■'»» 9Twmw+ r* wwrm	» ran «vr rarir« 4
:	:
;	Posamezna številka:	*
S	60 vinarjev.	:
*	»TABOR* izhaja vsa ti uan, razven	*
*	uedelje in	praznikov, ob 18.	uri z	•
»	da.umom naslednjega dne ter	stane	n
g	celoletno	120 K, polletno	60 K,	■
e	četrtletno	30 R, mesečno	10 K.	■
*	Ineerati po dogovoru. Pri večkratn:	J
■	objavi	popust.	■
< pri upravi „TAB0RA“, , Jurčičeva ulica Stev, 4.
flaroc
MARIBOR, Jurčičeva ulica 5tev,1
■■■■■■■■■■■■■■■■■■•»••a
O O O .POŠnPKTTSr A. PAV S AT,m A KA
mm
mm
.... ■.'%
m-mi
Leto: I.
ssuT-ajuaJMEtit.i,	•|i,«.~.-	•	■•	-.	■.
Maribor,, torek 28. septembra 1920.
■	■
:	Posamezna številka:	S
■	s-c*.	•	•	»
;	60	vinarjev*	j
v	’«
■	UREDNIŠTVO se aanaja t »jui-	J
e	boru, Jurčioora ul. žt. 4, 1. nad-	m
J	atropje-i-Toleiou interuarb. fit. 276.	*
•	UPRAVA se uaiiuja v Jurčičevi
l	ulici štev. 4, pritličje, evo. Tele-	"
■	on »t. 24. SHS poštnoc^kovui *ar	■
J	eun itev. 11.787.	~
■	Na naročila »rez denarja se n«	*
Z	-zirar — Rokopisi se ne vračajo.	J
O	I
■	« IIIIIIKKIOIII*! B*-«-««« m mn s««
Številka: 27.
sssKHBsa&r srasss
?■; t
mi m
3 zakoi
« » o
MCI p
p*- r -
Maribor, 27. septembra.
K mnogim drupim ustanovam, s featevimi nas je osrečila Povojna doba, spada tudi stanovanjski urad. Med vojno je vladnlo obte mnenje, da se bo število prebivalstva vsled orožnega klanja ro vseh mogočih bojiščih zmanjšalo, v resnici pa se js zvečalo, ' vsaj v mestih. K temu pa jo treba še pomisliti, da se med vojno in tudi po vojni ni gladilo novih hiš. Obe dejstvi skupaj sla povzročili — stanovanjsko krizo. Stanovanjska kriza je dmes več ali manj nevarna bolezen vseh mest, tako pri nas, kakor tudi drugod. Posebno huda pa je še pri nas v Sloveniji vsled pritoka izseljencev iz zasedenih krajev v Primorju. Stanovanjska kriza se je pojavila v Sloveniji na:prej v L’ubija ni, za Ljubljano pa takoj tudi v Marbcru in v ostalih naših manjših in najmanjših mestih.
Da bi se ozdravilo to stanovanjsko 6olezen, ter da bi se omejilo oddajanje stanovanj le na one osebe, ki so v tem ali onem mestu iz javnih vzrokov res potrebne, se je ustanovilo — stanovanjske urade. Ker se pa ti prvotni stanovanjski uradi niso obnesli, se jim je postavilo še kontrolo v obliki državne stanovanjske komisije. Vodstvo uradov so prevzeli predsedniki komisij,1 soodločevanje ra svetovalci. Predsednik in svetovalci pa izvršujejo te posle — zastonj. Kakor pa povsod drugod v naši domovini, tako so postale tudi te stanovanjske komisije domena onih str ink, ki so slučajno na krmilu. V teh dveh dejstvih pa, da ie funkcija zastojnkarska in strankar-
ska, leži vsa nesreča in kolobocija poslovanja teh uradov.
Oglejmo si sedaj podrobno naš stanovanjski urad v Mariboru, ki nas najbolj zanima. Ta stanovanjski un-d tvori troje uradnic ter uradniški vodja Krašovec, star penzijonist, ki ne zna niti našega slovenskega nasečja in ki je za to službo popolnoma nesposoben. Predsednik urada in komisije je klerikalec, odvetnik dr. ]uvan, komisijo pa tvorijo večinoma tudi sami njegovi pristaši. Ker je funkcija predsednika le postranski posel advokata dr. Juvana in ker je vocVa urada le figura, praktično neporabna in brezpomembna, leži vse delo tega urada pravzaprav na uradnicah, oziroma -le na eni uradnici ter na treh pregledovalcih, ki pa so tudi samo postransko pri uradu zaposleni.
Poslovanje tega urada je brez vsakega sistema. Urad nima nikakega seznama stanovani in strank. Za prazna stanovanja izve samo slučajno, ko kdo, ki išče stanovanje, -sam izvoha kje kako prazno stanovanje ali pa vsaj tako, ki bo v doglednem času prazno. Ko izve za to, pošlje tja enega od treh pregledovalcev, da se uveri, ali je stanovanje res prazno, oziroma bo v doglednem času prazno. Jo stanovanje se potem odda in po večini ne onemu, po katerega zaslugi, je bilo najdeno, ampak enemu onih' ki se zdi temu ali onemu .pri urada bolj umesten. Navadno od!očuše tu predsednik sam, če pa se zdi potrebno, skliče tudi sejo svetovalcev. Ta seja svetovalcev pa je pravzaprav samo navadna ceremonija, kajti svetovalci prikimajo navadno brez vsakega ugovora predlogu predsednika,
Oton Župančič:
Slovenski jezik in gledališče.
(Priobčuje M. S.)
(Konec.)
A kaj vse jasnemu glasu velika fcečine našega naroda, ki se je v praksi obrnil k izreki na ul Narod nam je ustvaril jezik, njegova usta ga preparajo in prenavljajo — in če kje, to je v tem vox populi vox dei. Govor na v spada v bistvo našega jezika, in sicer književnega jezika — torej spada po vsej pravici tudi na oder.
Elevci trde, da je z v uvedena v naše gledališče, torej v zavod, kjer se ■mora gojiti pravilen jezik, rovtavščina, In sirovo kmefavzarstvo. Izreklo se je mnenje, in večinoma so si elevci edini v tam, da spada v v ljudsko igro, 1 pa v salonsko in klasično dramo. Sedaj pa vprašam: kie.pod božjim soln-cem je pri nas tisti salon, kjer se elka. Jaz ga ne poznam. Kje so tisti vzvi-šenj ljudje, Iji elkajo. Govoril sem z najizobranejšiml ljudmi med nami, občeval lahko rečem, vsaj mimogrede z vsemi osebami, ki veljajo kaj v naši javnosti in v naši kulturi in smelo tr-dim, da bi preštel skoraj na prste ene roke vse tiste, ki v svojem privatnem življeuiu res elkaic*
ki je nekak suveren vladar vse mariborske stanovanjske sreče in nesreče.
Stanovanjska kriza v Mariboru je od dne do dne nezno^nejša, strank, ki išče:o sianovanja, vedno več, praznih stanovanj vedno manj. Ob uradnih dnevih v sredo in soboto poseti ta urad do 50 strank, na tudi druge dni se suče minimum vedno okrog 30. Da je nervoznost na strani uradništva in na strani strank vsled tega navala in brezupnega čakanja velika, si vsak lahko sam^misli in da pade od obeh strani tu in tam kaka ostra beseda, ni nikak čudež. A še manjši čudež je, če c^eti pri tem uradu več ali manj tudi korupcija, njega ustroj in sistem sta tak3, da izključujeta možnost dobrega, uspešnega, hitrega in nepristranskega poslovanja.
Sistem stanovanjskih uradov in državnih stanovanjskih komisij je po-grešen v temelju in sko hočemo, da bo odgovarjalo svojemu namenu, moramo najprej spremeniti njen temelj. Stanovanjski urad bi moral postati res državni urad, brez upliva vsakokratne strankarske oblasti, uradniško osobje bi moralo biti strokovno izvežbano in v vsakem oziru neoporečno. Vodstvo pa bi moral prevzeti človek, ki bi bi! pri uradu fiksno nastavljen in ki mu ta služba ne bi bila postransko zastonjkarsko opravilo.
Izvesti bi se moral natančen seznam vseh stanovanj celega mesta ter voditi natančna evidenca čez vse stranke, ki pridejo in odidejo. Za to pa bi rr-oral imeti tudi ; otrebno avtoriteto. Moral bi tudi imeti pravico odpovedati stanovanje vsem tujcem, ki niso v me-tu polrebni, z istočasno
. f. m,
eksekutivno oblastjo i.t. d. Dokler pl se to ne zgodi, se tudi stanovanjski beda ne bo boljšala, ampak dan dnem slabšala in komplikacije bodo vednn hujše. To je važno in aktuelno vprašanje, preko katerega bi naši mero* dajni činitelji nikoli ne smeli iti tako hhdno, kakor to delajo danes.
ISA« s
In oripomniti moram, da sc> ;;di pri nas, čepvsv nam je uhn že deloma pokvarjeno (šob, slrvnosti, govornik?,! cerkev, oder!) da ie Izgovarjava vedno j še kolikortoliko sme'na In afektirana.; Ni a smešen tisti, ki govori na v, raj izgovarja vse druge vokale in konsč-nante natančno, kakor jih zahtev* pis-J mo in stavnica Ali ni to nemara dovolj,; razločen migljaj, dra tukaj neltai ni v j redu? Če je samoe*^ črka afektirana v vsem slovenskem jeziku. In čemu-naj bo to, kar je v navadnem življenju' smešno, na odru naenkrat normalno?! Od veličanstvenega do smešnega je samo en kor?k — ali ie pri nas narobe resnica? Kar je smešno, postane! v klasični drami hipoma veličastno, v! salonski elegantno? In to samo pari ljudem na ljubo, ki — rari nautes — j elkajo po velikem slovanskem vekar-' skern morju? Pomislite, 5<ako otsžko-! čite slovenskemu igralcu, ki ima čuti za naš jezik (seveda so tudi igralci,ki: ga nimajo), kako mu otežkočite s tem | nenaravnim glasom prirodr.o govorico! in neprisiljeno igro? Kako omejujete! celo pisatelja, ki misli rta oder, ali že samo na govor, pisatelja torej, ki pišfr* xa uho, ne za oko, v izboru besed. Vsak količkaj War3i;ter'sWen Izraz, 1:1, ga vzvišeni literarni jezik ne, pozna,)
mu ji- 7. izgovarjavo na I zabranjen. Namesto žive rterature, ki jemlje svo-jfl lipe, koder jih zaseže, ki karakteri-zira res z barvastimi besedami, ki jim je dala s lošna raba alj trenotna situ-aci-a svoj kov, dobimo na ta način mrtvo, paoirmto literaturo, ki se bo vedno bolj oddaljevala od n?ša resničnosti. 'in ali ne bo tudi naša misel pokvečena, ako je prisiljena naša beseda ?
Oporeka se mi da |u tudi drugod vzvišeni jezik različen od navadnega pouličnega in familijarnega govora. Gotovo. Tudi pri nas je bilo tako, bo tako, in ostalo bi vkljub vsem tako, saj v ne SDada v dij^lekt, nego v bistvo in v duh našega j; zika. Seveda je v ž'v!jar.ju vsaka teatralnost smešna — ni pa smešen čist, pravilen tei-oč jezik v življenju — tudi smešen. A zakaj? Zato, ker je za vzvišene besede treba vzvišenih misli — in vzvišene besede so smošoe tudi na papirju, če ni za njimi res vzvišenje ideje, in vsak pisarček ni Shakespeare. Tisti, ki meša v ajdov kruh svoje govorice rozine iz Cankarjevih knjig, je seveda smešen, kdor se pa razvname v veliki ideji in mu vstvarja ta fdeja sproti adekvaten fjraz — je valih mislec in hkrati velik govornik in nas potegne šilom za se-
* Rdeče čete so po zasedbi Vilna umorili 2000 Poljakov, tako se poroča iz Londona.
* Lord Lykow je bil imenovat* državnim podtajnikom za Indijo.
* Wranglove čete so zasedle me* sto Aleksandrov/.
* Državni upravnik Horthy ja imenoval na predlog ministrskega predsednika legacijskega svetnika I. razredaj grofa Emericha Csaky ja za ministra' zunanjih del.
* „CorrIere d’ Italiaw, katolIšlA organ, grozi, da bo izstopila levica ia vladne večine, ako se bode soclian« stično stranko še nadalje protežlralo.'
* Albanski parlament se je poj vesteh iz Albanije prvič sestal dne 22. septembra.
* Poljska bo stavila sovjetski Ru« siji sledeče mirovne pogoje: 1. Obojestranske sovražnosti takoj prenehajo; 2. Boljševiške čete se umaknejo za takozvano črto Pilsudskega, bi so' jo Poljaki zasedli pred rusko ofenzivo' v mesecu juliju. 3. V mirovni pogodbi bo poseben odstavek o številu moštva* ki je smeta imeti obe državi med po^ gajanje za premirja. 4. Črta Bjelostok« Grajevo se bo pred podpisom pre*
boj. Cankar ie stilist, ki v celi knjigi ne pade Iz svojega tona — ubogi mojster- skaza, ki navzame par njegovih fraz, bije z vsemi svojim? lastnimi besedami vzvišenim v obraz — pa na) bodo govorjer.e ali pisane. Naraven In tekoč jezik pa ni nikdar smešen.! To je tisti faktum — eden jezik je, po! duhu eden, in če bi tudi bilo pri Nem*j cih drugače — ali ne bi tukaj krenili) svojo pot in si ustvarili brez ozira na' tujce samo z v književni, vzvišen jezik ki je v svoji fonetiki tudi salonski konverzacijski jezik, ki ga govori lahko vsak, kadar hoče in kjer hoče. Roc-tavščina, neblagoglasje ? Verujte mi, d? tiči jeziku lepota v karakteristlčnostf. Blagoglasje ustvarja duh, izobrazbo/ obzorje — iz bedastih ust bodo zveneli vsi eli bedasto in prazno, izobraženim usiom pa bo tvorila beseda I-deja, fn zvočne in gibke se bodo prožile raz jezik.
Da, gospoda, to vprašanje ni samo vprašanje blagoglasja ali neblagogla-sja, torej^ ne samo estetsko vprašanj«, nego je socijalno, moralno vprašanje, vprašanje naše samozavesti in samostojnosti, našega značaja in naše odkritosti. Al! spoštujemo sebe in svoje bistvo, ali se. prva jsra gospoda, sra-( mujetno svojega izvora, ga hočemo!
Sfran 2.
»TABO R*.
is	,	"	.
MaYfr>b?,.?& septembra 192,0,
tnirja’; uporabljala kot prometna črta za-padne Evrope z Rusijo. *
* Radikalci se prebarvajo. Radikalna stranka namerava revidirati svoj dosedanji program ter razširiti svoje delovanje na celo državo in sicer hoče nastppiti za pravo edinstvo (malo čudno zveni to) kakor je doslej nastopala za edinstvo v mejah Srbije. V svoje vrste sprejme vse državljane naše države, ki pristanejo na njena načela, ki bodo v glavnem slonele na onih krfske deklaracije. Princip edinstvenosti države naj bi bil izražen v edinstveni vladi, edinstvenem parlamentu in edinstvenih zakonih. V zunanji politiki bo zagovarjala trdno zvezo s starimi zavezniki. Veliko pažnjo bo posvečala (ne čudite ;se) rešitvi agrarnega vprašanja, a še bolj razvoju kmetovalstva in poljedelstva. Iz Savla hoče sedaj kar čez noč postati. Pavel. To pa se nam ne zdi prav nič {udno, če pomislimo, da so volitve pred vratmi. Strah pred temi volitvami jih Bedaj spreobrača, zato je več nego jasno, da to spreobrnjenje ne bo prišlo iz resničnega notranjega nagiba. Mislimo pa, da ji tudi to ne bo mnogo pomagalo.
* Na Madžarskem 'so odkrili novo fcoljševiško zaroto, ki je bila razširjena po vseh večjih mestih, centrala pa je bila v Budimpešti. Zarota je delovala na obnovo sovjetskega režima. Aretiranih je bilo več voditeljev.
Dnevna kronika.
—	Nemškutarsko tolovajstvo. Za Studenci — Kamnica! V nedeljo po-poludne se je v Kamniti zopet pripetil Blučaj, ki kaže jasno, kako je tukajšnjim nemčurskim petelinom vsled naše popustljivosti zrastel greben. V gostilni pri posojilnici (Vidovič), je sedela pri tni mizi na vrtu družba Slovencev, •večinoma Primorcev z damami, medtem ko so skoro vse druge mize zasedali (nemškutarji, ki so prepevali svoje kro-ifarske pesmi. Ko je nekdo iimed slovenske družbe vljudno prosil „pevce“ pri sosednji mizi, naj ne 'pojejo takih nemških pesmi, so ti prenapeteži smatrali vljudno prošnjo kot izzivanje, in pričeli Slovence zmerjati z raznimi psovkami ter kričali, da so tukaj doma ter da bodo peli kakor se jim zljubi.
V	potrdilo tega so se takoj nato pričeli dreti z neko avstrijsko patrijotično melodijo. Nemškutarji so se medtem vedno bolj razvnemali in posebno ognjevit je bil neki pri stavbeni tvrdki Kiffmann zaposleni zidar; ki je pričel siliti v slovensko družbo -ter svoje argumentacije tako |<repko podpiral, da je nanagloma pričel s pestjo suvati v bližini stoječega.Slovenca. To je bilo znamenje za splošni napad na Slovence. Uprav besno s.e je zakadil proti Slovenki družbi, ki je med tem vstala, da zapusti vrt, neki knjigo-
/atajiti z neko laži-eleganco ‘r1 Ali hočemo imeti živ ali papirnat jezik, moderno fonetiko in ortoepijo brez ozira na izumrli historizem in se držali prave, <:astlji-ve tradicije, ki nam jo je zatrla za par let prenapeta zmota ? Ali hočemo poslušati vox populi, ki govori jasno in odločno, ne kadar ga teoretično vprašaš o blagoglasju jezika, marveč v nezavedni praksi, ki se na vse kriplje upira izgovarjavi na s — ali nam je lepo geslo iz naroda za narod samo.puhla fraza? Ali cenimo sami sebe in svoj narod, ali ste hočemo pridružiti ,v svoji zaslepljenosti graškim listom, ki blatijo našo domačo govorico in jo nazivljajo pasje lajanje ? Ali hočemo mrtvo črko, ali duh, filologijo ali zvok. Ali hočemo ustvariti popolnoma nedemokratično dva jezika, se oddaljevali vedno bolj od priprostega ljudstva, ki nam je gojilo nas jezik in ga branilo v časih, ko je bilo vse naše meščanstvo potujčeno. Da, to je vprašanje krinke in obraza.
vodja, nameščen pri stavbeni tvrdki Nas-simbeni, ter je pričel v Slovenca, ki je že poprej bil napaden, metati kozarce z bližnje mize. Zadel ga je večkrat v prsa in drugam, ko se je pa enemu izognil, je kozar.ee priletel z vso silo v čelo nekemu neudeieženem gostu, ki ga je mahoma oblila kri, ker mu je prebil kozarec kožo in mu zdrobil nosno kost. Besneža so komaj nekoliko pomirili njegovi lastni tovariši, dasiravno so se tudi sami trajno zaganjali v slovensko družbo. Prav hijensko naravo so pokazale tudi ženske teh memčurjev, ki so 'razbijale po mizah, kričale in ščuvale može, naj pomečejo na cesto „.die.se Gaunfir, Schweinehunde“ itd. Nemčurji so vpili: „0, wie war es friiher in Oesterreich“ in ženskeso vpile, naj gredo ti „windi-sche Schmarotzer" in „zugewanderle Bagage" tja, odkoder so prišli. Ker so bili Slovenci resno ogroženi, je bila pozvana orožniška postaja v Mariboru, naj pošlje nemadoma dva orožnika na‘ kolesih v Kamnico. Službujoči organ pa je odgovoril, da je sam in da naj gostilničar gostilno — zapre. Vrt se je nato pričel med trajnim psovanjem in grožnjami nemčurjev izpraznjevati. Sliši se, da je prišlo kasneje tudi v gostilni Scheriag do napada nemčurjev na .Slovence. ter bomo o tem še poročali. Vse' pa 'dela vtis, da se taki. napadi nem-škutarskih barab sistematično pripravljajo in da se poboji nalašč iščejo in izzivajo. Radi bi le vedeli, ali smo tukaj, na naših tleh brezpravna raja, nad katero sme že vsak cigan dvigniti svojV} pest in ali res š.e imamo oblasti, ki so naše in zato poklicane, da nas ščitijo. Ako v zasedenem ozemlju izpregovori kdo kako besedo proti Italijanom in proti Italiji, ga neusmiljeno deportirajo in zapro tudi po več let. In pri nas? Kazalo bi, z enako strogostjo postopati tudi na naši ši severni meji, kjer si z našimi obziri redimo gade na prsih. Le na tak način se bodo ti blazneži prepričali, da se nahajajo v veliki narodnostni državi, kjer so naši gostje in da je .minula doba, ko šo kakor leta 1914 besneli proti našim ljudem. Kazalo bi tudi, da se ob nedeljah odpošlje v našo okolico vsaj po eden orožnik, da bo tem’oblastvenim organom mogoče braniti naše ljudi in ugotoviti imena izzivačev ter jih potem kaznovati. Ako pa oblasti ne bodo kazale dovolj moči, bo pač treba, da posežemo po samopomoči in da.se brez krepkih gorjač ne drznemo odhajati v našo ob nedeljah žalibog toli okuženo okolico . ,.
—	Klerikalec kot zaveden Jugo-sloven. V neki kavarni oziroma pred njo se, je v četrtek večer odigral sledeči zanimiv slučaj: Dne 12. februarja 1916 je od soške fronte pobegnil takratni enoletni prostovoljec, slovečega planinskega polka 2, učitelj Metlika iz .Trsta, Njegov prijatelj ozir. tovariš tedanji „Einj. irehv. Lipovšek Ivan, V. Komp. K. k. Lanchv. Inf. Regim. Nr. 27“ je to vest naznanil materi ubeglega, gospej Karli Metlika, via Poste vechie 30/11,Triest po dopisnici z rine 13. februarju Feldpostamt 52 od 15. febr. 1916 s sledečo vsebino: „Vele~ spoštovana gospa! Prišlo je par kart za Vašega sina, katerega pa ni več tu. Včeraj opoldne je izginil s tovarišem Kebrom iz naših postojank proti italijanski fronti. Pa to še ni bilo vse; izdal je vse, knr je vedel, da moramo sedaj mi — nedolžni —• radi njegovega izdajstva trpeti. Vam izrekam naše sožalje, njemu pa večna sramota in sovraštvo! Z velespoštovanjem Ivan Lipovšek/ -— Iz te vsebine dopisnice, ki nam je v originalu na razpolago, se dovolj zrcali jugoslovenstvo naših krščanskih mladeničev izza časa vojne, ko je vsak kmečki fant že spoznal, zakaj so nas Slovence gnali na morišče. Pri' tem opomnimo, da je o tej zadevi isti materi poročal tudi drugi znanec, ki pa je bil nemškega mišljenja, čisto objektivno poročilo. Posledica obyestila slovenskega krščanskega inteligenta je bila ta, da je nesrečno mater po sprejemu obvestila zadela kap.' A bodimo človeški in pravični. Lipovšek bi v svoj zagovor našel marsikatero opravičilo — namreč takrat. Danes bi se seveda moral tega sam pri sebi — sramovati tedanjih nafcorov, če so bili iskreni.
V	četrtek večer pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Oba nekdanja tovariša se
slučajno snideta v Mariboru v neki kavarni; Metlika kot učitelj, Lipovšek kot železniški aspirant. Da za enkrat ne bomo preobširni: Lipovšek je na vprašanje, če vsebino zgoraj citirane dopisnice zadevno izdajalslva tudi še zdaj potrdi, odgovoril samozavestno : da, v polnem obsegu potrdim tudi še danes in večno. Kakšen odgovor je prejel, to on sam najbolje ve. Čestitamo železnici in SLS na takem Jugoslovenu!
— Razmere tf mestni klavnici. Da v mestni klavnici pod vodstvom strupenega sovražnika Slovencev nekaj ni v relu, o tem se je že zdavno govorilo. Toda doslej so vse tozadevne komisije našle vse v ncijk-pšem redu. Nalo se je ravnatelj Kern skliceval še v četrtek zvečer pred sodiščem'v aferi med mesarjpm llofcri, ki je trdil, da hrani prekajevalec in izdelovalec klobas Welle, v hladilnici klavnice smrdljive gnjati, katera afera pa se je vsled nezadostnih dokazov poravnala. Pri tej priliki' se je Kern skliceval celo nad višjo kontrolno oblastjo iz Ljubljane, češ,' da je našla vse v vzornem redu. Toda ob zaključku včerajšnje seje meslnega sosveta so člani SLS predložili vladnemu komisarju zapisnik o izvidu komisije, ki je tisti dan osir. dan preje našla baje tak nered v klavnici, da se je vladni komisar dr. Leskovar, ki sicer zagovarja Kernovo poslovanje, čutil primoranega, odrediti novo posebno komisijo. ki ima to ugetoviti, kar je našla prva komisija. Pri tej priliki .je prišlo tudi na dan — s;ij kot. govorica — da je ravnatelj Kern v/, nepojasnjenih vzrokov bil tisti, ki je plačal ves dragi okras v Narodnem domu za komers ob priliki regentovega obiska. Javnost z napetostjo pričakuje pojasnila v celi tej kaj sumljivi Kemovi aferi.
— Glas iz vrst članov ljudske knjižnice. Razmere oziroma red, ki vlada v ljudski knjižnici v Narodnem domu, je vse obsode vreden. Do Časa nekako pred tremi tedni je bila knjižnica odprta od % 7—]/3 8 uri zvečer. Tako je vsaj stalo na listku, ki je bil prilepljen na vratih.. Faktično pa jc prišel knjižničar vedno pozneje, večkrat celo 1 uro. Osobito zadnje čase smo biii primorani čakati colo po poldrugo tirb, ako smo hoteli knjige vrniti in druge vzeti. Večkrat se človeku, osobito uslužbencu primeri, da nikakor ne more toliko Časa čakat na milost in nemilost knjižničarja. Znano je tudi, da se mora plačati gotova kazen, ako se knjige v 'določenem času ne vrne. Vzemimo na sedaj slučaj, da ima človek le pol ure časa, ker ga služba veže, ali največ eno uro t. j. do pol 8. Knjižničar pa ob tej uri še — le pride, je potem absolutno nemogoče, da bi-ta knjigo takoj oddal. Vzeti mora knjigo spet s seboj; ker je pa rok že potekel, dobi opomin potom dopisnice. Plačati mora večjo pristojbino. Poleg tega pa še nima nik^ke druge knjige ter ima v tem slučaju dvojno škodo. To je bilo do sedaj. Bili so naj tudi četrtki določeni za to| če prav je knjižničar zamudel uro, tedaj, pa si je izmislil nov red. Naznanjal bode ta listek na vratih dan in ^iro kaj uraduje in to vsakokrat posebej.' Zdaj pa hodi ti čtiva željni gledati, kdajbode gospod odprl knjjžnico. Ce pa se vseeno potrudiš tako daleč, izveš da je odprto od 2.—4. ure pop. Najbrže ne ve da imajo v tem času skoro vsi čitatelji, razen dijakov službo.
— V paromlinu Franz zaplenjena velike zaloge moke, Na podlagi ovadbe, da se v paromlinu Franz nahaja popolnoma izprijena moka, v katerih je polno črvov, je posebna komisija po ugoditvi resničnosti ovadbe, zaplenili velike zaloge — govori se celo, da vso zalogo — moke. Zaplemba se je izvršila tudi pri dveh trgovcih, ki so tako moko jemali od Franza. Pri enem teh trgovcev (baje pri Sirka) je dobila neka stranka nevžitno moko. Na podlagi te ovadbe se je zadeva preiskala do pravega vira in ta je bil Franzov mlin sam. Baje so v. mlinu našli strašen nered in nesnago. Franz je hranil velike zaloge moke, ker je špekuliral na podraženje in tako se je zaostala moka vsled nesnage tudi spridila. Franz bo seveda obtožen pred sodiščem. Franz je eden itajstrapeneiših mariborskih nem-čuriev. On je tisti, ki dn urihoda regenta
ni pustil na »Veliki kavarno* ki se nahaja v njegovi hiši, odstraniti nemškega napisa „Teresienhof“. In Franz je bil tudi tisti, ki je slovenski stranki v drugi njegovi hiši ob priliki Sokolskega slavja' v Mariboru zabranil razobesiti slovensko zastavo.
— Naši mladini. V lastnem interesu vsakoga, kdor želi že v mladinskih letih si prisvojiti prav in lep način petja, Vežbo glasu in posluha, učiti se znanja lepote, sicer neravnega, vendar, pa umet-j niškega predavanja je, da se priglasi v tečaj „madinskega petja" (naraščaj) v šoli Glasbene Matice. Podučuje prof. S Hladky. Mesečna plača 6 K. Redni pouk prične dne 15. oktobra v dvorani Glasbene Matice. Glavne točke učnega načrta tega tečaja so: a) specijalne vaje posluha, b) specijalne rytmične vaje,
c) vokaliziranje, solmisacija, deklamacije,1
d) petje unisono, v različnih skupinah ' (2, 3 in 4 glasno) e) sistematične vaje glasu, kot priprava va petje v koncertnih pevskih zborih in eventuelno solo-petje. Vabim tudi mladino vseh naših ljudskih šol (od 2. razreda naprej) meščanskih in vseh srednjih šol, da se mnogoštevilna priglase v ta t£čaj.
— Vojaški glasovalci v plebiscitnem ozemlju, vsi slovenski častniki in podčastniki,- ki so bili od leta 1912 dq začetka svetovne vojne v garniziji v Celovcu svoje ime in svoje pravice do glasovanja v plebiscitnem ozemlju, kajti tretji odstavek člen 50. st. germainska mirovne pogodbe je plebiscitno komisija, po‘svoje prikrojila in se glasi sedaj: Kdor sicer ustreza pogojema glede starosti in bivališča dne 1. januarja 1919, a ne tudi onemu, glede rojstvenega kraja, je treba, da je dne 1. januarja 1919' že , najmauj s'edem let, t. j. najkasneje, od 1. januarja 1912 vedno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu.
— Nemški opis Trsta. V „Prager Tagblatt-u“ opisuje podlistkar življenje v današnjem Trstu. VjCliki nered, ki' vlada v vsej Italiji, obledi pred neredom,1 ki7 je, v Trstu. Beseda, ki leži v ustih vseh je' sciopero, stavka. Strajka vse in redno. Streljanje na vseh koncih in krajih, a ubiti se navadno najuedolžnejši. Luka. pa je prazna in trgovina nirrr. Tako sliko razvija omenjeni podllstkara o Trstu in vprašuje ljudi, kaj mislijo o frstu. Krogi, ki so blizu fašistom šo op* timisti. Govore: Prejo je prišlo na dan po največ ona ladja, sedaj prihajajo žc tri do štiri. Pa to število se gotovo naraste in trgovina v kratkem . zacvete. Tudi „Piccolo“ je obtimist ali le pogojno.'; Ce bo namreč Trst svobodna luka, ker pod Italijo propade. Upravičeno se čudi češki Nemec, da je tržaški „Piccolo“ ki; sc je nekdaj tako ogreval za Italijo,
daj naenkrat proti njej. Ali mi smo ;fe davno znali, da mora priti do tega,; Tajnica delavske zvese- je polna nad na delavsko gibanje. Razmere pa so tako sla.be, da je odveč vsaka beseda. Na dolgo pa se pritožuje veletržec, oni ki je včasih še s tako vnemo podpiral tržaško komoro. Trst je. izgubljen, bre? rešitve po pade nekdaj tako cvetoči Trst. Zaledja hi in zatoni jrgovine. Se tisto malo trgovine, ki je z Nemško Avstrijo in Nemčijo, vzameta s Genua m Benetke. Na vseh koncih in krajih same žalostne perspektive. Vse te nauke bi si Italijani lahko, prihranrli, če bi manj sovražili nas in poslušali naše be* sede. Pa niso hoteli in sedaj imajo.
— Plebiscitne znamke za Koroško glasovalno cono A. Plebiscitni odbor je izdal pod nadzorstvom deželne vlade in sporazumno z poštno upravo posebne" plebiscitne znamke po 5, 15, 25, 45, 50 para in 2 dinara s pretiskom na 2 in 4' vinarskih časopisnih znamkah. Plebiscitno znamke so smejo uporabljati za franki* ranjo pošiljatev do .10. oktobre t. 1. in sicer po vrednosti, ki je označena na znamkah. Prodajajo se to znamke pri vseh koroških poštnih uradih glasovalne cone A, ter pri poštnih uradih"Ljubljana 1, Maribor 1, Celje, Ptuj, Novo mesto in Kranj in siccr samo 7 dni, ker je zaloga majhna. Cela serija stane K 40-80, mala serija pa, to je vse parske K 16'80. Posamezne komade se dobi pri imenovanih uradih samo od nekaterih vrst^ plebiscitnih znamk in sicer proti iplačih* trojne nominalne vrednosti. Te plebiscitne znamke bodo imele veliko vred-
Maribor, 28. septembra 1920.
nost v narodno zgodovinskem ter tudi v filatelističnem oziru. Vsak kdor si na-' bavi teh znamk, si pribavi reelno vrednost ter doprinese obenem svoj dar na narodni žrtvenik.
— Trgovska tvrdka za porcelanske hi steklene izdelke na debelo, Denes Ed., t Cankarjevi ulici štev. 30, jo po svojem zastopniku pristopila kot ustanov-nica Glasbene Matice v Mariboru z zneskom 400 K ter vrhu tega podarila še 1600 K, skupno torej 2000 K. — Za ta velikodušni dar ji odbor izreka srčno zahvalo. Naj bi našla obilo posnemalcev.
— George Demanche, ravnatelj pariške „Bevue Francaise", je prišel s svojo soprogo v Ljubljano. Proučeval bo naše razmere.
— Legar. Docent dr. Matko nam poroča, da je v Framu pri Mariboru izbruhnila večja epidemija para-legarja a in b. Leži že približno 17 ljudi inficiranih, ffled njimi se nekateri bore s smrtjo, ena deklica pa je že umrla. Kakor slišimo je ta bolezen v zadnjem času že precej razširjena v Mariboru in okolici. O načinu kakor se ta bolezen razširja in kako se je obranimo bomo poročali.
— Imenovanja. Kot referent pri Okrajnem komisarijatu za agrarno reformo v Mariboru je imenovan gospod Ivan Sancin. Okrajnim komisarjem sta imenovana deželnovladna koncipijenta, dr. Franc Hrašovec in dr. Leo Brunčko pri okrajnem glaverstvu v Celju.
— Krajevna skupina Maribor ^Društva zasebnega uradništva za Slovenijo", se je to nedeljo ustanovila. Udeležba je bila namenu primerno skromna. Ljubljanski delegati so iz tega za naše zasebno uradništvo žalostnega Pojava sklepali, da se njihovim tovarišem v Mariboru še dobro godi. Seveda je ta sklep napačen. Naši ljudje se pač še. premalo zavedajo, da so uspehi možni samo v krepki delavni organizaciji in se tim raje zadovoljujejo z zabavljanjem1 po javnih lokalih, ali pa čakajo, da jim drugi prineso Miklavževih daril kar na krožniku. Tudi manjka Navesti sblidarnosti od strani tistih, ki
zaslužijo par grošev več, .napram ki morajo biti veseli, da sploh smejo delati. Zdi se nam, da je bila tudi od strani sklicateljev premalo,. recimo za tako važno zborovanje. Zato priporočamo ustanovljeni krajevni skupini, da čim preje primerno poskrbi zborovanje v večjem obsegu, med tem razširi zanimanje za organizacijo po posameznih strokovnih (stanovskih) skupinah. Zborovanje samo je bilo zelo zanimivo. Od osrednjega -odbora (Ljubljana) sta govorila tovariša Orehek in Hiter. V odbor krajevne skupine Maribor so bili izvoljeni gg. Leskovar (predsednik), Sega (podpredsednik), Vičič (tajnik), Šilih (blagajnik,. Skaza, Lavrenčič, Setina, Perne, Novak, Gilovert začasno odklonil) Muhič in gč. Klunova. Ob enem se je konstituirala strokovna skupina bančnih uradnikov. Gilčvert kot preds. društva odvetniških in notarskih uradnikov je izjavil, da se društvo začasno še ne priklopi k tej organizaciji; ker še ^nitna tozadevnega pooblastila in tudi še ni rešeno vprašanje pripadnosti koncipijentov v organizacijo omenjenega društva. NovinarlPirc je priporočal, naj osrednji odbor stopi tudi v zvezo z jugosl. novinarskem društvom vsvrho' priklopite te strokovne organizacije v »Društvo zaseb. uradnikov". Pri tej priliki je omenil, da imajo tudi nekateri v boljših razmerah živeči notarski ozir. odvetniški uradniki premalo o*zirov do, slabše stoječih tovarišev, zlasti tovarišic' in kot dokaz navedel malo delikaten izraz o zmožnosti in vporabi ženskih odvetniških uradnic, za katerih strokovno izobrazbo se premalo stori. Sklenjena je bila resolucija n& poverjeništvo za soc. skrb in na ministrstva, v kateri ,se zahteva, da se vlada jednako kot na državne uradnike ozira tudi na zasebne uradnike kot jednako trpeče in jednako vredne sloje in da se na to skupini ozira tudi v boju proti obstoječi draginji. Ob zaključki pa je preds. Osrednjega odbora Orekek stavil predlog, o katerem bo treba ob priliki še posebej spregovoriti. Namreč: Z ozirom na to, da je pri podjetjih in uradih ostalo iz stare Avstrije še m nogo nemških tovarišev,'naj društvo smatra
,T A
kot tovariše, ki naj imajo pri nas le vso jednakovredno materijelno zaslombo, marveč tudi obrambo za napade zaradi njih narodnosti. Čudom čudno proti temu predlogu brez določeno izražene omejitve se ni zglasil nihče navzočih. Edino novinar Pirc je izjavil, da v principu ni proti temu predlogu, toda ravno v Mariboru imamo na škodo lastnega zaseb. uradništva toliko in takih izjem, da predlog brezpogojno ne more biti ravno za Maribor priporočljiv. Toda kakor rečeno, k tej točki se ob priliki še povrnemo. Sicer iskreno pozdravljamo to novo organizacijo.
— Poštni uslužbenci na Dunaju so stopili v soboto v stavko, ker se odbor organizacije ni mogel sporazumeti z vlado radi mezdne reforme. Strajka se je udeležilo okrog 20.000 članov, ki so pa že takoj drugi dan šli zopet na delo.
— V Apelnu na Nemškem je ustrelil neki francoski častnik železniškega mizarja Brandeja.
— Prisilno delo se namerava upe-ljati po izjavi ministra poljedelstva v Nemčiji, ker je narastla med delavskimi sloji brezposelnost.
— Dva poredna bika sta v soboto opoldne napravila na glavnem kolodvoru celo revolucijo, ki bo stala njih lastnika W6gererja nekaj tisoč kron. Bika sta namreč iz porednega veselja, da vidita Maribor, pobegnila iz .vagona ter si na svoj poseben način ogledala in pretipala pohjštvo, last nekega Srba, ki je pohištvo kupil od Scherzerja in ga na vozu »Balkana* hotel naložiti v vagon. Lastnik zahteva za poškodovano pohištvo 6000 K, »Balkan* pa za voz 2000 K.
— Hitri dolgoprstni Brglez. V Soboto zvečer je bil na Aleksandrovi cesti med gostilno v gradu proti frančiškanski cerkvi zanimiv lov: primite tatu! Neki gospod Brglez se je v gostilni v gradu zaljubil ne toliko v natakarico, ampak v denar, ki ga je štela. Iz prevelike ljubezni je naenkrat posegel po denarju — bilo ga je 1100 K — in brez posebnega slovesa pomaknil svoji nogi kar ste ga le mogli hitro nesti. Pa so poskrbeli, da ni predaleč tekel in da se bo od te prenagle hoje za nekaj časa odpočil.
Kultura in umetnost.
-j- Brat Martin. Sobotna premijera te ljudske igre s petjem je napolnila gledališče tako, da je bilo le nekaj lož praznih. Igra ima nekaj lepih kupietov, sicer pa je strašno plehka, toda občinstvo se ob njej vseeno izborno zabava. Podrobneje bi bilo o njej škoda govoriti; ljudska igra s petjem je, kakor mnogo drugih boljših in slabših. Brat Martin, po katerem je dobila ime jo rečlovnik-prosjak, ki ima posebno veselje »popravljati* nesrečne zakone; tako popravi tudi v tej igri dva: mlinarja Boštjana Kremena in njegove žene Cilke ter krojača Črvička in Urše. Gosp. Grom je bil kot mlinar Kremen dober,'le v drugem de-ianju je malo padel, se je pa potem r tretjem'in četrtem zopet popravil. Ga. Ožegovičeva, ki je ta večer prvič nastopila na našem odru, je bila v splošnem dobra, tu pa tam malo afektirana in glas pri govorjenju pretrd, nasprotno pa pri petju prožen in poln; po zunanjosti ni spadala v okvir ostale družbe. Skoda, da je bila njena uloga tako majhna, kor jo po njej še ne moremo soditi. Brat Martin g. Rasbergerja je bil podan povprečno ter se je skozi vsa štiri dejanja sukal v tej sredini; maska je bila malo prepovršna. G. Pov«he je bil kot krojač Črviček v prvem dejanju še malo ne_ ubran, v ostalih treh pa izboren ter je s svojim pristnim humorjem izvrstno zabaval občinstvo, ki mu je napravilo pri odprti sceni gromovit apiavz. Odnesel je prvenstvo. Dobra jo bila gdč. Savinova kot Urša. Gdč. Savinova je izboren igralski temperament, žal le, da ima prešibek glas. Ga. Dragutinovičeva (Špela) je bila v prvem dejanju malo prisiljena, v druge™ pa boljša, vendar pa ne na njeni običajni višini, to pa ne toliko po njeni <rivdi, ampak po krivdi uloge samo. Gdčna Mezgcčeva (dekla Lenka) dobra; istotako g. Mikulič (pristav Gornik), ki pa je bil sicer malo premlad. Druge uloge Več ali manj povoljne. Gostilniška scena v začetku drugfega dejanja ubrana
B O R*.
in živahna. Pevske točke dobre, istotako glasba, režija m scenerija. Brat Martin bo gotovo še večkrat napolnil gledališče.
—r.
+ Pereant možje. V nedeljo zvečer se je ponovila iz lanske sezone burka „Pereant možje" z isto zasedbo kakor lani, razen pismonoše,, ki ga je igral g. Šimenc, ki je biLvtej ulogi jako dober. Gledališče, srasesi nekaj lož, dobro zaseden®.	•	—r.
Sodišče.
Porota.
Večkratni zavratni roparski morilec Rudolf Gašperič.
(Konec.)
še en roparski umor.
Med tem seje zgodilo še nekaj strašnega. V noči 24. maja je bila umorjena gostilničarka Ana Vogrin v Gogetincih. Morilec se je bil splazil v mraku na podstrešje hiše, se priplazil ponoči v spalnico Ane Vogrin, isto zabodel z nožem v srce in nato odnesel papirnati in srebrni de-dar. Sum storilstva se je obrnil na Ga-šperiča kot Franceta Kumpa in tovariša Franceta Krčmarica, ker se je teden pred zločinom Gašperič vulgo Kump sumljivo klatil okoli gostilne, prišel tudi v gostilno in tam opazoval, kam spravlja Ana Vogrin denar. Preiskava pa mu tega zločina ni mogla zadostno dokazati, da bi bilo mogoče dvigniti obtožbo tudi radi tega tretjega zavratnega roparskega umora, čeprav nista mogla dokazati, kje sta se nahajala tisto noč.
Kump razkrinkan kot Gašperič.
A vrv, ki si je z imenom Kump napravil, da se reši zasledovanju dveh zločinov, mu je ravno v tem slučaju zadrgnila vrat Njegov boter Kolarič namreč ni bil mrtev, kakor je on mislil, marveč ga je še pravočasno rešil njegov sesec Horvat. Ko je prišel k zavesti, je povedal, da je Gašperič izvršil oba zločina. Toda ker si je med tem nadel ime Kump, so seveda zaman iskali Gašperiča. Ker pa je ta dozdevni Kump postal sumljiv umora Ano Vogrin, so ga prijeli in pri tej priliki se je izkazalo, da je ta Kump pravzaprav zasledovani roparski morilec Gašperič.
Obrekovalec svojega prijatelja in neveste.
Ko so ga prijeli, je tajil svoj zločin pri Kolaričevih in pri sodišču v Sv. Lenartu tako prepričevalno obdolžil svojega prijatelja Grandoška, da je on morilec, on, _ Gašperič pa, da je samo pomagal nesti Kolaričevo obleko v gozd, da so Grandoška prijeli. A ta je dokazal, da tisti dan sploh ni bil od doma. Pri preiskovalnemu sodniku v IV^ariboru pa je obdolžil svojo nevesto Ano Čeh, češ, da ga je ona prigovorila k umoru Kolaričevih. Tudi to se je izkazalo kot obrekovanje. Državni pravdnik je med raz-ivo v tem oziru razširil svojo obtožbo.
Taji namen umora.
Ker Gašperič taji namen umora in tudi, da bi bil to priznal v preiskavi, se zapriseže preiskovalni sodnik kot priča, ki izpove: Ko sem Gašperiču na njegovo vprašanje, če bo radi umora obsojen na smrt, povedal, da ne, ker še ni izpolnil 20. leto (manjkalo mu je ravno 6 dni), je prostodušno vse priznal, da je imel namen oba Kolaričeva umoriti.
.Soglasni izrek porotnikov.
Porotniki so vsa glavna vprašanja na .roparski umor ozir. poskušeni 'roparski □mor, tatvine in obrekovanje soglasno potrdili.
Obsodba.
Gašperič je bil na splošno začudenje Obsojen samo na 16-let težke ječe.
Najnoveiša poročila.
Zakon o aneksiji v italijanski zbornic! sprejet.
DKU. Berlin, 26. sept. Iz Rima poroča „Berliner Tageblai.lt : Pri razpravi sengermainskih mirovnih določb je izjavil zunanji minister Sf<?rza r senatu, da bo rtali.ia ravnala s svojimi meščani tako.
Stranj
ni i ' r ’
da ne bo mogoč iredentizem. Tudi m O nistrski predsednik Giolitti je to svečano, obljubil ter opomnil, da se bo z anefeti-ranči ravnalo pravično in nepristransko.1 Na to se je sprejelo zakonodajo, ▼ kateri se nahaja tudi aneksija novoprido-bljenih ozemelj. Sprejeta je bila z vsen l1 200 oddanimi glasovi.
Italijanski poslanik pri Trumbiču.
LDU Beograd, 26. septembra Opravnik tukajšnjega italjanskega poslaništva, gospod Galanti, je posetil ministra za zunanje stvar, dr. Trumbiča. Po tem sestanku je imel dr. Trumbič dolgo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Vesničem.
Jadransko vprašanje.
LDU Beograd, 26. septembra. »Politika* javlja: V poučenih krogih se trdi, da se vrše sedaj med našo kralje« vino in Italijo pogajanja o tem, kedal se bodo pričela pogajanja in na čigavem! ozemlju. Početkom tega tedna se bal vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta Aleksandra. Na tej seji se bo še enkrat pretresovalo jadran« sko vprašanje. Tedaj bo dobil dr. Trum* bič instrukcije za pogajanja z Italijo.) G. Pašič bo vabljen, da se tudi od udeleži teh pogajanj.
Narodno predstavništvo.
LDU. Beograd, 26. s*pt Na tore]qj t m. je sklican 127. redni sestanek na? rodnega predstavniitva ob 16, nri z na\ stopnim dnevnim redom: 1, poimenske glasovanje o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi državami te« Avstrijo in o protokolu in deklaraciji podpisani ▼ St. Germainu dne 10. septl 1919; 2) poročilo verifikacijskega odsekal 3) odgovor ministrskega predsednika n* interpelacijo poslanca Bukšega o dogodkih na Hrvatskem.
Volitve.
LDU Beograd, 26. septembru Državni odbor bo nadaljeval svoje delo dne 28. t. m. Tekom tega tedna s4 bodo začela vršiti imenovanja člano7 glavnih volilnih odborov, in predsednikov volilnih odborov v občinah.
i	.
Romunski poslanik pri regentu.
LDU Beograd, 26. sept. Regent Aleksander je sprejel danes v svečanI1 avdijend novega romunskega poslanik«, Emanudija, ki je pri tej priliki izročil’ svoja poverilna pisma.
* ■
Finančno ministrstvo.
LDU Beograd, 26. sept. PojutrajJnjea se sestane finančni odsek, da sklepa o proračunskih izdatkih za leto 1920-21. 36 tedaj bo finančni minister pregledal poročilo finančnega- odseka o proračunskih dohodkih, da vidi, katere odsekov« pripombe so sprejete. Na prvi seji bo, odsek pretresoval proračunski izdatek ministrstva za vojno in mornarico.
Razmejitvena komisija.
Maribor, 37. septembra. Dne 29. t se poda razmejitvena komisija na obmejno o*1 zemlje, in sicer v Št. Jernej, dne 1. oktobra p* v občino Radvanje in Mlake, da tfun na lica mesta podrobno prouči položaj. Po tem izvidu bo komisija v najkrajšem času izrekla svojo od* ločilno besedo glede poteka meje na tem spor.* nem delu. Med jugoslovensko in nemško delegacijo so se pričela neposredna pogajanja glede mejne črte med Sv. Duhom in Muro.
Učni načrt za meščanske šole.
LDU Beograd, 26. septembra. V
ministrstvu za prosveto je izdelan učni načrt za moške in ženske meščanske šole. Načrt bo začasen in velja samo za šolsko leto 1920/21,
Sfran €.
J A BOR’
W,&r%rvr, 'Zfi.	!C20.
Gospodarstvo in trgovina.
| Tvornico penine (šampanjca) nameravajo ustanovit! Monaševle in dru-gcvi v Novem Sadu. Penina bi se izdelovala iz sremskih vin.
| Redno plovbo se namerava otvo-riti med Bakrom in Kotorom, da se trgovcem irt industrijskem da možnost, obnoviti trgovske zveze z Dalmacijo.
st?, taci jo, da je bila dinarska novča- iCX’XX9 C9 n/ca kupljena pri nas. bo vršilg Na* V	WW.,.,S
rodna banka s svojimi podružnicami j	lj£$f
in koncesiionirane banke, prt katerih]. <#H5litl$Jrfl6llljd i ^ bedo inozemski trgovci morali kupo-. za nemščino in slovenščino se -jl vati dinarsko-kronske novčanica in od , pod ugodnimi pogoji takoj j katerih bodo dobivali potrdila, s ka- 1 sprejme. Obširne, ponudbe z! M morali Pri obmejnih ca-ILTASffiSe‘%1 ^j® rman.ah izkazat*, d-. .e valuta kupi je-1 na Prvo itigoslovansko tovarno; £•$ rta v naši državi. ■ Ena tretjina na ta; z? usnje “m čevlje d. d »-»•
ii»r .VsS&iSMŠSŽŽ
■kači'■ /	v,
Zahv
d D!
Izrazi prijateljstva in sočutja, ki so nam došli od vseh strani, ko je težko obolel in nas za vedno zaptistit naš preljubf-eni sin, brat in nečak
Ivan Kavčič
način odkupljenih tujih deviz bo pri- j Bregu pri Ptuju.
• 533
na j 3-2
so nas globoko ganili. Izrekamo vsem prav srčno hvalo. _ Posebno pa se zahvaljujemo uradniškemu
*	'	_ _ _} _^.,■ . Y	|	nl.o	it	frtttrlit	M-švnrU-it,	1-1 ~ t t' -S * in
dhe;	j	C)CjC)C) C) C)C)Cjč) ! S	•9°d^i	iužne *etelnkS deputadj?SbkoSv Studen-
uvozne	carinske tarife.	Ministrstvo V!Ze	v	fondu	Narodne banke	m bo	j	...	-______________________^	$y	dh m	č.	g.	dr.	-
trgovine	in industrije	ie	začeto pre-! P°tem	v času	mrtve sezone na dinar-!
delavati	gradivo za	revizijo uvozne iških	tržiščih	isdervenirala pri	reguli
carinske tarife in je pozvalo potom okrožnic vse gospodarske institucije, da ji predložijo nabrano gradivo. V ta namen poživlja zveza trgovskih gra-mijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani vse trgovce, da ji takoj sporočijo svoje zadevne konkretne predloge. Poživljamo vse trgovce, da nam naznanijo vsak konkretni primer, kjer .so plačali uvozne carine več kot 25%
'fakturne vrednosti uvažanega blaga.
'Pri tem je treba navesti 1. konkretno označbo ali opis predmeta, 2.^ po kateri carinski postavki je bilo biago jklasificirano, 3 koliko je znašala takrat fakturna vrednost tega blaga- Ker so ti podatki najbolje razvidni iz carinske pobotnice, prosi zveza trgovskih gre-Biijev in zadrug, da se po možnosti priloži carinska pobotnica. Brez stvarnih podatkov so vloge brezpomembne in se ne morejo vpeštevati.
Ilzoremenjevalne predloge, katere morebitno stavijo posamezniki, je treba za vsako carinsko postavko posebej s kalkulacijo stvarno utemeljiti. Na predloge splošne narave in brez konkretne | ^ fe nastalo'meTobrtnikrin man]-utemeljhve se ne bo mogoče ozirati, i gini| indusirijalci živahno gibanje. Radi Zveza trgovskih gremijev m zadrug v Le je osrednja uprava za obnovo Ljubljani poživlja vse interesente, da obrti sk;ica!a za nede!io splošno zvezo ne zamudno dane prilike m iz lastne, vseh obrtn5ških udruženj v Beograd prakse navedejo vse primere, kier ie na konferenco, na kaieri bodo odloče-carina previsoka in ovira nemoteno delovanje trgovine, oziroma obremenjuje konzumenta kot fiskalna dajatev,
Vsi ni gospodarsko utemeljena.
] Promet z valutami. Na
mm
freje	npni
ranju kurza naše valute. Uredba pred videva zc-lo velike kazni za špekulante,'p * ki uničujejo vredrost našega denarja. ‘ Miji jj-V njej se nahaja tudi točka, po kateri] . se menjalci siavljajo pod državno kon- ! Ppfisrjfl 15 tro|P.	11 biiUfS	lil	liiGfl
I Skrajšanje roka za prijavljanje j obdavčenega kuhanja žganja. Mini- j ^ strslvo financ, generalna direkcija po-! srednih davkov je dovolila, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 43 urni rok za prijavljanje obdavčenega narejanja žganj3 v kolikor je kontrola izuršliiva, primermo skrajšat«. Kdor želi, da se mu dovoli skrajšanje predpisanega 48 urnega prijavnega roka, se ima zgiasiti z že izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem oddelku finančne straže v svrho vidiranja prijave.
Nevšdiranih prijav obdavčene žganjekuhe, pri ka<erih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati.
I Carina in natura. Ko je prišla vest, o ustavitvi plačila carine in na
srtzsr r, ■
‘Jtn'š (1	J,HVl-VlA
... -.v
1
Anton jerovšek-u. Bog plati!
V Studencih,
Vsem skupaj:
dne 26. septembra 1920.
m	Žalujoči	ostali.
»asa •'li«ti.	;.-s
pSF* «fobawJjo
najhitreje in najceneje
Sl
MEsrib©?
Pre3e?m©tra ulica’3t. “8
Tovarniška zaloga papirja In špecijalna trgovina pisarniških potrebščin. 3S9
Brzojavi: P a p i r š e f Maribor.
Porečam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo
fevljarslko delavnico
v Vetrinjski ulici št. 20.
Za obilen obisk se priporoča
Dosša.
i
»®©s©®©©9#*©e®e© • ® &
ICi
pot/sod
© @ rs '::s®a®a@©as@©£ ®s
I j ■-.iMUJVBKKVnjr-\
l y.-*axMi)vtai0ršara^aBKpar-i^v^caiitiaM t
sen mi-
vali o nadaljnji akciji.
j Davek na obratovanje obrti.
Dne 25. septembra stopi v vsej Jugoslaviji v veljavo davek na obratovanje j cbrt!. Finančno ministrstvo je izdelalo
nistrskega sveta je bil sorejet načrt j Jiaredb0,	ki predpisuje,	kako	se	mora'
naredbe, ki m ie izdelal finančni mi- la d.vek	r,obiratj.
nister glede ureditve prometa z valu-	*
tami in ddvizami. S to uredbo se od-j I 1 oo».Anje draginje.	17 ministrstvu j
ipravi devizna centrala, njene funkcije jza obnovo zemlje	se	bo	do konca	tega
pa preidejo na glavni inšpektorat fi- j meseca dogotovil	načrt	zanona	o	P°"j||
nančnega ministrstva. Vsi naši produkti bijanju draginje. Ministrstvo za obnovo . M se bodo prodajali v inozemstvo za di-! zemlje namerava svoj načrt predložili I itiarie ali za krone. Tuji kuoci bodo j parlamentu.
{vsa svoja plačila morali vršiti izključno i-------------------------------------------------
iv naši valuti, katero bodo kupovali! fri nas z valuto svoje države. Kon-!
m, m
«y — •
i
•r.-’.c-v Mm
lino
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Mala oznanila.
jllassec se išče pri tvrdki ]
Pinter Si Lenard, Maribor.
545
l^rakSsikanta s znanjem slovenščine in pisarniškega poslovanja išče zastopstvo zavarovalne zadruge »Cro-Uia« v Mariboru. 539 2—2
fedSartScii in jcrgnenarsSti
doiovodja, izvežbana zanesljiva oseba, se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru. Pismene oziroma ustmene ponudbe na Ivan Kravos, trgovina in sedlarska delavnica v Mariboru. Istotam se sprejme tudi učenec.	537	3—21
i
{tobrl frapSsfni sir kilogr.! K 2(y~- se dobi pri Vinko j Hmelak, Maribor, Slomškov trg št. 6.	546	j
I*irva oiovenska brivnSea se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej p. Gredlič). 243
t> ‘ <*♦! '90
!IS«i se ašiSEnovanjo z 2—3
sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«.
mesečno robo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj š 15. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba< na upravo tega lista.
Proda s®
večja množina novih moških j in damskih klobukov. Kje pove; j
Zssjopsftfo {L!§as!. nov!«
547 Maribor, Slovenska ul. 15. 2-1
Pristopajte
k
Jugoslov. Matici!
za teto 1921
sa le tiska in izide s začetku novembra.
Razpredelba vseh državnih, pokrajinskih, mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen naslovnik vseh industrijskih in trgovinskih podjetij. Adresar vsebuje preko 100.000 naslovov raznih uradov, zdravnikov, notarjev, odvetnikov, inženirjev, trgovcev in obrtnikov, raznih družb, društev in zasebnih, prosvetnih, dobrodelnih in športnih zavodov.
4)
Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane adresar K	— Prednaročila sprejema uredništvo proti naplačilu
65 ‘82©*— in sicer do US. ©SsSo&ra “ESE©. — Pri poznejših naročilih in prosti prodaji preostalih izvodov se cena zviša. Oglase za adresar s.rejemamo se do “35. ©Sifotora 11920.	523
1
Nove
vinske sode i II
\	I	tem
zelo močne, od 60 do 650 lit. se po jako nizki ceni proda. Vprašati je pri 538 2—2 ?*
Meroazksjšsierrs uradu
fr-niiižkeiuka ulica 11.
9
a zazvenijo
Ljubljana, C&nkarjevo nabr. 5.
is........
mKtunomtttinm
tv.v-tv-v: '	‘
Podružnica
lilaosle kreditne iianlo f
Delo. glavnica
rezervo, zakladi okrog 50 mn. kron CGJST&ALjS ^	i»cia.	glavnica	z	rezervo,	zakladi	okrog	50	mil.	kron
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
S odstotkov Vrez odpovedi,
■wv~iV.zxmiiBwm- ir
mm
M H
m
Obro3tttie vlofje n« koilžleo In ra tekoči rnčon s proti trlmci.ečni odpovoiH t L' lit tetri (uiotftkov cutlb.
Knpttie la prcd.-ja devize, valute, vretUiOBtae papirje Itd., eoUontlra mcuico, d«-vize, vrednostne papirje Itd.
Izda,a rt;.e, nakaznice la akreditive.
baje trsovska kredite pod k- :mi pogoji In predujme ua vrednoslae papirje lu btago.
Izvršuje1 vae taučue iraasakcljc.
v' “Cijisrs '•
iiCiv. «.
-o Vi	/.
r ■ Vf'Z<ZV\
izdtiji;; iisku riiM z.\Qi t dtribor-