. KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ŠIRŠE OKOLICE POSTOJNE, TREBNJEGA IN ORMOŽA Boris Zupančič* Izvleček: UDK:551.58(497.4) Slovenija je klimatsko zelo razgibana in v Evropi je le malo območij, ki bi imela na tako majhnem prostoru toliko različnih klimatskih pasov, tako velike razlike v osnovnih klimatskih spremenljivk. V članku je najprej na kratko prikazana klimatska razgibanost cele države, nato pa nekoliko podrobneje podana analiza treh geografsko ločenih območij, ki jih je izbral uporabnik, organizator vojaških vadbenih aktivnosti. Osnovni cilj teh analiz je pokazati, kako lahko tudi poznavanje klimatskih danosti koristi pri dolgoročnem načrtovanju in tudi to, kaj moramo vedeti za pravilno interpretacijo teh analiz. Ključna beseda: klima, klimatologija CLIMATIC CHARACTERISTICS OF ENVIRONS OF POSTOJNA, TREBNJE AND ORMOŽ. Abstract: Slovenia is climatically very diversified country. There are only a few regions in Europe with so many different climatic zones in such a small area, with so big differences of basic climatic parameters. The article begins with the short survey of climatic diversity of the whole country, continued with analysis of three geographically different regions, selected by the user, the organizer of military training activities. The basic aim of this analysis is to point out the usefulness of the knowledge about climate for the long-term planning and to stress the importance of their correct interpretation. Key words: climate, climatology Dipl. ing. meteorologije, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije 241 1. UVOD 2. GLAVNE KLIMATSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE sega pa tudi viso-ta vpliv konti- ko navzgor po dolini Soče, Vipave in in v smeri proti Iz slike 2, kjer je prikazan potek povprečnih mesečnih temperatur za štiri postaje iz različnih klimatskih območij Slovenije, lahko opazimo, da je razlika med nižinskimi kraji Gorenjske in Primorja pozimi okoli 10 °C, poleti pa nekoliko manjša, okoli 8 °C. Ostali kraji imajo enoten letni temperaturni hod. Kotlinski značaj in s tem povezan pojav temperaturnih inverzij ali obratov, ko je na dnu kotlin in dolin hladneje kot v višje ležečih krajih, je opazen predvsem pri analizi jutranjih temperatur ali režim preko celega leta. Pozimi so v povprečju mestna središča za okoli 3 °C toplejša od okolice, poleti nekoliko manj. Najbolje dopolnjujeta grobo sliko ni in toplih dni. Hladen dan je pod 0 °C, topel pa dan, ko je dni zopet močno izstopa razlika lika med osrednjo Slovenijo in ne klime, ki jo imajo kraji števila hlad-ko je minimalna temperatura zraka nad 20 °C. Pri številu Gorenjsko in Primorsko, opazna pa je tudi raz-Razlika je posledica vpliva kontinental-Slovenije, deloma pa je to tudi vpliv mesta, 242 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža Slika 1: povprečna letna temperatura zraka ki je zaznan v primeru Ljubljane. V primeru števila toplih dni je slika podobna, izstopa le nekoliko nizka vrednost za Portorož v mesecu maju. Tedaj še hladno morje preprečuje, da bi se zrak tako segrel, kot se v notranjosti države, 2.2. Padavine Podobno kot pri temperaturi zraka, bomo tudi pri padavinah pokazali le glavne značilnosti te klimatske spremenljivke v Sloveniji. Na porazdelitev padavin vpliva predvsem geografska lega kraja in reief, predvsem orientacija večjih gorskih pregrad. Slovenija dobi največ padavin pri sinoptičnih situacijah, ko piha v višinah jugozahodnik, ki prinaša iznad morja k nam topel in vlažen zrak. V smeri Povprečna temperatura zraka --- RATEČE — - PORTOROŽ ...... LJUBLJANA MUR SKA SOBOTA Slika 2: povprečna mesečna temperatura zraka v različnih klimatskih pasovih 243 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža Povprečno število dni s Tmin < 0°C -RATEČE »»«PORTOROŽ ......LJUBLJANA MURSKA SOBOTA Slika 3: povprečno mesečno število hladnih dni Povprečno število dni s Tmax > 20°C -RATEČE --«PORTOROŽ *.«.«. LJUBLJANA MURSKA SOBOTA Slika 4: povprečno mesečno število toplih dni proti notranjosti države se količina padavin zmanjšuje. Alpe in njihovo nadaljevanje v Dinarsko gorovje predstavljajo oviro, ob kateri se zrak prisilno dviguje, hladi in to pomeni dodaten količinski prispevek k padavinam. Najbolj namočeni kraji na zahodu države prejmejo letno nad 4000 mm padavin, najmanj, manj kot 800 mm, pa prejmejo kraji na skrajnem severovzhodu države. Tudi porazdelitev padavin preko leta se krajevno spreminja. V smeri proti severovzhodu se težišče padavin od jesenskih mesecev premika k poletnim mesecem. Nevihte, ki se pojavljajo predvsem v poletnem času predstavljajo v krajih severovzhodne Slovenije večji delež pri majhni letni vrednosti. To potrjujeta tudi sliki 6 in 7, kjer je prikazano povprečno število vseh padavinskih dni in tistih z močnejšimi padavinami. Največ padavinskih dni je v pozno spomladanskih mesecih in na začetku poletja, vendar so tedaj količine manjše. 244 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža POVPREČNA LETNA KOLIČINA PADAVIN OBDCBJF ¡96 1-1990 ™S| um^-y-f " ■ v"-. - 1300-1400 t; -.400-1500 t .500-1600 r "{J/, ¡600-1800 r 1800-2000 r 2000-2600 r V*'* .1600-3200 r fe' C^.'V* tV.i.t.2- na« azuu mm 575: povprečna letna količina padavin Precejšne razlike so tudi pri številu dni z izdatnimi padavinami. V smeri proti severozahodu se težišče iz jesenskih mesecev premika proti poletnim mesecem. Povprečna višina padavin j an feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec ■ RATEČE 8 PORTOROŽ II LJUBLJANA MURSKA SOBOTA Slika 5a: povprečna letna količina padavin Ta kratek prikaz osnovnih značilnosti porazdelitve temperature zraka in padavin nam je podal le nekatere glavne klimatske značilnosti Slovenije, ki nam lahko pomagajo pri odločitvah, kakšna klimatska analiza bi bila lahko za načrtovanje določene aktivnosti koristna ali potrebna. V nadaljevanju je prikazan primer analize za tri različna območja. 245 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža Poprečno število padavinskih dni (> Imm) -RATEČE » « »PORTOROŽ — LJUBLJANA MURSKA SOBOTA Slika. 6: povprečno mesečno število dni z več kot 1 mm padavin Poprečno število padavinskih dni (> 20 mm) -RATEČE » - »PORTOROŽ — LJUBLJANA MURSKA SOBOTA Slika 7: povprečno število dni z več kot 20 mm padavin 3. KLIMATSKE ZNAČILNOSTI OKOLICE POSTOJNE, TREBNJEGA IN ORMOŽA Osnovno izhodišče pri obdelavah je bilo, da bo naša aktivnost trajala 7 dni in da nas zanima predvsem temperatura in število padavinskih dni. Pri slikah torej pomenijo vrednosti, ki so narisane pod določen dan v letu povprečja za teden, ki se prične na tisti dan in traja 7 dni. V analizo smo vključili zadnje 20 - letno obdobje. Podobno kot ti dve spremenljivki lahko analiziramo tudi ostale, kot so na primer veter, megla, vidnost, nalivi ali pa kombinacije sočasnih nastopov različnih vremenskih dogodkov. Iz slik splošnih klimatskih razmer v Sloveniji lahko ocenimo, da se tri izbrana območja klimatsko med sabo precej razlikujejo in jih moramo že v osnovnih obdelavah obravnavati ločeno. 246 Število padavinskih dni in temperatura zraka --število padavinskih dni - -—- povprečje —maksimum minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka 2 10 2 30 avgust -število padavinskih dni —-------- - povprečje - maksimum minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka -število padavinskih dni - ■ povprečje —maksimum - • — ■ minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka -povprečje - maksimum — ■ minimum - temperatura Slika 8: Povprečna tedenska temperatura in število padavinskih dni v okolici Postojne " 1 povprečje --------maksimum — • — - mijiimurn ...............temperatura ■ povprečje --—.--— maksimum minimum ...............temperatura -povprečje ........maksimum —■ • minimum temperatura — povprečje ........maksimum ----minimum temperatura Slika 9: Povprečna tedenska temperatura in število padavinskih dni v okolici Trebnjega Število padavinskih dni'in temperatura zraka 2 12 22 marec --število padavinskih dni - -povprečje - maksimum - • - - minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka - povprečje —število padavinskih dni - ■ maksimum — • — ■ minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka iK 21 31 10 20 3 avgust •število padavinskih dni - september ■ povprečje — maksimum ~ ■ - ■ minimum temperatura Število padavinskih dni in temperatura zraka 1 21 oktober 12 20 december -število padavinskih dni - ■ povprečje - maksimum - — minimum temperatura SlikalO: Povprečna tedenska temperatura in število padavinskih dni v okolici Ormoža Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža Na slikah 8, 9 in 10 so lepo opazna nihanja temperature zraka in tudi števila padavinskih dni. Pri številu padavinskih dni sta razen povprečja prikazana tudi maksimalna in minimalna vrednsot obdobja. Vrednosti za posamezna območja se po absolutnih vrednostih razlikujejo, po obliki in času nastopov lokalnih maksimumov in minimumov pa so si precej podobna. To pomeni, da obdobja večjih poslabšanj ali izboljšanj vremena časovno sovpadajo. Pri padavinskih dnevih so najbolj razgibana dogajanja v zimskem obdobju, ko imamo v januarju in februarju po dve izrazito padavinski in dve suhi obdobji. Če bi na primer načrtovali v tem času tedenske aktivnosti, za katere je zaželeno suho vreme, bi izbrali konec januarja. Sedem dnevno obdobje, ki se začenja okoli 10. februarja ima že en padavinski dan več. Temperaturni poteki nimajo tako velikih nihanj, vendar tudi na teh slikah izstopa nekaj izrazitih ohladitev in otoplitev. Najbolj opazna je na vseh območjih ohladitev in otoplitev v zimskih mesecih, signifikantna pa je tudi ohladitev na območju Trebnjega in Ormoža na začetku avgusta. Omenili smo že, da so prikazane vrednosti 7 dnevna povprečja 20 - letnega obdobja. Pravilna interpretacija povprečne vrednosti zahteva poznavanje še ostalih osnovnih statistik obravnavane vzorca meritev, oziroma poznavanje porazdelitve. Povprečna vrednost le pri nekaterih vrednostih predstavlja tudi najpogostejši dogodek. Za ilustracijo si na sliki 11, na primeru Postojne oglejmo, kaj pomenijo povprečne vrednosti pri prikazanih klimatskih spremenljivkah. Prikazali smo le razmere v mesecu maju, ki nam je trenutno najbližji. Pri vsakem dnevu so prikazane 7 dnevne vrednosti za posamezna leta in ustrezna povprečna vrednost. Temperatura zraka kaže na značilnosti normalne porazdelitve, kar pomeni, da povprečna vrednost pade tudi v razred najbolj pogoste vrednosti. Padavine in število padavinski dni imata drugačno porazdelitev. Za ti spremenljivki je značilno, da so pogostejši dogodki z manjšimi vrednostmi, redkejše maksimalne vrednosti pa močno odstopajo od povprečja in ga s tem dvigujeta. Čeprav je na primer 7 dnevno povprečje višine padavin za obdobja med 25. in 29. majem podobno, pa je verjetnost, da bo v kakšnem letu med 25. in 31 .majem padlo več kot 60 mm padavin minimalna, 7 dnevno obdobje, ki se prične 29. maja in konča 4.junija pa je imelo v zadnjih 20 letih kar dva primera, ko je v teh sedmih dneh padlo preko 120 mm padavin. Podobno je s porazdelitvijo števila padavinskih dni. Povprečna vrednost treh padavinskih dni lahko pomeni, da sta verjetna tudi dogodka, ko je deževalo kar 6 dni ali celo, ko je deževalo vsak dan. 250 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža 7 dnevna temperatura zraka v Postojni obdobje 1980 -1999 ° ° 8 * „ • • O • 2 I 1 ° 8 8 a 5 8 § H M H»M »H S|!t ni iliii......." 15 17 19 21 23 25 27 29 31 maj 7 dnevna višina padavin v Postojni obdobje 1980 - 1999 140 120 100 80 60 40 20 © ""O......i- * © © • ' ......!........*.......<.........o......t. © © i e © © © 9 8 ! S I S 8 8 ! 8 0......*.....-.......:.......... * . o o g • 0S8®oo;g|||8®?°o ir-HlIilniiiHžtllinHf n 17 19 21 7 6 5 6 13 15 maj Število dni s padavinami > 1 mm v Postojni obdobje 1980 1999 23 25 27 29 31 I ^ 3 : # © @ @ © ; © ® © G S © © ; © © © © © © @ .......!■ ©......© II .... *..-§ ■§ -a- 88 o 818 o e § § @ © I.|4||ii a«. 0 * A § |-f itffffiili® l|6aa§Ma|M| M8Se®l||M8l8ai0f i 5 11 13 15 maj 17 19 21 23 25 27 29 31 -i -Si 1 »S S s SU I o tx iu 5 I 251 Boris Zupančič Klimatske značilnosti širše okolice Postojne, Trebnjega in Ormoža 5. SKLEP Slovenija je klimatsko zelo razgibana, zato moramo biti pri interpretaciji meritev v neki točki za širši prostor zelo previdni. Še posebno to velja za hribovita območja zahodnega in osrednjega dela države. Uporaba klimatskih analiz za potrebe dolgoročnega načrtovanja je koristna in celo nujna, vendar zahteva poznavanje statističnih metod in klimatskih osnov. Zgolj dolgoletna povprečja imajo le v posebnih primerih uporabno vrednost, analizirati jih moramo skupaj z ostalimi osnovnimi statistikami. V nobenem primeru pa ne moremo privzeti rezultate klimatske analize za popolno garancijo, da bo vreme v določenem obdobju res tako, kot kažejo dogodki v preteklosti. Nastopi določenih vremenskih stanj kažejo na stopnjo časovne signifikance, vendar so s i panj a lahko velika. Klimatske spremembe, ki jih s svojo dejavnostjo povzroča človek, so dodaten razlog, da analiza dogodkov iz preteklosti ni zagotovilo za ponavljanje v prihodnjosti. V zadnjih letih smo zabeležili nekaj absolutnih ekstremov temperaturnih spremenljivk, večja pa je tudi verjetnost intenzivnih poletnih nevih. VIR Arhiv Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije 1961-1999, Ljubljana SUMMARY Climatic conditions in Slovenia are very heterogeneous. According to that, the interpretation of local measurements to wider area should be used carefully. This is particularly significant fact for the analyses of the mountain regions in west and central Slovenia. The general application of the climate analysis for the long-term planning is useful and even essential, but it requires the knowledge of the statistical methods and the basis of climatology. The long period averages have applicable values only in the special cases, otherwise they should be analyzed together with the other basic statistics. The result of climate analyses obtained from the long-term averages can not be a guarantee for the weather pattern in the future. The appearances of the defined weather situations show a level of statistical significance, but sometimes with great scattering. The acceptance of the past weather analyses for the planning of the activities in the future could be questionable also due to detected global climate change. We registered few extremes of air temperature in the last few years. The probability of intensive summer thunderstorms is higher too. 252