevati drugačne nevarnosti in posebno paziti na to, da se ne primerijo nesreče.
Vodnik ni dolžan jemati v svoje vodstvo več nego tri osebe. Pri posebno težavnih turah, ki so v tarifi izrečno označene kot take, sme tudi za enega turista zahtevati še drugega vodnika ali nosača, pri dveh ali več turistih pa dva gorska vodnika ali nosača. Ce bi se ta zahteva odklonila, sme odreči svojo udeležbo pri turi. Kadar posebne okolnosti, kakor slabo vreme, neugodne snežne razmere, nenavaden letni čas, manjša sposobnost ali nedostatna oprava turistova po njegovi izkušnji delajo turo tako nevarno, kakor navadno ni, je pa tudi dolžan zahtevati toliko gorskih vodnikov, kolikor jih je treba in če se zahteva odkloni, odreči udeležbo pri turi.
Ture, navedene v odstavku. 2., označi v tarifi kraljevska banska uprava Dravske banovine po zaslišanju planinskih društev.
Vedenje gorskega vodnika proti potnikom in potnikov proti njemu.
§8.
Gorski vodnik je dolžan, da se vede proti potnikom dostojno, uljudno in postrežljivo in da jim pomaga, kolikor more.
Nasprotno pa so tudi potniki dolžni, da ne zahtevajo od gorskega vodnika ničesar neumestnega, zlasti da ga ne plašijo in ne silijo vanj, kadar v zmislu te naredbe zahteva še druge vodnike ali pa upravičeno odklanja sodelovanje pri turi.
Vodnik se sme menjati med turo le v sporazumu s turistom, ki ga je najel.
Gorski vodnik je dolžan, svoja opazovanja glede potov, koč in zavetišč naznanjati občeupravnemu oblastvu neposredno ali pa dotičnemu županstvu ali po pooblaščencih obstoječih planinskih društev, da se odpravijo nedostatki.
Vedenje ob nezgodah.
§ 8.
Cim gorski vodnik zve, da pogrešajo gorskega vodnika ali turista, ali kadar se upravičeno domneva, da se je ponesrečila turistovska družba, je dolžan to naznaniti takoj, ko doseže najbližjo človeško pomoč, dalje v vseh ob njegovem potu stoječih kočah in zavetiščih, obljude* nih pastirskih kočah in ko dospe domov tudi pri najbližji orožniški postaji, najbližjemu županstvu ali predstojni-
štvu planinskega an vodniškega društva. Kolikor mu je mogoče, mora pozvati, gorske vodnike svoje okolice na pomoč in tudi sam hiteti, na pomoč, če je kot vodnik prost službe.
Vsak gorski vodnik, ki. ni na turi, ali ki se je šele vrnil z nje, je dolžan, brez ugovora nemudoma ugoditi takšnemu pozivu.
Gorski vodnik mora turistom brez vodnika, ki jih sreča v gorah in ki žele pd njega pojasnila, ustreči, kolikor mu je mogoče.
Gorski vodnik je dolžan pri svojih turah paziti, ali so rešilne priprave, ki so v planinskih zavetiščih, v dobrem stanju. Nedostatke mora javiti planinskemu društvu, ki je lastnik zavetišča. Sam pa mora imeti pri sebi najpotrebnejša razkužila in obvežita za prvo pomoč.
  Volitev krajev,, koč in zavetišč.
•........................  §	10........................ .
•
Gorskim vodnikom je strogo prepovedano, voditi potnika na druge kraje ali v druge gostilne, nego mu jih je označil pothik.	.................
Obremenitev vodnikova s prtljago na turah.
§11-......................
Na. turah je vodnik dolžan nositi samo 8 kilogramov prtljage z živežem in potnikovo opravo vred; nikakor se ne more prisiliti, da bi prevzel večjo težo.
Za to breme mu ne gre nikakršna odškodnina.
Ako nosi za turista več, dobi za vsak kg čez to težo 4#/# od pristojbine za dotično turo.
Vodnik je odgovoren za prtljago, ki mu je bila izročena.
Vodnikova oprema na visokih turah.
§ 12.
Na vseh visokih turah mora biti vodnik opremljen s primerno dolgo in mbčno vrvjo, s kompasom, s cepinom'in z drezami.
Vodnik je odgovoren, da so te stvari dobro narejene in da se dobro uporabljajo.
Določila glede nosačev.
§ 13.
Potniki lahko jemljejo s seboj poleg vodnika tudi take osebe, ki niso pooblaščene za vodnike, da jih spremljajo ali jim nosijo prtljago.
Vendar pa je prepovedano osebam, ki nimajo pooblastila za vodniško službo, ponujati se za gorske vodnike in služiti za vodnika.
Tistim osebam, ki se zglase za službo kot nosači, se analogno, po določilih, ki veljajo za gorske vodnike, izda izkaznica po vzorcu II. priključenem tej naredbi, in zanje veljajo določila tega reda za gorske vodnike zmislu primerno.
Izkaznice morajo imeti tekoče številke seznama za nosače, ki Be mora voditi analogno po § 4., točka 1.
Določanje in izprememba tariL
§ 14
§ 15.
Ustanovljene in potrjene tarifne postavke veljajo za oblastveno odobrene gorske vodnike in nosače brezpogojno. Samo. vodnik, ki je bil najet za najmanj 4 dni, ni vezan na tarifne pristojbine, vendar se mora s turistom glede svojih zahtev pogoditi pred začetkom ture. Isto velja za ture, ki zanje v tarifi ni določena pristojbina in za ture v inozemstvo, ne pa za ture v obmejnih pasovih.
................. Preskrba	gorskih	vodnikov.
§ 16.
Vodnik se mora povsod preskrbovati sam in ne sme razen plačila po tarifi zahtevati nikakršnih postranskih pristojbin. P1 a či 1 o za povratek do doma je vselej že všteto v pristojbinah po tarifi. Ako se vodnik odpusti na kraju, odkoder mora za povratek do doma uporabiti železnico ali druga vozila, se mu plača voznina, in sicer na železnici III. razred ali poštni voz ali voznina v avtobusu. Isto velja tudi za nosače.
Plačilo ca ture, ki jih ni v tarifi.
..........§ 17.	-•	'
Za ture, ki jih ni v tarifi, se dogovorita o plačilu stranki sami.
................Spori	z gorskimi vodniki..............
§ ia
Spori med potniki in njihovimi vodniki, se morajo razen tožb, ki so pridržane pristojnim sodiščem, javljati pri najbližjem srbskem načelniku, ki odloča p.sporu.
	rrestopki	reda za gorske vodnike. —
§19.
Prestopke reda za gorske vodnike, ki niso prestopki kazenskega zakona, kaznujejo občeupravna oblastva po l. 69. zakona o notranji upravi, in sicer z globo od 10 do 1000 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Kdaj se vodniku vzame vodniška knjiga.
§ 20.
Gorski-vodnik se sme -za prestopke reda za gorske vodnike kaznovati tudi s tem,- da se mu odvzame vodniška knjiga...........................................................
Vsekskor .se more odvzeti knjiga v primerih zadnjega odstavka § 5. in. tedaj, kadar se je občeupravno oblastvo uverilo iz izpričeval, vpisanih v. vodniški knjigi, ali pa kako drugače, da je gorski vodnik izgubil zanesljivost .ali. telesno sposobnost. Pred odvzemom je treba zaslišati planinsko društvo in županstvo vodnikovega rednega bivališča.
§ 21.
Ta naredba dobi veljavo čez osem dni po razglasitvi v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine, ter nadomešča red za gorske vodnike za vojvodino Kranjsko z dne 20. avgusta 1904, dež. zak. za Kranjsko štev. 15, in naredbo štajerskega namestnika z dne 23; julija 1896, dež. zak. za Štajersko štev. 52.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Ljubljana, dne 5. novembra 1930.
II, No. 27.336/1.
Vzorec I.
Stran 1.
Zaporedna številka vodniškega seznama .......................
K-jiga za gorske vodnike.
Na osnovi § 3. reda za gorske vodnike z dne 5. no vembra 1930., Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. novembra 1930., štev. ‘236/37,
se 	 bivaioč v	
odobruje po opravljeni obljubi za gorskega vodnika.	
Sresko načelstvo v		
	dne	193...
Stev		
L. S.	Sreski načelnik:
	Stran 2.
	Osebr.i podatki vodnika.
Ro” • nk	o in rojstno ime 	
Poklic ..	
Rojen v .	
Bivališče	
Domovna	občina 	
Srez ...	
	Osebni popis.
Starost: .	
Stas: ...	
Lice: ...	
Lasje: ..	
Nos: ...	
	Lastnikov svojeročni podpis’
	Stran 3.
	Prostor za fotografijo.
	Stran 4.
Vodnik ima potrebne sposobnosti zlasti za ture:	
	
	
	Sresko načelstvo v	
	dne	193
Stev		
L. S.	Sreski načelnik
Nrdaljnje strani
E ' :a gorske vodnike.
Nadaljnje prazne strani,	•
Vzorec II.
Stran 1.
Zaporedna številka seznama nosačev ....... ...............
r za gorske nosače.
Na osnovi § 3. reda za gorske vodnike z dne 5. novembra 1930., Službeni list kraljevske banske uprave
Dravske banovine z dne 15 novembra 1930 štev. 236/37,
se ..............................................................
bivajoč v ........................................................
odobruje za gorskega nosača.
Sresko načelstvo v ...........................
dne ................. 193...
Stev..............
L. S.	Sreski	načelnik:
Stran 2.
Osebni podatki nosača.
Rodbinsko in rojstno ime ..................
Poklic ....................................
Rojen v........................dne.........
Bivališče .................................
Domovna občina ............................
Srez ......................................
Osebni popis.
Starost: .......................Oči: ..............................
Slas: ..........................Brki: .............................
Lice: ..........................Brada:............................s
I*;sje: ........................Usta: .............................
Nos: ...............:...........Posebni znaki: ....................
Lastnikov svojeročni podpis: • * •• ••••• • • • ••••••••••••♦*
Strani 3 in 4 prazne.
Razne objave iz „Službenih novin".
Številka 242 z dne 22. oktobra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. oktobra 1930.: Upokojen je na lastno prošnjo dr. Pajnič Edvard, sodnik apelacijskega sodišča v 3. a skupini I. kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. septembra 1930.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo dr. Gregor Rožman, izredni profesor na bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani.
Odlok, ministra za notranje posle z dne 18. junija 1930.: Postavljen je za pomočnika komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru v 5. skupini II. kategorije Suša I. Karel, pomočnik istega komisariata v 4. skupini II. kategorije.
S tem odlokom se zamenjuje v skladu z razsodbo državnega sveta z dne 20. marca 1930. odlok z dne 19. marca 1928., kolikor se nanaša na imenovanje Suše I. Karla, pomočnika komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru v 4. skupini II. kategorije za pomočnika komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru v 3. skupini II. kategorije.
Almanah, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 15. oktobra 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej letni almanah za leto 1930.: »Ethnopolitischer Almanach. Ein Fiihrer durch die euronSische Nationalitatenbewegung. Wien, Leipzig.«, ker slika tendenciozno razmere v naši državL
Izdaja kralj*-"'K« hnn-kn oprav« Drav-k** hanovin- men nrartatavnik in nrlifovorni iir**<1nik Pnhai Rohart • Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MicbAlek v Ljubljani