Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto za i*"' Politično gospoda +JL JOljLKL« Štev. 12 Ptuj, 26. marca 1922 ..ie]o. IV. letnik i Mikuletič - Lenarčič - Zelenko - Ferleš j ali NSS shod v Ptuju. j v..........................................................: Pri nas ne nosi nobeno javno delovanje koristi, še manj hvaležnosti, najmanj pa politika, razven, če se isto izrablja po zloglasnem ŠuSteršičevem ali danes Radiče\em načinu. To je za rias Slovence značilno in čim po-šteneje in nestbičnejc Žrtvuje kdo svoje moči javni in občni koristi, tem srnrdljiveje blato se meče na njega. Ni čuda, da se odtegujejo naši v borbah za dobrobit nar< da že osiveli in najboljši možje vsakemu javnemu delu. Vendar to blatenje ni izraz naroda, ne, to je delo par prenapetih in puhlih Široko-ustnežev, ki hočejo izrabljati lahkovernost in občo nezadovoljnost nerazsodnega ljudstva v svoje sebične in strankarske namene, ki pa Se sami do danes niso jstorili pozitivnega ničesar* pač pa že veliko dobrega razdrli. Sami demagogi, brez vsake intelektualne, duševne ali srčne naobrazbe, smatrajo po sebi vsakega drugega za lopova, tata, kori-t*rJH, špekulanta, korupcija in kar še je teh lepili priimkov ter skušajo to svojo „idejno" politiko ve; piti Širšim slojem. V obči zmedenosti, moralni propaloati in nezadovoljstvu, kakor je to ustvarila vojska, ni to nobena umetnost. Vendar pa ljudstvo že uvideva, kje jo resnica in kje Jjulika, kar nas navdaja z novim upanjem, da bodo sčasoma slednji spoznali zrno od plevela. Na zadnjem demokratskem shodu v Ptuju so se obravnavala vsa važna in aktualna vprašanja popolnoma nepristransko, brez vsakega natolcevanja. Odkritosrčna izvajanja politična, kulturna, gospodarska in socijaina so žela vsestransko odobravanje in izzvala v naši politični javnosti zadovoljstvo, pri nasprutnikih pa veliko razburjenost, ker dobivamo dan na dan izjave od treznomislečih ljudi iz nasprotnih taborov, da se strinjajo z nami. Ker je NSS uvidela, da se ji majejo celo njeni stebri, je sklicala za preteklo nedeljo svoj shod, česar bi gotovo ne storila, če bi vedela vnaprej za blamažo, katero je s tem shodom doživela. Na pomoč prihiteli nar. poslanec Deržič ni povedal v celem svojem res zmetanem govoiu ničesar stvarnega, udrihal le na levo in desno, kriva vsega zla je seveda demokratska stranka, ker kleiikalizma se ne boji, sjcijalnih demokratov pa itak več ni, kate.ro trditev so navzoči socijalni demokrati mirno vtaknili v žep. Svoje poslušalce je pital z raznimi aferami, ki pa eksistirajo samo v njegovi domišljiji. Najlepša izmed teh pa je bila trditev, da jo njegov »prijatelj" dr. Ku-kovec glasoval pri sprejetju dvanajstin proti kreditom za bolnice v Sloveniji, vsled česar so se morale zapreti, sedaj pa berači za izredne kredite za isto bolnice pri finančnem ministru. Demokrati naj pazijo, kakih sredstev se poslužujejo, ker vrniti jim hočejo milo za drago, namreč, kakor je izrecno povdarjal, delati ravno tako, če pridejo na vlado — d;uga vprašanja pa za njih niso aktualna. G. Deržič jo gotovo mislil, da ima prod seboj poslušalce Zelenkove in Ferlešove baze, ker drugače bi si ne upal izustiti takih trditev, katerim se mora smejati vsak političen otročaj. G. Deržiča pa sta daleko nadkrilila voditelja tukajšnjih NSSarjev gg. Lenarčič in Mikuletič. Bruhala sta ogenj in žreplo na vse tiste, ki so se naučili in razumejo nekaj več, kakor pisati številke na vagone ali kake akto prepisovati. Zato pa je tudi za ptujskega župana boljši zadnji delavec, ko kak odvetnik, ki bi oškodoval mesto za milijone, kakor prejšnji gerent, radi česar je g. Mikuietič spravil revizijo na magistrat, krivce pa v disciplinarno preiskavo, kar ne sme ostati brezuspešno. Torej ! Vedeli smo, da je disciplinarna preiskava na magistratu politikum, sad rudečo-modre koalicije, kar nam g. Mikuletič javno in nehote potrjuje. Vsem trem govornikom je odgovoril dr. Senčar, ki jim je dokazal direktno neresničnost njihovih trditev, sicer v kratkih ali resničnih besedah in učinek je bil katastrofalen. Njih lastni pristaši in zavezniki socijalni demokrati so kljub NSSarjem na pomoč priskočivšemu HOnigsmonu in dr. Brumenu — slednjemu ne zamerimo, ker ga ne vzamemo več resno — iz sramu bežali iz itak zelo pričlo zasedene dvorane in resolucije so bile prečitane, ob k večjemu 15 še navzočih poslušalcev, izmed katerih sta se nad celim zborovanjem posebno odlikovala s svojimi neslanimi medklici gg. Zelenko in Ferleš, katera sta prijadrala srečno po raznih metamoifozah prvi od. avstrijskega konfidenta, drugi špricanega lazarista v pristojno pristanišče NSS in kojih prvi osrečuje sedaj g. Čučka, drugi pa mestni magistrat. In ker drugo listje odpada, častitamo NSS stranki na teh najnovejših pridobitvah, vsaj sigurno ostanejo stebri — Mikuletič — Lenarčič — Zelenko — Ferleš ! Zbor Jugoslov. Matice. V Mariboru se je vršilo v nedeljo, dne 19. marca dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma pokrajinsko zborovanje Jugoslovanske Matico ob udeležbi nad 400 članov. Predsednik zborovanja dr. Ravnihar je v kratkem nagovoru pozdravil najprej vnanje delegate, zastopnike armade, duhovništvo, zastopnike strank, podžupana Rogliča ter ostale navzoče. Namesto odsotnega župana Grčarja je zbor pozdravil podžupan Roglič. Govor predsednika dr. ^arkoviča je izzval veliko navdušenje. Podružnica v Splitu je zbor pozdravila brzojavno. Poročila glavnega tajnika Mahkote ter blagajnika vlad. svetnika dr. Vodopivca sta bila z odobravanjem sprejeta. Glede spremembe pravil se pokrajinski odbor poveri, da tozadevne predloge naslovi na centralni odbor v rešenje. Izid novih volitev : predsednik dr. Ravnihar, podpredsedniki: dvorni I Kekolika viaž io praznoverla iz Sreiliščs in okolice. i (Iz ljudskošolskih zvezkov višje stopnje.) Kadar slišiš spomladi prvokrat grmeti, se rnorak hitro trikrat na zemljo prekucniti, potem imaš dotično leto srečo pri globanjah. — Ako nakladamo z zobačami ali grabljami seno na voz, se voz gotovo prekucne. — Ako neseš zvečer v mraku mleko v nepokriti posodi iz hiše, se mleko gotovo pokvari. — Ako stopi krava na paši črez ptičje gnezdo, izgubi krava mleko. — Ko prideš na sveti večer od polnočke, moraš dati kravam jesti, potem slišiš, kako se krave pogovarjajo. — Ako je kruh obrnjen z načetim ali narezanim krajem proti vratom, odide iz njega blagoslov. (Kruh nič ne izda !) — Ako splezaš na sv. Vida dan na črešnjo, gotovo z nje padeš. — Ako greš zvečer po „Ave Mariji" gologlav iz hiše, se ti zasuče netopir v lase. — Ako pred Jurijevim na suhi les grmi, je tisto leto mnogo tatov. — Če so na vratih predolgo časa napisani sv. Tri kralji, tedaj kokoši prenehajo nesti. — Ako črna kokoš kikirikika kakor kokot, potem v kratkem v oni hiši nekdo umrje; ako kikirika rjava kokoš, bode pri dot. hiši ogenj. — če vpije okrog hiše vrana, tedaj je nesreča blizu. — če so zobače z zobci navzgor obrnjene, tedaj si hudobec kremplje brusi. — Ako je nož z ostrino navzgor obrnjen, si hudir brusi kremplje. — Ue ostanejo mesarju, ko dela klobase, „špale", tedaj imajo svinjo prihodnje leto malo Speha. — Zvečer pred Jurijevim moraš plot s trnjem oviti, ker potem „copernice" nimajo moči do krav. — Dan pred Jurijevim ovij hlevska vrata s trnjem, potem ne morejo čarovnice do krav. — Na „fašenk" moraš močno plesati, če hočeš, da boš imel dot. leto debelo repo in dolg lan. — Ako deži, ko nesejo mrtvega k pogrebu, pride duša onega mrliča gotovo v nebesa. — Ako sneži, ko se pelje nevesta k poroki, bo nevesta v zakonu srečna. — Na „fašenk" daj kokošim v obroču je9ti, potem vedno na enem mestu nesejo. — Ako starši svojega otroka (deklico) z metlo tepejo, se nikoli ne more poročiti. — Ako leta sraka okrog hiše, dobimo še isti dan pismo. — Na Telovo ne hodi v gozd po jagode, ker to sicer gotovo kača piči. — Ako pes tuli, vidi smrt. — Ako srbi koga dlan desne roke, bode moral denar izdati, ako ga srbi dlan leve roke, dobi denar. — Ako ti pade nož iz roke in se zapiči v tla, pride v hišo gost. — Če zakoplje kdo na cesti v zemljo puško, in gre pogreb črez njo, ima dotična puška srečo. — Pšenice ne siplji črez prag v vrečo, sicer bode plevnata (polna plevela). — Ako prineseš spomladi prve zvončke k hiši, nehajo kokoši nesti. — če damo na pustni dan kokotu paprikino zrno, tedaj postane ta kokot zelo hud. — Ako pride na sv. po3t v hišo ob času, ko domači jedo, moška oseba, potem v dotični hiši v kratkem moški umrje. — Če se sliši v steni ura, tedaj v dot. hiši nekdo umrje. — Komur zajec pot preteče, je isti dan nesrečen. — Kadar v ognju močno cvili. pomeni to svajo ali zdražbo. svetnik Regallv, dr. Puc, ga. dr. Tavčarjeva; j biti dobro tuli za jed. Svoj značilen, sicer odborniki : Mahkota, dr. Vodopivec, dr. Fov- j neprijeten okus izgubi, če se pre-nazarič, Jainej Kopač, Finžgar, dr.^Srebr- j vreje v večji posodi in potem narežo vanj nič, nadzornik Woster, dr. Ehrlih, Železni-kar, Vladimir Kravos, profesor Seidl', Masten. okr. glavar Podboj, notar Tavzes, profesor Kovačič, Mohorko, gdč. Poljančeva, Šarona, Čvrnej, Hercele. — Zborovanje se je zaključilo ob 1. uri popoldne. :..........................................................: Gospodarstvo. Ogrščica. Ogrščico imenujejo nekateri tudi repico. par olupljenih krompirjev ali nekoliko kore nja. To mu baje odvzame oni neprijeten vonj. Kdor ga ima, naj poskusi in poroča, koliko je istine na tem. Ogrščico ovirajo v rasti neugodni vremenski pojavi kakor : huda brezsnezna zima, dolgotrajna, ledenosnežna odeja, dalj časa \ vplivajoča suša in moča, pa tudi pozna, J močna slana lahko uniči cvetje. Včasih jo napadejo neka vrata plesnobe, j črna rosa in golšavost. Raznovrstni bolhači in rilčkarji, repični • belin, ozimna sovka, ruiavi hrošči in njih Vendar sta to dve različni rastlini, ki sta si j 0grci ter ličinke poljske pokalice bo tudi sicer sorodni, a slični samo v sestavi in barvi i ni eni neprijetni gosti/ S pravilnim kolobar-cvetja. Obeh cvetje je rumeno, itak je ono j jenjem je deloma mogoče opasnost teh od-od ogrščice nekoliko svetlejše. Repično cvet- j vrnitvi ali vsaj omejiti. Če se pa sčasoma je je tudi bolj košato. Velika razlika je v he razpasejo tako, da postaja dobičkanosnost listju ; repično je na spodnji strani dlakovo, I pridelovanje par let opustiti, kajti v redkih sploh enako onemu od navadne repe, ogr- j slučajih bo čas dopuščal omejevati škodljivo ščino ščavje je pa gladko in podobno bolj ! delovanje teh žuželk z obiranjem teh škod-onemu od podzomne kolerabe. Ogrščica ima i ljivcev, s požiganjem strnja in s trošenjem | tudi debelejšo in bolj temno seme, kakor ! »pnenega prahu ali pepela, repica. Seme obeh se rabi za izdelavo olja, j Tu in tam že pridelujejo pri nas ogršči- ki je obojno precej enake kakovosti. j COj pa tudi repico, posebno v gornjem delu Ogrščica je ozimna in jara. j Slovenskih goric, osobito ob avstrijski meji Radi podnebja ni izbirčna. Pridelujejo jo i Na pomlad nam svedočijo to vsled cvetja v južnih, pa tudi v severnih pokrajinah. V j povzročene, lepe, rumene lise po njivah. Z j krajih, kjer se na pomlad rada pojavlja ! donosom so pridelovalci prav zadovoljni, močna slana in kjer zemlja pogostoma me- j kajti pridela se je lahko vsaj toliko, kakor njaje zmrzuje in odpušča, tam ozimni ogr- | pšenice, v ceni pa je najmanj enkrat dražja, ščici ne ugaja. Tu je na mestu pridelovanje i Kakor že omenjeno, je olje iz ogrščice jare ogrščice, ki pa da manjši donos, kakor I rabljivo tudi za raznovrstne domače potrebe, ozimna. . njene prge pa so dobro krmilo Vsekauor je Zemljo zahteva globoko, peskovito ilo- I v sedanjih razmerah priporočljivo, jo gojiti vico v dobrem gnojnem stanju. Peščene, j v večjem obsegu, kakor dosedaj. Zupane, prodnate in plitve zemlje ji ne prijajo. Na j teh trpi preveč po suši. j * * Po prahu in na deteljišču uspeva poseb- ! t. . , .» nTTC( . no dobro, vendar je zemljo z večkratnim j P°™v VSem Vinogradnikom SHS ! oranjem, rahlanjem in z gnojenjem primerno • Pravila za ustanovitev velike organiza- pripraviti za posetve. j cije vinogradnikov so dotiskana in so na raz- Ako hlevskega gnoja ni dovolj, se lahko polago vsem interesentom proti vpošitjatvi poleg tega uporablja umetni gnoj. Ta ne \ i dinarja v znamkah pri podpisani ,.Glavni gnoji le, ampak on ovira tudi bolhače in : Zvezi jugoslovenskih vinogradnikov v Marib >ru. j druge škodljive žuželke v njihovem škodlji- } »Vinogradniki ! Kakor vsem stanovom, j vem poslu deloma, ker rastlince hitreje od- j treba je tudi nam, velike, močne organiza- j rastejo, deloma, ker jih prežene njegova i cije ; treba je tudi nam zastopstva in vod- j jedkost. stva, da si zasiguramo obstoj ! Ne daj- j Ozimno ogrščico sejejo koncem avgusta, j mo se od trenutnih navidez dobrih vinskih ) začetkom septembra, jaro pa koncem aprila, j cen prevariti! Ne držimo rok križem in ne i Ogrščica se seje redkoma sirom, ampak i čakajmo, da nas zaloti usoda nepripravljene! I zvečine v vrstah. Te naj bodo po kakovosti j pomislimo, da pridelamo v normalnih časih j zemlje 30 do 60 cm narazen. V tem slučaju ! več vina, nego ga sami rabimo in da mora- j se rabi na ha 8—IG kg semena: Pri setvi j mo skrbeti za izvoz nadprodukcije ! Pomisli- i sirom se rabi polovico več. mo nadalje, da Italija, Madžarska in druge | Setev je plitvo povlačiti in pritisniti z j prijateljske in neprijateljske vinorodne drža- j valjarjem. Ako se seje s strojem na cevi, je \ ve komaj čakajo rednih trgovskih odnošajev j setvo samo povaljati. Posebno je priporočlji- I z nami, da preplavijo naš vinski trg s svo- j vo valjati v bolj rahlih zemljah. j jimi vini, ki jih vsled ugodnejših klimatičnih Ako se pojavi plevel, je ogrščico opleti. Pri setvi na vrste se priporoča ogrščico, dokler je še nizka, enkrat okopati z nalašč zato pripravnim okopalnikom. Žetev se prične, ko je ogrščica napol in drugih razmer veliko cenejše producirajo! Omogočitev izvoza naših vin in prepoved uvoza tujih vin ste sigurno dve vprašanji, od katerih je nadaljni obstoj našega vinarstva v največji meri odvisen ! Kdo naj ščiti zrela, torej ko začne seme rjaveti ; to je pri ] naše interese pri trgovinskih pogajanjih, če ozimni nekako koncem junija začetkom juli- j smo raztreseni in eden za drugega ne vemo? ja, pri jari pa koncem septembra. Ako ža- Kdo naj vpliva na vlado, da ne pripusti njemo ogrščico še le, ko je popolnoma uvoza tujih vin ? Kdo jo naj poduči, da bi zrela, izpada preveč seme. Radi tega jo je tudi kositi ali žeti v jutranjem času, to je v rosi. Povezano v snopje jo je postaviti po dva in dva v vrste, da dozori. D ozorjeno je previdno nalagati in voziti s polja v jutranji rosi ali zvečer, ko je stročje vlažno in sicer na vozu, ki je pregrnjen z rjuho, da se kolikor mogoče malo semena zgubi. Če le možno, je paziti tudi na to, da jo v snopih na njivi, ko je dozorela, ne dobi ploha, sicer popokajo semenjače in mnogo semena izpade. Zmlačeno je nasuti v plitvih plasteh in pregrebati, da se dodobra posuši. Ozimna ogrščica da na ha 9 do 20 q obstati, temeljito preorijentirati. Treba bo preustrojiti naše vinarstvo malodane v vseh pokrajinah in ga postasviti na čiisto drugo stališče, nego ga je zavzemalo pred svetovno vojsko. Da se ta preutroj pravilno zvrši, treba nam je enotnega postopanja, razdelitev vlog in dela, kratkomalo vodstva v celi akciji. In tudi na tem polju je „Glavna Zveza Vinogradnikov" poklicana, da igra najvažnejšo vlogo. Zatorej, vinogradni, pod-pirajmo to zvezo! Vstopimo v njene vrste in ustvarimo si organizacijo, ki nas bo ščitila in vodila in ki nas bo v najkrajšem času provedla do zaželjenega uspeha!" Maribor, meseca februarja 1922. Privromeni odbor Glavnog Saveza Jugosla-venskih Vinogradara : Anton Puklaveo, vinarski ravnatelj v Miri boru, predsednik. Delegacija proizvajateljev Čilskega solitra za Slovenije, ki jo je lansko leto zastopal g. dipl. agr. A. Jamnik, je sedaj prevzela Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Namen te delegacijo je, da daje vsem poljedelcem pojasnila in navodila o najpravilnej-ši uporabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno onih, ki se našim zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. Kmetijska družba je vedno širila uporabo umetnih gnojil, kar si je v svesti, da bodemo naše kmetijsko gospodarstvo dvignili edinole s pomočjo zvišanja pridelkov. To dosežemo deloma z umnim globokim in temeljitim obdelovanjem zemlje, doloma z dobro pripravljenim hlevskim gnojem in slednjič, ker nam rastline jemljejo iz zemlje več hrane, nego jim je moremo vrniti z domačim gnojem, smo prisiljeni posluževati se umetnih gnojil. Ker je važno, da se kmetovalci pouče v vseh teh vprašanjih, bo kmetijska družba brezplačno doposlala vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za te zanimajo, sledeče letako oziroma brošurice: „Gnoj je zlato !" „Kako se rastline hranijo :" „Kaj so umetna gnojila? Ali je potrebno dodajati jih zemlji ?" „Načrt za osnivanje kmetijskih preizkuševališč", „Čilski soliter in njegova uporaba", ,,Navodilo za vršenje po-izkusnega gnojenja s čilskim solitrom." Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelovanja zemlje, daje brezplačno navodila in nasvete Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. Poizkusi s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Da ne ostanemo samo pri teoiiji, je potrebno, da sami tudi preizkušamo učinek umetnih gnojil v naših zemljah, v kar so potrebni gnojilni poizkusi. V to svrho je delegacija čilskega solitra dala na razpolaganje količine umetnih gnojil in sicer čilskega solitra, kalijeve soli in superf'osi\ita,|s katerimi se bodo napravili poizkusi v različnih krajih Slovenije. Peizkusne parcele so določene na 100 če tvornih metrov vsaka, za kar se uporabi 3 —G kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežej o, da bodo natančno po navodilih izvršili te poizkuse in poročali o uspehih ž njimi. Prošnje je doposlati Kmetijski družbi. bila naša propast, če se izvoza našega vina ne omogoči in uvoz tujega ne prepove, ozir. ne zabrani ? Vse to zamoremo le mi sami, ozir. naš zastopnik „Glavni Savez Jugosla-venskih Vinogradara", če se strnemo v močne vrste, ki stoje za njim in tvorijo nepro-dirljivo falango do najzadnjega sela v državi, kjer žive vinogradniki. Zatorej vinogradniki, organizirajmo se ! Ustanovimo si v vseh vinorodnih krajih svoja krajevna vinarska j društva ! Vsa krajevna vinarska društva ene j pokrajine se strnejo v pokrajinsko zvezo vinogradnikov in vse pokrajinske zveze vinogradnikov tvorijo glavno zvezo vinogradnikov („Glavni Savez Jugoslavenskih Vinogradara''), Dopisi. semena in 20 do 40 q slame, jara pa 5 do j ki je eksekutivni organ organizacije in za 13 q semena in 15 do 20 q slame. Slama je j stopnik naših interesov napram vladi in dobra nastelj za živino ; seme pa vsebuje I vsem javnim faktorjem. 30 do 40 odstotkov olja, ki je rabljivo za j Pa to še ni vse! Vsled nastalih novih j razne svrhe. Pri pomanjkanju boljšega mora razmer, se mora tudi naše vinarstvo, če hoče Pozor! Ker moramo plačevati davek za vsako naznanilo kake prireditve, veselice ali predstave bodisi v uredniškem ali v inserat-nem delu našega lista, izjavljamo, da takih naznanil ne moremo več prinašati brezplačno. Kdor torej želi, da objavimo v našem listu kako prireditev, predstavo, veselico ali kaj sličnega, nam mora vposlati vnaprej za objavo 3 Din. bodisi v denarju, znamkah ali v kolkih. Najboljše je, da se nam ta znesek pošlje po poštni nakaznici, toda na odrezku nakaznice se naj napiše besedilo, ki se naj objavi. Ako se nam ta znesek ne vpošlje, naj nihče ne pričakuje, da bi se mu naznanilo objavilo. Tudi računov z* take objave ne bomo pošiljali, ker so stroški previsoki. — 3 — Za Jugoslovensko Matico je daroval g. Ivan Krajnc, gostilničar v Sv. Vidu pri Ptuju 25 Din. kot čisti dobiček od zabavnega večera dne 28. februarja 1922 za kar izreka podružnica Jugosl. Matice v Ptuju najsrčnejšo zahvalo. Za Sokplski dom V Ptuju izročil je odvetnik g. dr. Šalamun Ptujskem Sokolu iz neke kazenske poravnave 2500 K. Za zgradbo Sokoiskega doma v Ptuju poslal je g. dr. Visenjak Alojzij kot poravnavo neke kazensko zadeve 200 K V družbi g. dr. Fr. Šalamuna nabralo se je v isto svrho dne 12. t. m. 222 K. Sokol izreka najtoplejšo zalivalo. Za zletni fond Ptujskega Sokola je nabralo omizje pri „Vinarijiu dne 8. t m. 32 K in omizje pri Simoniču dne 12. t. m. 60 K. Hvala! Sokolska akademijo se vrši v soboto, dne 1. aprila 1922 ob 20. uri v Društvenem domu. Zahvala. Podpisani se najtoplejše zahvaljujem mestni, občini in vsem darovalcem za znesek 3500 K, ki so mi ga izročili ob priliki štiridesetletnega službovanja kot grobar na mestnem pokopališču. Ptuj, dne 22 marca 1922. Alojz Sihrovskv. Zahvala. Dne 13. marca je umrl v Po-brežju Jožek Vidovič, sin posestnika Jurija Vidoviča. Ker je Jožek bil učenec šentvidske šole, se je pogreba udeležila tudi šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Pri tej priliki je daroval g. Jurij Vidovič za revne šolarje 400 K, za kar mu izreka šolsko vodstvo v imunu šolarjev najprisrčnejšo zahvalo. V naši predzadnji številki smo prinesli poročilo, da se je naselil g. kaplan Krajnc v mestu, ne da bi izvajal tu kak poklic. Lojalno izjavljamo, da nismo nameravali zadeti s tem stanovanjske komisije v Ptuju, ki je pripustila g. Kranjcu stanovanje v njegovi hiši le, ker se nikdo drugi ni hotel v taistih naseliti. »Deseta božja zapoved." Dramatično društvo je vprizorilo dne 19. marca popoldne in 20. marca zvečer omenjeni igrokaz. Režija je bila izvedena z veliko skrbnostjo. Igralo se je v obče dobro. Z veseljem opažamo, da se društvo dviga in se mu stavijo na razpolago odlične moči. G. dr. Jenko, zdravnik v Ptuju je odložil mandat v občinskem svetu, ter je izstopil iz NSS. Poročilo „Ju0oslavije", da bi ta gospod še pripadal NSS je neresnično. Odločitev, v katero stranko vstopi sedaj, bo zadel sam najboljše. Cercle francais v Ptuju priredi v soboto, dne 1. aprila ob 17. (5.) uri v mestni posvetovalnici javno pitsdavanje v francoskem jeziku. Predaval bo vseučiliški profesor g. Lucien Tesniere o novodobni francoski literaturi. Vstopnina za člane in srednješolce prosta, za nečlane l-50 Din. Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju. Eno najstarejših društev ptujs&e okolice, ki vrši že 17. leto svoje izobraževalno deio, sklicuje za nedeljo, dne 26. marca t. 1. svoj redni občni zbor ob 3. popoldne v gostilni F. Bračič v Novi vasi s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Dolžnost članov je, da se občnega zborovanja udeležijo polnoštevilno,. kakor tudi s vsi prijatelji izobraževalnega dela. Odbi r. Zveza slovenskih industrijcev je izdala „Spomenico'', v kateri stvarno utemeljuje potrebe naše mlade in šibke industrije. Mnogi slovenski listi so prinesli to »Spomenico" v celoti. Mi tem potom povdarjamo, da se z izvajanji strinjamo v polni meri ter pripominjamo, da je naša industrija neobhodno potrebna čim največje zaščite posebno tudi zaščitne carine. Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno raaatavo v Celju lepo napreduje. Pred vsem jo zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici „ Sokola" in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svttli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najbolja dela, ki so dobila nagrade, se te dni razstavijo pri Goričar-Leskošeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red in so v prihodnjih dneh z prijavnicami vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države. Mestna občina prodaja! Prejeli smo sledeči dopis: V zadnji številki „Ptujskega lista" sem čital razglas dveh javnih dražb ptujske mestne občine. Prav dobro uvidim, da občina proda sode, kotle itd., katerih ne rabi. Ne uvidim pa, zakaj mestna uprava, ki ima vozarsko ali Špedicijsko podjetje, prodaja vozove, travnike itd. Pred prevratom se je tudi prodajalo : eni so kupovali hiše od mestne hranilnice, drugi je odkupil pisalni stroj trgovskega gremija, tako so javne korporacije dobivale malo vreden denar za realne vrednote. Danes menda tudi še imajo vozovi in travniki več vrednosti kakor denar. Smrtna kosa. V pondeljek, dno 20. t. m. je nenadoma umrl g. Srečko A u e r, brivski mojster in občinski odbornik. Zadela ga je srčna kap. Pogreb se je vršil v sredo, dne 22. marca ob obilni udeležbi občinstva. Mestno občino sta zastopala gg. župan Lo-zinši k in podžupan Blažek. Pogreba so se udeležili tudi vsi trije občinski klubi tkoro polnoštevilno. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel žalostinki delavski pevski zbor, pogreb pa je spremljala mestna godba. Ob grobu se je od pokojnika poslovil v imenu prijateljev in somišljenikov g. Komavli. Naj mu bo žemljica lahka! Predpisni izkazi o dohodnini in prihodnini. Javlja se, da bodo predpisni izkazi o dohodnini in prihodnini za leto 1921, razgrnjeni v smislu čl. 36, točka 11 zač. fin. zakona za leti 1920|1921 Ur. 1. št. 240, davkoplačevalcem na vpogled od 1. aprila do 15. aprila t. 1. in sicer pri pristojnih davčnih uradih v Ptuju, Ormožu in Rogatcu, ter pri občinskih uradih izven sedeža davčnih uradov. Davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčuih zadevah. Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem ob-lastvu, postane pravoveljavna, če tudi se davčnim zavezancem ne vročo posebui plačilni nalogi. Prekoračitev teg+ roka se sme opravičiti samo v primerih § 286 zak. o oseb davkih. Vsak davkoplačevalec je upravičen še naprej zahtevati tekom gornjega roka, da se mu prijavi podrobna odmerna podlaga. Prošnja za odmeriIno podlago dohodnine in prihodnino mora biti kolekovana z 8 K, če vsebuje obenem prijavo priziva z 20 K, sam priziv pa tudi z 20 K. Razglas. Javlja se v smislu § 15. zakona o osebnih davkih odnosno člena 13. izvrš. predpisa I k označenem zakonu, da bodo razgrnjeni seznami pripadnikov davčnih družb I. in II. razreda od 15. do 30. mama 1922 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, Ciril Metodova »1. št. 1, II. nadstropji, soba št. 2, seznani pripadnikov davčnih družb III. in IV. razreda pa od 15. do 30 marca t. I pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju, Slomškova ulica št. 15 II. nadstropje, soba 1. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister jo v smislu odloka reparacijsko komisije s svojim rešenjem z dne 4. marca D br. 4112 odredil : 1. da imetniki obveznic ogrskih predvojnih posojil, ki teh obveznic v odrejenem roku niso dali žigosati, to lahko še do vštetega 31. marca 1922 naknadno storijo. 2. Obveznice je poslati s prošnjo vred pretekom tega roka neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 3. Predložitev obveznic radi žigosanja je obvezna tudi za tuje državljane ; vendar pa se-ti lahko hkratu naprosijo, da se obveznico samo zaznanuje-jo kot svojina tujega državljana. V tem pri- meru je treba priložiti prošnji potrdilo o državljanstvu in dokazati lastnino. 4. Naši državljani, ki bivajo na ozemlju naše kraljevine, ki pa imajo svoje obveznice shranjene v inozemstvu na Ogrskem ali v kateri nasledstvenih držav bjvše Ogrske, morajo, ako tega doslej še niso storili, do vštetega 20. marca 1922 pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu vložiti prošnjo radi protesta proti žigosanju. Take prošnje je vlagati v smislu naredbe D br. 1683 z dne 24. januarja 1922 (Ur. list št. 10 z dne 1. februarja 1922 in jim priložiti potrdilo o državljaustvu. 5. Naši državljani, ki žive izven mej naše kraljevine pa imajo svoje obveznice deponirane na Ogrskem ali v kateri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo sami vložiti protest proti žigosanju pri vladi dotične države. O vloženem protestu morajo takoj obvestiti kr. poslanstvo v dotični državi in hkratu navesti vse podatke, ki so potrebni radi evidence. 6. Na prošnje, vložene po preteklem roku so no bo oziralo. Imetniki nežigosanih obveznic naj sami sebi pripišejo posledice, ki bi utegnile nastati. Razno. „DRAVA." Dae 15. t. m. je prevzelo narodno železničarsko glasbeno društvo „Drava" v Mariboru ves godbeni inventar bivše dolav-niške godbe (Siidbahn werkstattenkapelle) z katerim dnevom je prenehalo delovanje tega društva. Podpisano društvo je ustanovilo istočasno lastno godbo na pihalo in log, katera je cenjenu občinstvu na razpolago. Re-flektanti na godbo naj počljejo tozadevne prošnje na sledeči naslov: Predsedništvo „Drava" A. Lukačič koroški kolodvor Maribor. Na progi Maribor-Ljutomer se je pričel dne 10. marca redni promet. Odhod iz Maribora ob 6-20 in 17 16, prihod v Ljutomer ob 10 19 in 2057. — Odhod iz Ljutomera ob 607 in 16 47, prihod v Maribor ob 953 in 20 52. Poneverjenje. Bivši poverjenik in blagajnik hranilnice v Ljutomeru je poneveril hranilnici nad pol milijona kron. Ponarejeval je hranilne knjižice in si izplačeval denar. Živel je tako razkošno kakor kak baron. Obsojen jo bil na dve in pol leta težke ječe. Zagrebački velesajam. Ovih se je dana započulo razdjeljivanjem izložbenih mjesta medju prijavljene tvrtke za proljetni sajam uzoraka. Buduči da je broj prijava do sada nadmašio svako očeiiivanje, te su se neke skupine gotovo do zadnjega poduzeča prijavile, bila je uprava Zagrebačkog Zbora pri-nudjena, da uzme u izgled izgradnju daljnih paviljona. Isprvia so računalo, da če velika industrijska palača dostajati, da se u nju namjesti bar glavni dio domače proizvodnje. Medjutim, odaziv je tako velik, da če se tek po priliki jedna trečina u glavnu zgradu smjestiti moči, dok če ostale skupine izložiti u paviljo-nima oko glavne zgrade. Svaka tvrtka, koja se prijavila dobiti če izravno riješenje od uprave Zagrebačkog Zbora. Propagantistki odio Zbora več je započeo razašiljanjem plakata, koji če biti afiširaai po svim večim mjestirna u zemji i inozomstvu. Umrl je pri sv. Trojici v Halozah župnik iz reda niinoritov g. Peter (Jožef) Zirovnik, znan narodni mučenik iz dobe krutega pre-gajanja Slovencev. V začetku vojne so ga orožniki uklenjenega gnali iz Št. Vida v Ptuj, kjer ga je nemška druhal* pretepevala, da je prišel v Gradec ves razmesarjen. Od takrat je pokojnik vidno hiral. Blag mu spomin ! Kil« gnjati 800 kron. V Zagrebu je ovadena restavraterka na državnem kolodvoru neka Darinka Beloševič, da je porcije .svinj-ske gnjati tako visoko zaračunavala, da je dobila za vsak kilogram 800 kron. Živ pokopan. V Vrdniku v Vojvodini je dala neka delavčeva žena svojemu dveletnemu otroku skledico čaja, v katerem je skuhala večjo množino maka. Ta pijača je kot strup otroka tako opojila, da so vsi mislili, da je umrl. Poslali so po zdravnika, tod*. 4 — zdravnik ni prišel ainpak neki bolnikški uslužbenec, ki jo izjavii, daje otrok umrl. Otrok je bil pokopan, toda grobar je kmalu na to slišal jokanje iz groba. Ko so grob odkopali, je bil otrok že mrtev, kajti zadušil se je. V smrtni borbi v grobu si jo dete, žrtev lahkomiselnosti, izgrizlo vse prste. Molitev za slov. rod. Vglazbil in izdal Anton Kosi. Tako se zove uiična in v narodnem tonu zložena pesem, ki ie kaj primerna, da jo pojo sedanje dni v šolah in na raznih prireditvah. Skladba se dobi pri skladatelju v Središču, ter v vseh večjih knjigo-tržnicah po Slovenskem in Hrvatskem. Poneverjalec ustrelil stražnika. Mariborskemu puškarju Poschingerju je njegov 20-letni pomočnik Iv. Eller poneveril 1600 kron in samokres ter se odpeljal k svoji sestri v Zagreb, kjer je deuar zapravil. Ko ga jo policija na ulici ustavila, ker je držal revolver v roki, češ, da se bo ustrelil, je nameril na policaja revolver, pri tem pa se spodtaknil in padel. Med padcem se je samokres sprožil ter je krogla zadela policaja, kije obležal mrtev. Ni še dognano, ali je oddal strel namenoma ali vsled padca. Razširjajte „Ptujski list." I Na prodaj posestvo obstoječo iz 3 oralov vinograda, 7 oralov lepega mešanega gozda, 10 oralov njiv, travnikov in sadonosnikov z lopo zidano hiše, v kateri je boljSe stanovanje in stanovanje za viničarja, lepa obokana klet, preša in pribl. za B'2 hI Bodo?. Nadalje gospodarsko poslopje in še druga hiša za viničarja s hlevom. — Posestvo se nahaja v obcTni RagoznicI ok. Maribor in je >/4 ure od okrajne ceste Ptuj-sv. Barbara pri Mariboru in i/4 ure od okrajne ceste Ptuj Sv. BupertSv. Lenart v Slov. gor. oddaljeno, ter leži v lepi solnčni legi. Posestvo je naprodaj tudi v skupinah. Cena po dogovoru. Natančna pojasnila daje Pavla Prekoršek, Sv. Barbara pri Mariboru. Za Dinogradnike. posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu »Ptujskega lista.** MJlti c Rt _N| as - J* :> t- It 13 o as S « u a. K) o o o Z? *- «i» — E TO franko vagon vseh postajali v Sloveniji, kakor tudi večje količine na panju kupuje Tovarna za taninski ekstrakt MAJŠPERK, pošta Ptujska gora. kor tudi katera opravlja tudi hi.šna dela in poseduje dolgoletna spričevala, ka- mlajše dekle, kiv«?- KUHARICA, slovensko m nemško in je uporabna v trgovini, se sprejmeta v Ptuju, Prešernova ulica 5. POZOR \M in motorjev, žag, mlinov in kmetijskih obratov i II K Proda se : pasma Leonber-ger, 18 mesecev star in s 15 p oščami. Naslov pove uprava lista. se proda gozd, meri 0 — 7 oralov, obstoječ iz bukovega, hrastovega, trnovega lesa in eden lep travnik. Vpiaša se pri Antonu VaupotiČu, pekarju, Ptujska gora. p[pozoR*i Posestnikom silili! nudimo po nizkih cenah rafinirano strojno kakor tudi „cilinder'4 olje za motore in parne stroje, potem tovotmast, bencin in vazelin 1 ItlafaMlfA družba z o. z. poprej petralejska družba «« Pftiigi J* BlIMl/VSIiV, Panonska ul. 4. Zastopnik Karol Heller. V T J M j M 31= wt ^c= n Gonilni jermeni iz Ia usnja za to varne,mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini, v zalogi pri IV. KRAVOS, Maribor, Aleksandrova c. 13. j Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju $ == it= n =»t=J 3HC t=ie =it= =tc=ft= at= Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo lino galanterijo. ([L Cene nizke, postrežba točna. *=^ n =!t =ll=Jt= 31= pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani je razpisana v Uradnem listu štev. 25. Staro srebro, srebrne krone in drugi, nerabljen denar, nadalje nerabljene zlato, kupujem po najvišjih cenah. — Ponudbe na J. AUGUSTIN, trR ',ta Ljubljana, panajska cesta 36. - ----- m srebra, —- Uradne ure od 9 do 12. ure dopoldne. Za staro zlato in srebro plačam najvišje cene. Kari Ackermann, urar, Ptuj. ske kože kupuje „PETOVIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Iščejo se dve delavni ženski ali oženjeui ljudje za poljsko delo, dobijo prosto stanovanje, lepi vrt za zelenjavo, drvarnico in klet, prosto zemljo koliko se rabi, katera se odsluži. Sprejme se tudi priden volar. Vpraša se pri Mariji Veršič, posestnica, Breg št. 25 pri Ptuju. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last ..Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V. Blanke v Ptuju. Ha Ptujski gori i * _ _ j___