Poženčan. Prikazovale so se v slovenščini vzlasti od 1. 1848 mnogotere razlike v pisavi in besedni stavi; pogrešali so tu in tam edinosti in doslednosti; bile so zarad tega pravde med pisatelji. Eako tem priti v okom? Naj se vstanovf viša slovnična sodnija ali akademija, nasvetuje (št. 16 1.1855) Novicam še sedaj veren dopisovatelj, t. j. pet ali deset slovenskih učenjakov — veljakov, in po njihovih določilih verši naj se vsa naša pisava. Tega nasveta se koj poprime Poženčan ter v št. 34 — 36 spiše „0 slovniškej sodnii" sostavek, kjer v imenu več verlih Slovencev prosi, naj prof. Metelko in dr. Blei\veis osnujeta to sodnijo, da v enojnih oblikah dospeta na dan dva jako znamenita spomenika slovenske književnosti t. j. Slovar pa sv. Pismo. — »Slovnica in slovar morata vkupaj hoditi, piše na pr. Ravnikar v omenjenem sostavku . . Italijani pravijo: MLa pratica val piu della gratnmatica". Marsikaj se ve iz slovnice, ko pride pa na pisanje, se polno pomot vrije, in veliko reči zgrešimo . . . Vem, da sem z druzimi vred potreben slovniške sodnije, vendar pa naj po svojej vednosti omenitn nekterih napak, ktere je semtertje najti, in ktere bode slovniška sodnija težko poterdila. Če me kdo z dovodi, se ve da veljavnimi, zaverne, mu bodem hvaležen, saj moram želeti li resnice in pravega, ne pa svoje terme in zmot ... Več oči več vidi, s posvetovanjem se človek marsikaj nauči ali preuči . . . Še nekaj! Dobe se taki, ki pravijo: nkaj je že, če kdo kake slovniške ali pravopisne pomote napravi, da se li ve, kaj bi rad rekel". Ali se dandanašnji tudi v šolah, kar nemščino in latinščino tiče, na to nič ne gleda? Nekdaj je po plečih, ali na dlan ali pa po perstih dobil, kdor je v nemškem narekoma pisavši kak h ali en e, kjer morata dva biti, opustil, ali če je ei, eu, ai eno z druzim zmešal. Ali bi bili dandanašnji učeniki nemščine zadovoljni, da bi rekli, to nič ne dč, če bi učenci v nemškem ,,der Mensch" po »Engel" sklanjali, ali pa rpreisen", Bverstehen" po Joben" upregali? Ali bi bili učeniki latinščine zadovoljni, ko bi jim učenci nhomoa po flfaberu sklanjali, ali pa aCado", fllegoa, ndico" po namo" upregali? Ali ne podčertajo učeniki vsacega nemškega ali latinskega stavka, kteri ni po pravilih slovnice? Ia kdor veliko tacih pomot napravi, se mu reče: nti se bodeš tega še eno leto učil, in zraven še šolski dnar plačeval, in kar so starši letos za te zdajali, je vse zastonj". In to je prav, ako nočemo v jezicih babiljonski zidarji biti. Učeniki si toliko prizadevajo pri mladenčikih, da bi ti kak jezik prav znali, ko bodo možje; pri moždh bi si pa kdo zupal terditi, da je vse eno, naj kak jezik govore ali pišejo kakor si bodi. Verh tega je pa še pomisliti, da rnarsikteii slovenščino bolj rabi in bolj potrebuje kakor latinščino ali gregovščino ali francozko ali italijansko, za kar je mladeneč veliko terpel". — Posvetovanje o slovniški sodniji je rešilo vredništvo na koncu tega spiska v svojem pristavku, češ, sodnija taka je nemogoča, in to rešitev sta mu kratko pa dobro poterdila Slomšek in Metelko (str. 167). Popustil jo je bii toraj tudi Ravnikar, in je pridno pomagal pri dveh naj- večih tedanjih slovstvenih delih, kteri ste bile natisnjeni po povelji in oziroma na stroške kneza ADtona Alojzja, namreč: sSv. Pismo stare in nove zaveze z razlaganjem" . . po Vulgati . . dr. J. Fr. Allioli . . Odmenjena sta mu bila takrat v obdelavo preroka Izaija in Jeremija, ki se poslovenjena nahajata vlV.zvezku 1. 1859 str. 9 — 362. In v I. zvezku 1. 1857 se bere v predgovoru str. 14 med sodelavci in pomočniki tudi: ,,Matevž Ravnikar, fajraoSter vPredaslah".— Drugo t. j. Slovar (Deutsch-slovenisches Worterbuch) 1. 1860 ravno tako pripoveduje, kteri strokovnjaki slovenski so po Vodnikovem sostavljeni rokopis pred natiskovanjem pregledovali, in v predgovoru str. 8 že pohvaljenega še posebej hvalno omenja, namreč: ,,von denen (ausgezeichneten Sprachkennern) die Herren Matthaeus Ravnikar und Johann Zalokar bis ans Ende ausharrend sich noch insbesonders grosse Verdienste um das Werk erworben haben". — Po tetn sodelovaDJi je Poženčan, sicer bolj povestničar, odslej jel paziti na slovenske besede obliko in lastnijo ter je vsled tega priobčil v Novicah 1. 1858 št. 29 spis: nKaj nas oziroma na povestnico uči dolensko in kaj gorensko podnarečje krajnske slovenščine?" — Za pervim nemško-slovenskim slovarjem je imel priti na svetlo drugi slovenskoneraški, in J. Zalokar naznani, da ga spisuje in to etimologično, po korenikah in jezikoslovnem sorodstvu. Temu nasprot se oglasi v Nov. 1. 1859 št. 41 Poženčan prečastitemu gosp. Zalokarju: nAli naj bo abecedna ali družinstvena osnova v našem slovarji?" BV obziru osnove našega slovarja . . . kar drugače mislim, to Vam želim tu razodeti . . Družinstvena osnova se mi ne zdi namenu našega zdanjega slovarja priraerna . . Etimologična kakor tudi družinstvena osnova je li za učene preiskovavce, kteri že jezik dobro umejo, in teh je malo; drugi pa potrebujemo slovarja, kteri nam besede po abecednem redu prešteva, ker so te nam samim Slovencom več ali manj neznane in jih bodemo po tem redu najpred in najlože najdli. Ravno tako in pa še bolj je osnova po abecednem redu za tujce, kteri si želč s slovarjem pri učenji našega jezika pomagati . . . Tudi drugi narodi so svoje slovarje sploh po abecedni osnovi pisali . . . Peščica učenih, kterim je za družinstvo in etimologio mar, naj si sama poraaga, saj ima gospod dr. Miklosičeve »Radices linguae slav." in Jarnikov etimologikon . . . Družinstvena osnova bi slovar veliko veči napravila • . . Mnenje gosp. dr. Miklosiča in gosp. Cigale-ta v obziru slovarjeve osnove ni zaničevati, in še celo dolžnost je ju poslušati, ker je to naročil rajnki prečastiti gospod Mecen. Besede gosp. dr. Miklosiča, ki jih je bilo v Novicah brati, so zares tudi premislika vredne in važne. — Abecedna osnova brez družinstvene bo vstregla učenim gospodom in učencom slovenščine. Ž njo se bodete združili z učenimi podpiravci slovenskega slovarja. L' union c' est la force! To so moje dobrovoljne besede do Vas, sicer pa ostanem Vaš stari spoštovavec". Tako se stari spoštovavec tudi ni smel pogrešati v spomeniku, ki se je tedaj snoval njegovemu vzorniku na čast, in res kaže BVodnikov Spominek", na svitlo dal dr. E. H. Costa v Ljubljani 1859, Poženčana na str. 193—196, kjer se nahajajo njegove triPesmi: ,,Kralj Matjaž" (V enem ogerskem podmeli, — Kjer veliki so prestori, — Z svojih konjikov kardeli — Kralj Matjaž zdaj spi v šotori i. t. d.); nSinica" (Matičik prekopal po versti je sneg, — Drobtine in žito potresa po tleh; — Izstradane pevke z njim hrepene, — Pobirajo živež, hvaležno žgole i. t. d.); nBeraekarjev grad" (Pri cerkvi svetega Martina — Je hrib, na kterem je grajšina, — In dalje Straža hrib stoji. — Iz grada h Straži pot storjena, — Pod zemljo skrito je zvotljena; — Gospod Bemekar tu živi i. t. d.) z nekterimi pojasnujočitni opombami. Kranju bližnji sosed — zahajal je Poženčan rad tje na pokopališče (groblje, mirje, žalje), kjer v zemlji domaCi leži truplo druzega pervaka v slovenskem pesništvu, in 1. 1858 spominjaje se Vodnika — zapoje 1. 23 tudi Fr. Prešernu naslednjo žalostiuko: Pri žaJJah Krajnskega mesta. Kokra in Sava z desne in leve Silno šumi; V burnem vihranji, v noči brezlunji Nekaj bliši. Bela kapela, zraven so žalje, Tamkaj en križ. Kaj si ti tukaj? nekaj mi reče, Nifi ne storiš? Tukaj počiva pesnik ljubezni: Krajnski Ovidl V viharjih je živel, mnogo je željo Želel spolnit. Toraj viharji dalje še večkrat Tukaj buč<§. Njega zastonj še iz zemlje domače Kviško bude. Nekaj zdihuje v bližnjemu logu, To je spomin! Kokra po ljubem doli zdihuje Sredi globin. Tica ne poje, gotovo jo tndi Serčik bolf; čuk li še svojo (čudno popevko) V mraku kriči. Mati Slovenija v zaranem svitu Toči solzš, — Viditi mreti tiste, ki njene Deca bude. Tiho viharji! Pevca pustite! Zdihnem na to, Naj se ga smili gori sprejeti Jasno nebo!