SIMBOLI KLASJE - V skromno kratkem, vendar silovitem Št. 28 (1509) NOVO MESTO Leto XXIX četrtek, 13. julija 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Veliko je stičnih točk ^zervni vojaške starešine Posavja in Dolenjske navezali tesne in trajne stike s kolegi iz Makedonije . 197 članov RZVS iz Make-<>nije je med tridnevnim biva-•J®*11 v naših krajih (o čemer ®|.0 na kratko že poročali), . "'■skalo več partizanskih krajev spomenikov, spoznavali pa so k i zdajšnji utrip Posarja in . °lenjske. Metličani so se po-^•K s skopsko občino Karpoš. , Svilna makedonska dclcgacija v ^Ze rezervnih vojaških starešin je i# n? lupinah spoznavala Posavje Dolenjsko, sešli pa so se pri sijejo na Cviblju in od tam skupno Njah 113 Ve'’*co Pros*avo v Dobre- CeMed‘em ko je skupina Makedon-v bivala v posavskih občinah, je ^"89 skupina del tridnevnega obi-rt)a ^menila novomeški, del pa obe-ly* belokranjskima občinama, someščani so goste peljali na o 20, skupina osmih delegatov iz bil °ns*ce °bčine Struga pa je * na obisku tudi pri znani parti-SW mami Mariji Kolenc v Polja- _• ’ ki je med vojno izgubila tri Sln°ve in moža. Simič, predsednik novo- PriXr °*)^*ne> j® P^i dan zvečer “M gostom na Otočcu sprejem, drto'Stren S kulturnim programom, no h ^an pa so na poti v Bc*° kraji-doživeli tradicionalno gostoljubni že Pri Badovinčevi gostil- v? ugoiju. tr Metliki so pred spomenikom na „0 Prisostvovali spominski sveča-1 s polaganjem vencev, sledil pa ZMAGAL JE „RASTER “ P. IN B. SIMIČA Liraw?,šč!.Ii!,-.ob6'ne Novo mesto in nKio, i • kovalcev Slovenije sta lzid javnega anonimnega na-.. j za s*nibol Novega mesta. Prvo s f? (20.000 din) je dobilo delo Oo' r° >;Raster“ avtorjev Petra in drum a 'z Novega mesta. Dve li dS nagrad> (7.500 din) so prisodi-ja 7i°iTf S afro ..NMHDJH* (avtorju, 'n Dušan Jovanovič- (avt^men ..iz .^P™) fa »Lem“ 2-00n 01 *z Ljubljane). Za so Skupili delo s šifro Uuhr avt01ia Darka Pokorna iz je (ir,{ane’ odškodnino 2.000 din pa dni ^ank° K raj še k iz Maribora tu, Hpi? s ^ro ..Griči". Vsa na te čaj-slfi . .k.04*0 razstavljena v Dolenj- 23 f v Novem mestu od 11. do • Julija. je krajši ogled Vinske kleti in obisk spomenika Stanetu Rozmanu v Lokvah pri Črnomlju. Tu so brigadirji iz Črmošnjic pripravili zanimiv program s semiško ohcetjo. Ob bivanju v Beli krajini je metliška organizacija ZRVS sklenila pobratimstvo z občino Karpoš, eno izmed občinskih skupščin v Skopju. Večji program s polaganjem vencev je bil tudi na Cviblju pri Žužemberku. V treh dneh so bile med rezervnimi vojaškimi starešinami naših in makedonskih krajev skovane še trdnejše vezi bratstva in sodelovanja, ki se bo v prihodnje še poglabljalo. Omeniti velja tudi, da je bil ob obisku gostov na novomeški grmski šoli navzoč generalpolkovnik Hamdija Osmanovič, vršilec dolžnosti predsednika RZVS Jugoslavije, kije tovrstno srečanje kar najlepše ocenil. R. B. UMETNOST PRIPADA VSEM LJUDEM SVETA - S sobotne otvoritve razstave v Galeriji likovnih samorastnikov, kjer visi izbor najboljših del iz 400 likovnih stvaritev, prispelih na podlagi natečaja. (Foto: Zdravko Kramar) Majhen kraj z velikim srcem V soboto se je v Trebnjem s slavnostno sejo skupščine tabora, podelitvijo odlikovanj, nastopom folklorne skupine iz pobratene Velike Gorice, koncertom domače godbe na pihala in otvoritvijo razstave 178 del 55 avtorjev končal XI. tabor likovnih samorastnikov, ki je bil v znamenju gesla: prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za vse ljudi sveta „Ko boste ustvarjali svoja dela, se spomnite na množice ljudi po svetu, ki trpijo in so zatirani. Majhen odstotek aredstev, ki jih dajejo velesile za oborožitev, bi zmanjšal to trpljenje. Razmislite o tem in naslikajte na platno ali vklešite v les svoja občutja in govorili boste namesto nas vseh. Vaša dela bodo naš skupen protest, hkrati pa tudi obljuba, da se bomo zavzeli za to, da bo na svetu res tako, Kot pravi geslo letošnjega XI. tabora: prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za vse ljudi sveta.” V duhu teh besed iz dobrodošlice in ■ poziva prihajajočim ljudskim umetnikom, ki jih je, kot stoji v katalogu, v imenu vseh mladih v občini Trebnje zapisala učenka Renata Pevec, je v soboto izzvenela tudi sklepna slovesnost in otvoritev razstave (odprl jo je Života Stanojevič, predsednik ObS Obrenovac),ki nosi geslo letošnjega tabora. Seveda z obveznim, v soboto tolikokrat ponovljenim: „Na svidenje ob letu!” kot izrazom nenavadno prisrčnih odnosov med organizatorji in umetniki. Začelo se je že dan poprej, ko je v okviru dnevov kulture v trebanjski občini gostoval folklorni ansambel iz pobratene občine Velika Gorica nri Zaerebu z vencem Dlesov .Jugo- slavija v pesmi in plesu”. Sploh je bil letoinji tabor izjemen in je imel širše, da nc rečemo politične in mednarodne razsežnosti. Pokroviteljice so bile štiri pobratene občine: Ilijaš, Obrenovac, Trebnje in Velika Gorica, na njem pa so sodelovali ljudski umetniki s štirih celin. V soboto je na slavnostni seji skupščine tabora govoril njen pod- predsednik Ciril Pevec ter udeležencem izročil odlikovanja tabora. Posebnega odobravanja so bile deležne zahvalne besede enega izmed tujih gostov, slikarja Mahmouda Souaja iz Msakena v Tuniziji, kije v svojem materinem jeziku nagovoril zbrane z „dragi bratje in sestre”, ter zaključni nagovor Bogdana Osolnika, predsednika častnega odbora tabora, ki se je v imenu odbora zahvalil vsem, ki so pripomogli do nadvse uspešnega letošnjega srečanja in dnevov kulture v Trebnjem. (O udeležencih tabora, njihovem delu in bogatem kulturnem dogajanju v minulih dneh bomo objavili še obširnejšo reportažo v Prilogi). M. LEGAN Partijski jubilej Karla Šterbana Na počastitivi 50—letnice članstva tudi F. Šetinc Predsedniku občinskega odbora ZZB NOV v Krškem Karlu Stcrbanu sta občinski komite ZK in CK ZKS za 50-letnico članstva in dela v KPJiin ZKJ pred kratkim priredila prisrčno srečanje v rekreacijskem središču Laboda v Srmoljah. Jubilant je čil in zdrav dočakal to redko obletnico, ob kateri niti ne pomisli na mirovanje in počitek. Dela, kot da je še vedno mlad. Kot aktivist je neutruden. Dolžnost predsednika ZZB NOV opravlja z veliko delovno zavzetostjo. Za njim je pol stoletja revolucionarnega dela, ki ga je začel kot rudar v Hrastniku, nadaljeval na Senovem, v NOB in nato skozi vsa povojna desetletja. Za ta njegov delež partiji so tov. Sterbanu na praznovanju prisrčno čestitali njegovi sodelavci, pa tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in izvršni sekretar v P CK ZKS Roman Ogrin. POD STILIZIRANIMI GOLOBI - SIMBOLI MIRU: govori predsednik občinske skupščine pobratenega Obrenovca Života Stanojevič. Drugi v državi Uspeh modelarjev 32. državno prvenstvo modelarjev, ki ga jc 8. in 9. julija v Otočcu organiziral aeroklub „KRILA LIKE”, je bilo na visoki ravni, saj je med ostalimi tekmovala tudi državna reprezentanca, ki je bila izbrana na selekciji nekaj dni poprej. Dva lepa sončna dneva sta bila dovolj, da smo dobili državne prvake v kategorijah F-l-A, jadralni modeli, F-l-B, modeli na gumo in F-l-C, modeli z motorjem. Novo-meščani so dosegli zelo velik uspeh. Po več letih so drugi v državi in so tako potrdili svojo kvaliteto. Najuspešnejši v ekipi Novega mesta je bil Janez Grošelj, saj je v kategoriji F-l-A, jadralni modeli, osvojil tretje mesto in dolgo pričakovani srebrni „C”, ter v F-l-C, motorni modeli srebrno odličje. V kategoriji F-l-A, jadralni modeli, kjer jc nastopilo 52 tekmovalcev, je razvrstitev naslednja: 1. Georgije Zojčevski (Trešnjevka Zg) 1260, 2. Zdravko Lesjak (Emo - Celje) 1260, 3. Janez Grošelj (AK Novo mesto) 1260, 9. Matej Jevšček (AK Novo mes*o) 1183, 15. Martin Brudar (AK Novo mesto). Ekipno: 1. Emo - Celje, 2. AK - Novo mesto. 3. Zrenjanin. Razvrstitev v kategoriji F-l-B: 1. Mirsad Kapctanovič (Visoko), 2. Kenan Jusufbašič (Visoko), 3. Dušan Peček (Ptuj), 11. Brudar Martin (AK Novo mesto). Razvrstitev ’• kategoriji F-l-C: 1. Milan Pavlov (Pančevo) 1232, 2. Janez Grošelj (AK Novo mesto) 1229, 3. Oto Vclunšek (Ptuj) 1242. S. PETRIČ strojev smo že skoraj pozabili, da je človeštvo ob žetvi y°čletja uporabljalo srp. Kamnitega, brončenega, jeklenega. Pozabo gre tudi, da je bila žetev še za otroštva naših mater ?pesno opravilo, bolj praznik kot delo. Prvi požeti in zveza-j, s*op žita so naši predniki vriskaje, obredno vrgli kvišku. J? k bil ječmen, prvi kruh leta, prenekatero družino je odre-. bkote. Bile so tudi žanjice z vezači, dober vezač se ni devetih žanjic. Kaj je vezač, ne ve danes niti nadpov-Jr^na osnovnošolska učiteljica, kaj šele njeni učenci. In '»d®- je zgodovina kruha stara 10.000 let, ob žitu so se in rušila mogočna kraljestva. Danes pa pride y*ibajn, zarohni, zasmrdi po nafti, nakar v pekami kupiš . "•Ho... (Foto: J. Pavlin) „Vodstva osnovnih organizacij sindikata naj poskrbijo, da bodo delavci čimbolje obveščeni o kongresnem gradivu, da bi bili sposobni uresničevati zakon V drogi polovici tedna bo sončno in toplo vreme, naj višjrtemperature bodo oko] i o združenem delu in ostale naloge, ki jih pred sindikalno organizacijo postavljajo zlasti dokumenti minulih partijskih kongresov,” je poudaril Marijan Pureber, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta. Medobčinski sindikalni svet je bil pobudnik za začetek akcije, ki sodi v priprave na sindikalni kongres, ki bo oktobra v Mariboru. Medtem ko bodo tako v novomeški, kot v metliški, črnomaljski in trebanjski občini v javni razpravi kongresni dokumenti do 6. septembra, se bo takoj zatem začela še druga, specializirana razprava. Proti zaviralcem Kdo noče podpisati samoupravnega sporazuma V petek, 7. junija, je bila v Črnomlju seja iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Sporazum o ustanovitvi in financiranju te skupnosti je skupščina že pred časom sprejela, podpisale so ga tudi že nekatere delovne organizacije, vendar ga večina še ni podpisala, med njimi tudi take, ki bi se morale še posebej zavzemati za čimprejšnje delovanje te skupnosti, kot so na primer „Do-lenjska", Emona, Viator in črnomaljska Kmetijska zadruga. Na seji so zelo kritično obravnavali te delovne organizacije, še posebej KZ, prav tako so ostro obsodili zakulisno preračunavanje, koliko bo kdo dobil z ustanovitvijo te skupnosti. Vse, ki niso ali nočejo podpisati sporazuma, bosta obravnavala predsedstvo sindikata ter svet za kmetijstvo pri OK SZDL. MLADINA PO POTEH AVNOJA Osrednje republiške proslave ob dnevu borca v Dobrepoljah se je udeležila tudi mladin&a pohodna brigada ,Avnoj 78”. Takoj po končani prireditvi je stočlanska mladinska brigada odšla po poti slovenske delegacije, ki je šla na II. zasedanje Avnoja. Do danes je brigada, ki je sestavljena iz mladih iz vseh slovenskih občinskih konferenc ZSMS, obiskala Bosiljevo, Perjasice, Bihač, Srb, Bosansko Grahovo, Cmi luk, Kczance, Glamoč in Jajce. GD VOLČJE NJIVE SLAVI Gasilsko društvo Volčje njive sla- vi 30-letnico obstoja. Društvo je v zadnjih letih doseglo lepe uspehe. Izpopolnilo je opremo in si nabavilo prapor. V nedeljo, 16. julija ob 14. uri, bo svečana proslava, in sicer v Volčjih njivah pri Mirni. Sindikati začenjajo akcijo V vseh Štirih dolenjskih občinah so se sindikati začeli pripravljati na oktobrski kongres v Mariboru — Specializirana razprava o sindikalni dejavnosti na področju kulture Dogovorjeno je bilo namreč, da bodo v Sloveniji po regijah obravnavali specializirane teme; tako je Dolenjcem pripadla obravnava sindikalnega dela na področju kulture. V tej razpravi, ki se bo začela septembra, bodo sodelovali funkcionarji s področja te dejavnosti in animatorji kulture v delovnih organizacijah skupno s predstavniki republiške Zveze kultumoprosvetnih organi- zaC1]’ Ocenili bodo zlasti dosedanje delo in se dogovorili, kako v prihodnje, da bi ta veja delavčevega življenja kar najuspešneje prodrla v zavest in prakso. R. B. Žužemberk vabi Počastitev praznika KS in dneva šoferjev ter avtomehanikov Slovenije V zgodnjih urah 13. julija 1942 so enote Zapadnodolenj-skega odreda pregnale iz Žužemberka številčno močnejšo in tehnično bolje opremljeno italijansko vojsko in tako prvič osvobodile Žužemberk z bližnjo okolico, ki je vsaj za nekaj časa svobodno zadihal, dobil pa je tudi prvo partizansko komando mesta. Zatem so bile tu prve svobodne volitve v narodnoosvobodilni odbor. Prav zaradi tega pomembnega dogodka Žužemberka v zgodovini NOV so 13. julij zbrali za krajevni praznik, ki je prerasel v praznik krajevne skupnosti. Na isti dan leto pozneje pa je bila v okolici Žužemberka ustanovljena prva partizanska motorizirana enota, ki je v poznejšem obdobju večkrat sodelovala v okolici Žužemberka v borbah proti okupatorjem. Zato je 13. julij obenem dan slovenskih šoferjev in avtomehanikov. Oba jubileja bodo proslavili v nedeljo, 16. julija. Ob 7. uri je na sporedu vaja enot civilne zaščite, ob 8. uri otvoritev razstave opreme civilne zaščite v gasilskem domu v Žužemberku ter skupne razstave materiala desetih kongresov KPJ in ZKJ ter priznanj in odličij ZSAM Novo mesto ter delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in društev v domu TVD Partizan Žužemberk. Ob 9. uri bo svečana skupščina krajevne skupnosti Žužemberk s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti v kinodvorani v Žužemberku, vmes pa polaganje vencev pri spomeniku padlih borcev NOV in ŽFT na Cviblju. Ob 10. uri bo slavnostno zborovanje na trgu pred gradom z dcfilejem enot ZSAM Novo mesto, civilne zaščite in drugih s prapori in zastavami, zatem pa bo slavnostni govor, posvečen obema praznikoma in kulturni program. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Italija je dobila po nedavnem odstopu Giovannija Leoneja sedmega predsednika republike: od nedelje opravlja to dolžnost 82-let-ni Sandro Pertini. Za predsednika italijanske republike so ga izvolili potem, ko je postalo jasno, da bi nadaljnja izbira med socialističnim kandidatom Giolittijem in republikanskim kandidatom La Malfo povzročil velike pretrese v ravnovesju petih parlamentarnih strank. Sandro Pertini -predsednik Italije Za Sandra Pertinija so glasovali skoraj vsi z izjemo neofašističnih poslancev. Po tradiciji in veljavnih običajih je predsednik vlade Andreotti takoj po izvolitvi novega predsednika republike ponudil odstop svoje vlade, ki pa ga predsednik ni sprejel in bo tako Andreotti še naprej premier. Ob izvolitvi je Pertiniju poslal brzojavno čestitko tudi predsednik republike Josip Broz Tito in mu zaželel mnogo uspeha na novi dolžnosti, hkrati pa izrazil prepričanje, da se bodo dobri italijansko-jugoslovanski odnosi nadaljevali še naprej. Sandro Pertini je politik, ki se je vse svoje življenje bojeval za socializem in je zaradi tega dolga leta prebil v ječi in internaciji, kamor ga je poslal Mussolinijev fašistični režim. Pred tem je moral bežati tudi v tujino. Od leta 1943 se je aktivno bojeval proti nacističnim silam, saj je v Rimu ob kapitulaciji Italije organiziral borbene oddelke, ki so se spopadali z nemškimi enotami. Čeprav je bil vse svoje življenje privržen socialističnim idejam, je bil formalno član socialistične stranke Italije le nekaj let po vojni, potem pa je deloval samostojno. Tudi to ni brez pomena v sedanjem trenutku italijanske politične scene. Predsednik republike je namreč voditelj. ki deluje nad strankami in se strankarsko politično ne opredeljuje. Čeprav oblast italijanskega predsednika še zdaleč nima take veljave kot na primer v Združenih državah Amerike, je njegova moč vseeno zelo velika, saj lahko med drugim razpušča parlament, odreja referendume in določi mandatarja za sestavo nove vlade. Menijo, da je osebnost Sandra Pertinija natanko tista, ki jo Italija v sedanjem trenutku potrebuje, da bi prebrodila krize in zadrege, iz katerih doslej še ni našla izhoda. ,JVi prave socialne pravičnosti brez svobode in ni svobode brez socialne pravičnosti, ” je rekel med drugim v svojem nastopnem govoru novi predsednik italijanske republike. Zavzel se je tudi za razorožitev in za to, da bi milijarde, ki gredo sedaj za orožje, porabili raje za dobrobit človeštva. Predvsem pa je Sandro Pertini pozval Italijane k enotnosti in skupnim ciljem, ki pa jih bo mogoče doseči le, če bo odpravljena brezposelnost in socialna ter družbena neenakost. „Republika mora biti poštena, humana in močna: trda z vsemi, ki so kaj hudega zagrešili, humana s šibkimi in brezpravnimi. Takšno republiko si želijo tisti, ki so prispevali k njenemu rojstvu po dvajsetih letih boja proti fašizmu in dveh letih osvobodilne vojne. ” Izvolitev Sandra Pertinija za predsednika republike je povzročila v Italiji ne samo zadovoljstvo, marveč tudi olajšanje. Prevladuje prepričanje, da je prišel na krmilo države človek, ki bo vse svoje sposobnosti in voljo usmeril k reševanju najbolj bistvenih problemov Italije. Prve reakcije iz inozemstva prav tako potrjujejo, da je novi italijanski predsednik republike osebnost, ki bo tudi v mednarodnem okviru sprejeta tako, kot je bila doma. JANEZ ČUČEK OBVLADALI UGRABITELJA - Pripadniki posebne enote newyorške policije so davi obvladali ugrabitelja, ki se je s štirimi talci skril v 36. nadstropju nebotičnika. Zahteval je odškodnino 6.000 dolarjev za poškodbo na delu in grozil, da bo aktiviral eksploziv. Ugrabitelj je bil poljski emigrant brez zaposlitve. Na sliki: policaji vodijo ugrabitelja - v sredini. (Telefoto: UPI). Dokaz naših izvoznih možnosti Jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca: maj in junij znanilca preobrata? To, da se je v maju in juniju po kar dolgem deficitarnem obdobju v naši zunanji trgovini naš izvoz povečal, uvoz pa zmanjšal, je gotovo prej znamenje naših možnosti kot kako resnično razmeije med tema tokovoma gospodarske aktivnosti. To kaže, da bi celo ob manj ugodnih razmerah in umetnih pregradah, ki smo jim priča v mednarodnem gospodarstvu, lahko veliko uspešneje trgovali s svetom, posebej če bi pri načrtovanju proizvodnje in v proizvodnji sami bolj upoštevali kriterije in zahteve svetovnega trga. Imamo vse poglavitne objek- krajini vsaka zase odgovorne za tivne pogoje za uspešno konkurenco na mednarodnem tržišču in za uravnoteženje bilance v mednarodni trgovini. To zagotavljajo obilna in raznovrstna naravna bogastva, sodobna tehnologija, ki že ubira korak s svetovno, družbeni in gospodarski sistem, ki omogočata iniciativo delovnih ljudi, ter visoka in kvalitetna proizvodnja. Vendar je predsednik Tito v referatu na XI. kongresu opozoril, da razmere v zunanji trgovini lani in v letošnjem letu niso ugodne. Ce jih ne bomo odpravili, se bomo srečali s številnimi novimi težavami, ki lahko resno upočasnijo naš razvoj. Pri odpravljanju negativnih tendenc v zunanji trgovini in prizadevanju za zmanjšanje deficita v plačilni bilanci smo priča nekaterim novim okoliščinam. Z novo ustavo in zakonom o združenem delu smo odločanje o pogojih, oblikah in vrstah blagovne menjave s tujino prepustili združenemu delu. Tako so odslej republike in po- bilanco v zunanji trgovini Te spremembe so že obrodile pozitivne rezultate, njihove prave razsežnosti pa šele zaznavamo v okvirih, ki so začrtani z ustavo, zakoni in načrti. Da bi trenutni pozitivni preobrat spremenili v trajne tendence in ugodnejša razmerja, oziroma da bi trajno zmanjšali deficit v plačilni bilanci ali ga vsaj spravili v razumne gospodarsko upravičene okvire, moramo dosledno upoštevati ustavo in zakon o združenem delu. Seveda ob povečani odgovornosti in zavzetosti vseh političnih, samoupravnih, družbenih in državnih dejavnikov za skupne uspehe gospodarjenja ter za boljši standard in prihodnost delovnih ljudi. Ugodnejše naravne, gospodarske, mednarodne in družbene razmere so vsekakor naj- TELEGRAMI pomembnejši, vendar ne edini pogoji za uspešnejšo zunanjetrgovinsko menjavo in bolj uravnoteženo plačilno bilanco. Deleže subjektivnih dejavnikov naše samoupravne družbe tudi tukaj kot na vseh drugih področjih gospodarjenja ne smemo omejevati na sprejemanje političnih proklamacij in družbenih ter zakonskih norm. Pri uresničevanju vsega proglašenega in sprejetega imajo subjektivne sile vse večjo vlogo in odgovornost kot pobudniki in pospeševalci vsega naprednega v družbi Vloga subjektivnih političnih sil, zlasti zveze komunistov, je toliko pomembnejša, ker imamo pri umevanju bistva in vpliva zunanje trgovine na celotno bilanco gospodarjenja marsikje opraviti z zastarelimi navadami in pogledi na državo in njeno regulativo, čeprav so funkcije države na tem področju kot tudi drugod skrčene na tisto mero, ki ustreza našemu celotnemu samoupravnemu sistemu. Majski in junijski kazalci bi bili lahko znanilci novih preobratov v pojmovanju in samoupravni praksi. /uvodnik iz zadnje številke Komunista) tedenski mozaik V BAKUJU SO POKOPALI NAMESTNIKA ministra za notranje zadeve sovjetske republike Azerbejdžan generalmajorja Saladina Kjazi-mova. Ubit je bil minuli teden skupaj z ministrom za notranje zadeve Arifom Gej-darovim in njegovim adjutantom. Imena morilca niso sporočili, pač pa je znano, da se je po umoru treh vodilnih delavcev ministrstva za notranje zadeve republik Azerbejdžan ubil tudi sam. Menda je bil to upravnik nekega zapora v tej republiki-Več o tem nenavadnem dogodku ni znano, saj sovjetski časniki o tem niso obširneje poročali, razen da so naved-kdo je bil na pogrebu in kdo je govoril na žalni svečanosti . . . Tragičen dogodek brez primere... ČE PA ZA TRENUTEK | ZAPUSTIMO Sovjetsko zvezo in se preselimo v Združe- \ ne države Amerike, lahko ■ poročamo o nečem, kar ute- . gne biti še veliko bolj tragik J no: strokovnjaki namreč j ugotavljajo, da bo Kalifor-nija še pred koncem tega stoletja zatresel katastrofalni potres, enak tistemu, ki je leta 1909 razdejal mesto San Francisco. Kako so prišli do te ugotovitve? Najnovej& meritve na področju znan? kalifornijske razpoke San Andreas kažejo, da se zemlji med mestoma San Diego Quincy približuje s hitrostjo , 7 centimetrov na leto. To pomeni, da se pod zemljo1 nabira velikanska energija, se bo sprostila - in ko se bo to zgodilo, se bo zemlja naokoli pošteno stresli Nekateri previdneži sicei opozarjajo (čeprav seveda n1 izključujejo možnosti potre• saj, da bi kazalo te ugotovit' ve vzeti na znanje s prictriM' toda med tistimi, ki napO' vedujejo katastrofo, so tud>j zelo ugledna imena znansj' venega sveta. In kaj pravijo ljudje? Zanimivo, da $ ostali prebivalci San Franci? ca po objavi izjav stroko’!' njakov popolnoma brezbrii, ni in ni bilo nikakršne pan1 ke, čeprav so se nekatef tega bali. Nič jih ne gane, f illlllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllz zadnjega Pavliheillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll = uMnamram ruatr NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Partija je živ organizem, je poudaril v svojem uvodu na seji CK ZKS sekretar predsedstva Franc Šetinc ter se zavzel za skladje med organizacijskimi spremembami ter vsebinskimi nalogami, ki so pred Zvezo komunistov. „Zveza komunistov ni nikoli malikovala oblik dela,” je dejal na XI. kongresu ZKJ Aktualne naloge predsednik Tito, „vedno jih je dopolnjevala tako, daje bila kos slehrni nalogi.” Tudi od tod zahteva slovenskega Centralnega komiteja - sestal se je le nekaj dni po končanem XI. kongresu - da morajo biti organizacijske oblike dela podrejene vsebini. To je tudi razlog, da bo potrebno ponekod skrčiti število članov v občinskih konferencah Zveze komunistov, ker se pri velikih delovnih telesih vse prerado dogaja, da prerastejo v tribune govorcev, ki ne hasnejo kaj prida. Akcija pa je tista, ki smo jo sedaj potisnili v ospredje vseh partijskih hotenj. To zveni iz uvodne besede Franca Šetinca. Zveza komunistov namreč ne more biti zgolj opazovalec razmer, ki bi krožil po družbeni orbiti in od tam delil lekcije za delo. Zveza komunistov mora biti vraščena v vse družbenopolitične akcije za spreminjanje družbenih razmerij, vprežena mora biti v voz napredka, pa naj pri tem še tako grize kolena. Prestanka ni! Še drugače: samoupravni socializem, ki bi stagniral, ki bi se torej za- dovoljil z doseženim, ki ne bi poznal svoje jasne družbene perspektive, bi postal šibak, ranljiv. Zato je potrebno zaostriti odgovornost pri tistih družbenih dejavnikih, ki še do danes nimajo svojih realnih načrtov razvoja. Vedno je najslabše, kadar ljudje ne vedo, kako iz svojih stisk, in povsem enako je z družbeno skupnostjo. Seveda se lahko zgodi, da bo kdaj pa kdaj ostala Zveza komunistov tudi v manjšini, ko se bo zavzemala v široki fronti organiziranih političnih sil za uresničitev svojih programskih izhodišč, tudi tistih, ki jih je izoblikovala na XI. kongresu Zveze komunistov. In to se lahko primeri, če ne bi nastopali z argumenti, kadar bi bila družbeno neprepričljiva. Toda bistveno je, da ne odstopi od temeljnih določil, ciljev našega družbenega razvoja, določil, ki jih sprejemajo za svoje vsi-ljudje dobre volje, da ne odstopi od prizadevanja za enotnost v ideji in akciji, samoupravljanja ter neuvrščenosti Še nekaj je bistvenega pomena za aktivnost Zveze komunistov: v imenu zavzemanja za družbene globale ne sme pozabiti na neposredne skrbi in težave ljudi. Namreč: lahko je biti nesebičen in dajati na dnevni red zadeve, ki ponavadi celo niso na dnevnem redu življenja, težje se je zavzemati tudi za čisto „drobne” reči, ki delajo človeka zadovoljnega, ali tudi ne, če se recimo spoprime s formalnostmi, sektaštvom, kanclizmom in podobnimi štrlečimi pojavi delovnega dneva. MILAN MEDEN iriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NUAKSOT - Mavretanija je doživela vojaški udar, ki je naredil konec skoraj sedemnajstletni vladavini predsednika Mokhdarja Ould Daddaha. Ponoči od nedelje na ponedeljek je prevzel oblast „vojaški komite za nacionalno obnovo” pod vodstvom polkovnika Oulda Salcka, načelnika generalnega štaba. Bivšega šefa države in večino ministrov prejšnje vlade so zaprli, prav tako tudi vse voditelje enotne „stranke mavre-tanskega ljudstva.” Sprememba oblasti je minila, kot poročajo, brez prelivanja krvi. V Nuaksotu ni bilo slišati streljanja. Davi je komite „za nacionalno obnovo” izdal uradno sporočilo, ki ga je radio prenašal vsak dan v mavretanščini in francoščini, da je ustava suspendirana, vlada, parlament in stranka mavretan-skega ljudstva pa razpuščeni. MOSKVA - V Moskvi in Kalugi so se začele sodne obravnave proti trem sovjetskim ..disidentom”, obtoženim, da so sc ukvarjali z anti-sovjetsko propagando in vohunstvom v korist zahoda. Kazenski senat vrhovnega sodišča ruske federacije je v Moskvi začel obravnavo proti Anatoliju Saranskemu, obtoženemu ..izdaje domovine”. Pred vojaškim kolegijem vrhovnega sodišča ZSSR sc je začel proces proti sovjetskemu državljanu A. Filatovu, obtoženemu ..izdaje domovine in špijonaže” . Tretje sojenje sc je začelo prav tako danes v mestu Kalugi, nedaleč od Moskve, kjer so na zatožno klop postavili Aleksandra Ginzburga, češ da se je zadnjih nekaj let ukvarjal z ..ilegalno dejavnostjo, naperjeno proti sovjetski oblasti.” = - Mano J«, do U E i ivtnCnlkoa » roU pramttatl n E Mdrimsl« i uelaUirtltsiH uk- E to*!««- Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll O} '/I l'v oc - Kako morata rofii, da no no poraatol | som vondar vaš dologaL iiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiuiiii111 Št. 28 (1509) - 13. julija SPESno „REŠEVANJE“ - V počastitev dneva J- so v Novoteksu organizirali tekmovanje gasil-■?v in enot prve pomoči Za prijetno presenečenj so poskrbele gasilke iz Novoteksa, ki so prejete vse moške desetine, med ekipami prve po-jnoči pa so prav tako slavOe domačinke. (Foto: ŽE PRVIČ TRETJI - Prva dneva julija je modelarski klub osnovne Sole Kočevje organiziral 5. republiško prvenstvo raketnih modela ijev, ki se ga je udeležilo 31 tekmovalcev iz 6 klubov. Domačini so kljub prvemu takemu tekmovanju v pionirski konkurenci zasedli 3. mesto. (Foto: F. Brus) 1'UDI OB NEDELJAH DELAJO — Gradnja partizanske magistrale od Dol. Toplic do Črnomlja lepo napreduje. Cesta je že večji del asfaltirana, na treh kamnitih vsekih, kjer je potrebnih ogromno vrtin, pa delavci delajo tudi ob nedeljah. (Foto: R. Bačer) EDINI KAMP V BELI KRAJINI - Na prostranem travniku ob Kolpi pod starodavnim viniškim gradom je edini urejeni kamp v Beli krajini. Tu se na povratku z moija radi za nekaj dni ustavijo tujci, vedno več pa je tudi domačih turistov. Žal pa jim letos vreme ni naklonjeno. (Foto: Bartelj) avgusta celovški lesni sejem nar'iUHja je bila v Ljubljani novi- konferenca. Na njej je uprava ovfega sejma seznanila novinaije jem°V°Stm' konjih celovških se-•Oskih prireditev, 27. lesnega vele- aveu4’ ^ 12. do 20. ^sta. Jugoslavijo bodo zastopali neVenski in hrvaški izdelovalci stil-Us? P°h*štva» dekorativnega blaga, nuiJeJ1*h izdelkov in drugega. Na sej-novk razstavUena wsta zanimivih ... 'j1 tehničnih pripomočkov, med Jlm* tudi Kako onesnažena je reka Krka? Novomeška raziskovalna skupnost je zaživela z mnogimi načrti — Občinske nagrade za izumitelje, strokovna raziskava reke Krke — Razširjeno zmotno mnenje tani/ '“m nova žaga za žaganje kega lesa ter najsodobnejša opre-zar £a manjše in srednje velike mi- SR© ohntp Mo cimnn7tin Iri Kr\ \i e obrate. Na simpoziju, ki bo v Drr3v' sejma, bodo obravnavali r°blematiko dopolnilnega ttvanja v gozdarstvu. izobia-J. S. O • » v- V o ejm is ca NOVO MESTO: Zaradi temena je bil ponedeljkov sejem nenavadno slab, kar pa ni vplivalo 112 cene. Naprodaj je bilo le 138 Pialfe “ 6 nad tri mesece starih Puj, > Prodanih pa skupno 105. dinJ Ke so Prodajali po 550 do 800 1 200S^fejfe Prašiče pa po 810 do bji^^*CE: Tudi brežiški sejem ni Priner p” *cot °bičajno, saj so rejci skov ■ V P^ajo amo 356 puj-m nad tri mesece starih pra-Puj,.-. rodali so jih skupno 248. S Dr.1«??. ve'jali 29 do 31 din, starej-^t že* Pa ^ do 20 din kilogram „Bolje, da med petnajstimi kandidati podelimo nagrado tudi kakšnemu, ki je ni zaslužil, kot če je ne dobi nihče," je dejal doc. dr. Miha Japelj, predsednik novomeške raziskovalne skupščine, ki je pred poldrugim mesecem začela delati. Predvsem skušajo spodbuditi raziskovalno delo na vseh ravneh in vsakršno inovacijsko dejavnost. Odslej bodo vsako leto tudi občinske nagrade za izumiteljstvo. Med osnovne naloge šteje raziskovalna skupnost to, da bi pri delovnih organizacijah kot osnovni element gospodarskih planov upoštevali razvoj in problematiko, ki jo napredek prinaša. Skupnost bo zbirala in usklajevala razvojne programe, hkrati pa skrbela, da bodo iz drobcev nastali tehtni razvojni dokumenti. Takoj v začetku je raziskovalna skupnost namenila 40.000 dinarjev v poseben sklad, iz katerega bodo vsako leto podeljevali občinske nagrade za izumiteljstvo. Radi bi zajeli prizadevne posameznike, ki so v svojih delovnih organizacijah glede tega zapostavljeni ali izpuščeni. Velik uspeh občinske raziskovalne skupnosti pa je zlasti v tem, da Kmetijski nasveti Botritis že kaže roge °S kot da v vinogradništvu ne bo konca križev in težav! •Hi Se P s hudo pozebo, nadaljuje pa se z drugimi nadloga-S Se pojavljajo v večjem obsegu, kot so vinogradniki vajeni, to j a-ierskega so te dni poročali o množičnem gnitju kabmkov, boji 0 zgodnjem pojavu sive grozdne plesni, ki je sicer poznejša ^ Zen vinske trte. neJVa grozdna plesen (botritis) postaja zadnja leta vse nevar-|,^ezen vinske trte, saj se rada sprevrže iz gniloživke v Pteoh-i °' ^ temu g°tovo pripomore izdatnejše, marsikje že terj. ° gnojenje z dušičnimi gpojili, pa tudi uporaba neka-tttlUi 0rganskin fungicidov, ki spodbujajo razvoj plesni. Če se k Pridruži še izostanek pletve vinograda in deževno poletje, boi„ n° je spet letos, se ustvarijo idealne razmere za razmah G itHe n,tJa kabmkov v vinogradu seveda ni težko opaziti. Kot že pori ^Ve’ kabrnki (grozdne zasnove) začno gniti, še prej pa kasPJo in se mehčajo. Gnijoči del je pokrit z značilno siv-*4(je P^snivo prevleko. Ko so sodelavci mariborskega Večera o slce ,v' povprašali dr. Stojana Vrabla, profesorja višje agronom-je Pr° e >n pisca mnogih strokovnih sestavkov o vinogradništvu, P?r°čil škropljenje, pa četudi je bila najhujša nevarnost že pol ° *n četudi je bilo mogoče pričakovati, da bo bolj sušno no vreme samo preprečilo nadaljnji razmah bolezni. VP°ročal je škropljenje proti gnitju, temeljito, takšno, ki 0,Osn« tako rekoč sleherni kabrnk. Priporočeni pripravki so: 5j.'°dst. enovit, 0,15-odst. mycodifol in euparen. (!r0JIa grozdna plesen pa bo spet nevarna, ko bodo začele ^ ® jagode dozorevati Tako tudi v tem primeru je treba 4^**' že mnogo prej, preden se pojavi. Najbolje je, če do-tye. .Pripravke zoper plesen vsaj pri drugem škropljenju (po *^ipU)’ k° s*cer zatiramo peronosporo. Škropljenja si morajo tK>fQ! največ v 14-dnevnem razmiku, tja do konca avgusta, prilil ena pripravka pa sta euparen in mycodifol, ki delujeta 'tl ei)z°Per peronosporo. Boljši učinek imata pripravka benlate * l'jiirn^ujeta zoper peronosporo. Samo khko škropimo le v avgustu, ko proti peronospori ni v®č škropiti. w Inž. M. L. je uspela preko republiške raziskovalne skupnosti dobiti 1,5 milijona dinarjev za skupen večji raziskovalni program, in sicer za raziskavo in ugotavljanje osnesnaženosti Krke. Pri tem programu sodeluje vrsta institucij in tudi domačih strokovnjakov. Dvakrat na leto bodo jemali vzorce Krke od izvira do izliva in ugotavljali kakovost vode. Del sredstev bo raziskovalna skupnost namenila tudi za to, da bodo večji onesnaževalci Krke sami pripravili podatke o vrsti, količini in kakovosti svojih odpadnih voda. Prav tako je del sredstev namenjenih za to, da bi onesnaževalci nekdaj zelene in čiste Krke uredili tehnološke postopke za predčiščenje podpadnih voda. Skupina strokovnjakov bo ocenjevala te sisteme in ugotavljala možnosti za predčiščenje odpadnih voda. Strokovnjaki iz posameznih delovnih organizacij pa bodo sodelovali tudi v Svetu za varstvo Krke. Akcija za raziskavo Krke bo trajala predvidoma štiri leta. Poudariti pa velja, da je v javnosti razširjeno napačno mnenje, da so za onesnaženost Krke krivi predvsem večji delovni kolektivi iz mesta. Ugotovljeno je namreč, da so pritoki Krke veliko bolj onesnaženi kot reka sama in da je vzrok v raznih detergentih, pralnih praških in kemičnih sredstvih, ki jih v potoke nekontrolirano in neodgovorno spuščajo zasebniki ali pa kmetijske organizacije. R. B. Na zeleno vejo? Vsi štirje osnutki zakonov, ki razrešujejo gospodarski in socialni položaj kmeta, so doživeli v Posavju velik odmev. V javno razpravo so se vključili tozdi za kooperacijo, kmetijske sekcije, sveti za kmetijstvo, kmetje, krajevne skupnosti in kra- jevne konference SZDL. Številne pripombe in stališča so združili na posvetu, ki ga je sklical medobčinski svet SZDL. In razprave je povsod izzvenela želja po tem, da bi položaj kmeta izenačili s položajem delavca, kar pa za sedaj najbrž ne bo mogoče. Udeleženci javne razprave so se nadalje zavzeli za to, da bi priznali položaj združenega kmeta vsem nad 15 let starim članom kmečkih gospodinjstev in dali tako večjo veljavo ženskam in mladini Zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi preprečil, da bi vsakdo lahko postal kmet. Poudarili so, naj bi zakon predpisal strokovno izobrazbo za vse, ki prevzemajo kmetije. Razpravljalci so nadalje zahtevali s predpisom izboljšano organiziranost zemljiških skupnosti, da bi bile te učinkovitejše pri izvajanju zemljiške politike. Obvezno naj bi se povezovale v republiško zvezo, po potrebi pa tudi v regiji. Zanje naj bi v republiki uveljavili tudi solidarnostno prelivanje sredstev. Brez tega b o-do revni predeli ostali revni, bogati pa postajali bogatejši Pri premijah in kompenzacijah so razpravljalci zahtevah večje zneske za hribovite predele in manjše vsote za ravninske kmete, razen tega so želeli, da bi zakon preprečil večmesečne zamude pri izplačevanju. Kar zadeva preživnine, so si bili v Posavju edini v tem, da so se premajhne, da ne zagotavljajo socialne varnosti obeh zakoncev, zato so predlagali, da bi z njimi priznali kmetom tudi minulo delo, vendar so zvedeli, da takim zahtevam za sedaj še ne bo mogoče ugoditi Poudarili so tudi neurejen položaj kmečke ženske, za katero želijo, da bi jo prav tako čimprej izenačili z delavkami v združenem delu. J. TEPPEY Stražni vrh: spet srečanje belokranjskih vinogradnikov Društvo bo v avgustu priredilo tudi dve ekskurziji Lansko srečanje, ki je bilo na Vinomerju pri Metliki, je spodbudilo društvo vinogradnikov Bele krajine, da bo shod priredilo tudi letos, in to v nedeljo, 6. avgusta, na Stražnem vrhu pri Črnomlju. Sestavni del srečanja bo spet dvoje predavanj: o kletarjenju in o izkušnjah iz lanske ter letošnje pozebe vinogradov. Vabljeni so vsi vinogradniki, tudi nečlani društva. Na Stražni vrh bodo vozili posebni avtobusi, zato društvo naproša vse, ki sc nameravajo udeležiti da se prijavijo pri najbližjem članu izvršnega odbora društva najkasneje do 23. julija. Prijave zbirajo Jože Šuklje, Trnovec 22; Jože Bučar, Grabrovec 13; Jože Cesar, na Obrh 8; Martin Plut, Drašiči 48; Martin Pečarič, Čurilc 7 (vsi pošta Metlika); Janko Banovec, Železničarska 20; Stanko Turk, Jelševnik; Marjan Vrščaj, Stražni vrh (pošta Črnomelj), ter Lojze Bezek, Semič, in Ivan Simonič, Črešnjevec pri Semiču. Društvo vinogradnikov Bele krajine bo v sodelovanju z obema belokranjskimi zadrugama priredilo 15. avgusta tudi dve strokovni ekskurziji Prva bo šla ob 4. uri zjutraj z avtobusne postaje Črnomelj na Primorsko, druga pa isti dan ob 5. uri zjutraj iz Črnomlja proti Krškemu in na Bizeljsko. Ker je število omejeno, priporoča društvo vinogradnikom, naj se čimprej javijo na zgoraj naštete naslove, najkasneje pa do nedelje, 6. avgusta, ko bodo zbirali prijave tudi na srečanju vinogradnikov na Stražnem vrhu. T. DERGANC Prosta dela in naloge Komisija za medsebojna razmerja pri SOZD IMP Ljubljana, Delovna organizacija Livar Ivančna gorica, Ivančna gorica 91, objavlja naslednja prosta dela in naloge: DELOVNA ORGANIZACIJA LIVAR IVANČNA GORICA, TOZD LIVARNA SIVE IN NODULAR-NE LITINE, 1. VEC NK DELAVCEV za različna dela v livarni Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1: NK delavci za različna dela v livarni Nastop za vse delavce za opravljanje del in nalog je lahko takoj ali po dogovoru, osebni dohodki in poizkusna doba po samoupravnem sporazumu TOZD in DS: Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošna služba Delovne organizacije Livar Ivančna gorica. Prevoz bo zagotovljen z lastnim avtobusom. uniles novoles Novoles Novo mesto — Straža TOZD „Sigmat" Brestanica objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJE PROIZVODNJE V KOVINSKEM OBRATU Pogoj: višja izobrazba strojne smeri in 2 leti prakse ali srednja izobrazba strojne smeri in 4 leta prakse - 1 KV ELEKTRIČAR ZA VZDRZEVANJE - 1 KV STRUGAR - 1 KV LIČAR Pogoj: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa - 2 KV ALI PK VARILCA Pogoj: poklicna šola ali ustrezen varilski tečaj in 2 leti prakse - 10 NK DELAVCEV za obrat poliestra Veliki Podlog » Pogoj: nepopolna osemletka Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Novoles — TOZD „SIGMAT" Brestanica v 15 dneh po objavi. Odgovore na prijave bodo kandidati dobili v 30 dneh po izteku roka objave. K JOLENJSKI LIST 1 Srečku Kodretu srebrno odlikovanje Priznanje Filatelistične zveze Slovenije tudi žužem-__________berški sekciji_____________ Konec letošnjega junija je Filatelistična zveza Slovenije podelila mentoiju tehnične kulture učitelju Srečku Kodretu iz Žužemberka srebrno odlikovanje LOVRENCA KOŠIRJA za izredne zasluge pri razvoju slovenske filatelije, filatelistični sekciji društva Ljudske tehnike Žužemberk pa diplomo za požrtvovalno delo pri razvoju slovenske filatelije med najboljšimi filatelističnimi društvi Slovenije. Filatelistična sekcija pri društvu LT Žužemberk je pripravila že vrsto samostojnih razstav in sodelovala na meddruštvenih razstavah. Organizirala je skupaj s filatelističnimi društvi Novo mesto in Kočevje prvo filatelistično razstavo Dolenjske, vsako leto je sodelovala na zveznih ali republiških pionirskih in mladinskih filatelističnih razstavah. V letu 1977 je na republiški pionirski filatelistični razstavi v Krškem sodelovala s 6 zbirkami in prejela dve zlati, štiri pozlačena priznanja, na zvezni mladinski filatelistični razstavi, ki je bila lani v Karlovcu, pa je prejela dve bronasti priznanji. Na letošnjem festivalu filatelistične mladine Jugoslavije, ki je bil 20. maja v Brežicah, je filatelistična sekcija LT Žužemberk sodelovala z 21 zbirkami in požela zanje kar 18 priznanj, in sicer: 1 pozlačeno, 3 srebrne, 6 posrebrenih in 8 bronastih. M. SENICA Oživljeno črnomaljsko taborništvo Po skoraj 15 letih je v Črnomlju spet zaživela taborniška organizacija — Tabor ob KojP' V časih, ko se je taborništvo v Sloveniji utijevalo in dobivalo sedanjo podobo, so bila prav manjša mesta močna središča te organizacije, ki zlasti mladega človeka vzgaja in navaja na zdravo življenje v sozvočju z naravo, v njem krepi vse vrline, ki jih ceni naša družba, razvija njegove spretnosti, ga navaja na red, odgovornost, ljubezen do narave. S SVEČANOSTI: Božo Crnojevič predaja bronasto plaketo RV in PVO Jožetu Topolovšku. Sledijo slavni eskadrili Starešine in vojaki so prejeli priznanja NOVO MESTO TIK POD VRHOM - V DRAGINJI Novo mesto se korenjaško drži - na lestvici najdražjih jugoslovanskih mest! Po zadnjih podatkih ob koncu junija zaseda četrto mesto, saj so le še tri hrvaška mesta, Koprivnica, Osijek in Zagreb, dražja in zato pred njim. Maribor je na petem mestu, Ljubljana pa med 18 mesti šele na devetem; očitno je k temu precej pripomogla dobro založena in cenejša ljubljanska tržnica. Pri primerjanju cen uporabljajo tako imenovano košarico živil, ki vsebuje 15 najvažnejših živil, vsakega po en kilogram. Taka košarica stane v Novem mestu 310,50 din, v najdražji Korpivnici 329,95 din, v najcenejšem Kragujevcu pa le 276,55 din. Povprečno je košarica živil za tri odstotke cenejša, kot je bila ob koncu maja. Pripadniki enote Boža Crnojcviča, ki nadaljuje tradicije Druge eskadrilje NOV Jugoslavije, so na svečan način proslavili 1. julij, dan enote. Na ta dan je bila pred 34 leti ustanovljena druga lovska eskadrilja na letališču Benina v severni Afriki, ki je po krajšem pouku začela delovati na našem ozemlju. Njena pot od ustanovitve do osvoboditve pa tudi v svobodni državi, ko je bilo treba nujno bdeti in varovati naše nebo, je bila težka, a slavna. Piloti, tehniška ekipa in vojaki so bili vsak čas pripravljeni izpeljati tudi najtežje nalo-„ Božo Crnojevič pravi: ,.Ponosni smo, da nadaljujemo borbene tradicije Druge eskadrilje, in mislim, da smo se vzgojili na primerih njene hrabrosti in poguma. Dosegli smo vidne rezultate, primeri hrabrosti PODRAŽITEV Ta mesec že bremeni družinske proračune povišana stanarina za družbena stanovanja. V krški občini se bodo stanarine v stanovanjih brez centralnega ogrevanja podražile za 25,22 odst., za ogrevana stanovanja pa za 38,12 odst. Z julijem so se povečale tudi najemnine za poslovne prostore. OTROCI NA MORJU V Nerezinah na Lošinju bo letos letovalo 720 otrok iz krške občine. V prvi izmeni od 21. junija do 5. julija so bili učenci posebne šole in osnovne šole s Senovega, od 5. do 19. julija letujejo otroci z Rake in Leskovca, za njimi pa bodo na vrsti šolarji iz Brestanice in Podbočja. V avgustu se bodo zvrstili še učenci krške, kostanjeviške in koprivniške osnovne šole, v prvi polovici sep-tem bra pa bodo v Nerezinah letovali predšolski otroci. V vsaki izmeni jih je po 120. Oddih na moiju traja za vsako izmeno štirinajst dni. Druge eskadrilje pa nas bodo še naprej navdihovali in obvezovali." Mirno so stali, z ramo ob rami kot pred 34 leti, piloti, starešine in vojaki. Vse ukazane naloge so opravili uspešno in dosledno. Za zasluge so bili nagrajeni: starešine Jože Topolovšek, Stevo Kovačevič, Kostandin Nikolič, Djurica Dan-gubič in drugi ter vojaki Edin Kurče-hajič, Is met Djemi, Juro Božič, Radislav Filipovič, Arsen Stojšin, Safet Suljič, Valter Vislič in drugi. Največje slavje pa je bilo v enoti komandanta Jožeta Topolovška, kateri je bila izročena bronasta plaketa RV in PVO za izredne rezultate v streljanju v zračne cilje. Svečanosti so prisostvovali tudi bivši pripadniki te enote, predstavniki komande ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti VINKO SEBREK NA KONGRES GREDO Na IX. kongres Z veze sindikatov Slovenije bodoje-seni iz Krškega poslali štiri delegate: Slavico Jesenko, Nušo Lapuh, Maksa Unetiča in Draga Šterbana. Na Vlil. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pa bosta krško občino zastopala dva delegata: Olga Košir in Edo Komočar. Delegate za oba kongresa je izvolila skupščina občinske sindikalne organizacije na zadnji seji. NA POHORJE V nedeljo, 23. julija, organizira Društvo upokojencev Ribnica eno-dcnvni izlet z avtobusom na Pohorje (Osankarica, Kobla, Trije žeblji). Odhod bo ob 6. url Cena za izlet in kosilo (na Osankarici) znaša 200 din. Prijave sprejema tajništvo Društva upokojencev ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure. Pred kakimi dvajsetimi leti je taborniška organizacija tudi v Beli krajini dobivala vedno več privržencev: še posebno močno središče je bil Črnomelj. Črnomaljski taborniki so dobro sodelovali z novomeškimi - Novo mesto pa je bilo po zaslugi vnetih starejših posameznikov eno najmočnejših slovenskih taborniških središč - udeleževali so se taborniških mnogobojev, taborjenj, pohodov in drugih prireditev te organizacije tako v slovenskem, kot v zveznem merilu. Ko pa je prva generacija črnomaljskih tabornikov prerasla šolske klopi, se zaposlila ali odšla na nadaljnje šolanje v druge kraje, je zalet splahnet, zmanjkalo je volje ali mo- TEKMOVANJE GOZDARJEV V soboto je bilo v Črnomlju izbirno tekmovanje gozdarskih delavcev iz GG Novo mesto; udeležilo se gaje več kot 200 tekmovalcev, ki so se pomerili v sedmih gozdarskih disciplinah ter v športnih tekmovanjih. V ekipni konkurenci je v delovnih disciplinah zmagal tozd Straža pred Podturnom in Črnomljem, med posamezniki pa so bili najboljši: Ivan Štrumbelj (Straža), Boris Pakar (Podturn), Željko Abramovič (Črnomelj), Čedo Ivančevič (Črnomelj), Lovro Aščič (Podtrrn) in Ivan Turk (Podturn). Teh šest se je uvrstilo na slovensko prvenstvo, ki bo septembra v Novem mestu, od tam pa bo najboljše vodila pot na zvezno prvenstvo, nato na evropsko in svetovno, ki bo v Indoneziji. PRIPRAVA ZA VOJAŠKO SUKNJO V ponedeljek, 10. julija, je 60 študentov prvih letnikov višjih in visokih šol iz novomeške občine odšlo na 17-dnevno pripravo za služenje vojaškega roka v Mladinska učna centra v Velike Bloke in Tolmin. Po vrnitvi bodo pridobljeno znanje koristno uporabili ob vključevanju v SLO, mladinske pohodne enote in na drugih področjih. Žal pa so mladi na razgovoru pred odhodom pokazali veliko mero neresnosti. Branili so se funkcij, med njimi ni članov ZK, nekateri pa se celo , niso spominjali", da bi bili kdaj člani ZSMS itd. Brigada udarnikov z Dolenjskega Izjemni uspehi 89-članske mladinske delovne brigade „Oton Zupančič" na zvezni akciji štiri udarništva, dvojno priznanje za družbeno aktivnost, predlog za zvezno nagrado petimi najboljšimi brigadami v tretji izmeni ... „Samac — Sarajevo 78": „Veljko Vlahovič", med Mladinci in mladinke iz Dolenjske in Posavja so se odločili, da bodo letošnje počitnice izkoristili za delo v brigadi. Postali so brigadirji na pro- gi „Šamac—Sarajevo 78”. Z lopatami in krampi so pomagali podrediti zemljo človekovim potrebam. Mladinsko delovno brigado MajaTovšak in Jožica Jerman Zdenka Židanik in Marjana Župane mi lih Drago Krštinc V Tone Gramc Mirko Petraš Brane Čampa „Oton Župančič” iz Novega mesta so sestavljali mladi delavci in dijaki iz občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice in Sevnica. Šteje 89 brigadirjev, 23 izmed njih je včlanjenih v ZK. Junija je bil njihov novi dom proga „!Šamac—Sarajevo 78”. Z zagnanostjo so obdelovali kamen in trdo zemljo, puščali za sabo kilometre na novo narejene proge. Ko se je iz stare proge rojevala nova, so jo radostno pozdravljali s pesmijo. Postala je del njih, vzljubili so jo. Brigado je vodil Drago Krštinc, 24-letni študent organizacije dela iz Novega mesta. Namestili so se v mladinskem naselju Nemila. Življenje v brigadi je bilo pestro. Vsi brigadirji so bili vključeni v delo. Opravljali so tečaje in seminarje. Tudi zabave jim ni manjkalo; na voljo so imeli športna igrišča, kulturna društva, radio postajo, prirejali so prijateljske večere. Nikomur izmed brigadirjev ni žal dela in truda, saj so z njim dosegli lepe uspehe. Kako tudi ne, saj je bila MDB ,,Oton Župančič” doslej najboljša med vsemi slovenskimi brigadami, ki so sodelovale v tej največji zvezni mladinski delovni akciji v zadnjih 15 letih. Brigada je bila 4-krat proglašena za udarno, dobila je dvojno Povelje družbenih aktivnosti, predlagana je za zvezno nagrado-plaketo „Veljko Vlahovič44. 29 brigadirjev je dobilo udarniške značke, 25 pohvalp, 7 pa jih je predlaganih za sprejem v ZK. Tone Gramc iz Brežic, vodja IV. čete: „Zelo sem navdušen nad MDA in upam, da či, da bi med tabornike privabili mlajše, in taborniško življenje je počasi začelo zamirati, dokler ni skoraj povsem zamrlo. Skoraj pravimo zato, ker je taborniški duh še živel, čeprav organizacija ni več kazala „zunanjih znakov življenja*1.-Deset ali več let v Črnomlju ni bilo organiziranega taborništva, dokler niso lani jeseni na pobudo nekdanjih zvestih članov organizacije, ZSMS in še nekaterih dejavnikov ponovno ustanovili občinske taborniške organizacije, v kateri je sedaj okoli 60 članov, v glavnem osnovnošolske in srednje šolske mladine. Seveda so vodstvo prevzeli prekaljeni starejši taborniki Spet se je izkazalo, daje med mladimi za taborništvo veliko zanimanja, da so starši veseli, če njihovi otroci preživijo del svojega prostega časa v organizaciji, ki ima dober in koristen program, namesto da bi brezplodno pohajkovali in se združevali v nenadzorovane skupine brez usmeritve in vodstva. Za 1. maj so črnomaljski taborniki že pripravili propagandni tabor v Črnomlju na prostoru za jurjevanje, ravno te dni pa se končuje njihov prvi pravi poletni tabor ob Kolpi, in to po skoraj 15 letih zatišja. Na travniku ob Kolpi pri Paunovičih so taborniki postavili tabor „Belih brez", kjer pod šotori preživlja del svojih počitnic 18 mladih tabornikov, predvsem iz zadnjih razredov osnovne šole. Vsi taborijo prvič, starešina, taborovodja in k0' harica v eni osebi pa je dolgoletna tabornica Mimica Satošek, učiteljic3 na črnomaljski osnovni šoli; od starejših tabornikov je v taboru še N^ venka Ipavec, načelnica oddelka notranje zadeve pri črnomaljski ofr čini. Šotore so razpeli na prostoru, na katerem že več let teden dni vsak0 poletje taborijo dijaki pedagoS* gimnazije po končanem druge® letniku, ki imajo to v obveznem Šor skem programu. Teh je letos 2 L vendar se njihov program razlikuj* od taborniškega. „Z mladimi taborniki, njiho^ prizadevnostjo in disciplino sva Ze'° zadovoljni," sta povedali Satoškovs in Ipavčeva, taborniki pa so zatije' vali, da je življenje v taboru <>“ Kolpi zelo prijetno. Le vreme jim j{’ žal, zagodlo, da Kolpa ni dovo! topla, kot je sicer ob tem času. Si<*‘ pa pravijo, da se mora tabornik pf vaditi življenju v še slabših pogoji)1' in jih to ne moti preveč. V sredo prejšnji teden so se poldne odpravili na izlet na Prelok0' čez dan se uče taborniških veščin* ob večerih zakurijo taborni ogenj-„Zelo dobro se razumemo z doffl* čini, ki so res nadvse gostoljubni, so povedali. Ta, po dolgih letih prvi črno' maljski tabor bo gotovo pripomogel da bo organizacija dobila še no1* člane. In tako pričakujejo, da bodc prihodnje leto morali razpeti n* travniku ob Kolpi še več šotorov. A& m,\ ''i PO DOLGIH LETIH SPET TABOR - Pod vodstvom Mimice Saj tošek črnomaljski taborniki po skoraj 15 letih spet preživljajo .objektov. Malo počasneje se „ . ‘Ja infrastruktura. Čisti komu- sistem pa zelo zaostaja. Kanali-i-.Clia> ki je bila načrtovana že pred leti, jj. se sicer počasi izvaja, vodovodnem pa zelo zaostaja, jard investicijah pribl. 2.000 mili-starih dinarjev v proizvodne in je V?'zv°4ne objekte v zadnjih letih SD ‘lo bore malo vloženega v Sikajoče komunalne objekte, jeni” zbiralniki, ki so bili zgrabijo ^reC* t*esetletJi> be dolgo ne slu-O^več svojemu namenu. Po preloma' iV(?c*C)V0(lnih ceveh priteka teka J * toliko vode, da se sproti raz- like P° vodovodni mreži. V zbiral- ,eten ”C n*^ v°Be, in ker je strm. je reden poiav, da više Cankarjeva cesta Krško: cesta kot prispa-°ba pisateljevega težkega življenja Tudi v Krškem imamo cesto, poimenovano po Cankarju. Bila Je to lepa, strma, k hitremu vzponu speljana, toda kratka pesta. Gladka pa ni bila Cailkar-“vriska pot; bila je ja-strm nevarna in še bolj tudi aVa je poskrbela, da je la t Cankarjeva cesta posta-lju .. a- Pri tem so pomagali tudi so pozabili razopažiti SSSP* j^ke. Ob Ozkih nalivu “• zalacii pre- jm . ^vi kanalizacije voda ni Dok to**ko moči, da bi dvignila , °v jaška, ampak je lepo pod onskim vencem jaška našla sniou1 te^a pod asfaltom ter ga butala kot zmečkano rjuho. kg_ kot pet let je cesta ta-eno | atno razkopana pa je dva ' ^estno podjetje ima že lo Z005603 naročilo za popravi-ojL °rip ni nič. Menda hočejo Ve-3111..** prispodobo Cankarjema žtvf - -mm. - življenja še poznim rodo- M. POGAČAR ležeči Ulica Tončke Čečeve in Pot na Polšco ostajata popolnoma brez vode. V teh ulicah so skoraj same mlade družine, ki si brez vode ne morejo predstavljati življenja. Tu je večji del zasebnih hrš, ki so ob gradnji redno plačali komunalni prispevek. „Kostak“ Krško je s samoprispevkom teh dveh ulic poizkušal razširiti mrežo in ojačiti zbiralnike z napeljavo dodatne napajalne cevi. Posamezna gospodinjstva so prispevala po 4.600 din. Ta denar seveda ni zadostoval za ureditev celotnega sistema. Nekaj je primaknil „Kostak”, ostalo pa naj bi sofinancirala občina iz komunalnega sklada. Tako so sc dogovorili. Od tu pa ni kapnilo nič. In tako so stanovalci omenjenih ulic še vedno v strahu, kdaj bo in ali sploh bo pritekla voda iz njihovih pip. Upravljalci, oz. pravilno, razpo-rejevalci tega sklada, ki je formiran tako, da združeno delo odvaja vanj po 1.000,- na zaposlenega, pa bodo morali biti pozorni tudi na ta problem, če nočejo, da se razvije v pravi anahronizem celotnega razvoja MAKS POGAČAR 5« TJfaieUuAjtoo' LEPO JE ŽIVELJENJE V KOLONIJI v^odabljanje cest V*S DOLENJA VAS W*s Dolenja vas pri Krškem ariacjii° uresničujejo načrt o moder-i®rinu krajevnih cest. V preteklem esie r? asfaltirali ceste skozi vasi Štad j Zrenja vas in Spodnji Stari Pm^ž^zniškc postaje Libna. V ?sf1ev Da zapis o stanovanjskih razmerah sezoncev v Novem mestu — Pravo ime za tako početje je izkoriščanje, osnovno gibalo pa mu je težnja po dobičku **Nena rariju reportažnega zapisa ^Bna novomeška noč” v Nh u °8* šeni se domislil Engel-^3 !*»<». ki jih je napisal že pred ,evIjj 1 'n z njimi nazorno prikazal 0 delavskih stanovanj. W»U opisane v omenjenem za-S’ 'he osupnile. Prav je, da jav-znanimo s svetom revščine in 'Mi-^dar pa je treba poiskati °kc zanjo - prav kritičnega r* ~ ■ 1, ^8B3HEEEB2 pretresa vzrokov sem v zapisu najbolj pogrešal, zato naj navedem nekaj svojih misli. Osnovno gibalo, ki vzdržuje tako stanje in ga tudi povečuje, je težnja po dobičku. Več ko delavci plačujejo za stanovanja, v katerih živijo, in manj ko lastniki stanovanj vlagajo vanje, večji je profit. Delavec postane v očeh takih preoblečenih kapitalističnih izkoriščevalcev zgolj predmet izkoriščanja in ožemanja. Nič čudnega ni, če dalavci, ki životarijo v takih razmerah, ne znajo prisluhniti dobronamernim napotkom, da so neveseli. Še nekaj sem pogrešal: hišo Bršljin 17 Iti očitno morali poimenovati kar proizvajalnica denarja in bede - ali po domače: hiša svinjarije- MILAN JAZBEC S.Pohanca Plesala je S prihodom Milice Buhove se je rodil novomeški balet Pred desetimi leti je prišla v Novo mesto in pri takratnem Zavodu za kulturno dejavnost pričela z do tedaj Novoineščanom „ncznano“ obliko umetniškega izražanja: rodil se je novomeški balet. Že ob prve m vpisu se je za uk prvih baletnih korakov prijavilo 275 mladih deklet. „Kolebala sem med Novim mestom in Kranjem," se spominja danes upokojena plesalka ljubljanske Opere Milica Buh. „Kranj ima zaradi bližine Ljubljane več m<žno- •>.-!» ■■ ■e| INEX, Ljubljana, Titova (061) 312-995 in 327-947 INEX, Maribor, Volkmerjev P hod 4, tel. (062) 24—571 ^ IZLETNIK Celje, Žalec Strahoten udarec ene same granate 30- julija bo minilo 35 let, odkar so v Gornjem Podšumberku v sedanji občini Trebnje padli kot žrtev topovskega napada trije partizanski komandanti: Ivan Kaučič —Nande, Predrag Jevtič—Dragan in Milovan Šaranovič, trije narodni heroji treh narodnosti Po uspešno končanem boju naših enot v Žužemberku so 28. julija 1"43 skupino brigad Dolenjske ope-tativne cone razdelili na zavarovanje v smeri Sela-Šumberk. Prvi bataljon |™bčeve brigade je na območju vasi Reber in Hrib zavaroval pot med ~**iemberkom in Seli-Šumberkom. wto je zavaroval, napravil zaseke j° na primernih mestih porušil. ^°ga drugega bataljona je bila va-*°*ati smer iz Zagradca proti Selom-'»Umberku. Tretji bataljon pa je žaloval okolico vasi Gornji Križ. Iz 'azporeditve ^Gubčeve brigade je sklepati, kakšne so bile namere P^eljstva Dolenjske operativne co-!**• Odločili so se, da bodo zavzeli J^ogardistično-italijansko posadko Selih-Šumberku. Italijani so v P^adki pripadali neki policijski ®J°ti. Sovražnik se je v vasi dobro ttdil. Okoli postojanke je imel je^jeno ograjo, zavarovano z žico . bunkerji. Posebnost njihove tambe je bUo dobro organizirano delovanje z italijanskimi garnizoni Radohovi vasi, Šentvidu pri Stični Trebnjem, ki so razpolagali s °Pništvom. Po potrebi so hitro po bodilih postojanke v Selih- Šum-*ku priskočili na pomoč bodisi s tami ali pa s topniškim ognjem, 'jsadka je imela tudi težke in lahke nomete ter velike zaloge streliva, ^jtvo Dolenjske operativne co-lj, ?e je odločilo za napad, ker bi ■ Lacija te postojanke zelo olajšala P°ložaj v tem delu Suhe krajine. zelo sta Gubčeva in Cankarjeva bri-zaradi bojev v Žužemberku bili izmučeni in potrebni počitka, • glavna naloga direktnega napada . postojanko pripadala Sercerjevi /■gadi. Gubčeva je zavarovala 1 *faSko in žužemberško stran, Can-^Jeva smer iz Stične, Šentvida in (j ,°hove vasi, Tomšičeva pa naj-J severno smer iz Trebnjega. Ser-rjevi brigadi so dodelili tudi težko r°žje. PRIPRAVE za napad NA SELA-ŠUMBERK Za tako obsežno operacijo naših enot je zvedelo tudi italijansko po-^jstvo XI. armadnega korpusa. vkj.™ra' Gombara je komandantu di-”Isonso” ukazal, naj napade 4 iH *2anske formacije na področju S0Jdj,Vca *n Brezove rebri, ker je enot da Je tam Jedro partizanskih enot Je tam J 0 PartlzansKU' ^ W so napadale Žužemberk. •'ištv*1111 ^ dovo‘j bataljonov in top-je a- Komandant divizije ,.Tsonso“ območju Žužemberka in st tl)!'53 že imel dve grupaciji. To ta” v s'cuP‘n* »Pelazzi” in „Cana-batal ^ ‘mula P° dva pehotna jirria J?na ‘n en v°d tankov. Ukazal Žu* '*e’ '“J se postavita na cesto . mberk-Trebnje tako, da se Ptot^*11* ne bodo m°gl* umakniti 1 zahodu in severozahodu. Se- *tavii m še dve skupini - ,,Morandi” PehQt ^umP°”> ki sta imeli po dva Ujjtv ^taljona in po en vod top- o^Njuna naloga je bila očistiti 0cJe Ajdovca in Brezove rebri. % ^accar*°> komandant divi- 8 K.L nso”> je v tej akciji zaposlil letnih bataljonov, baterijo top-a in getQ Na voljo so imele še topništvo iz Nove- S|(upine Sa ■nest j ^tarj s - _ ieVj J® bil usmerjen proti Tomši-ifc® Sercerjevi brigadi, ki sta po borbi delno ostali za-bet^° od ceste Trebnje-Žužem-stavjj. a še preden so Italijani po-btj„ *^poro na tej cesti, sta se obe ptotj 1 nemoteno preselili čez cesto ^ d2a*'°du v 0*C0^C0 Sel-Šumber-ge. i.a prevzele nove bojne nalo->ra-»^ a“jani so torej spet udarili v ta in Trebnjega ter letalstvo. J Medtem ko so hajkali v «noteCl Ajdovca, so se partizanske killt Popravljale za napad posto-Na a~ šumberk. h l9?ac* bi se moral začeti 29. juli-Vi J zvečer. Pozneje so ga za en Sial ** zanidi nepripravljenosti Gubčeva brigada se je 29. ''fh, i^ečer premaknila na Brezov Ptejj .Jena naloga je ostala ista kot ili|jja Jega dne. Pred napadom 30. Partizani obstreljevali po-^titi k Sela-Šumberk. Ranili so vboih®*08ardiste, ki so jih odpeljali ‘“snieo. 'JSodn A GRANATA ^ nr e brigade so se tedaj utrjevale *C|j 'Peljale za nočni napad. Po-so si vnovič ogledali sovraž-'5^ ® Položaje. V postojanki Sela-^ ^ so vedeli, kaj se priprav- o so opozorili okoliška itali-^len* P°veljstva. Poveljniško mesto *Ui Js^c operativne cone je bilo v ^ ^°rnji Podšurnberk. Tamkaj so bili načelnik glavnega štaba Milovan Šaranovič, namestnik politkomisarja glavnega štaba Ivan Kaučič-Nandc, komandant XV. divizije Predrag Jevtič-Dragan, prejšnji komandant Ivan Lokovšek-Jan in komisar XV. divizije Viktor Avbelj. Ko so popoldne pred hišo Janeza Strajnarja, kjer je bil štab, ponovno proučevali položaj, so Italijani verjetno iz Radohove vasi (nekateri viri govorijo da iz Trebnjega) izstrelili na vas nekaj salv iz topniške baterije. Cilje je bateriji nakazovala posadka iz Sel--Šumberka, ki je morda kako opazila oficirsko skupino, ali pa je baterija izstrelila salvo samostojno kot nepričakovan topniški udar. Rezultat je bil strahoten. Ivan Kavčič--Nande je na mestu padel; granatni drobec mu je razbil lobanjo. Predra-gu Jevtiču-Draganu je prebilo prsi pod vratom, da se je takoj zgrudil mrtev. Milovana Šaranoviča so drobci zadeli v trebuh. Hudo ranjen je na poti v bolnišnico še isti dan umrl. Hudo je bil ranjen tudi Ivan Lokovšek-Jan, le Viktor Avbelj je srečno ušel smrti, bil je le opraskan od drobcev. Šaranoviča je udarec granate vrgel na Avbarja. Toda nesreča še ni počivala: ko sta komandant Šcr-cerjeve brigade Jože Klanjšck-Vasja in namestnik komandanta Tone Vidmar-Luka z nekaterimi partizani v večernem mraku iskala položaj za postavitev topa, so jih iz postojanke opazili in izstrelili z minometom tri mine. Oba poveljnika Šer-eerjevc brigade sta bila ranjena, z njima pa še en partizan. Izguba tako sposobnih poveljnikov je bila za narodnoosvobodilno vojsko hud udarec. Ko so partizani zvedeli za nesrečo, je zavladala med njimi velika žalost. 30. julija 1943 zvečer se je začel napad na postojanko. Posadka v njej je vedela, da je v svoji utrdbi dokaj varna, saj se je okrog partizanov zbirala ' močna italijanska vojska (več kot dvanajst bataljonov in veliko baterij topništva). Sovražnikova garnizija je s porogljivimi klici in peklenskim ognjem sprejela Šercer-jeve bataljone. Najhujši je bil topniški in minometni ogenj. Napad se tisto noč ni posrečil. Padle komandante so pokopali v Kočevskem Rogu, po osvoboditvi pa so jih prenesli v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. ITALIJANSKI UDAREC V PRAZNO Italijani so z veliko hajko na območju Ajdovca udarili v prazno. Tedaj so zvedeli za napad velikih partizanskih sil na Sela-Šumberk. Ker je bila ta postojanka v pristojnosti divizije „Isonso”, so se začeli pomikati proti tej postojanki. Najprej sta 31. julija napadla Cankarjevo brigado dva bataljona, nato pa 1. avgusta še dva. V spoapdu s Cankarjevo brigado so imeli sovražniki precejšnje izgube. Italijani niso mogli vdreti v Sela- Šumberk, zato je general Gambara poslal na pomoč še Pelazijevo bojno skupino s tremi bataljoni. Njihova naloga je bila napraviti vzdolž ceste Trebnje -Dobrnič-Žužemberk zaporo, ob kateri naj bi partizanske brigade izkrvavele. Vendar se je akcija ponesrečila kot vse druge. Cankarjeva in Tomšičeva brigada sta namreč na zavarovanjih sovražnika zadržali. Tomšičevi brigadi, ki se je borila pri vaseh Krušni vrh in Babna gora, je prišel na pomoč II. bataljon Gubčeve brigade. Bataljon je udaril na sovražnika bočno s položajev pri Babni gori. Italijani so sc morah umakniti v vas Selce, nakar se je drugi bataljon vrnil na stare položaje. Zaplenil je več vojaškega materiala in nekaj pušk. Medtem je italijansko topništvo in letalstvo bombardiralo partizanske položaje. Gubčeva brigada je 1. avgusta zvečer zapustila položaje okrog Orlake in odšla skozi Volčje jame in mimo Dobrave na območje Malega Lipovca. Operacija partizanskih brigad Dolenjske operativne cone za likvidacijo sovražnih postojank Žužemberk in Sela-Šumberk je tako trajala teden dni. Poglavitni cilj je bil napad na dve zelo dobro utrjeni postojanki, od katerih je bil Žužemberk ena najbolje utrjenih postojank divizije „Isonso”. Italijani so 30. julija 1943 poročali: V prisotnosti civilnih in vojaških oblasti so na trebanjskem pokopališču pokopali: tri oficirje, dva podoficirja, 5 vojakov, dva črnosrajčnika in večje število legistov, ki so padli 28., 29. in 30. julija v bojih proti uporniškim enotam na področju Ajdovca, Dobrniča, Sel-Sumberka in Žužemberka. V enem izmed naslednjih poročil pa so napisali: „Boji proti uporniškim enotam na področju Ajdovca, Dobrniča in Žužemberka sc nadaljujejo. Naše izgube so narasle na 25 mrtvih in 55 ranjenih. Izgubljenega pa je bilo tudi večje število vojaškega materiala.” Po podatkih Dolenjske operativne cone je imel sovražnik v teh bojih 44 mrtvih in 88 ranjenih. Na bojišču je pustil tudi večjo količino vojaškega materiala in orožja. Partizanske enote pa so imele 39 mrtvih in 58 ranjenih. Uničile in zaplenile so večjo količino vojnega materiala in orožja, ki ga je sovražnik pastil na bojišču. O pomenu partizanske ofenzive od 24. julija do 1. avgusta 1943 v Suhi krajini je do sedaj še malo napisanega, še manj pa zgodovinopisje omenja v teh bojih padle narodne heroje. PREDRAG JEVTIČ— DRAGAN Predrag Jevtič-Dragan, rojen 1913 v Gornjem Milanovcu, Srbija, dipl. pravnik, član KPJ že pred vojno. Po diplomi se je zaposlil v banki, v NOV je vstopil v 1. 1941. Kot študent je pripadal avantgardnemu Predrag Jevtič - Dragan mladinskemu gibanju na beograjski univerzi. Že tedaj sc je boril proti reakcionarnim vladam in režimu stare Jugoslavije. Raznašal je letake, sodeloval v demonstracijah na beograjskih ulicah in širil ideje KPJ. Ilegalno je delal v naprednem gibanju in opravil za KP veliko koristnih nalog. Delal je tudi v sindikalni organizaciji v svoji ustanovi in se organizirano udeleževal vseh akcij proti tedanjemu režimu. V partizane je odšel prve dni vstaje. Kmalu je postal komandant trnovskega bataljona v Cačanskem odredu. Po prvi sovražni ofenzivi je prišel z 800 partizani v Sandžak. BB je izredno hraber, kar je dokazal v mnogih bojih v Bosni. Zato je bil nekaj časa namestnik, od 14. julija 1942 pa komandant tretjega šumadijskega bataljona druge proletarske brigade. Z odredbo Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije je bil v jeseni 1942 poslan v Slovenijo v pomoč slovenskim partizanom. V Sloveniji je prevzel dolžnost namestnika komandanta Gubčeve brigade, julija 1943 pa je postal komandant XV. divizije. Bil je izreden tovariš, družaben in priljubljen pri ljudeh. Njegov sijajen tovariški odnos je ostal vsem slovenskim partizanom v lepem spominu. V boju je bil spreten, iznajdljiv in vztrajen. S seboj je nosil bojne tradicije srbskega naroda, ki mu je pripadal. Padel je 30. julija 1943 v Gor. Podšumberku, zadet od italijanske topovske granate, ko je načrtoval napad na italijansko belogardistično postojanko Sela- Šumberk. Za narodnega heroja je bil proglašen 25. oktobra 1943. IVAN KAUČIČ— NANDE Ivan KAUČIČ-Nandc, sc je rodil 14. 12. 1913 v Desnjaku pri Ljutomeru. Bil je delavec-zidar. Član KPJ je bil od 1938. V NOV se je vključil 1941. leta. Izhaja iz siromašne kmečke družine, ki jo je kmalu zapustil in sc posvetil zidarskemu delu. Že 1936 je v Ljubljani in drugih večjih mestih po Sloveniji organiziral stavke in demonstracije delavccv. Po ulicah in hišah jc trosil ilegalne liste, letake, brošure. Že v prvih dneh okupacije jc zbiral orožje, organiziral odbore OF in skupine, s katerimi je začel sabotažne akcije. Uspešno sainotažno akcijo je organiziral v ljubljanski Kemični tovarni. KutIii jc bil izbran za Ivan Kaučič - Nande vojnega referenta v ljubljanskem okrožju. V Ljubljani je ustanavljal partizanske- skupine, preskrboval borce z orožjem, številnim novincem pa je pokazal pravo pot v partizane. To delo je opravljal do januarja 1942, kjer jc še posebej prišla do veljave njegova hrabrost in sposobnost za organiziranje akcij. Okupatorju njegovo delo ni ostalo prikrito, zato je moral Ljubljano zapustiti. V partizanih je bil politični komisar bataljona, kmalu zatem pa je postal politični komisar Tomšičeve brigade. V borbah je bil neustrašen. V eni izmed številnih bitk je bil težko ranjen. Ko je ozdravel in se ponovno vrnil med borce, je bil imenovan za komandanta Zahodnodolenjskcga odreda, decembra 1042 pa je bil imenovan za komandanta II. notranjske operativne cone. Ker je kmalu pokazal svoje sposobnosti, hrabrost in iznajdljivost, je maja 1943 postal namestnik političnega komisarja Glavnega štaba Slovenije. Med borci je bil priljubljen in spoštovan. Ob napadu naših enot na italijansko-belogardistično postojanko Sela-Šumberk je bil v Gornjem Podšumberku 30. julija 1943 zadel od sovražne granate, kateri je podlegel. Za narodnega heroja je bil proglašen 25. oktobra 1943. MILOVAN ŠARANOVIČ Milovan ŠARANOVIČ je bil rojen 20. septembra 1913 v Podkraju, Danilovgrad, Cma gora. Bil je oficir bivše jugoslovanske vojske, član KPJ od aprila 1942. V NOV je vstopil 1. 1941. Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, nižjo gimnazijo v Danilovgradu, višjo pa v današnjem Titogradu. Zaradi siro-mašnosti ni mogel študirati naprej, vendar jc 1930. leta odšel v vojno akademijo v Beograd. Leta'1933 je opravil oficirski izpit in odšel na prvo službeno mesto v Trebinjc. Pozneje je služboval v Bileči in v Mariboru kot predavatelj šole za rezervne oficirje. V tem času je opravil izpit za sprejem v visoko generalštabno šolo bivše jugoslovanske vojske, vendar pa ni bil sprejet, ker je bil sin siromašnega kmeta. V Travniku ga je aprila 1941 zatekla kapitulacija bivše jugoslovanske vojske, kamor jc bil evakuiran iz Maribora v šolo rezervnih oficirjev. Videč, da komandanti nočejo dati odpora nemškemu agresoiju, se je Šaranovič sam s četo mladih intelektualcev prebil skozi Nemce in prišel v svoj rojstni kraj. Julija 1941 seje priključil partizanskim enotam v jelenački občini. Kmalu je bil imenovan za vodnika v eni izmed čet Jelcnačkega bataljona. valcn je dobival vse odgovornejše naloge. Postal je namestnik komandanta bataljona, komandant sektorja za območje Danilovgrada. Leta 1942 je kot komandant bataljona v Zetskem odredu vodil veliko bojev na območju Cme gore. Ob ustanovitvi V. črnogorske brigade je bil imenovan za komandanta bataljona. Po uspešnih bojih bataljona skozi Bosno pa je postal namestnik komandanta V. črnogorske brigade. Konec 1942 je bil z odredbo Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije poslan v Slovenijo v pomoč slovenskim partizanom. Kot sposoben partizanski komandant in vešč vojaških vrlin je bil imenovan za komandanta I. dolenjske operativne cone. Maja 1943 je dobil čin polkovnika in bil imenovan za načelnika glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Uspešno je vodil jedro slovenske narodnoosvobodilne vojske od akcije do akcije. Njegovi uspehi dokazujejo izreden talent za partizansko bojevanje. Odlično je ocenjeval situacije in znal hitro in učinkovito ukrepati. Bil je hraber in priljubljen tovariš. V Gornjem Podšumberku je bil zadet od italijanske topovske granate in je še istega dne, 30. julija 1943, na poti v bolnišnico umrl. Za narodnega heroja je bil proglašen 25. oktobra 1943. Ta zapis je posvečen 35. obletnici padlih komandantov — narodnih herojev treh narodnosti: Srba, Slovenca in Črnogorca, ki so se borili za lepši jutrišnji dan. Na koncu naj mi bo dovoljeno omeniti to, da skromna spominska plošča na hiši Janeza Strajnaija v Gor. Podšumberku ni v ponos naši družbeni skupnosti. Ti tovariši so zaslužili lepši spomenik, kot ga imajo. Na kraj dogodka prihajajo razne delegacije iz Beograda, Obre-novca, Ilijaša, Velike Gorice in se čudijo nad tako skromnim obeležjem. Menim, da je ta dogodek širšega družbenega pomena, zato bi predlagal, naj širša družbena skupnost dostojno uredi spomenik temu „enkratnemu dogodku v zgodovini jugoslovanskih narodov.” PAVLE MIKLIČ SPOMINSKA PLOŠČA: na Strajnaijevi hiši v Goi. Podšumberku je skromna plošča, ki spominja na tragični dogodek. V kamen vsekani datum ni pravilen, saj je bil to dan pokopa, ne pa usodnega padca bombe. Milovan Šaranovič Po uspešni borbi na Veljcm Brdu je postal komandir čete. Uspešno ii* vodil svojo čelo v borbi pri Dan -ovi-iadu, v znanem napadu na Plevlju (1. decembra 1941). Vojaško izkušen, borben in požrtvo- „NOVOMONTAZA" — gradbene instalacije n.sol.o. Novo mesto, Adamičeva 2 RAZPISUJE na podlagi sklepov delavskih svetov DO in TOZD naslednja prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN DO 2. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN TOZD STROJNE INSTALACIJE 3. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri in 5 let prakse pri ustreznih delovnih opravilih; 2. višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri s 5 oz. 8 leti delovnih izkušenj v stroki; 3. višja pravna oz. upravna strokovna izobrazba s 5-letno prakso na podobnih delih. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: biti morajo moralnopolitično neoporečni, ne smejo biti kaznovani zoper samoupravljanje in družbeno premoženje ter morajo izpolnjevati vse ostale zakonske pogoje. Sprejeti kandidati bodo imenovani za razpisana delovna opravila za 4 leta. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba poslati razpisni komisiji pri DO Novomon-taža, Novo mesto, najpozneje 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja TOZD Strojne inštalacije objavlja prosta delovna opravila in naloge vodenja montaže vodovodnih in toplovodnih inštalacij. Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali sorodnem delu; — opravljen strokovni izpit oz. da ima kandidat pogoje, da ga opravi do konca leta 1978; — lastno prevozno sredstvo; — pravilen odnos do sodelavcev in naročnikov uslug. Komisija za delovna razmerja TOZD Strojne inštalacije in TOZD Elektro inštalacije vabi k sodelovanju KV inštalaterje elektro inštalacij, vodovodnih in toplovodnih inštalacij, ter kleparije in prezračevanja. Nudimo možnost priučitve nekvalificiranim delavcem. Pridite na razgovor; pokazali vam bomo delo in razložili samoupravno organiziranost DO. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni. LICITACIJA OZD SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO RAZPISUJE: LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev strojev in naprav: Inv. št. Osnovno sredstvo 121 245 491 125 247 154 254 482 227 529 449 535 60 251 434 tračna brusilka z elektromotorjem tračna brusilka z elektromot. cilindrični valčni stroj Mihoma z elektromot. lesena stružnica z elektromot. krožna žaga, kovinsko ogrodje z elektromot. sušilnica, tip Žičnica, za žaganje (prost. 6 m3) z elektromot. sušilnica, tip Žičnica, na paro (prost. 3 m3) z elektromot. debelinski stroj (šir. 60 cm) z elektromot. kaloriferij klima z elektromot. ventilator pri peči (2 kosa) a sobna peč Plamen (2 kosa) a peči na žaganje 100 (3 kosi) a več skobelnih miz po več elektromotorjev od 0,4 do 4 Kw po ciklon, ogrodje silosa in ventilator z elektromot. 8,2 Kvv za odsesavanje odsesalne naprave s ciklonom cevmi in ventilatorjem z elektromot. 18 Kvv lesna stiskalnica Izklicna cena 6.000,- 5.000,-28.000.- 1.200.- 3.000.- 34.500,- 68.000- 5.500.- 2.500.-800.-350.- 1.000,-500 - do 1.000. 50-do 1.500.- 12.000.- 19.500.- za furniranje 5x5 (železna vretena) peč z ventilatorjem za sušilnico z elektromotorjem 1.750.- 800.- Ogled osnovnih sredstev bo 18. julija 1978 od 10. do 14. ure v starem obratu Splošnega mizarstva Krško, Leskovška 4. Prodaja osnovnih sredstev bo 19. julija 1978 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri pa za zasebni sektor. V V izklicni ceni ni vračunan prometni 25,5 % - davek. Na dan licitacije je treba vložiti varščino v višini 10% od izklicne cene, in sicer za družbeni sektor z bianco čekom, za zasebnika pa v gotovini. J OZD SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO -Komisija za soc. kadr. zadeve razpisuje prosta dela in naloge: 1. VEČ KV MIZARJEV- Pogoj: KV mizar ali poklicna lesna šola z odsluženim vojaškim rokom; poskusna doba 1 mesec 2. VEC NK DELAVCEV ZA PRIUCITEV in pomožna dela v vseh oddelkih Pogoj dokončana ali nedokončana osnovna šola, po možnosti z odsluženim vojaškim rokom. Poskusna doba 1 mesec OD po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Splošno mizarstvo Krško, Komisiji za soc.-kadrovske zadeve. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE OTOČEC razpisuje naslednja prosta dela in naloge: — dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pričetek dela 15. 8. 1978. — dela in naloge UČITELJA razrednega pouka za določen čas od 1. 9. 1978. do 31. 1. 1979. Prošnje pošljite delovni skupnosti Osnovne šole Otočec v 15 dneh po objavi. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge: 10 VARUŠK ZA VARSTVO OTROK NA DOMU Interesentke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — starost od 21 do 50 let — da imajo ustrezen prostor za varstvo (soba in sanitarije) — ustrezno zdravstveno stanje vseh članov družine — da sprejme v varstvo in vso oskrbo za 9 ur dnevno 5 — 6 otrok v starosti do 3 let Varuška sklene z Vzgojnovarstvenim zavodom Kočevje pogodbo o zaposlitvi. Za opravljanje dela ji pripada osebni dohodek po Pravilniku o vrednotenju dela in delovnih rezultatov delavcev Vzgojnovarstvenega zavoda Kočevje. Prijave z osebnimi podatki in opisom prostora za varstvo pošljite v roku 15 dni na naslov: Vzgojnovarstveni zavod, Kočevje Cesta na stadion 3 ISKRA - AVTOMATIKA TOZD NAPAJANJA 68000 NOVO MESTO, Bršljin 63 PRODA na licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. TELEFONSKA CENTRALA tipa SATC 4/30, rabljena Izklicna cena — 15.000.00.— 2. NAPRAVA ZA OZVOČENJE ISKRA 70 W, rabljena Izklicna cena — 5.000.00,— 3. TOVORNI AVTOMOBIL znamke IMV kombi, registriran, v voznem stanju Izklicna cena — 18.000,00,— Licitacija bo 20. julija 1978, pričetek ob 8. uri dopoldan v tovarniških prostorih — PPS, ISKRA, TOZD Napajanja, Novo mesto, Bršljin 63. Interesenti si lahko navedena sredstva ogledajo vsak dan od 9.-12. ure. Šolski center Sevnica TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE objavlja delo in naloge KVALIFICIRANE KUHARICE za kuhanje v šolski kuhinji za nedoločen čas. Pogoj: poklicna gostinska šola. Nastop dela: 1. 9. 1978 Rok prijave: 15 dni po dnevu objave. SREČNO. PA ŠE KAJ PRIDITE! Ves Hitrotkal se je vrtel okoli njega. Po nasvete so hodili domala vsi in na proslavah ob obletnicah delovne organizacije je sedel v prvi vrsti, tam, kjer zavzemajo navadno mesta pomembni ljudje, zaslužneži, brez katerih Hitrotkal ne bi bil gigant, kruhodajalec velikemu številu ljudi z obeh strani Zelene reke. Tovarniški list Delavčev glas je štirikrat pisal o njem z besedami, s katerimi navadno okrasimo voditelje. nem govoru’ »Tovariš Trži-šnik! Vrata Hitrotkala so vam odprta vsako minuto, vsak dan. Zmeraj boste dobrodošli v podjetju, ki ste mu posvetili vso svojo energijo, skoraj celo življenje.” In so se razšli. Čas pa je grizel dalje. Minili so dnevi, tedni, meseci. Ko je prijelo Tržišnika hitrotkalsko domotožje, se je odpeljal do fabrike. Tam ga je najprej ustavil vratar: „H komu želite? ” Hitrotkalske žensk e so večkrat govorile: „Da, brez našega Tržišnika bi fabriko že zdavnaj vzel hudič.” Potem so ga upokojili. Hrupno in direktor vseh di-rektoijev je rekel v poslovil- „H komercialnemu. K Prodajniku.” Ta ga je sprejel nasmejanega obraza, toda že ob pozdravu mu je povedal, da je zadnje čase vražje veliko dela in da skoraj več ne pozna prijateljskega klepeta. „0, Tižišnik!” se ga je razveselil direktor vseh direktorjev, ko sta se srečala na hodniku blizu telefonske centrale, mu stisnil roko, rekoč: »Nevzdržen tempo. S sestanki so čisto ponoreli.” In je izginil skozi nihajna vrata. Tehnični direktor ga je potrepljal po rami: »Lepo, da se še zglasite.” Prižgal si je cigareto. »Recite tistemu tepcu, da smo poslali material že prejšnji teden.” To je veljalo delavki iz priprave dela. Nato je tehnični direktor izhlapel. T ižišnik pa je poslušal drdranje telefonov iz pisarn okrog sebe, dokler se ni pokazala skozi napol priprta vrata lepo počesana glava direktorja nabavnega sek toija. »Koga ne vidim!” Roki sta segli drug po drugi. »Tovariša tehničnega ni, ne?” Še preden je lahko Tižišnik rekel: »Ne vem, nekam je izpuhtel,” je ostala reža med vrati brez lepo počesane glave direktoija nabavnega sektorja, ki je odšel lovit tehničnega, da bi ga obvestil o tem, kako bi bile zadrge že zdavnaj v Repičevi dragi, ako jih ne bi tako dolgo zadrževali na carini v velikem mestu. Ob odhodu je je vratar zaželel: »Srečno pa še kaj pridite!” Nikoli več ni dal vratarju priložnosti, da bi mu lahko ponovil izrečene besede. TONI GAŠPERIČ DOBRAVSKO-ŠKOCJANSKI PEVCI NA PIKNIKU - Na prijj večer dneva borcev so dobravsko-škocjanski pevci organi™*" piknik na vrhu Sremiča. To pevsko društvo obstaja že dobro leto** pol. Dvakrat so sodelovali na srečanju pevskih društev v Šentvid* in priredili tudi več samostojnih koncertov. Tudi s Sremiča so * razlegale pesmi po Brestanici in okolici. (Foto: P. Miklič) Več reda na cestah Posodabljanje cest in križišč v Kočevju Posodobitev Tomšičeve in Kolodvorske ceste v Kočevju bo dokončana do 1. septembra, dela pa bodo veljala okoli 4,5 milijona dinarjev. Pred križišči bodo razširjeni zavijal-ni pasovi cestišča, vgrajena pa bo tudi vsa kanalizacija za scmafore, ki jih bodo postavili predvidoma prihodnje leto. Hkrati s preurejanjem ceste in križišč bodo uredili še kanalizacijo, električno napeljavo, PTT kable itd. Uredili bodo tudi okolico ZKGP. Do 15. septembra pa bo KS sklicala zbore občanov, da bodo povedali svoje mnenje in dali napotke za nadaljnja dela po mestu, predvsem za ureditev križišč Roška cesta -Mestni log, Ljubljanska cesta -Mahovnik, Kolodvorska - Trata. Na osnovi teh napotkov bo nato izdelan glavni načrt, ki naj bi po sedanjih predlogih med drugim predvideval gradnjo treh stanovanjskih blokov na območju od križišča Roška -Črnomaljska proti Mestnemu logu. J. P. KNJIŽEVNIKA OBISKALA OSNOVNO SOLO KRMELJ Prireditvi ob zaključku šolskega leta na osnovni šoli Krmelj sta prisostvovala tudi naša književnika Pavla Rovan in Janez Švajncer. V prisrčnem pogovoru sta učencem približala svoje delo in življenje. Podelila sta tudi bralne značke in si ogledala razstavo otroških likovnih del. Pohvalila sta vzorno delo krožkov. Predstavnik družbenopolitičnih organizacij in KS Krmelj se jima je zahvalil za obisk in v imenu krmelj-skih kovinarjev izročil spominsko brošuro »Metalne” Krmelj. Za aktivnost pri raznih društvih in organizacijah pa zaslužijo pohvalo tudi prosvetni delavci Krmelja. BORIS DEBELAK Krmelj NOV VOZNI RED GASI LSKO DRUŠTVO ŠMIHEL NOVO MESTO VABI NA VRTNO VESELICO V SOBOTO 15. julija 1978 s pričetkom ob 16. uri na vrtu DIJAŠKEGA DOMA - ŠMIHEL Za ples in zabavo bo skrbel ansambel VESEU PLANŠARJI Hvala vsem! Mekedonski starešine navdušeni nad gosto' ljubjem Blizu sto rezervnih vojaški*1 starešin (od spomeničarjev d° mladincev) iz več krajev M3' kedonije se nas je tri dni mudil0 na Dolenjskem. Ob dnevu bor03 smo bili gostje na proslavi * Dobrepoljah. Videli in doživel* smo toliko lepega, da se moral”0 javno zahvaliti: predstavniko”* novomeške občinske skupščin* in OK RVS Novo mesto, ki s° nam omogočili spoznavanje ** dežele; predstavnikoma študijsk* knjižnice in Dolenjskega muzej31 ki sta nam prikazala kulturn0] -zgodovinski razvoj Dolenjsk*1 delavcem IMV, ki so nam slik0] vito pokazali samoupravni razvoj svoje organizacije; predstavni kom metliške občinske skupš0*" ne za srečanje na Gorjanci*11 metliškim borcem in mladini33 program ob spomeniku v Metlik* ter delavcem metliške Vinsk* kleti, ki so nas seznanili z ra3' vojem vinogradništva v Beli kr3] jini; predstavniku ZB Činom0*) in dijakom ljubljanske vojaŠk* gimnazije, predstavnikom bel°" kranjskih občin za srečanje ”* kulturni program v Semiču, b°i' ^ cem iz Žužemberka in drugi”1'' V trajnem spominu nam bo ostalo srečanje s partizansko maioo Marijo Kolenčevo iz Kočevski**! Poljan. Deveto srečanje RVS Jugo5*'! vije bo prihodnje leto predvid0 ma v Makedoniji. Potrudili j*| bomo in z enako mero vn”3 gostoljubje. V imenu stare^ FRANCE FERBEŽ*' ' t>< lisi ne H nie V0; Ba bič >lo je ju tu, vo ski Iz Kolpske dolin* GOSTJE VOJAKOV - »snovne šole Vas-Fara i . kratkim gostje vojakov iz Pori” osnovne šole Vas-Fara so bil* L lS< Vojaki so jim pok azali svoje P3!v re, orožje in jih pogostih. Ob lr\7nn cit ca fnlarii nhiclrali tU® ložno s ti so šolarji obiskali tu°^ stojnsko jamo in Predjamski r Snežnik. Pred časom so se razširile govorice, da bodo ukinili avtobusno progo Črnomelj - Stari trg, kar bi seveda bil hud udarec za prebivalce Poljanske doline. Izkazalo sc je, da so govorice iz trte zvite, res pa je, da so nekoliko spremenili vozni red in ga prilagodili potnikom, ki se pogosteje vozijo na tej progi. ti VSI IZDELALI - Vsi osnovne šole Vas-Fara in P°y nične šole v Osilnici so izdela#1 čanosti ob zaključku šolskeg3,) so se udeležili tudi predri3^ občinskih političnih in drur'11 1 nizacij ter skupina vojakov iz. O jnske enote, ki so sodelova# V kulturnem programu. Ob tej vLf nosti so podelili pohvale in nja ter knjižne nagrade naj vnejšim učencem, !« učiteljem, pl stavnikom krajevne skupno3!^, političnih organizacij KS in 0 j ŽELJA: CELODNEVNA. ffV - Krajani, učitelji in učeni” t $ si-Fare upajo, da ni več dal° rf ko bodo dobili sodobno šob3^. slopje, v katerem se bo dalo \ žira ti celodnevni pouk in kj03 prostori tudi za predšolskimi*! »Dolenjski ljst v vsako druž111; h P *o N bi »v Vc .gobarska* SEJA A Jutrišnji dan bo za novom0 baije zelo pomemben. Ob * bodo zbrali v prostorih pri50 gospodarstva v Gubčevi 1 * * stvovali ustanovnemu občne ru gobarske družine. iniciativni odbor, ki je s*clCuSta<1°| prvi delovni program. Nov° ^ * ljena gobarska družina ”a* >o v septembru pripravila stavo, na kateri bo Pre Dušan Vrščaj. POTA m š iit/ ^aTčeuTJ 'TREBNJE 56 dežurni poročajo ljubitelj glasbe - v sobolj’ f • julija, je bilo vlomljeno v hišo Češnovar v Goriški vasi. Tat J® skozi podstrešje splazil v stano-premetal spalnico in odnesel ^is troski kasetofon, vreden 2°00din. Neljub GOST - Gorenčevih iz rcf>crče vasi nekaj dni ni bilo doma. f? f° je očitno vedel tudi vlomilec, L* ->e s kolesa snel tesnila, za na-pa vzel še dleto. Brskal je tu-k P° omarah in predalih, vendar j0°tenčevi trdijo, da ni nič zmanjkala odprta balkonska vrata . Garni hotelu na Otočcu je bil ,lnuli teden na delu tat, kije Ladi-„avU Boriču in Milošu Vlahoviču iz la izpraznil denarnici. j^Ograjčana sta spala, skozi odprta konska vrata sc je priplazil tat in nesel denar. N PREPLAH NA MESTNIH Veni ~ Na Mestnih njivah v No-jJ®vn'estu je bil minuli teden v blo-na delu vlomilec. Lotil se je jj*tnih shramb, z vrat je trgal obeske, vendar stanovalci ugotavljajo, Hi bila lopovu nobena stvar všeč, mL1}1 .ničesar odnesel. Zdaj vlada na ni? , ^ njivah preplah, nekateri sta-J3'« se namreč boje, ■ „BODI MIREN" - Tako poziva udeležence v prometni nesreči obrazec „evropskega poročila o nesreč i“, vendar je težko ohraniti mirno kri, ko je z „brco“, kot je tale pri sevniškem mostu, v hipu konec misli na dopust in še kaj. Marsikomu se toži po tistih časih, ko so k vsaki nesreči prihiteli miličniki. (Foto: Železnik) Pasovi le za reklamo? uanucc uujc, da se bo vlo-kov prese^ v nadstropni del blo- d°polnilo 25 • list J.umJa je bilo v Dolenjskem u objavljeno poročilo o prometni U dn ■ ^ * -ie zS°dila 14. junija ob ■ ^ na Cesti herojev v Novem es‘u in v kateri sta bila udeležena znika osebnih avtomobilov Albin jn Radivoj Ostojič. Na Bartol0 zahteV0 dajemo naslednjo je biLnan hitro zavil v levo. Tedaj tale,-.naspr°ti pripeljal še Ostojič, *0da je prišlo do trčenja. ■_________________ UIV Novo mesto ŠE ČELADA JE POPUSTILA Minuli petek ob 20.10 se je gj Pedist Peter Mlakar iz Hude-"R zJa na cesti Zavratec-f0r?v‘^e z vso silo zaletel v k? zdomca Franca Pavkoviča ^ *^ga. Mlakar je pridrvel po leda . enJe je bilo tako silovito, a ^ je moped dobesedno zaril v ifj?’ 23-letnega mopedista je V vetrobransko steklo s močJo, da je kovinski rob °db ia Čelada Mlakatjaje ^ “o še sedem metrov daleč v ntt je pri priči mrtev. Za posledicami prometne nesreče v fičku brez varnostnih pasov umrla sopotnica — Vsa Dvojmočeva družina v bolnišnico _________ Minuli teden je bilo dvoje hudih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi Sevničani. Le-ti bi bili po vsej veijetnosti teijali blažji krvni davek, če bi bili vozniki privezani z varnostnimi pasovi. 5. julija je prehitro in še po mokri ui""i' *»tr*»ir io hil ni-sm cesti vozil od Radeč proti Sevnici Mijo Cmjenkovič iz Sevnice. Na znanem nevarnem odseku pri Hoteme-žu (Didlnov graben) je fička nosilo od enega roba cestišča do drugega, dokler ni priletel v mostno ograjo v hipu, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal Nedeljko Grbič iz Kosi-jeriča. Cmjenkovičev fičko je silovito udaril v volvo. Cmjenkovičeva žena Marija (rojena Plazar) je umrla za posledicami nesreče, sin Andrej in oče imata hude telesne poškodbe, sin Zlatko lažje. Delavci „Lisce“, kjer je bila zaposlena mati, so po tragičnem dogodku nemudoma pričeli z nabiralno akcijo. Fičko ni imel vgrajenih varnostnih pasov. PROMETNI NASILNEŽ V petek so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 29-letnega Huseina Fejziča, doma iz Bosanskega Kabaša, sicer pa brez stalnega bivališča in zaposlitve. Fejzič se je omenjenega dne mimogrede ustavil v Novem mestu in začel popivati. V Expressu ga je imel že precej, saj je med kriljenjem z rokami mimogrede razbil luč. Ob pogledu na steklo ga je „zapekla vest“, sedel je v avto in jo odkuril proti Ločni. Na Cesti herojev je zapeljal v levo in oplazil dva avtomobila, nato pa oddrvel po mostu proti Žabji vasi. Tu je zapeljal v desno in trčil v vrtno ograjo. Uspelo mu je speljati, odpravil se je na Ratež. Do tja je srečno prispel, a vožnjo je končal v nekem vrtu. Dokončno obnemoglega Huseina so prevzeli v varstvo miličniki. Vse kaže, da bo moral Fejzič dvakrat pred pravico. Zaradi prometnih pre-krškov in zaradi ogrožanja miru in reda Prehitevanje je priklicalo smrt Minuli četrtek zjutraj je Sarajevčan Radomir Perišič vozil z osebnim avtom nemške registracije proti Zagrebu. Pri Otočcu je prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Dragutin Blagojevič iz Velike Bukovice pri D oboju. Blagojevič je med prehitevanjem zadel v prednji del tovornjaka. Osebni avto je odbilo po nasipu, prevrnil se je na bok in obstal na njivi Tovornjak je zaneslo v levo, z njega so se vsula drva. Tedaj je iz zagrebške smeri pripeljal z osebnim avtom nemške registracije Pal Kapuši iz Vršca. Zadel je v tovornjak, nato pa ga je odbilo v levo čez cesto. Kapuši je bil pri trčenju tako hudo ranjen, da je v novomeški bolnišnici popoldne podlegel poškodbam V bolnišnici je še na zdravljenju pet sopotnikov iz obeh osebnih avtomobilov. Atletika: uspešen konec tedna j Novomeškima atletoma Janezu Penci in Darku Cujniku bronasti odlikovanji — Po ,Reviji mladih slovenskih atletov' novomeški mladinci prvi, mladinke pa druge Novomeški atleti so konec prejšnjega tedna dosegli še nekaj lepih uspehov: Cujnik se je z mladinskih balkanskih atletskih iger vrnil z bronastima medaljama, Penca je na članskem državnem prvenstvu dvakrat nastopil v finalnem teku, novomeški mladinci pa so po „Reviji mladih slovenskih atletov” osvojili 1. mesto. Minuli četrtek je bil nesrečen tudi za glavnega direktorja „Lisce” Valentina Dvojmoča in družino. Dvojmoč tega dne ob 14.45 zaradi prevelike hitrosti v Strmcu pri Laškem ni mogel zvoziti nepreglednega ovinka. Z levo stranjo avta je udaril v tovornjak, ki ga je vozil Borislav Kajič iz Šentlenarta pri Brežicah. Dvojmočev avto je pri trku obrnilo za 180 stopinj. V celjsko bolnišnoci so pripeljali hudo ranjeno vso Dvojmočevo družino. Tudi v tem avtomobilu ni bil nihče privezan. em se le izmuznil ogorek hej ^bot° ob 5.30 je v Sevnici naj-23 Požar sirena Stillesa, Vu gasilskem stolpu in na fto*elo * v Jugotaninu, kjer je tudi 1 'o v - Ce zatuli v StiLlesu, pomeni yest u le malo manj kot pre->Hl Popolni gasilski opremi sla »H*0 v hipu pripravljeni moštvi terne in gasilskega orodnega tf*1 v Jugotaninu, tovarna je cijti J^ed zaključkom rekonstruk-Oiu J®, sevniški gasilci ob sodelova-1>l>ler>ih Cev udušill Škoda ni N H. vredna, saj v tem delu to- n* imcl° N Boret'- 5fcnj e Pa bi lahko bilo, če bi se ”*>j nekstf nietrov vstran. H (..-i® verjetno zanetil tleči ogo-1 od Se ie izmuznil varilcem. Tak-| %0,'>tc'c je lahko nevaren tudi več Zat° pri takih delih ni odveč S ?|a Pozomost Proti odgovorit Požar bodo v tovarni disci-*° ukrepali. RANJENIH SEST POTNIKOV -Slavko Hočevar iz Stare cerkve pri Kočevju je v petek pri Lutrškem selu s tovornjakom prehiteval osebna avtomobila, ko mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Turek Kemal Erdem. Turek je močno zavrl in zapeljal na rob ceste, vendar je kljub temu obdrsal tovornjak. V Turkovem avtu je bilo šest potnikov, med njimi tudi 9-letni deček. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici. PREHITRI NEMEC - Čmo-maljčan Anton Ramuta je v petek vozil z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu, ko mu je pri Trnovcu pripeljal nasproti z osebnim avtom Nemec Walter Laube. Ta zaradi neprimerne hitrosti ni mogel speljati ovinka in je trčil v Ramutin avto, nato pa zapeljal na travnik. Voznik Ramuta in sopotnici Danica Todorovski in Ivanka Moljk iz Črnomlja sta bili laže ranjeni. Pokrpali so jih v metliškem zdravstvenem domu, medtem koso morali sopotnika Mirana Majerleta iz Sečjega sela odpeljati v novomeško bolnišnica Gmotne škode je za 50.000 din. Potniki v nemškem avtu so bili pripeti z varnostnimi pasovi, v črnomaljskem pa ne. MOKRA CESTA - Minuli petek zjutraj je Anton Pezdirc iz Gribelj vozil z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. V Pogancihje pri Kaburjevem m linu prehiteval osebni avtomobil. Na mokri cesti je Cujnik je bil na balkanskih igrah dvakrat tretji, in sicer v metu kopja in v deseteroboju. V deseteroboju je s 6733 točkami izboljšal tudi državni mladinski rekord, čeprav v nekaterih disciplinah ni dosegel rezultatov, ki jih je sposoben doseči. Državno prvenstvo v mnogobojih, ki bo v sredo in četrtek v Mariboru, je za odličnega mladega atleta lepa priložnost, da preseže mejo 7000 točk. Cujnikovi rezultati iz Ankare: 100 m: 11,2; daljina: 678 cm; višina: 175 cm; krogla: 12,59; 400 m: 50,92; 110 m ovire: 16,47; disk: 39,78; palica: 340 cm, kopje: 60,82; 1500 m: 5:08,1. začelo Pezdirca zanašati, trčil je v | tovornjak Martina Kastelca iz Gotne vasi, ki je pripeljal nasproti. Hudo I ranjenega Pezdirca so odpeljali v| novomeško bolnišnico, škode je zal 22.000 dinf 1:0 ZA VARNOSTNE PASOVE - V sredo, 5. junija, je Ljubljančan Peter Gruden vozil s tovornjakom od Metlike proti Novemu mestu. Pod vasjo Suhor je opazil na krajevni cesti prevrnjen osebni avtomobil. Zapeljal je na levi rob ceste in ustavil. Tedaj je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Nemec Peter Bauer in trčil v stoječi tovornjak. Nemcu in sopotniku, ki sta bila pripeta z varnostnimi pasovi, ni bilo nič, na vozilih pa je za 30.000 din škode. OPEKLO RIBJEGA TATU V soboto so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo opečenega mladoletnika J.R. iz Jordan kala. Ugotovili so, da se je poba udeležil črnega ribolova v Temenici pri Vrhpeči. On in sovrstniki so nameravali ribe izloviti z elektriko. Kabel so obesili na vod visoke napetosti, drugi konec pa vrgli v vodo. Ravnali so tako nespretno, da je mladoletnika vrglo ob tla, po telesu pa je dobil opekline prve stopnje. mo, saj so solidna ekipa, in imajo nekaj odličnih posameznikov, ki so tudi državni reprezentanti. J. P. PENCA V NAJZANIMIVEJŠI TEKMI - TRETJI V Beogradu so nastopili 3 novomeški atleti: Blažičeva je v teku na 100 m z ovirami v polfinalu dosegla rezultat 16,15 s, Cujnik je v finalu meta kopja s 66,48 m zasedel 6. mesto, Penca pa je bil 7. v finalu teka 110 m z ovirami s 15,17 in 3. v finalu 400 m z ovirami z 52,10. Ta disciplina je bila višek 34. posamičnega prvenstva SFRJ, saj je Kopitar (KI) z rezultatom 50,63 dosegel nov državni rekord, ki ga letos uvršča na 12. mesto v Evropi, drugouvrščeni Gluhak (Voj.) pa je bil le za 1 desetinko slabši. NOVO MESTO V POLFINALU Novomeški odbojkarji, ki so uspešno igrali v četrtfinalu pokalnega prvenstva na področju Slovenije, že vedo za nasprotnika v polfinalu: 9. septembra bosta dve tekmi, in sicer med Mariborom in Fužinarjem ter Novim mestom in Bledom. DVAKRAT TRETJI NA BAI -Novomeški atlet Darko Cujnik je na balkanskih atletskih igrah osvojil dve bronasti medalji: v deseteroboju in metu kopja. Na sliki: Cujnik v Ankari Zanimivo je, da je Cujnik le 10 minut po metu kopja v deseteroboju segel v obračunu kopjašev-spe-cialistov za 7 m boljši rezultat in z njim osvojil tudi drugo bronasto odličje na letošnjih balkanskih atletskih igrah. MLADINCI PRVI, MLADINKE DRUGE V končnem seštevku točk iz obeh kol „Revije mladih slovenskih atletov” so novomeški mladinci s 25.648 točkami močno osvojili 1. mesto pred Mariborom, ki je zbral 15.884 točk. Mladinke so bile z 12.873 točkami druge za Velenjem, kije zbralo 16.715 točk. Omeniti moramo, da celjski Kla-divar pri fantih in dekletih ni nastopil v 1. kolu zaradi nastopa v zveznem finalu, prav tako pa ne tudi mladinke Maribora. Kljub temu lahko novomeške mladince pohvali- NOVO MESTO DVAKRAT Novomeški Klub za podvodne aktivnosti sc je udeležil srbskega republiškega prvenstva v hitrostnem plavanju, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Boru. Za novomeško ekipo so plavali Toni Strniša, Daniel Vo-har, Marjan Markovič in Boris Kušer. V ekipni konkurenci sta obe novomeški ekipi osvojili prvo in drugo mesto, UR S Beograd pa je bil tretji. Elan - Rijeka 1:5 V prijateljski tekmi Dolenjci skoraj enakovredni Konec minulega tedna so dolenjsko metropolo zapustili nogometaši NK Rijeke. Člani 1. zvezne nogometne lige so se na Gorjancih in na Otočcu pripravljali za novo tekmovalno sezono. Priprave na Dolenjskem so končali s trening tekmo, in sicer z novomeškim Elanom. Za domačo vrsto so nastopili najboljši igralci iz Črnomlja, Šentjerneja, Straže in Novega mesta. Območno reprezentanco je sestavil Vlado Macele, proti Rijcki pa so v petek nastopili: Jerman, Avbar II, Prudič, Pavlin, Vertuš, Lešnik, Grabič, Grabič II, Skulič, Bradač, Grguraš, Malctič, Weiss, Švajger, Avbar I, Gajič, Švcner, Markovič in Jerin. Gostje, ki so bili nad Dolenjsko navdušeni, so na igrišče pritekli domala kompletni, z igralcema Hrstičem in Desnico, ki sta nastopila za zelo uspešno mlado državno reprezentanco. V lepi tekmi - ogledalo si jo je nekaj več kot 100 gledalcev - so Dolenjci igrali zelo dobro. Najbrž so hoteli dokazati, da vsekakor spadajo v najboljšo slovensko ligo. Gostje so povedli, domači pa so že v prvem polčasu dosegli (Bradač) zadetek. K odmoru sta vrsti odšli pri rezultatu 3:1. V nadaljevanju so Rečani dosegli še dva zadetka, domači pa so se izkazali z dobro igro. Tekmo jo sodil Bučar. PENCA SEDMI IN TRETJI -Janez Penca je na državnem prvenstvu v atletiki dvakrat tekel v finalu: na 110 m z ovirami je bil sedmi, na 400 m z ovirami pa tretji z dobrim časom 52,10. SREČANJE INVALIDOV ŠPORTNIKOV Društvo invalidov iz Sevnice bo pripravilo v soboto, 15. julija, športno srečanje svojih članov. Invalidi športniki se bodo zbrali v Sevnici pred domom TV D Partizana, in sicer ob 9.30. Po uvodnem delu sc bodo razdelili po skupinah, in sicer strelski, šahovski in namiznoteniški. Organizatoiji vabijo k sodelovanju vse člane in tudi nečlane. B. D. KRMELJ: ZUPAN ZMAGAL Člani krmeljskegu šahovskega kluba so konec minulega tedna pripravili redni mesečni hitropotezni turnir. Julijskega se je udeležilo manj kot ponavadi, zato pa so bili toliko bolj zanimivi boji. Za najboljše mesto so se potegovali Zupan, ing. Šribar, Debelak in Erman, najboljši pa je bil Zupan (7 točk). Sledijo: ing. Šribar (6,5), Debelak in Erman (5) itd. B. D. ZRIMŠEK TRETJI Kolesarsko društvo Kondor iz Zagreba je v soboto pripravilo 1. kolesarsko dirko od Zagreba do Čateža. Udeležilo seje je okoli 40 tekmovalcev iz hrvaških in slovenskih klubov. Za KK Novoteks je vozil Franc Zrimšek in v članski konkurenci osvojil tretje mesto. Zanimivost tekme je bila hitrost nastopajočih. Zrimšek je na primer dosegel 47 km na uro. ZAČETEK 7. OKTOBRA Odbojkarske ekipe so po odigranih četrtfinalnih pokalnih tekmah zaključile tekmovalno sezono 1977/78. Ze sedaj so znani člani v II. zvezni ligi-zahod za ženske (poleg Krke iz Novega mesta igra še sedem drugih ekip) in v republiških ligah. V ženski bo letos zaigrala tudi ekipa iz Kočevja. Čeravno so Ko-čevke novinke, se bodo že v prvem letu potegovale za vrh. V moški republiški ligi igrajo Novomeščani, za vstop vanjo pa so sc potegovali tudi Žužemberčani, vendar na kvalifikacijah niso uspeli. RUSTJA PRVI Na novomeškem kegljišču .Vodnjak* je bilo prejšnji teden prvenstvo Gozdnega gospodarstva. Nastopilo je devet ekip, med posamezniki pa je bil najboljši Janez Rustja. Rezultati - ekipe: Skupne službe 557 podrtih kegljev, TOZD Črmošnjice 540, TOZD Podturen 507 itd; posamezniki: Rustja 208, Serini 204, Blažič 201, Goleš 197 itd. N. G. NOVOMEŠČANI GREDO V DOL Člani novomeškega kolesarskega kluba se bodo 15. julija udeležili spominske dirke „Zajc - Levičnik” v Dolu pri Ljubljani. Nastopili bodo v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Največ možnosti za lep uspeh imata Zrimšek v članski in Štih v mladinski konkurenci. V Dolu bo nastopilo 10 novomeških kolesaijev. Podgorcem pokal V počastitev dneva borca in pomembne delovne zmage (asfaltirali so cesto Šmihel - Regerča vas) je športno društvo Regerča vas pripravilo na igrišču v Šmihelu tridnevni turnir v malem nogometu. Tekmovanja za prehodni pokal krajevne skupnosti Regerča vas se je udeležilo kar 16 ekip, med njimi tudi najmočnejše iz A in B občinske lige v malem nogometu. V hudi pripeki in ostrih bojih so se za prvo mesto potegovali igralci Gabija in Šmarjete. V finalni tekmi so bili boljši Gabrčani in Brusničani, ki so po zanimivem in lepem nogometu premagali Šmarječane z 2:1. V srečanju za tretje mesto med Potokom in Kremenom so bili Potočani boljši. „Čeravno smo prvo mesto osvojili nekoliko nepričakovano,” je dejal igralec združenih ekip Gabija in Brusnic Ivo Kuljaj, „smo zasluženo osvojili lep prehodni pokal. Zadnji turnir je pokazal, da je nogomet v novomeški občini vse bolj priljubljen in tudi kakovosten. Za tumir smo sc dobro pripravljali. Čeprav ni sezone, smo trenirali dvakrat na teden. Omeniti pa moram, da nogometaši pogrešamo pomoč krajevne skupnosti. Prav bi bilo, ko bi vrsto nogometašev malo bolj spoštovali ...” POKAL NAJBOLJŠIM - Sestavljena nogometna vrsta Gabije--Brusnice je povsem zasluženo osvojila lep prehodni pokal krajevne skupnosti Regerča vas. Na množičnem turnirju v malem nogometu je namreč nastopilo kar šestnajst ekip, najbolje pa so bili pripravljeni Podgorci. (Foto: Ivo Kuljaj) jiiMJNMHmTEn 9 =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!lllllllllllllllllllllll= tisti IZGUBLJENA - Fotografijo tedna je tokrat prispeval § Marjan Penca iz Vevč pri Ljubljani. Posnetek, ki smo ga | imenovali „Izgubljena“ skuša posredovati izgubljenost člove- | ka med betonom. Zanimiva je avtorjeva ideja dvojnosti. | Ženska se vzpenja po betonskih stopnicah, je že skoraj pri |j vrhu, s tem pa bliže, vedno bliže betonskemu oboku, ki se § pne nad glavo. Izhoda ni. Vsebinskemu sporočilu ni torej kaj | očitati, več domiselnosti pa bi Penca lahko uporabil pri foto- | grafiranju, npr. z uporabo teleobjektiva. Če bi ga s primerne 1 razdalje uperil in izostril na samotno žensko, bi bile na sliki | prav tako stopnice in obok. Ženska in nekaj stopnic bi bilo s popolnoma ostrih, vse ostalo zabrisano, vendar vidno. | Opazovalčevo oko bi najprej opazilo izostreni del fotografi- | je, podzavestno pa tudi neostri beton. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiinmmiiiiiiiiiiiii C Posledice: 1 mrtev... LANI JE BILO v novomeškem okraju 178 prometnihnesreč, letos pa že do 15. junija kar 150! Posledice: 1. mrtev, 36 hudo poškodovanih in 43 laže poškodovanih, materialna škoda pa 5 milijonov 800.000 din. Naše ceste niso v najboljšem stanju, pač zato, ker sredstva za vzdrževanje niso nikdar zadostna. Cestarji so redki in še ti od prometa nastale vdrtine na cestiščih navadno zadelajo z blatom in kanalov, ker ni dovolj tolčenca. Današnja vozila dosegajo Izredne hitrosti Pešec je počasen. Počasi in raz-mišljeno jo ubira po cestišču. Kolesar je le malo hitrejši od pešca, toda vozi kolo, ki ni stabilno, s premikanjem vzdržuje ravnotežje, toda njegove oči so uprte v cestišče, izogiba se jamam in vdolbinam na cesti. Avtomobil se pojavi za njim kakor duh, ker so današnji motoiji zelo tihi. Tudi voznik vprežnega vozila je počasen. Njegove misli se mudijo povsod, samo na cesti ne. Letos so 49 odstotkov nesreč zakrivili vozniki avtomobilov, 5 odstotkov vprežni vozniki, 29 odstotkov kolesarji in 5 odstotkov pešci. (J.M.) DO NEDAVNEGA SMO le slišali o stroju, ki hkrati žanje, mlati, čisti, povezuje slamo v bale in polni v vreče čisto zrnje, sedaj pa smo ga dobili. Zamenjal je stotine naših rok. Od Gribelj, Črnomlja do Dragatuša seje pomikal kombanj iz vasi v vas, iz njive ne njivo. Mnogi so začudeno gledali, ko je bila njiva na mah požeta. Kmetovalci so se takoj prepričali, da je žetev s kombanjem neprimerno cenejša, zato so ga navdušeno sprejeli. DA BI DOBILI ČIMBOLJŠO vrsto živine in odpravili pogosto jalovost in ostale bolezni, so v občini Žužemberk uvedli umetno osemenjevanje in sprejeli odlok o pavšalni skočnini. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Trebnje je pred kratkim sklical vse upravnike kmetijskih zadrug na posvetovanje. Kmetijske zadruge z različnimi odkupnimi cenami povečujejo zmešnjavo na že tako neurejenem trgu. Dogovorili so se o enakih odkupnih cenah med sosednimi zadrugami, da bi odkup sadja pa tudi krompirja dobro stekel in se ne bi ponovile napake lanskega leta. (|7 DOLENJSKEGA LISTA 10. julija 1958) —i pred 20 leti SVETU OKOLI KOUKO STANETE? - Če vam bo kdo rekel, da niste vredni piškavega oreha, nikar ne izgubite samozavesti. Sklicujte se na izračun ameriškega biofizika Harolda Morowitza, ki je ugotovil, da bi morali za beljakovine, hormone, encime ipd. poprečnega človeškega telesa odšteti 130 milijonov dinarjev. Nenehna predelava teh snovi v celicah je vredna nad sto bilijonov dinaijev, zgradbe celic v telesu pa po Morowitzovem dognanju ni moč plačati z vsemi zakladi tega sveta. NENAVADNO POHIŠTVO — Četudi je v Saudski Arabiji alkohol strogo prepovedan, iz dneva v dan raste potrošnja alkoholnih pijač. Opotekajoči se Arabci po ulicah velikih mest niso redki, preprodajalci pa si zadovoljno manejo roke. Pred nedavnim je debelo pogledal trgovec, ki je iz tujine naročil pošiljko viskija, zapakiranega kot stilno pohištvo. Z letališča so mu namreč poslali takle poziv: „Prosimo, da takoj prevzamete zaboj s pohištvom, ker - pušča!“ RAČUNARJA - Da bi pridobili čimveč kupcev računalnikov, so iznajdljivi poslovneži iz avstralskega Melbourna priredili javno tekmovanje. Misleč, da bo zlahka zmagal uporabnik žepnega računalnika, so mu za nasprotnika izbrali nekoga, ki je znal uporabljati kitajsko tablico za računanje iz 15. stol. Hudo so se ušteli, možakar s tablico je kar 9 do 10 računskih nalog rešil prvi. ZELO PREPROSTO - V večnadstropnih londonskih hišah in stanovanjih se zgodi veliko nesreč na stopnicah. Računalniku, ki je izračunal, da se kar 90 odst. nesreč pripeti na zgornji ali spodnji stopnici, so zastavili vprašanje, kako bi preprečili nevšečnosti. „Zelo preprosto,“ se je glasil odgovor: „Odstranite zgornjo in spodnjo stopnico!*4 DAN ... - Jugoslovani smo priznani ljubitelji praznikov, toda v tej umetelnosti močno zaostajamo za Mehikanci. Tam praznujejo dan mater, očetov, botrov, učiteljev, poštarjev, policajev, raznašalcev časopisov, taksistov, bolniških sester, zdravnikov, inženiijev, gasilcev, železničarjev, telefonistov, novinarjev, tiskarjev - bolje, da ne naštevamo še naprej, ker že zmanjkuje prostora. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. 5 do 8 minut otresala dež s sebe (Golobi pismonoše.) Dne 5. julija spustil je okrajni tajnik Demscher 24 golobov pismonošev iz Ljubljane v Novo mesto. Dasi-ravno je neprenehoma deževalo, odločeno je bilo, da morajo golobi tudi v neugodnem vremenu se vežbati. Deževalo je curkoma, ko so odšli golobje v štirih oddelkih. Še huje nego v Ljubljani deževalo je proti Dolenjskem. I. oddelek, 6 rudečih golobov, odšel je ob 4. uri in 15 minut iz Ljubljane. Od teh prišla je golobica štev. 6 skozi in skozi premočena ob 7. uri in 9 minutah domov. Tik golobnjaka usedla se je pred vsem na smreko ter si 5 do 8 minut otresala dež se sebe. Bila je le nekoliko pod perutmi in trebuhom še suha in čuditi se je, daje vkljub temu z najsilnejim naporom še v tem času prišla domov. (O g e n j.) Minoli petek razsajala je nad Novim mestom in okolico velika nevihta; treskalo je neprestano, daje bilo groza. Unelo je kozolcc poleg Rozinovega grada in Zibertov kozolec toplar v Žabji vasi. Oba sta bila polna krine in I Vodi pot gor? Znanstveniki napovedujejo vesoljske kolonije Na eni strani prenaseljenost Zemlje, pomanjkanje hrane in energetskih virov ter še vrsta težav, ki pestijo dandanašnji svet, na drugi strani pa čedalje hitrejši in popolnejši razvoj vesoljske tehnike - to navaja znanstvenike k dokaj uresničljivim napovedim, da ni več daleč aan, ko bo na tisoče ljudi živelo v vesolju. Tovrstno možnost proučuje tudi ameriški profesor Gerard K 0’Neil, njegove zamisli pa budno spremljajo učenjaki NASA. Po njegovem naj bi bil življenjski prostor ljudi v vesolju v obliki krogle, ki bi se počasi vrtela okoli svoje osi in tako umetno povzročala težnost, podobno Zemeljski. Taka vesoljska kolonija bi se oskrbovala s sončno energijo. V njej bi bilo dovolj prostora za ljudi, morebiti tudi za Živah, pridelovati pa bi bilo moč celo žitarice. Za to bi prišel prav pesek z Lune, ki bi bila bližja koloniji ko Zemlja, vodo pa bi pridobivali na umeten način. Po 0’Neilovem mnenju bi bil premer vesoljskih kolonij od enega do nekaj sto kilometrov, preživljale pa bi tudi Ei pol milijona ljudi. Tam- j ne bi bilo letnih časov, vremenskih neprilik, potresov in podobnega. S pomočjo tehnike bi ljudje v miru G'delovali zadostne količine ine in veliko pozornost posvečali kulturnemu udejstvovanju, zlasti pa izobraževanju. Imeli bi svoje televizijske studie, z zamudo ene samcate sekunde pa bi lahko spremljali vse televizijske programe z Zemlje. Zaradi nekoliko zmanjšane težnosti bi lahko že otroci dosegali take športne rezultate kot na Zemlji vrhunski športniki. To je le okvir ene od možnosti bivanja v vesolju. Znanstveniki pravijo, da ni neuresničljiva, saj vesoljska tehnika ne napreduje korakoma, ampak skokovito. 0’Neil Meni, da je življenje na Zemlji v veliki krizi, zato bi bilo zatiskanje oči pred možnostmi bivanja v vesolju enako tiščanju glave v pesek. itev prejšnje križanke r« Avstralskim domorodcem se godi še slabše kot severnoameri Indijancem. Življenje, nevredno ljudi Avstralski domorodci so na vsakem koraku zaničevani' Nad polovico jih je brezposelnih — Živijo le 50 let Prvotni prebivalci Avstralije so si najmanjšo celino razdelili med plemena, se močno navezali na zemljo in stoletja dolgo v dokajšnjem miru razvijali svojo kulturo, za katero so značilni totemi in likovno upodabljanje. Od 1770, ko je James Cook odkril vzhodno avstralsko obalo in so celino začeli zlagoma naseljevati Angleži, so domorodci postopoma izgubljali zemljo, izginjale so njihove kulturne posebnosti. Na začetku naseljevanja belcev je bilo 300.000 domorodcev, zdaj pa jih živi pol manj. Le za 1 odst. avstralskega prebivalstva jih je in utapljajo se v veliki revščini, ki je še neznos-nejša ko pred stoletjem ali kaj, ko so jih belci prisilili živeti v rezervatih. Zdaj prebivajo v predmestjih, hiše si postavljajo iz kartona, lubja in pločevine, zaničevani so na vsakem koraku. Ogromno pa je zamujenega pri ohranjevanju njihove bogate kulturne dediščine. Prizadevanja avstralske vlade, da bi zanje storila kaj več, so neuspešna. Belci jih smatrajo za manjvredne in lene, pri čemer se ne zavedajo, da so za to v veliki meri krivi sami. Četrtini domorodcev ne omogočijo šolanja, brezposelnih Avstralcev je le 5, domorodcev pa kar 52 odst Mnogi od slednjih iščejo tolažbo v alkoholu; po zadnjih podatkih porabi beli Avstralec na leto za alkohol 150, domorodec pa 200 dolarjev. Tretjina domorodcev je moških, polovica mladih fantov pa se prej ko slej znajde pred sodiščem zaradi kriminalnih dejanj. Slabe življenjske razmere so prvotne avstralske prebivalce naredile neodporne, pestijo jih bolezni, njihova poprečna življenjska dob a je 50, pri belcih pa 68 let. „Če bi zdravstvena služba imela tak odnos do žita, a bilo je nemogoče pogasiti, če tudi sc je gasilno društvo novomeško pošteno trudilo. Rešilo se je le orodje in vozovi. (Glasbene šole) Matične v Novem mestu sklepna skušnja, ki se je vršila dne 12. t.m. nas je vse prav presenetila. Mali gojenci so pokazali v igranji na klavir in gosli, posebno pa v petji, koliko da zmore jednoten glasbeni pouk trajajoč komaj štiri mesece. Milo nam je bilo pri srci, ko smo gledali in poslušali male igralce, ki so deloma v strahu, da nastopajo prvič javno, deloma v radosti in ponosu izvajali svoji izvež-banosti primerne skladbe. (Obesila) se je v zaporu novomeške kresije neka kočevarica, menda strahu pred kaznijo. (Stanovanje) s tremi malimi sobami, novo huhinjo, vrtom in krasnim razgledom sc daje na Drski 12 minut od Novega mesta v najem. Več se poizve pri... (Iz DOLENJSKIM NOVIC 15. julija 1898) M IM Tujec! Se ena takšna, pa si mrtev človek . :::::::: ■■■■■■■■■■ lATdFMf j /■:, /|, ir t živali, kot ga ima do dom°^ cev, bi jo društvo za za»' živali gotovo tožilo," P^. prof. Fred Hollows, dOjJ nebo zajoče, zemlja oživi. Havajski pregovor poznavalec domorodcev if1 ^ve Mfe* i l|- Drvn in 7annin hovega gorja. Draga strasti Rokopisi gredo v denjj država » stameriki mera za zračni tlak ploSCad zastopnik Med številne konjiči' katerimi si ljudje strastno p° jo vsakdanjik, sodi tudi zbi^j podpisov in rokopisov zn" nitih ljudi. Rokopise so skrbno zbif^ stari Egipčani, nekaj deset pa so jih hranili v znati aleksandrijski knjižnici, ki z vsem pisanim bog as' upepelil ogenj. Zanimaflje rokopise se je še povečalo iznajdbi tiska v 15. stol-, začetku prejšnjega stoletja P bila ta zbirateljska strast # ko razširjena, da so 1804 Leipzigu izdali prvi kal popolnejšim opisom ohranjenih znamenitih ^ pisov. Ta katalog je podrt11 proučil tudi J. W. Goeth* prvo in zadnjo. M. TVVA1N l enske so kot prevodi: lepe **6ste, a zveste niso lepe. G. B. SHAVV Izležen dež je kot slab pri-" ne neha in ne neha. R. VV. EMERSON retna riba izentropa (krivulja) paradiž obredna obleka varstvo pobalina redka kovina igralec na kitaro cesar boriSde debela deska morska riba farma beckett samuel vrsta smreke spregatev rjavo- laska SE zadetek pri tomboli zdravilna rastlina vata nevestina .uma,, skladatelj površina slovesna oprava površ. mera naš otok atlantski pakt prebiva- lišče az. država odpadnik lesnata nizka. rastlina novi sad igralka rina zvijanje v trebuhu iridij vinska rastlina papiga eg. kralj bogov j Ana Praček-KrasnaiV TUJINO i uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii do« r gu pa je omenjenih kar , njegovih rokopisov, ki ^ veliko zbirateljsko vrednost-J. G. Stargardt iz MarN. Njegovo veličanstvo poper ^rgovina s poprom traja že tri tisoč let — Začimba je pripomogla k odkritjem — Piper nigrum rodi 60 let - Za ceno se domenijo s prsti pod prtom . »Dobro si jo oglejte! Pomagala * Ustvarjati zgodovino." S približ-JJ° temi besedami, ki jih izgovorijo spoštljivem tonu, količkaj razdani Indijci z jugozahodne, to ^ Malabarske obale ogromnega potoka, kažejo redkim tujcem ■^Penjalko, ki z žičnatimi plezal-koreninami ovija drevesa ___ „. ...---------- j^lkajšnjih gozdov in je obdana s najnovejšem podobnem košatim listjem, daje stežka J^iti grozde zelenih jagod. omačini ne pretiravajo. Zaradi ,e na videz neužitnih plodov so lJUdje j. u. oia.ga.ui i* ma.-v. kocko sv0ja življenja, jadrali po ena od vidnejših zGnanih širnih morjih ... Vedno pred stoletji postavljali na nemških tvrdk za kupopr°“ avtografov, je na lanski df* prodala rokopisov v vredfl 1,5 milijona mark. Sploh pa promet z rokopisi saro° Zahodni Nemčiji lani pf®se vrednost 10 milijonov mark’ Vrednost rokopisov je sev odvisna od trenutnega nimanja za njihove tvorce.1 velja zdaj ena beseda, ki J lastnoročno napisal T. M „le“ 10 mark, „v modi" von Kleist, saj je treba za vo besedo odšteti 100 f&. leti pa se povečuje npr-nost rokopisov M. Lutl^ Napoleona. Izračunali s*\ stane beseda prvega 500 ^ Napoleonove besede pa t*1 imeti v zbirki, če ni bila na najmanj z bankovci tisoč mark. **|eni rastlini pravijo botaniki pi-?? nigrum; to je brezdvomno za-'nrba začimb - poper! TRGOVANJE S POPROM . HUdje poznajo poper že nad tri let. Bil je eden prvih izvoz-!h artiklov Indije in nad trgova- 1 njim in drugimi začimbami aratl!116** d°lga stoletja monopol oski trgovci, katerih mornarji s °dkrili čudežno pomoč mon-skih vetrov. Ob jugozahodnem 0. nsunu, ki piha od aprila do so Jadrali ob obali e®6ga morja proti Adenu in Dri i V dneh s pomočjo vetrov Se P uli v Indijo. V pristaniščih so Vložili z začimbami ter čakali 1^ ,*>niski severozahodni monsun, J'n je popeljal domov. ekaj desetletij pred našim šte- tjem so start Grki zlomili arabsko prevlado pri trgovanju z začimbami in sploh indijskim blagorr S poprom so seznanili Rimljane, slednji pa kasneje še ljudstva, ki so živela v bližini rimskega imperija. Ko je Alarih L, kralj zahodnih Gotov, L 410 zasedel Rim, je kot davek med drugim zahteval tudi 1500 kilogramov popra, ki so ga takrat odtehtavali s srebrom. Po padcu Rinia je središče trgovanja s poprom in začimbami postal Carigrad. V trgovanje med Jutrovimi deželami in Evropo sta se v 10. stoL vrinili cvetoči italijanski mestni republiki Benetke in Genova. Njuna zveza se je prekinila 1453, ko je Carigrad padel v turške roke. Pod prevlado osmanskega cesarstva so tako prišle tudi ustaljene trgovske poti. Evropski trgovci so morali poiskati druge dostope do domovine popra. Z željami sladokuscev je prišel čas odkritij. V upanju, da bodo dobili donosno trgovino v svoje roke, so Portugalci poslali drzne pomorščake vzdolž zahodne afriške obale, da bi našli pot do Indije. Tudi v imenu popra so raziskovali svet v naslednjih desetletjih. Kolumb je odkril Novi svet, Caboto Severno Ameriko, Alvares Brazilijo, ena od Magellanovih ladij pa je objadrala zemeljsko oblo. Ze predtem je dolgo iskano pot do Indije našel portugalski pomorščak Vasco da Gama. 1498 je pri- plul v Calicut, prastaro pristanišče za vtovarjanje začimb. Kmalu so mu sledili ostali in za poper je bila spet odprta pot v Šimi svet Do dandanes, ko si brez te začimbe stežka predstavljamo shrambo z živili. KUPČIJA POD PRTOM Velika plantaža popra je nedaleč od slikovitega malabarskcga mesta Allcppey. Tanka stebelca z gostimi listi rastejo v vrstah. Februarja ali marca, odvisno od vremena, odrežejo sveže poganjke in jih posadijo v plodno zemljo. Ko maja ali junija pade prvi izdatni dež, presadijo sadike k vznožju dreves, ki imajo grobo lubje. Prvič obrodijo po treh letih in nato dajejo dragocen plod 60 let Z vsake rastline naberejo na leto za en kilogram suhih zm, nenehno pa pazijo, da vzpenjalka ne zraste previsoko, kajti obirajo jo lahko samo z rokami, kar je zelo zamudno in deloma pojasnjuje, zakaj je poper drag. Cmi poper dobijo tako, da oberejo jagode še zelene. Te nekaj časa ostanejo na kupu, nato pa jih sušijo na soncu, kjer se skrčijo in potemnijo. Za beli poper trgajo dozorele plodove in jih namakajo v tekoči vodi. Lupina se loči od sivega jedra, ki sc na soncu pobeli. Pri prodaji popra se je ohranila stoletja dolga tradicija. Vselej je okrog prekupčevalca pet ponud- nikov. Slednji zgrabi za roko enega od lastnikov začimbe, roke jima pokrijejo s prtom in samo s prsti se domenita za ceno. Kupčija je sklenjena v največ petih minutah, roke odkrijejo in prekupčevalec po istem postopku trguje z naslednjim ponudnikom. Razen lastnikov rok nihče od prisotnih ne ve, za kakšno ceno je poper šel s preprodajalcem. Prodajo začimbe vseeno strogo nadzorujejo, saj sme iz dežele le gojeni poper, ki se na videz le malo loči od divjega, v kakovosti pa so velike razlike. Sploh določajo kakovost po teži in stopnji suhosti, ki jo ugotovijo na zelo preprost način. Vgriznajo v zrno, in če je le-to dovolj suho, mora med zobmi pravilno tleskniti Poper gojijo tudi v Braziliji in Indoneziji, toda Indija je že tisočletja prva proizvajalka. Dandanes pridela blizu 35.000 ton popra, kar predstavlja nad 35 odst. svetovne proizvodnje. Med velikimi potrošniki te začimbe smo Evropejci, ki imamo radi pikantne jedi, kuharji pa ne tajijo, da se z nobeno drugo začimbo ne da toliko doseči kot prav s poprom. Govorice o tem, da je njegovo veličanstvo poper tudi spolno dražilo, pa presodite sami. Štiri tedne je gledala mati, kako se odpravlja Jerica v tujino, in je molčala, kot je molčala, ko so se odpravljali drugi pred njo. V srcu jo je grizla bolečina, hujša kot kdaj prej. Jerica je bila najmlajša, zato je bilo to odpravljenje v tujino poslednje, ki gaje gledala. Vsi so prišli domov, ko so si zaželeli v tujino. Vsak se je odpravljal pred njenimi očmi veselo, pričakujoče; nobeden ni žaloval za domovino. Zdelo se ji je, da jim ni težko iti niti od nje; z vedrim obrazom so odšli in so kmalu pozabili nanjo. Tudi je ni nobeden vprašal, če ji je prav, da odhaja. Kot na povelje so odšli drug za drugim, polagoma, kakor so odraščali. In ona jim ni branila, ni jih zadrževala, ker je vedela, da jim nima kaj dati in si bodo morali sami pomagati. Sicer jih je brezmejno ljubila in rada bi jih imela poleg sebe, vsaj enega, če že niso mogli drugi živeti na domači grudi. Toda bala se je očitanja, ako bi katerega prisilila s svojo ljubeznijo, da bi ostal pri njej. Vselej, kadar se je kateri poslavljal, je skrila bolečino v sebi in se mu je vedro in veselo nasmehnila v slovo. Zjokala se je šele potem, ko so bili že daleč in je vedela, da jih njena bolest ne more več doseči ne raniti.. . Tudi zdaj je zaprla bolečino v sebi in je z navideznim mirom čakala dneva, ko pojde z Jerico na postajo in jo odda tujini, kot ji je dala druge pred njo. Konec četrtega tedna je stopila Jerica k njej, ko je kuhala kavo na ognjišču, da ji z njo postreže pred odhodom. Gledala jo je, ne vedoč, kaj naj ji reče, in končno je dejala mehko in boječe: „Mati, ni lepo, da vas pustimo tako samo, vsi bežimo od vas, kot da nas niste nikoli ljubili... Nič se ne zmenimo za vašo bolečino, ki vas bo mučila v tej zapuščeni koči. Ali mati, kaj hočete, ko pa je domovina tako bedna, da nas ne more živeti - saj moramo stran, čeprav nas morda tudi v tujini čaka le trdo delo in revno življenje. Saj niste hudi, mati, ker odhajam? Pisala vam bom in denarja vam bom poslala, ko zaslužim." „Nič ne skrbi zame, Jerica. Jaz bom že kako živela in prenašala to zapuščenost in samoto. Ti le glej, da boš pametna in da boš pošteno živela. Ako boš mogla kaj prihraniti, obdrži zase, ker tujina je hladna in brezobzirna, ne bo te hotela poznati v bolezni in nesreči. Tujina hoče samo zdravje in mladost, za bolne in nadložne nima prostora in ne mnogo usmiljenja, pa četudi so ji dali svojo mladost in svoje zdravje . . Sedi, lerica, in se malo pokrepčaj, preden greš. Kmalu bova morali odriniti, uro in pol je do postaje.14 Jerica ie sedla k nizki rdeči mizi in molče pila belo kavo ter N I N I N I S I N I S I S I s I N I N I S I S I s I s I s I N I N spomin. ^ Jerici je postalo tesno pri srcu; najraje bi že bila daleč proč, J | da bi se ji ne bilo treba posloviti od matere. Če bi mati jokala, | s bi ji bilo lažje; z njo vred bi se razjokala in bi izlila pekočo ^ j bolest, ki ji leži na srcu, v potok solza - potem bi pozabila na | v vse in bi šla z lahkim srcem v tujino. T ako pa bo nosila vse dni s | s seboj to hladno, na videz celo veselo sliko matere, ki izroča | > tujini svojega zadnjega otroka. J I Jerica je spustila na mizo maslen kruh, porinila je skodelico ca je spu s kavo od sebe črne kuhinje. Z 3e in je vstala izza mize. Skoro je zbežala iz nizke . Z drhtečimi rokami je odprla vrata v sobico, J | kjer je zadnje štiri tedne spala z materjo. Ob majhnem oknu je | s stala mati in si zapenjala črno obleko, v kateri je bila spremila s | vse svoje otroke na postajo, ko so odhajali v tujino. Samo dve | s nedeljski obleki je imela mati in obe sta bili stari in obnošeni, v | pa je bila vendar tako lepa in praznična v njih. Jerica je videla i Vejica vzpenjalke, kije pomagala krojiti tok zgodovine. To je poper! iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Imenitno ... vse greste v mojo smer! O epa gospe v mestu, toda zdelo se ji je, da niso bile prav nič praznične v svojih dragih, modnih oblekah, ne tako, kot je praznična mati v tej stari, ponošeni črni obleki. „Mati, lepo obleko vam bom poslala, da se boste dali slikati h v nJej “ ' ,.Pustiva zdaj to, Jerica. Čas beži, odriniti morava.*1 j Brez besed sta zapustili kočo. Šele ko sta bili že napol pota, n sta začeli govoriti. Toda besedam, izgovorjenim s težavo in | prikrito bolestjo, je sledil mučen molk. I Na postajo sta dospeli zgodaj, nobenega človeka še ni bilo | na peronu. Seidli sta na klop in opazovali železničarje pri delu. s Okrog postaje so cvetele vrtnice in njih vonj je vel po zraku ^ ter sihl Jerico k joku. Obrnila se je stran in si otrla solzo; ni n hotela, da jo mati vidi, da joka, da ji je vseeno hudo, ker gre | stran, v tuje, neznane ji kraje. s „Ti ne bo nič dolgčas, Jerica, ko ne boš več videla teh krajev? Veš, četudi je vse majhno in revno v domovini, je vendar življenje tukaj včasih prijetno in lepo - vzlic vsej revščini. ..“ „Po vas mi bo dolgčas, ne po drugem. Svet je lep tudi drugod in človek se povsod udomači, da le more živeti -mora se.“ „Da, mora se. Vlak gre, Jerica. Hodi srečno, ne pozabi name v tujini! Piši mi, kako se ti godi v tujih krajih. Če ti bo dobro ali hudo, lerica, piši materi, da bo delila vsaj s teboj bolesti in radosti - drugi so pozabili na mojo prošnjo, to edino prošnjo, ki sem jo imela do njih - Zdrava, Jerica!" „Zdrava, mati! Ne bodite žalostni, kmalu bom pisala, ne bom vas pozabila kot ostali." Brez solz, s smehljajem na velem obrazu je gledala mati za Jerico, ko je stopala proti vlaku, in potem je iskala z očmi po vagonskih okencih, kot je iskala vsakikrat, ko je spremila do postaje sina ali hčer. Polagoma so se začeli vagoni pomikati. Jerica je odprla okno in mahala materi z belim robcem v slovo in mati se je smehljala in mahala nazaj z žuljavo desnico. Ko pa se je vlak skril za ovinkom, se je zmračil njen obraz in sključeni hrbet je v ker | Ostrostrelec je ^ f«'>' že ob sami misfi n*ef s* čakale, toda * n , ie ^ , — sovražnika, temv„ri^. vaše mučenje Pre0 ,,0l V * zrasel sem med vi v žilah dvoma mojih morebitnih Stsm bolečinah, kakor Toda sredi stavk* j)* kakor prikazen P«ja Hetty. S » bre* ^Clečirn očem A k \» • »Usoda je . •'i ali bom ‘“bosti. Kajti l|) e,t> utrjen v v **°B. Zatorej V.VmeJte • • •* W “°Wa se je c Neustrašna Kretala se je, kakor da bi bila doma med Indijanci. In ti so jo v svojem praznoverju res gledali kot nekakšnega svetega norčka. Nihče je ni poskušal zadržati, pač pa so za vsak primer okrepili straže in Mogočni Hrast jih je šel sam razpostav-ljat. »Ali sta moja indijanska prijatelja na varnem?« je bilo prvo Nattyjevo vprašanje. »Judita me je pripeljala s čolnom semkaj,« je odgovorila IIetty, »ko je od njiju zvedela, kaj sc je zgodilo. Jaz naj bi te odkupila za šahovske figure, naredila pa bom tem divjakom tudi pošteno pridigo. In to bo pač najbolj zaleglo!« »Oče Tom in Harry gotovo nič ne vesta o tem,« je menil Ostrostrelec, »kajti bala bi se, da pade čoln Mingom v roke. Ko se boš vračala, moral paziti, da ne pojdejo za tabo.« — »Nič ne akrbi, Ostrostrelec,« je odgovorila Hetty, »čeprav nisem posebno bistra, bom Indijance že ugnala, ker me imajo za bolj neumno, kot sem v resnici. Kaj pa naj sporočim Juditi?« — »Resnico,« je dejal Natty. »Ker sem odklonil vse njihove'ponudbe me bodo Mingi mučili do smrti. Nobene odkupnine ne bodo marali. A povej prijateljem, da jim ostanem do konca zvest.« zlezel še niže. Iz oči so ji privrele solze, tiste zadržane, žgoče solze, ki niso smele na dan, dokler je bila Jerica pri njej bi ji bile zagrenile pot v tujino. V kotu železniškega voza je sedela Jerica in jokala, ker ni hotela, da bi mati videla njene solze, in ker ji je bilo hudo, da je njena domovina tako uboga, da mora ona v tuje kraje -| najbolj pa še zato, ker je vedela, da stopa mati sedaj sključena * in strta proti revni koči ter pretaka dolgo zadržane solze. Vlak pa je drvel hitreje in hitreje, kot bi se mu neznansko mudilo izročiti tujini svežo, mlado moč, ki sojo rodile domače gore in doline zato, da ponese v njih nabrano bogastvo mladosti v nenasitno zakladnico velikih daljnih dežel - v tujino, ki da malo večji košček kruha v zameno za mladostno moč. OBVESTILO ^ Krajevna organizacija Zdru- I | žen j borcev NOV Trebnje oiga- ^ " nizira ob dnevu vstaje slovenske- I ^ ga naroda 22. julija tradicional- » * no tovariško srečanje članov ZB J I NOV, ki bo v soboto, dne 22. | 'julija 1978, s pričetkom ob 15. I I uri pri Lovski koči na Vrhtreb- v I njem. * I skrbljen, ter bo za te člane zbira- j ' lišče ob 14. uri pred zgradbo J k občinske skupščine Trebnje. Odbor ZB NOV % J Trebnje J NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V naši krajevni skupnosti smo s krajevnim samoprispevkom asfaltirali že več cest, uredili okolico, sedaj pa postavljamo še nova avtobusna postajališča. V Slovenski vasi smo imeli doslej avtobusno postajo kar na prostem. 5. junija so pripeljali orodje za novo, ki stoji nasproti prejšnje. V njej so klopi, da bodo čakajoči lahko tudi sedeli. Nova avtobusna postaja pomeni za našo vas napredek in spodbudo za nadaljnje delo v krajevni skupnosti. ALENKA KOTAR novinarski krožek Šentrupert List za vsakogar »Dolenjski list« TREBANJSKE NOVICE VELIKI GABER: TOKRAT ZARES Kot smo že poročali, naj bi bil Marles pričel v Velikem Gabru pri osnovni šoli graditi večnamenski prostor že 1. julija. Stvari so se nato malce zavlekle, vendar je bil za začetek izkopa končno določen minuli torek. Pri občinski izobraževalni skupnosti izrekajo vse priznanje honorarnemu gradbenemu refentu pri občinski upravi, kije uredil vse potrebno glede gradbenega dovoljenja v enem samem dnevu. Marles naj bi dela zaključil do 11. novembra letos. Slavnostna otvoritev naj bi bila na dan republike. PRED PODALJŠANJEM SAMOPRISPEVKA V ponedeljek sc bodo sestali vsi zbori občinske skupščine v Trebnjem na skupnem in tudi ločenem zasedanju. Na dnevnem redu skupnega zasedanja je med drugim tudi osnutek programa za podaljšanje samoprispevka za šolstvo. Delegati se bodo izrekli tudi o sklepu za podelitev petih letošnjih občinskih priznanj. Po predlogu komisije za odlikovanje in priznanja naj bi letos ta naj višja občinska priznanja prejeli: Franc Flajnik z Mirne, Jože Kastelic, Ivanka Pavlin in Stanc Prijatelj iz Trebnjega, med društvi pa mirenski TVD Partizan. Ni bilo in tudi ne bo Sedemletni program izgradnje šolskih prostorov je v zaostanku predvsem zaradi hudih podražitev v gradbeništvu Ko so občani pred sedmimi leti sprejemali krajevni samoprispevek za gradnjo in rekonstrukcijo šolskih objektov v novomeški občini, so bile v planu številne gradnje. Kazalo je, da bo možno vse uresničiti, toda podražitve v gradbeništvu (kdor sam gradi, že ve!) so bile v teh letih tako hude, da je izpadlo kar pet planiranih gradenj šoL Vse kaže, da do leta 1979, do izteka tega programa, tudi ne bo možno dozidati 6 učilnic in telovadnico v osnovni šoli ,.Milka Sobar--Nataša“ v Šmihelu, ne dozidati 14 PRIJAVITE OTROKE! Ker je letos v kolonijah Rdečega križa izjemno še nekaj prostih mest, lahko sprejmemo otroke ne glede na zdravstvene ali socialne razmere. Starši dobe vse informacije v pisarni obč. odbora RK v Novem mestu. Pohitite s prijavami! učilnic pri bršljinski šoli, ne dozidati 6 učilnic v osnovni šoli Vavta vas. Prav tako čakata na realizacijo programa Žužemberk in Otočec. Navedene šole se dušijo v prostorski stiski, razmere so ie kritične, vendar jim ne obljubljajo gradnje še v tej sedem letki, ker bi bile take obljube zvite iz trte. Poudariti pa velja, da pa smo v tem sedemletnem obdobju le precej napredovali s pomočjo izglasovanega samoprispevka. Zgrajena je bila šola v Dol. Toplicah, prav tako sodobna šola v Brusnicah, preurejena je bila novomeška šola „Katja Rupena", zgrajena posebna šola v Novem mestu in opravljena najbolj nujna dela v poslopju otoške šole. Do izteka zdajšnjega programa je predvideno, da bosta prišli na vrsto le še gradnji oziroma dozidavi osnovnih šol v Sentjemmeju in Stopičah. Ta sredstva so zagotovljena, medtem pa je stvar dogovora za novo obdobje, da bodo prišli za gradnjo šol na vrsto kraji, ki so zdaj potegnili krajši konec. Idealnih pogojev _ ■■ ■■ Celodnevna šola, ki bo jeseni v štirih osemletkah naenkrat, medtem ko doslej nismo imeli te oblike izobraževanja in vzgoje še nikjer, je v središču pozornosti pogovorov med občani Marsikaj staršem še ni razumljivo, o mnogočem ugibajo tudi še šolniki, zato naj k razčiščevanju stališč pripomorejo izjave naslednjih: STEFAN GALIC, predsednik občinske izobraževalne skupnosti: „Res smo v Novem mestu med zadnjimi, ki ustanavljamo celodnevno šolo, zato pa imamo na voljo izkušnje od drugod. Zavedati se moramo, da idealnih pogojev najbrž ne bi nikoli dosegli, četudi bi nanje še čakali. Menim da smo že toliko napredovali, da lahko izpeljemo načrt o celodnevni šoli na nižjih stopnjah šolanja v Brusnicah, na Grmu in v Dol. Toplicah, in o uvedbi celodnevne šole za vse razrede na Prevolah. Šolanje v celodnevni šoli je brezplačno, toda za prehrano bodo morali prispevati starši." MARJAN SPI LAR, ravnatelj osnovne šole Grm: „Sole, ki bodo letos uvedle celodnevno šolo le na nižji stopnji, se pravi od 1. do 4. razreda, bodo morale prihodnje leto preiti na to obliko izobraževanja in vzgoje tudi na višji stopnji. Ne starši in ne otroci se sicer ne bi strinjali s tem, da jim zdaj ne bo potrebno skrbeti za naloge, ne za učenje, ob prehodu v peti razred (v navadno šolo) pa bi to breme spet ležalo na njih samih". PROF. JOŽE ŠKUFCA, pedagoški svetovalec: „Zelo važno je, da bodo pri celodnevnih šolah zaživele enote izobraževalne skupnosti. To je samoupravni organ, sestavljen iz delegacije delov ne skupnosti šole, sveta staršev in predstavnikov javnosti. Te enote bodo v bodoče tudi koordinacijski odbori, tako da ne bo več dveh organov, kot smo jih imiii doslej.” FRANC BEG, predsednik koordinacijskega odbora za uvedbo celodnevne šole pri občinski konferenci SZDL: „Naj-večja ovira pri uvedbi celodnevne šole se trenutno kaže v pomanjkanju kadrov, teh pa ni m ožno dobiti, ker je zanje premalo sta-novanj.“ Ena gospa je rekla, da bi morali novomeški gradbeniki narediti ekskurzijo v Logatec. Tam bi lahko videli, kako je možno graditi stanovanja po 6.500 din kv. meter, medtem ko je pri nas cena za kvadratni meter že preko 9.000 dinarjev... TOKRAT SODSTVO IN INŠPEKCIJE Za torek, 18. julija, je sklicano W v sedanje vseh treh zborov občinsk* skupščine Novo mesto. Obravnavali bodo poročila občinskega sodišča tožilstva, postaje milice, uprave jav- *• ne varnosti, javnega pravobranilstva in organa za postopek o prekrški!1 “ Razen tega so v obravnavi po dne* lej nem redu zajetna poročila o delu $o medobčinske inšpekcijske službe ii> sti še nekatere druge zadeve. pr UJETI VSAK TRENUTEK — Trava in krma letos bujno rasteta, zato pa muhasto vreme koscem dela preglavice. „Ker ne mine dan brez dežja, moramo voziti krmo domov, kadar je sonce, pa naj bo petek ali svetek, “ je rekel Pavle Okleščen z Uršnih sel. (Foto: R. Bačer) SO RES DOPUSTI KRIVI? Spet je minil en praznik, ob katerem ugotavljamo isto pomanjkljivost: mnoge hiše, zlasti zasebne, so ostale brez zastav. V centru mesta in ob glavnih ulicah je bilo tovrstno manifestativno obeležje še zaslediti, po naseljih, kjer so nove hiše, pa so zastave zelo redke. Nekateri so pri gradnji sploh pozabili vzidati tok za zastavo. Ponekod so zastave sicer obesili, ampak z okna ali z balkona, kar ni po pravilih. MIRNA PEC: NOVI SAMOPRISPEVEK ŽE VELJA Z nedavnim referendumom je bii v krajevni skupnosti Mirna peč uveden novi (podaljšani) samoprispevek za potrebe domačega kraja. Plačevanje je stopilo v veljavo 1. junija letos in bo trajalo do junija 1983. Zaposleni in upokojenci bodo plačevali kot doslej 1 odst. od čistih odsebnih dohodkov ali pokojnin. Plačevanja pa so oproščeni delavci, katerih osebni dohodek ne presega 2.000 din na mesec, ter vajenci in študentje, ki prejemajo nagrade oziroma štipendije. Samoprispevek so dolžne obračunavati in pošiljati mimopeški krajevni skupnosti vse delovne organizacije, katerih zaposleni bivajo na območju KS Mirna peč. NA ŠTIRIH KRAJIH NOVE KLOPI Med priprave za oktobrsko zasedanje stalne konference mest sodi tudi ureditev mestnih sprehajališč. V programu je zapisano, da bodo poleti uredili, počistili in postavili 34 klopi v Kettejevem drevoredu, na Župančičevem sprehajališču (za Loko), pred domom JLA in v Rago-vem logu. V vseh navedenih parkih bodo kajpak tudi stezice urejene in posute s peskom. Potrebovali pa bi še koga, da bi pazil na red in čistočo. Stari grehi Asfaltiranje in urejanje ulic v Novem mestu poteka s polno paro, ko pa je že tik pred tem, da bi prišli asfal-terji, se marsikje ustavi. En tak primer je bil pred dnevi na Ragovski cesti, kjer so občani že leta opozarjali na zanemarjenost ceste od odcepa pri kandijskem mostu mimo nekdanje tovarne igrač do naselja. Urejanje te ceste je prišlo v plan, celo med prvimi, a se je pri razkopavanju ceste izkazalo, da je bil večžilni telefonski kabel položen kar tako, medtem ko predpisi zahtevajo, da je v ceveh. To pa pomeni 410.000 din dodatnih in nepredvidenih stroškov. Ragovska pa ni edini tak primer, kjer se ob razkopavanju ceste odkrivajo stari grehi. Ponekod za neprimerno napeljavo vode ali kanalizacije, za nepravilno napeljavo elektrike ali telefonske napeljave. Kdor je v prejšnjih letih te stvari gradil, je očitno delal tako, da so bili stroški čim manjši, in je hitro zakopal da se ne bi videlo, kar je pod cesto ostalo. Toda mar naj danes, ko vse take stvari delamo bolj odgovorno, nosi stroške za stare grehe tisti, ki trenutno razkopava ceste? Gotovo ne bi bilo pravično od krajevnih skupnosti, ki so zdaj investitorji raznih del, zahtevati, naj ob asfaltiranju in širjenju mestnih ulic urede še vse drugo, kar je doslej ostalo skrito pod površjem ceste. Zato bo potrebno o takih primerih reči odločno besedo, sicer se bodo programi o pospešenem asfaltiranju ulic začeli krhati. R_ baC0 Novomeška kronik ZAKAJ NI BILO ŽE PR^L Sklenjeno je, da bodo po mestu » oktobra (pred zasedanjem konfe^j ce) namestili 274 cvetličnih p°sj in zabojčkov ter postavili 100 n° košev za smeti. Zelo hvalevred% toda mar je bilo za take malenk0^ potrebno čakati konferenčnih ™ prav? PRILOŽNOSTNA PRODAJA ' Novomeške tovarne večkrat obljjW jo potujoče trgovine in nu% ugoden nakup. Pred dnevi so v „Kiki” kupih celo vl6 iraška Rio za četrtin0 zaposleni v „Krki” kupih celo ^^ pralnega praška Rio za četrtin0 neje, kot bi zanjo dah v trgovini GRADBIŠČE JE ODPRTO ' % vrtom dijaškega doma v Smihe*u.0, čez gmajno naredili zasilno o kateri vozijo material na išče doma upokojencev. tega potrebnega objekta je st« upati je le, da ne bo prišlo do mikanja rokov, za dokončanj« ^ kot je postala v Novem mestu n da! s; FANTOVSKI TEDEN - W _ teden so bili v novomeški P01?4^ nici z območja mesta rojem jj fantje. Rodile so: Ljuba Su* ^ .. . . . . ^ _ g0ri. ^ Kettejevega drevoreda 50 30. Milena Brudar iz Gubčeve Damjana; Valerija Dimič iz VJr brigad 8 - Tomaža in Mirjan? ^ ^ vič iz Ulice Majde Sile 20 - SE PAPIG NI MANJKAL*^ Tržnica je bila minuli P°n. s0 n* spet prav dobro založena, saj „i0' stalnih stojnicah in občasnin dajali najraznovrstnejše saW lenjavo in druge pridelke. Tu° jamarski del tržnice je bil »1 & seden, med njimi pa se je .zn7c01* prodajalec papig, ki je za živa* ((r hteval 150 dinarjev. Breskve .po krat prodajali po 27 din, bana1vj 12,50 din, papriko po ^dinj^ ii po 16 din, marelice din, hruške po 35 din in P^f^ po 32 din. Paradižnik je bil P#sf* teden že cenejši, pa mu je <*“ Doskočila. Molzna krava? Komu mokronoški dom? Prenekateremu starejšemu človeku na vasi in v manjših krajih je še v spominu polet povojnih dni, ko so večinoma udarniško postavljali tudi zadružne domove. Otrok teh časov je tudi dom v Mokronogu. V njem je tako rekoč prenekateri kamen z gradu nad njim. Preteklost i in sedanjost sta si na neki način podajala roke. Vzdrževanje takega orjaka ni majhna naloga, posebno ne za amaterske organizacije. V Mokronogu so lahko upravičeno ponosni, da njihov dom ne propada, kot se dogaja marsikje, še več, pretežno mladina ga je minulo zimo celo dodobra obnovila. Še tolikšna dobra volja je seveda premalo. Pred kratkim so se v Mokronogu sestali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. V dnevnem časopisju jih je spodbudil zapis o podobnih sotrpinih. V spodnjih prostorih mokronoškega doma domuje trgovina trebanjske Kmetijske zadruge in odkupna služba. Pri krajevni skupnosti tožijo, da jim zadruga vsa leta ni dala niti ficka za vzdrževanje doma. Edino, kar so menda storili, je, da so zamenjali vhodna vrata! Krajevna skupnost se je obrnila po pravni nasvet celo na pravobranilstvo, vendar so možnosti za sodno pot silno majhne. V Mokronogu želijo imeti dom, dostojen imena. Ker je Ic-ta družben, bi morali vsi uporabniki najti skupni jezik. Če bi npr. amaterska društva zanemarila streho, bi teklo tudi po zadružni trgovini, ki nima ravno majhnega prometa. ŽIVAHEN ZBORČEK — Mokronoški šolarji so nepogrešljivi na prireditvah v krajevni skupnosti. Skupaj se dobijo ne glede na to, ali so tu že počitnice ali ne. Na sliki: med uspešnim nastopom ob proslavi krajevnega praznika. (Foto: Železnik) Mokronog v koraku z drugimi Ponosni na preteklost — Zgrajeno precej novega, še dosti v načrtih V soboto, 1. julija, so občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Mokronog slavili svoj krajevni praznik. Vsi v kraju so se dobro pripravili za proslavo na mokronoškem gradu. Žal jim vreme ni bilo naklonjeno. Kulturni program so vsemu navkljub le izvedli, predsednik sveta KS Tone Koščak pa je moral slavnostni govor bistveno skrajšati in celo prekiniti. belnim, ustanovitev 12. brigade na velikem mitingu prav v trgu. Okupator jc pokazal ves svoj srd, brezglavo se je znesel nad talci v Cugljevi dolini in pred pokopališčem. Ko v Mokronogu vrednotijo današnji trenutek, se povsem naravno primerjajo z drugimi. Trebanjska manj razvita občina je zadnja leta dosegla skokovit razvoj. V Mokro- Mokronožani se lahko postavijo v vrsto z drugimi glede deleža v revoluciji, saj so se med prvimi uprli fašizmu. Borci mokronoške čete, ustanovljene leta 1941, so presenetili sovraga v samem trgu in spravili na varno mnogo usnja. V spomin na to akcijo slavijo tudi krajevni praznik. Slavnih dogodkov ne manjka: ustanovitev Gubčeve brigade pod Trc- nogu niso ustrezno napredovali. Predsednik Koščak je zato naštel vrsto objektov in drugih pridobitev na območju krajevne skupnosti zadnja leta, kar v marsičem popravlja ta vtis. Velika pridobitev je nova šola, med naj večjimi naložbami je bila rekonstrukcija Iskrinega tozda Elektroliti (16 milijonov dinarjev), v tovarni so v akciji za nadaljne naložbe, ki bodo še utrdile prvenstvo tega kolektiva v krajevni skupnosti. Tudi Induplati naj bi sc lotil preureditve prostorov stare šole za svojo proizvodnjo. V načrtu jc gradnja šc enega novega bloka, Mercator naj bi postavil prvo samopostrežno trgovino v kraju. Letos naj bi stekla tudi gradnja osemenjevalne postaje. Ob tem ne gre podcenjevati nekaterih manjših stvari, npr. nadaljnjega urejanja prireditvenega prostora na gradu. A.ŽELEZNIK PETERICA ZASLUŽNIH - Ob prazniku mokronoške krajevne skupnosti je predsednik krajevne konference SZDL Nace Borštnar podelil bronasta priznanja OF petim zaslužnim krajanom: Antonu Popitu, Olgi Janežič, Lučki Dreži, Marjanu Uhanu in Francu Gregorčiču. DOLENJSKI LIST Št. 28 (1509) - 13. julijj Zdaj pa kar takoj ukrepati I Šentjanž ima, česar drugi nimajo f stopinjah inšpektorjev v brežiški občini — V bodoče več usmerjanja, manj kaznovanja V jeseni okrog 150 učencev višje stopnje v edini celodnevni šoli v občini Poročilo medobčinskega inšpektorata je na seji občinske skupine v Brežicah 6. julija vzbudilo izredno živahno razpravo. De-Niati so inšpekcijam priznali, da so opravile ogromno delo, vendar izrekli vrsto pripomb, predvsem pa željo, da bi bilo poročilo Urnejše. Menili so, da so inšpekcije preveč odtujene občanom, da Ptemalo opozarjajo, da navajajo samo posledice, ne pa rešitev. V bodoče naj bi več usmerja- kazila, dokler posamezni kraji ne bodo imeli registriranih odlagališč za odpadke. Pri lokaciji smetišč naj bi zato nudil pomoč krajevnim skupnostim izvršni svet. Nasploh pa bi moral vrsto teh stvari urejati popravljeni odlok o javnem redu in miru, kajti sedanji je star 'e. sodelovale tui s krajevnimi ^upnostmi in delovnimi orga-"^acijami. Načele so celo vrsto Problemov, ki terjajo takojšnjo sPlošno družbeno akcijo, predam pa akcijo izvršnega sveta °t>činske skupščine, krajevnih !*upnosti in združenega dela. ^legati so zahtevah boljše so-'klovanje vseh organov, za kate-!*■ je v poročilu navedeno, da je .Palo. Zahtevali so, naj v krajnih skupnostih oživijo svete Potrošnikov. Veliko razprave so posvetili udi varstvu okolja. Poudarili *?> da je treba narediti konec ^Vjlrn smetiščem, ki kazijo ^asti podeželje in ga bodo še RRE2IŠKE VESTI VEČ VARNOSTI V brežiški občini ne zahtevajo lokacijskega dovoljenja za postavitev kozolcev, drvarnic in drugih pomožnih objektov, zato tudi ni potrebno soglasje požarne inšpekcije. Praksa namreč kaže, da prav gospodarska poslopja vseh vrst predstavljajo veliko nevarnost bodisi za samovžig, za strelo, za požare zaradi slabe električne napeljave itd. Zato inšpekcija meni, da bi morali že pred gradnjo določiti osnovne varnostne pogoje. RETEKLO ST NA PLAN. - Sredi julija bo Posavski muzej v Bre-rph končal sondiranje mestnih obzidij in mestnih pristanišč v •ari savski strugi. Na sliki: odkrivanje ohranjenega obzidja pod ?®Kdanio osnovno šolo v Brežicah. Zid se podaljšuje v tloris hiše. njo osnovno Jožica Teppey) že petnajst let, zato v njem mar-1 sikaj manjka. Zbori so si bili edini v tem, ] da številčna krepitev inšpekcije ne bi bila umestna, če na drugi strani razvijamo samoupravljanje, delavsko kontrolo, samozaščito itd. Ključ za financiranje bo ponovno proučila komisija, prav tako tudi vprašanje, ali morda le ne bi bile ustreznejše in cenejše inšpekcije po občinah, ker so ob združitvi vsi pričakovali, da se bo ta služba po- j cenila. J.T. NOVO V BREŽICAH PRILOŽNOSTNO DELO -Dijaki in študenti že dober teden sodelujejo v raziskovalni akciji Posavskega muzeja in pod vodstvom kustosa odkopavajo ostanke srednjeveškega mestnega obzidja in pristanišča. ZA DOMAČINE BOLJ POCENI. - Več kot polovico zaposlenih v brežiški občini izkorišča popust pri vstopnicah za kopanje v čateških bazenih. Zdravilišče jim omogoča to ugodnost preko sindikalnih organizacij. Letos je to še posebej dobrodošlo, saj zaradi slabega vremena še ni bilo priložnosti za kopanje v Krki DA NE BO DVOMOV IN UGIBANJ. - Prenovljeni statut brežiške krajevne skupnosti bo vseboval tudi predpis o grbu. Predlog je dala občinska Turistična zveza, občani pa so ga sprejeli na zadnjem zboru. Tedaj so se tudi odločili, naj bo to grb mesta Brežic in ne grb krajevne skupnosti Brečice—mesto. SREČANJE V PISEC AH. - Rezervni starešine iz M akedonije, ki so bili v začetku minulega tedna na obisku v Brežicah, niso mogli prehvaliti gostoljubja in so se med bivanjem v brežiški občini zelo dobro počutili Z zanimanjem so si ogledali muzej, Toplice, Slovin, rastlinjake Agrarie, JE Krško in bili so nadvse zadovoljni z zaključnim obiskom in piknikom v krajevni skupnosti Pišece. S šolskimi počitnicami ne pade po šolah iz rok delo, kot marsikdo misli. To poletje bodo še posebno delavni na šentjanški osnovni šoli, zakaj v jeseni začno, kot prvi v občini, s celodnevno šolo. noben člen krajevne samouprave, učiteljev in delegatov. ALFRED ŽELEZNIK Med novimi šolami v sevniški občini je bila po vojni med prvimi zgrajena nova šola v Šentjanžu. Kar je bilo takrat še deležno presežnikov, je danes komaj še dobro, če ne že zanič. Tako je v marsičem tudi s šentjanško šolo. Pred leti je ob njej TRIMO postavil tudi prvo od svojih tipskih telovadnic. Kaj pomeni takšen objekt za dokaj odročno vas, se je brž pokazalo: že lep čas imajo na šoli prizadevno športno društvo. Letos je še vedno edino v občini sodelovalo na republiškem tekmovanju in od 108 društev zasedlo častno 58. mesto. Tudi sicer je že ob vstopu na stopnišče prišlec prijetno presenečen, ko lahko njegovo oko, čeprav le bežno, dobi dobro sliko o zadnjem junaškem boju herojev Majcna in Mevžlja (po prvem se imenuje tudi pionirski odred), strahotah izgnanstva domačinov in okoličanov in drugem s čimer so ti kraji plačali svobodo. Ob vsem tem je videti uspeh dosedanje akcije za celodnevno šolo naravno nadaljevanje dosedanjih prizadevanj. Šentjanški primer ponovno dokazuje, kaj pomeni za vas ravnatelj, ki je hkrati tudi dober družbenopolitični delavec. Ravnatelj Jože Bavec nerad govori o sebi. Ko smo ga vprašali o poteku akcije pred referendumom (69 odst. staršev učencev višje stopnje je bilo za celodnevno šolo!), je opozoril na nepogrešljivi delež dolgoletnega predsednika sveta krajevne skupnosti Alojza Flajsa in sekretarja krajevne konference SZDL Toneta Ruparja. Seveda še zdaleč ne gre le za zasluge posameznikov. Jože Bavec našteva s temeljitostjo vojaka (v občinskem izvršnem svetu ima na skrbi samozaščito) delež osnovne organizacije ZK v krajevni skupnosti, sveta krajevne skupnosti, nepogrešljive vloge sveta staršev. Skratka, manjkal ni r VEČ BO OD OTROK Prepričevati o prednostih celodnevne šole v pretežno kmečkem in polproletarskem okolju, kot je Šentjanž, ni mačji kašelj. Marsikdo je vse skupaj razumeval kot malo hujši šolski zapor ali - kot je menil nek možakar: „Kdaj pa bodo potem ti kratkohlačniki lahko še kaj postorili na kmetiji? “ Ravnatelj Jože Bavec mu je brž postregel z odgovorom, o njegovi resničnosti pa se bodo podobni nejeverni Tomaži lahko prepričali že v jeseni. „Otroci bodo v šoli pod strokovnim mentorstvom učiteljev lahko naredili vse naloge in se tudi naučili. Po 15. uri bodo lahko sproščeno zaživeli za ostalo okolje in tudi dom. Celodnevna šola želi otroke navezati na dom, ne pa trgati jih od njega! 1“ | DRUŽI S KULTURO - Šentjanški ravnatelj Jože Bavec povezuje troje krajevnih skupnosti v Mirenski dolini tudi s kulturno tvor-I nostjo. Ob dnevu samoupravljalcev je v Sevnici uspešno nastopila recitatorska skupina pod njegovim mentorstvom, sestavljena iz delavcev krmeljske Metalne in Lisce. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI BREZPLAČNA KOPEL - Osrednje sevniške ulice tudi sicer ne slovijo po gladkem asfaltu, da o pločnikih sploh ne govorimo. Posebno č u-do pa je zadnje čase uspelo vzdrževalcem glavne vpadnice pri gostilni Na križišču v Šmarju, kjer je nastalo pravcato jezerce. Ob neredkih nalivih zajame voda tudi po pol vozišča. Tudi če tod kakšen voznik koga ne želi pobrizgati, mu to uspe. NEVARNI PREHODI - Obsežno sevniško postajno območje je nekakšno sprehajališče premnogih nepoklicanih, ki se ne zavedajo, kakšni nevarnosti se s tem izpostavljajo. Pred nedavnim je tam vlak do smrti povozil delavca Huseina Hrnčiča. skvim&ei mm Drugo leto brez zapornic P1* Brestanice do Blance *alu po levem bregu Save ta ne k° nepredvidenih zapleni potem bodo lahko motori-občani in seveda tudi dru-P°tovali med Brestanico in anco po levem savskem bregu, da bi prečkali železniško pro-^ Zgodbo o prestavitvi ceste ^Verno od železnice so namreč Podpisali, kar pomeni, da bo , 5* z okoli 2.300 metri podala po novi trasi. so ta čas najbrž že na-po potrebnih soglasjih pa J oi gradnjo kmalu pričeli. Kot ^ nam povedali v krški občinski I^PŠčini, bodo to povezavo do titai-* °bčinske meje tudi asfal-J^l> kar je sicer že v tem sredinem cestnem programu. - VVJIHVIII I^vati s tem obetajo tudi raz-8te ev povezave, ki pelje s te ce-,na Rožno, v Presladol in nabili na ^ališevec. Tako bodo do-J*1 »krožno", za avtobus presno prometno povezavo med vj^anico, Kališevcem in Seno-'tišk ^er je ljubljansko Želez-p transportno podjetje po P°g°dbe o nameravanih dec? Povedalo, da bo po 31. ^•»bru letos štiri prelaze v - ^ občini dokončno zaprlo, 4oh‘‘ bojazni, da nova cesta ,eJ ne bi bila končana. Končno le telefon Vsi želijo hitreje napredovati Ogromen delež prebivalstva pri napeljavi telefona na Goro, na Veliki Trn in v del KS Krško in Leskovec )b tem ne smejo pozabljati najmanj razvitih — Ugodno sprejeta gradiva o razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti v trebanjski občini Več kot 100 telefonov bo po vsej veijetnosti zazvonilo v 21 naseljih krajevnih skupnosti Gora in Veliki Trn ter v delih krške in leskovške KS že v septembru, 28 med njimi pa se jih je oglasilo že pred dnevi, ko so s skromno slovesnostjo zaključili dela za to pomembno novost. Nanjo so se pričeli pripravljati lani, odtlej pa so vsi, ki so si želeli telefon, zbrali 600 starih tisočakov v denaiju, opravili po 110 prostovoljnih delovnih ur in postavili okoli 700 telefonskih drogov. Predračunska vrednost del je bila več kot 3 milijone dinarjev, za telefonijo pa so morali potegniti okoli ^RlDNI MLADINO %,?. P10® Samac - Sarajevo so se iz Posavsko-dolenjske bri-(W Ustili na prvo mesto. Že v Prest desetih dneh so za 240 odst. normo- Ta Cas delajo mladi ’'Wi °bčine tudi na zvezni akciji (plansko 78“. Velik uspeh tova-Hvif' zadnji Ptogp jih spodbuja k zato pričakujejo, da se iiu. brigadirji tudi s te akcije vrnili ami. 1 JCHSKI tednik Z AVTOM ČEZ POTOK. - V Stari vasi pri Krškem je cesta že nekaj mesecev zaprta za promet. Preusmerili so ga na novo cesto mimo Celuloze ob Savi in naprej na odsek, ki pelje na gradbišče jedrske centrale. To pa je štiri kilometre dlje, zato si marsikateri avtomobilist raje izbere bližnjico skozi Staro vas in na kolesih prebrede potok. Most so namreč podrli, ker nameravajo zgraditi novega. (Foto: Jožica Teppey) 28 kilometrov kabla. Vse „nove šte-vilke“ bodo priključene na krško avtomoatsko centralo in jih bodo lahko uporabljali, ko jo bodo letos dokončno razširili. Sicer pa so vsi, ki so si v zadnjem času tako prizadevali, da bi čim prej dobili najhitrejšo povezavo s svetom, še kako hvaležni tudi krški temeljni organizaciji združenega dela novomeškega PTT podjetja, ki jim je brezplačno nudila vso strokovno pomoč in poskrbela, da je potrebni material prihajal pravočasno in ni bilo zastojev. Seveda se zahvaljujejo tudi občinski skupščini za denarno pomoč. Ž.SEBEK KRŠKE NOVICE BOGAT PROGRAM - Dvodnevno bivanje skupine rezervnih vojaških starešin iz SR Makedonije v krški občini je dragim gostom prineslo pester program ogledov, obiskov in tako naprej. Pred Spomenik prvih krških borcev so položili spominski venec, ogledali so si gradbišče nuklearne elektrarne, brestaniški muzej izgnancev, kostanje-viške kulturnozgodovinske znamenitosti in tako naprej. Seveda so s svojimi krškim) gostitelji, stanovskimi tovariši, navezali res tesne stike, ki jih bodo kasneje verjetno še krepili. ZNOVA PRVI - Nedavna letna skupščina Filatelistične zveze Slovenije je krškim zbiralcem znamk prinesla še eno veliko priznanje. V točkovanju dejavnosti 35 društev za lansko leto so namreč krškemu ponovno prisodili prvo mesto. K temu naj dodamo, da tudi letošnji program društva zagotavlja morda čez leto dni enak uspeh, saj je izredno bogat in bo tudi na jesen in zimo prinesel še nekaj spominskih ovitkov s priložnostnimi žigi in razstav. Socialistična zveza je na nedavni seji občinske konference med drugim strnila javno razpravo po terenu o obsežnem gradivu pospeševanja manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. POSLEJ DRUGAČE - V zboru delegatov krajevnih skupnosti občinske skupščine bo treba poslej v dnevnem redu popraviti točko ..Vprašanja delegatov" v ..Vprašanja delegacij11. Tako je tudi najbolj prav, kajti delegati naj bi na sejah postavljali le tista vprašanja, za katera so sc poprej dogovorili na sestanku delegacije krajevne skupnosti. Bralcem ta gradiva niso neznana, saj smo o njih pisali, še preden so sploh prišla med delegate, in še zatem po prvi razpravi. Ker je trebanjska občina kot celota ena izmed enajstih članic ,Kluba nerazvitih" v Sloveniji, se zdijo lahko nepoznavalcu sedanja prizadevanja pretiravanje. To seveda še daleč ni res, tudi večina raz-pravljalcev na terenu je bila namreč mnenja, da so predvideni ukrepi že pozni. Z glavo pa tudi ni bilo mogoče skozi zid, med drugim je bilo pač treba najprej vsaj za silo utrditi materialne temelje občine, da se lahko sploh loti takšnega podvi- GRADNJA POKOPALIŠČA SE BO PRIČELA Premajhno pokopališče na Mirni nam je delalo že resne težave. Teh bo vendarle konec; v kratkem bodo namreč pričeli graditi oz. širiti pokopališče. Dela bodo po predračunski vrednosti brez mrliške vežice, ki se bo gradila še letos, stala 684.000 din. Od tega ima KS Mirna zagotovljenih 400.000 din. Ker je to premalo, bodo manjkajoča sredstva po lanskoletnem sklepu zbora delegatov prispevali dclaovne organizacije kraja in vsako gospodinjstvo po 1.000 din. Prispevek se bo lahko plačal v gotovini ali z obveznicami in tudi v obrokih. Mogoče se bo komu zdel prispevek velik, pa ni, ker sc bo v drugi fazi gradila, kot smo že dejali, mrliška vežica. Ta ne bo poceni, je pa nujno potrebna. Javna razprava gradiv ni postavila na $avo. Več kot šest krajevnih skupnosti naenkrat pri tako omejenih možnostih nikakor ni mogoče pospeševati. Vseeno je razveseljivo, da pridejo že ob prvem mahu v poštev najpotrebnejše. Marsikaterega občana v drugih krajevnih skupnostih je presenečala „visoka“ lisjak J. PLATIŠE M „Obleka pa menda res naredi človeka,” de lisica lisjaku ob pogledu na „bleščeči napis” nove firme v trebanjskem Starem trgu. „Kakšna nova firma? ,” se razhudi lisjak, „saj to je samo Krojaško podjetje v novih prostorih. Po tolikšnih uspehih si menda lahko privošči tudi malo bolj moderno im e!“ uvrstitev KS Čatež na lestvici nerazvitih. Morda ne bo odveč ponovno preveriti nekatere številke. Čateška krajevna skupnost je resnično v boljšem položaju kot, denimo, Sela--Šumberk po številu zaposlenih doma, točke pa so ji pri-nesele druge neugodne zadeve, nakopičene v teku let. V velikem Gabru poudarjajo, da bi kazalo upoštevati tudi dele krajevnih skupnosti, ki znatneje zaostajajo za poprečji. Kakorkoli že, tudi delegati občinske konference SZDL so ugodno ocenili predložena gradiva. Preden jih bodo v prečiščenem besedilu sprejeli vsi podpisniki, bo potrebno še mnogo razčiščevanj. A.ŽELEZNIK Iz kraja v kraj KOD HODITI? - Ob koncu pouka so otroci in starši v Trebnjem dobili v roke lične letake z opisi, kako ravnati v prometu, zlasti kako prečkati cesto. Žal se je po teh navodilih težko ravnati, saj niti najbolj prometna ulica v mestu ne premore zeber; ZASTAVILI NA NOVO - Grosupeljsko gradbeno podjetje je na Pavlinovem hribu v Trebnjem začelo izkopavati za nove bloke. Po zunanjosti in tudi številu stanovanj bodo novi bloki podobni prejšnjim, ki jih je taisto podjetje že zgradilo v ližinL Med novimi stanovanji je predvidenih znova tudi več solidarnostnih. MOGOČNA ČRPALKA - V mirenskem kopališču lahko hitro izpraznijo in tudi ponovno napolnijo veliki bazen. Tega seveda ne bi zmogli zgolj z naravnim pritokom. Že pred časom so namreč vgradili močno črpalko, ki zmore potisniti v bazen kar 7.000 litrov vode v minuti. TREBANJSKE NOTICE INVALIDSKE DELAVNICE Na pobudo DVZ Ponikve in izvršnega sveta kočevske občinske skupščine so v prostorih nekdanje Termoplastike začele obratovati Invalidske delavnice kot posebna enota DVZ Ponikve. V njej delajo delavci invalidi iz kočevske občine. Zaenkrat jih je 13, zaposlili pa bi jih lahko še 32. Da bi delo potekalo kar najbolj nemoteno, so pred kratkim podpisali samoupravni sporazum med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in DVZ Ponikve. Znižane prispevne stopnje KOČEUSKE B ■■UH V drugi polovici leta namesto 19,95 odst. le 17,87 odst. za SIS DROBNE IZ KOČEVJA DOBRO OBVEŠČANJE? - V avli stavbe občinske skupščine lahko občani s pomočjo oglasne deske pridejo do kopice podatkov. Žal so bili vsaj 6. julija malone vsi zastareli. Najbolj pa je bila v oči časopisna stran, ki je opozarjala na začetek XI. kongresa ZKJ. Bržkone je zadolženi propagandist že na morju .. . PRAZNO MESTO - Nekateri Kočevci trdijo, daje njihovo mesto prazno že v petek dopoldan. Kdor le more, namreč ,skoči* ob koncu tedna v Crikvcnico ali v Selce. Pravijo, da so z moija željnimi občani pobegnile tudi cestne zebre, in sicer že pred dobrima mesecema. UDARNIŠKA AKCIJA - Prebivalci krajevne skupnosti Draga so se odločili za nov vodovod. Na udarniških dneh so se izkazali najprej krajani, nato mladinci in vojaki, v roke pa so pljunili tudi zaposleni v občinski skupščini in družbenopolitični delavci. O podobnih udarniških akcijah sedaj razmišljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih. ZAKRPANO DEKLE - Kip „Dekle s piščalko", delo akademskega kiparja Staneta Jarma, ki stoji na ploščadi pred samskim blokom, so popravili. Kipu so zakrpali luknje, popravili bazenček in okolico ter ,,Dekle s piščalko" preselili na nekoliko višji podstavek, ki so ga postavili sredi bazenčka. Za SIS bomo v občini Kočevje plačevali od 1. julija do 31. decembra prispevke po naslednjih stopnjah: 1,16 za skupnost otroškega varstva, 4,59 za izobraževalno skupnost, 0,89 za kulturno skupnost (od tega 0,58 za skupni program), 0,35 za telesnokulturno skupnost, 0,85 za skupnost socialnega skrbstva in 7,35 za občinsko zdravstveno skupnost. Osnova PODELITEV PRIZNANJ Zadnji torek so člani Društva zdravljenih alkoholikov iz Kočevja pripravili skupščino društva. Udeležili so seje domala vsi člani in njihovi družinski člani, terapevti in gostje. Na skupščini so pregledali in ocenili enoletno delo, se dogovorih za nove naloge in ob koncu podelili 13 priznanj za abstinenco. V KATERO KS? Poročali smo že, da so v občini Kočevje iz 17 krajevnih skupnosti oblikovali le 10. Zdaj so sprejeli še odlok, ki natančno določa, katere vasi sodijo v posamezno KS. Na tem seznamu pa je tudi 24 vasi, ki niso več naseljene, vendar so ostala imena ohranjena zato, če bo kdo tu želel graditi hišo ah vikend. Takih interesentov je namreč vedno več. za vse te prispevke je kosmati osebni dohodek. Za občinsko zdravstveno skupnost pa se plačuje prispevek še po isti osnovi, vendar po stopnji 1,64, in v breme dohodka. Nove stopnje pomenijo, da se skupna stopnja za vse SIS, tudi za republiške, znižuje od sedanjih 19,95 na 17,87 odstotka, kar pomeni, da bo letos povprečna stopnja prispevkov 18,32. Najmanj tolikšna skupna prispevna stopnja bo predvidoma tudi prihodnje leto. J. P. občan vprašuj D . suje L (medved odgovarja - Kaj bodo počeli ribiški ču- J vaji, ko se zaradi smrdeče Rinže skoraj nihče več ne zmeni za ri-1 bolov? - Prekvalificirali jih bodo v E obiralce poginulih rib. Le tako odo imeli precej več dela kot z lovljenjem divjih ribičev ... Sedaj so na vrsti priključki Kmetijska zadruga mora samoupravno organiziranost prilagoditi potrebam kmetov Brez hladilnih bazenov mleko zlasti poleti ne bo dobro za prodajo V črnomaljski občini je več kot 70 odstotkov kmetijskih zemljišč v zasebni lasti, zasebno kmetijstvo pa predstavlja v celotnem družbenem proizvodu občine deset odst. vrednosti. Pospešena mehanizacija kmetij se je začela okoli leta 1972, prav tako kmetje zadnja leta vse več gradijo nove hleve in druge manjše gospodarske objekte. gre predvsem za več temeljnih Kmetijska mehanizacija omogo- zadružnih organizacij in pa dosledne ča, da je obdelane več zemlje, čeprav je veliko kmetov redno zaposlenih v raznih delovnih organizacijah v občini in zunaj nje in jim je kmetijstvo nekakšna »popoldanska obrt“. Proizvodnja mleka se v občini stalno veča, medtem ko število živine pada (vzrok je ravno zaposlovanje kmetov, saj reja živine zahteva veliko časa in skrbi). Zlasti poleti imajo pri prevzemu mleka nemalo težav, ker se v vročem vremenu mleko hitro kvari, na terenu pa so samo trije hladilni bazeni, potrebovali pa bi jih vsaj 14. Denar za gradnjo bazenov in za stroške hlajenja prispevajo kmetje od vsakega litra prodanega mleka, zato je njihova zahteva, da to vprašanje čim prej uredijo, še toliko bolj upravičena, saj se sicer kaj lahko zgodi, da mleka zaradi slabše kvalitete ne bodo več mogli prodati. Črnomaljska kmetijska zadruga se mora samoupravno tako organizirati, da bo ta organiziranost kar se da prilagojena potrebam kmetov. Tu lil 11 dohodkovne odnose v kooperaciji. Prav tako bi morala biti pri zadrugi zaposlena najmanj dva kmetijska pospeševalca, ki bi se res ukvarjala samo s tem. V lanskem letu so zasebni kmetje preko KZ dobili 2,6 milijona din kreditov, od tega so večji del vložili v nakup mehanizacije. Tako je sedaj razmeroma veliko traktorjev, premalo pa raznih potrebnih priključkov. V bodoče naj bi zato hranilno-kn,- ASFALT V KS VINICA Letos bodo v krajevni skupnosti Vinica asfaltirali 4.200 metrov vaških cest; toliko jim namreč pripada po občinskem programu, seveda pa morajo krajani sami narediti vsa zemeljska dela, občina pa plača asfaltiranje. Sodobna cesta bo povezovala Učakovce z Vinico, prav tako bo asfaltirana cesta do Nove Lipe in Ogulina. Poleg tega pa bodo krajani povsem ali delno pripravili za asfaltiranje še 12 km vaških cest. W •« V )c v V I « ... ■* v l I f - - NOVI STAVBI - Kočevsko ZKGP je v mestu postavilo dve stavbi: v prvi (na levi strani) bo upravno-servisni oddelek, v drugi pa sodoben center za gozdne delavce, ki so ga poimenovali Marof. ŽETEV JEČMENA — Belokranjski kmetje sadijo vedno manj ječmena. Pri Matkovičevih s Tanče gore ga je mati začela žeti prejšnji teden kar s srpom, ki so delali v njenih mladih letih, saj ga je tako malo, da se ga ne splača s kombajnom. ditna služba pri zadrugi in poslovi« banka nudili ugodnejše pogoje P1 kreditiranju za nakup priključkov^ TEŽAVE S TRGOVINO Ko so spomladi trgovino in bife v Dragatušu začeli zapirati ob 14. na' mesto ob 17. uri, kakor je določb no, je to ljudi precej razburilo, *ef so mislili, da si trgovec na lastno pest krajša delovni čas. Ta ukrep morala sprejeti Kmetijska zadrug*’ ker je kar 11 njihovih trgovinski1 pomočnic na porodniškem dopust^ Jeseni naj bi bila zasedba spet noi' malna, takrat pa bo tudi trgovinav Dragatušu odprta od 7. do 17. ufe' ČRNOMALJSKI DROBIR , PLIN V DAVKARIJI - PrenU«* dimnik centralne kurjave Viatoij®. restavracije greni življenje čmoflV! skih davkarjem in drugim občinslo“ uslužbencem v pisarnah, ki i®ff vhod nad dvoriščem restavracjr Centralna kurjava zaradi tople vt" dela tudi poleti, nizek pritisk in ter pa smrdljivi dim potiskata v E sarne. Davkarji res nikoli niso “Jj posebej priljubljeni, kljub temu P jih do sedaj še niso zaplinjali. OSTANKI PRETEKLOSTI ' Preden so se črnomaljske družbe11 politične organizacije vselile v sta bo bivšega zdravstvenega doma, j jo adaptirali in polepšali, kaže pa.' so v naglici pozabili odstraniti od*!? žene zobozravniške stole, hladilf11^ štednilnik in še nekaj opreme, W( jo uporabljali v zdravstvenem do^j : Ta krama sedaj „krasi“ dvori** i hiše. malo Solarjev - Letos j? | bo v 1. razred na viniški osnovni | vpisalo le 15 otrok, in to iz kraje'11, skupnosti, ki šteje 2.400 prebil, cev. Že prihodnje šolsko leto Pa 0 bolje, saj bo jeseni začelo obisko'?. celoletno malo šolo na Vinici } malčkov. Privlačna je, klasika’ Ribniška glasbena šola nazvlic prostorski utesnjenosti dobro dela — Za uspehe zaslužen ravnatelj A. Puhar glasbena šola je Mej Ribniška prav v jubilejnem letu, ko praznuje 15-letnico delovanja, dosegla precej lepih uspehov. Vodstvo šole meni, da je med najlepšimi dosežki podatek, da se za pouk zanima vse več mladih, in sicer iz ribni&e pa tudi okoliških občin. OBISK IZ OPATIJE 6. julija je Ribnico na povabilo izvršnega sveta ribniške občinske skupščine obiskala delegacija občinske skupščine iz Opatije. V njej so bili tudi predstavniki Inlesovega tozda iz Jušičev. Gostje so si ogledali ribniška podjetja in se dogovorili o medsebojnem sodelovanju. MDA SLEMENA 78 2. julija je začela obnavljati cesto Ortnek - Sv. Gregor občinska Brigada Majde Šilc, ki dela na delovišču Slemena 78. V brigadi, ki jo vodi predsednik občinske konference Albin Mikulič, dela 35 brigadirjev in brigadirk iz ribniške občine, cesto pa bodo popravljali do 24. julija. V šolskem letu 1977/78 se je namreč z notami spoznavalo in spoprijateljilo več kot 100 učencev. Pri vpisu so morali kar 92-im svoje znanje odreči, predvsem zaradi prostorske stiske in pomanjkanja kadrov, da finančnih težav sploh ne omenimo. Mladi glasbeniki so sc odločali med šestimi oddelki, ki obstojajo že petnajsto leto. V minulem šolskem letu so se najraje odločali za klasične inštrumente (kitara, klavir), veliko (36) pa jih je vzelo v roke harmoniko. Da so med letom dobro delali, je dokazal tudi prestopni izpit: od 102 učencev jih je 80 opravilo izpit (48 z odličnim Fr l — Zakaj so šolski otroci pred minulim referendumom z gesli „Glasujmo za“ z domala neuničljivo barvo popisali vso Ribnico? — Ker vedo, da bo v kratkem razpisan še kakšen referendum, zanj pa bodo dobra tudi sedanja skoraj nezbrisljiva gesla ... REŠETO Andrej Puhar: v novo šolsko leto smo vpisovali konec junija, prijavilo pa se je nekaj več kot sto kandidatov ... n5* hp m rjn m m s m j m ! uspehom), 22 pa je ostalo neocenjenih. „Prav vsi učenci," je dejal soustanovitelj šole in njen ravnatelj Andrej Puhar, „so se med letom pošteno I trudili. Nastopih so na številnih prireditvah kot solisti ali v ansamblih. Izkazali so se zlasti na akademijah, | revijah (doma in v Ljubljani), na samostojnih radijskih snemanjih za glasbene šole itd. Da s petimi uči- | telji dokaj dobro opravljamo svoje poslanstvo, dokazujejo tudi nekdanji učenci: ustanovili so samostojne manjše orkestre lahke glasbe po vaseh, tako da v občini skoraj ni | krajevne skupnosti, ki ne bi imela vsaj ene glasbene skupine oziroma .godca*. Rad pa bi, da bi imela šola več prostora. Na srečo dobro sodelujemo s predstavniki občinske skupščine, razumejo naše delo in tu- ] di zaradi tega smo uspeli. Ce bi dobili še kakšen prostor, bi bila šola še boljša in, nekoliko v šali rečeno, bi nam morali podeliti še enkrat Urbanovo nagrado ...“ J.PEZELJ PRAVNA POSVETOVALNICA Ribniška občinska skupščina I obvešča občane, da bo pravna posvetovalnica, ki so jo pred kratkim uvedli pri občinski skupščini, I delovala do konca leta po naslednjem razporedu: 16. in 30. avgusta, I 13. in 27. septembra, 11. in 25. oktobra, 8. in 22. novembra, 6. in 20. decembra. Navedeni dnevi so srede, posvetovalnica pa bo odprta od 15. ure dalje. DRAŽJA STANARINA Za junij so tudi metliški občani že plačali višjo stanarino, tako kot vsi v Sloveniji. Stanarina se je povečala povprečno za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kljub temu so nekateri plačah več: odstotek povečanja je res za vse enak, vendar bodo po novem tisti, ki imajo v stanovanjih centralno ogrevanje, plačali več, tisti, ki pa tega nimajo, pa manj kot 30 odst. NOVO NASELJE — Ribnica ne bo z novimi bloki za stavbo družbenopolitičnih organizacij dobila samo lep mestni predel, pač pa se bo rešila tudi kopice nerešenih stanovanjskih problemov. V novem bloku na sliki je tudi nekaj solidarnostnih stanovanj. Brigadir Mladen Tako kot veliko drugih njegovih vrstnikov se je tudi mladi Metličan Mladen Ivičič odločil, da bo del svojih počitnic preživel na mladinski delovni akciji. „DeIal bom v zvezni brigadi v Deliblatski peščari," je povedal Mladen, ki je končal prvi letnik srednje šole za zdravstvene delavce v Novem mestu. „Ostalc počitnice bom preživel v glavnem doma v Metliki, kjer pa je za zabavo mladih bolj slabo poskrbljeno. Ce bomo imeli z vremenom srečo, bom veliko na Kolpi, saj nam razen kopanja in kina, ki je po nekaj letih spet začel delati, res ne preostane kaj veliko drugega.*' ) Mladen sc jc v minulem šolskem letu vsak dan vozil v šolo v Novo mesto. „V našem razredu je bilo 34 deklet in samo trije fantje, od teh sva dva iz Metlike. Vsakodnevna vožnja mi vzame precej časa pa tudi precej naporno jc to. Sedaj sem bil brez štipendije in mi ni preostalo nič drugega. Za novo šolsko leto pa bom zaprosil za štipendijo v Metliki, in če bo vse posreči, bom med šolskim letom stanoval v Novem mestu," pravi. Mladen jc navezan na Metliko in se namerava po končanem šolanju tu zaposliti. Ne ve še, ah se bo po srednji šoli odločil za nadaljnji študij ali bo šel takoj v službo. No, za odločitev ima še precej časa. A. B. Vinogradništvo za zgled Poglavitno vprašanje za bodočnost kmetijstva je, kako mlade obdržati na kmetiji - Za splošen napredek vasi Čeprav so za razvoj in napredek kmetijstva v preteklem obdobju v metliški občini naredili največ na Dolenjskem, kot je na zadnji seji OK ZKS Metlika poudaril sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Lojze Šterk, ko so ocenjevali družbenoekonomske in samoupravne odnose na tem področju, čaka ne samo vse občinske dejavnike, marveč tudi širšo družbeno skupnost še precej nalog, da bo kmetijstvo res dobilo tisto mesto in vlogo, ki jima gresta po vseh sklepih in priporočilih. Poglavitni vzrok, da še niso uresničili Vseh sklepov, ki dajejo kmetijstvu in gozdarstvu v občini prioritetni pomen, je predvsem pomanjkanje denaija in strokovnjakov. Toča in pozeba sta v zadnjih dveh letih povzročili za okoli 70 milijonov dinarjev škode, kar je vneslo malodušje med kmete in za vrlo kmetijske akcije in nove investicije. Družbenopolitični činitelji, delovni ljudje in občani so v zadnjem obdobju veliko naredili za ureditev komunalnih zadev in splošen napredek vasi, kar je pogoj za hitrejši razvoj vasi in kmetijske proizvodnje. Najmanj pa so naredili na področju dohodkovnih odnosov, posnemanja vredna izjema je le vinogradništvo in delno proizvodnja mleka in mesa. Tu kmetijsko pospeševalno službo in vse druge dejavnike čaka NUJNO POGOZDOVANJE Zaradi močne sečnje lesa po vojni in zaradi slabše zaraščenosti višje ležečih kraških gozdnih zemljišč so fozd o vi v metliški občini močno iz-rpani in jc potrebno veliko pogozdovanje. Pred petnajstimi leti je GG Novo mesto pogozdilo več steljni-kov pri Dobravicah in na Goijancih, vendar so pogozdovanje zaradi pomanjkanja denarja popolnoma pre-kinili. GG in občinska zemljiška skupnost si bosta morala prizadevati, da bi začeli širšo akcijo za pogozdovanje in nego novih ter izbolj&mjc starih nasadov. še veliko dela. Kmetje so se? zborih odločili, da so upravičeni11 delitve ustvarjenega dohodka združeni kmetje. , Posebno skrb bodo morali v o® rti posvetiti.kmetijskim strokovtf kom, ki jih je sedaj veliko na del®, nih mestih zunaj kmetijstva. Z*** so se tudi za splošno izobraževal akcijo kmečke mladine, zadružnikov, žena in kmetov v krajevnih skupnostih, za boljše K turno življenje na vjisi, saj bo vse priporno glo, da se bodo mladi odločali za delo na kmetiji. K SPREHOD PO METLIKI , DELAVCI KOMUNAL^ PODJETJA popravljajo te dm5 A ‘ :ade, katerega na JU ----------------------- teli vanj z mercedesom. Cetuo*^ hiša ob glavni cesti, delo ne * p preveč prometa, lahko pa ,s H, gvc opozorilo vsem, ki precenjuje)0, je vozniške in pivske sposobnos ^ PRED „BETI“ JE VIDETI veliko avtomobilov, tako da ne „j(■ krat zmanjka prostora za P^^ti1 Pristojni bodo morali raznus^j) razširitvi parkirnega prostora, ^ tudi v mestu ni na pretek, / avtomobilska gneča je pred ^tr postrežnico, pred bifejem ni lom Bela krajina. jfiV DEKLETA, KI SO PREDJ^ prva maturirala na srednji Km,' šoli Beti, so se ponovno ste bi obudila spomine na čas j£) Veselile, plesale in pe'e fl1 Henčkovem domu nad NO”V \tv stom. Obljubile so si, da se spet dobe. (ft DELAVCI IZ DELOVNIH GANIZACIJ so že prejeli °b^ciP posojil za gradnjo in moderJ^jpfT cest v SRS, zato ni čudno, ^ jCncl' šujejo po njih tudi up^ občutka neobveščenosti. metliški tedfl** Št. 28 (1509) - 13. jujij® DOLENJSKI LIST trgovska hiša maximarket Ljubljana trgovska hiša maximarket Ljubljana trgovska hiša maximarket Ljubljana trgovska hiša maximarket Ljubljana trgovska hiša maximarket Ljubljana maximarket Ljubljana trgovska hiša maximarket Ljubljana DOLENJSKI UST ampak je sam v nevarnosti, celo zapisan smrt L 20.35 A. Blomkvist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA Fišeija bo predvajal Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha in Lojzeta Lebiča, sodelovali pa bodo člani baleta SNG Ljubljana (koreograf je bil Metod Jeras) in igralec Rudi Kosmač. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA Pod gornjim naslovom se bo zvrstilo šest filmov, ki bodo prikaza- li ekološko uravnovešenost tropskega deževnega gozda, vključno z njihovimi prebivalci, živalmi in Indijanci ob Amazonki Filmi so hkrati klic zoper brezglavo uničevanje tega gozda in njegovega življa. Kot sodelavec Centra za tropsko ekologijo venezuelskega inštituta za znanstvene raziskave je filme v porečju Gornjega Orinoka posnel Andrej Župančič. Osnovno sporočilo filmov je: tropski gozd ni tako poln nevarnosti, kot to prikazujejo pustolovci, TOREK, 18. VII TELEVIZIJSKI SPORED recitirali tudi poezijo koroških pesnikov. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 JADRANSKA SREČANJA, prenos iz Opatije 21.15 RAZGLEDI: DAN V ŽIVLJENJU VLADA JELESNIKA Vlado Jclcšnik je že deset let zaposlen v Luki Koper kot kvalificiran žerjavist. Upravlja z žerjavom za prekladanje kontejneijcv, je mož, oče dveh otrok, po dolgoletnem čakanju pa je pred kratkim dobil stanovanje. Kakšen je delovni dan v življenju žerjavista - o tem bo govorila oddaja. 21.45 TV DNEVNIK 22.00 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Ko Klavidja ni v Rimu, si Mcsali- na omisli pravcate orgije. Nenehno menja ljubimcc, na prigovaijanjc igralca Mnestcra pa pripravi celo tekmovanje med seboj in največjimi rimskimi cipami. Zmaga seveda Mesalina, te nečednosti pa si nihče ne upa razkriti Klavdiju, ki kmalu po prihodu domov dobi sporočilo prijatelja Heroda Agrida, da želi ločiti svoje kraljestvo od rimskega imperija. Klavdij se spet odpravi na pot, medtem pa njegova žena sklene, da sc bo poročila z ljubimcem Gajem Silijcm; na svatbi je prisoten ves Rim. Klavdijevi privrženci konč- 18.00 OBZORNIK 18.10 DALJNOGLED V poletnem času bodo ob torkih na sporedu potopisne reportaže. Videli bomo oddaje o Škotski, Portugalski, Danski in Finski Snemalci so se v teh deželah potrudili najti najbolj značilne kraje in ljudi in prikazali njihov utrip življenja. 18.45 PRELOM S PRETEKLOSTJO Šesta oddaja iz nanizanke Moč zborovskega petja nam bo prikazala današnji čas, poln iskanj, poskusov, novih izraznih možnosti, pogledov in potreb. Glasbene novitete iz del Petrassija, Ligetija, Ježa, Šivica in 21.35 GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA: DVA V ORKESTRU 2125 TV DNEVNIK no le sprevidijo, da morajo cesarju razkrinkati pohotno Mcsalino. K njemu pošljejo Kalpurnijo, ki mu pove, kaj sc dogaja v Rimu. Klavidj prične takoj ukrepati ... 22.50 KONTRAPUNKT YEHUDI MENUH1NA Sloviti violinist bo tokrat spremljal rusko pevko Dino Vjerno, ki bo zapela dve ruski pesmi, sam bo zaigral 24. Paganinijcv Capriccio, nato pa sc mu bo pridružil znani jazz violinist Stcphanc Grappclly in v duetu bosta zaigrala nekaj skladb. 23.10 POROČILA OBZORNIK 18.00 Potočila - 18.05 TV koledar - 18.15 Poletje v gozdu - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stiridesetletniki - 20.50 24 ur - 21.00 Znanost - 21.45 Izviri - 22.05 Posnetek z mednarodnega atletskega mitinga Tokrat bo na sporedu še drugi film režiseija Branka Bauerja. Gre za prikaz medvojnih dogodkov na neki vojvodinski močvirni pristavi, ki so jo zasedli Nemci Igrajo Svetoslav Gončič, Slobodan Perovič, Milan Srdoč in drugi 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 BORIS CAVAZZA IN JANEZ HOCEVAR-RIFLE 20.35 MOSKOVSKO VELIKO GLEDALIŠČE: BALET Nocojšnja oddaja o moskovskem Velikem gledališču bo pokazala delo njegovega baleta. Nastopili bodo znani koreografi, plesalci in pedagogi tega znamenitega sovjetskega baleta, videli pa bomo tudi odlomke iz baletov Labodje jezero, Coppelia, Čudoviti zvoki in Spartak. 21.35 MUPPET SHOW 22.05 TV DNEVNIK 22.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR SREDA, 19. VII J VIKING VIKI r° pevski tabor 78 etevizijci so sc potrudili in domala vse nastope na lc-'jeiri šentviškem pevskem ta-U' Vrsto oddaj bodo predvajali P°zric jeseni, tokrat pa bo na tedu prikaz zaključnega nastopa. 5*°valo je 120 zborov oz. blizu P® pevcev, ki so jih spremljali Pihalni orkestri. V glavnem so koroške pesmi, zato so ama-igralci iz Medvod za povezavo 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Igrajmo se gledališče -18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na prvem mestu - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti: Milan Ajvaz, igralec -21,50 Dubrovniške poletne prireditve (V. Jelič: Parnassia militia) -22.40 Življenje knjige 17.10 OBZORNIK 17.25 PREZIMOVANJE JAKOBSFELDU, film 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 1 8.15 Daljnogled - 18.45 Portret Mladena Jagušta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Lažna pisma (romunska televizijska drama) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Šahovski velikani - 21.50 Koncert za stare prijatelje: Darko Kraljič obrača hrbet. Takih primerov res ni malo, zato ima drama močan aktualen ton. 19.30TV DNEVNIK 20.00 V. Flček - V P. Borovička: BAJTARJA 20.50 SEVER-SEVEROZAHOD, film Člani neke mednarodne bande kriminalcev sumijo poslovnega moža, da je agent zvezne policije. Na vse načine ga skušajo ujeti in ubiti. Zasledujejo ga od New Yorka prek Chicaga in Srednjega zahoda do skalnate gore Rushmore, v katero so vklesani obrazi štirih ameriških predsednikov. In tamkaj . .. Scenarij za ta napet film je napisal Ernest Lehman, 1959 pa ga je posnel režiser Alfred Hitchcock in Ijivo podobo morebitne prihodnosti Igrajo Oscar Wemer, Julie Christie, Cyril Cusack, Anton Diffring, Jeremy Spenser in drugi 21.55 TV DNEVNIK 22.10 JAZ NA EKRANU: SKUPINA NEW TERJE RYPDAL Gledali bomo prvi del oddaja o norveškem kitaristu Teije Rypdalu, ki velja med privrženci jazza za najbolj priljubljenega evropskega virtuoza na kitari. Zaslovel je na začetku tega desetletja, ko je nastopal v skupini Jana Garbareka, posnel je veliko plošč, svoje eksperimoitiranje v jazzu pa je v zadnjem času popestril tudi z dodatnimi elektronskimi učinki in z motivi sodobne resne glasbe. ČETRTEK, 20. VII Francois Tiuffaut. Dogajanje je postavljeno v prihodnost, v neko fašistično državo, kjer imajo gasilci le to nalogo, da sežigajo knjige. Vzrok za to je zelo preprost: moč knjig, torej pisane besede, je tolikšna, da spodbuja prepovedane svobodnjaške misli Tiuffaut je s tem filmom, ki ga je režiral v Angliji, podal vznemir- vanj vnesel vse tiste elemente, po katerih slovi kot mojster psiholoških kriminalk. 23.00 TV DNEVNIK 23.15 625 16.25 POROČILA 16.30 ATLETIKA ZA SKOKOV MEMORIAL, prenos iz Celja 18.00 OBZORNIK 18.10 LJUBEZENSKE PESMI JOHANNESA BRAHMSA Georgesa Balanchina koreografsko izvedbo Ljubezenskih pesmi za klavir štiriročno in vokalni ansambel op. 52 Jolianncsa Bialimsa bo izvajal newyorški balet 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: FAHRENHEIT 451 Po istonaslovnein romanu Raya Bradburyja je film Fahrenheit 451 posnel znameniti francoski režiser 17.10 Poročila - 17.15 TV koledar - 17.25 Začetek jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku - 18.25 S. Scmbera: Tudi to govorijo (TV novela) - 19.30 TV dnevnik -20.00 K. Cipci: Dundo Marojc (1 dol opere) — 21.00 24 ur — 21.10 Paul Kngcl (TV esej) — 21.40 Športna sobota 15.55 POROČILA 16.00 VESELI TOBOGAN: BAKOVCI 16.45 OKROGLI SVET 17.00 Športna poročila 17.05 PESEM NORVEŠKE, film V Pesem Norveške so preimenovali film, ki so ga pred leti vrteli v kinematografih pod naslovom Ljubezenske melodije. Ameriški režiser Andrew Stone ga je posnel v pisanem okolju norveških tjordov, govori pa o življenju in delu znanega skladatelja Edvarda Griega. Življe-njepisna zgodba je sicer potisnjena v ozadje, pozornost pa pritegnejo razkošni glasbeno-plesni vložki Glavne vloge igrajo Toralo Maurstad, Florence Henderson, Christina Schllin in Edward G. Robinson. 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Ali morda veste? - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Od glave do pete - 21.15 24 ur - 21.25 Ženska danes PRVI RADIJSKI PROGRAM 9.i5 OROClLA %KnA NEDELJSKO DOBRO vAn °ktct po uana s pre- Vitezovič: DIMITRIJE >1 n V,C ► HUNTERJEVO ZLATO Literarni nokturno (S. Simonovič: Od malih nog). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SREDA, 19. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo mali zabavni aasambli. 9.40 Zapojmo pesem. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Kosta Hilarij: Pomen vinskih turističnih cest za vinogradništvo). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (I. Regent: Spomini). 18.05 Iz dela GMS. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v minuli sezoni. 21.20 Solistična in ansambelska komoma glasba. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (S. Rusta-veli: Vitez v tigrovi koži). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 20. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9 20 Počitniški pozdravi. 9.40 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Juvane: Pravilno in pravočasno obiranje sadja). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Zborovske pesmi. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 S poti po Mediteranu. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (M. Leti: lntcrnatitis). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Tolkalni ansambel Borisa Surbaka. 23.00 v gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Naš nocojšnji gost Oliver Dragojevič. 0.05 - 4.30 Nočni program. Jankovič: Snobizem po grškem vzorcu). 10.50 Glasbena medigra. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester in zbor Henry Mancini. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (F. Puntar: Športni dogodek). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (I. Sah: Sufi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program. PETEK, 14. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Orkester Love Unlimi-ted. 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franc Remec: Območna interesna skupnost za gozdarstvo in njeno poslovanje). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.19 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 15. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Manuel dc Falla: Španske skladbe za klavir. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Rahar: Nov postopek pri vzreji matic). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Zavrtite, uganite in sc pogovorite. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 16. VII. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (F. Puntar: Dvojčka). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 So pomnite, tovariši! 10.05 Ne-ileljsl. ^ pa "..ama lahko glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (B. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 K Klarič: S POLNO PARO 21.05 GREMO SE ZABAVAT Oddajo z gornjim naslovom so posneli no.vosadski televizijci. Gre za humorističen prikaz sejma v Sabcu, za katerega so značilni domači običaji, kot posebnost pa stotine šotorov in nastopi številnih godb. 21.35 TV DNEVNIK 21.55 ŠPORTNI PREGLED 22.25 Šahovski komentar 22.55 POROČILA PONEDELJEK, 17. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Mihaela Černe: Kooperacijsko pri- delovanje kumar v Sloveniji). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Nasa pesem 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Slana - Miros: Maligni razsevki). 23.15 Za ljubitelje jazza. 'U^ETUSKA ODDAJA '5>0RoeiLA t>UA Titanska enciklope- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film |NEDEUEK, 17. VII 20.55 KULTURNE DIAGONALI' 21.35 TV DNEVNIK Ljubljanska televizija si zadnja leta prizadeva, da bi v okviru svojih dramskih sporedov pos redova b tudi predstave študentov AGRTF. Tako smo že videli tri krajše televizijske filme Matije Milčinskega (Polikarp), Janeta Petkovškega (Lutka) in Marjana Cigliča (Kavarna), tokrat pa si bomo lahko ogledali dve krajši drami, ki sta nastali v sodelovanju med akademijo in televizijsko hiša V stilu Malih oglasov je scenarij za Izsiljevanje napisal Aleksander Marodič, režiral pa bivši študent AGRTF Franček Rudolf. Igrajo Andrej Kurent, Majda Kohek, Janez Eižen, Vera Per, Andrej Nahtigal in Tone Homar. Sodniška zgradba je bila najprej istonaslovna radijska igra Eval-da Flisarja, televizijsko pa jo je kot svoje diplomsko delo obdelala Irena Glonar. V glavnih vlogah nastopajo Rudi Kosmač, Tone Kuntner, Dani- lo Bezlaj in Ja nez Albreht. 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Deček in očala - 18.30 Dositejeve basni — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Karpov in Korčnoj - 21.20 24 ur — 21.30 Celovečerni film 'U°BZORNIK H* BRITANSKA ENCIKLOPE- Ws» 'uJJUDI ZA MLADE .j Risanka k rv DNEVNIK |^|A Marodič: IZSILJEVANJE ! USat: SODNIŠKA ZGRADBA TOREK, 18. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre note. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Raoul Jenčič: Spravilo sladkorne pese). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (K. Tsaro-Wiwa: Tranzistor). 21.15 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 tedenske B Četrtek, 13. julija — Dragan Petek, 14. julija — Borut Sobota, 15. julija - Egon Nedelja, 16. julija — Karmen Ponedeljek, 17. julija - Aleš Torek, 18. julija - Miro Sreda, 19. julija — Cene Četrtek, 20. julija — Marjeta ČRNOMELJ: 16. 7. ameriški barvni film Eldorada 18. 7. italijanski film Človek iz ulice deli pravico. 20. 7. jugoslovanski film Nevesinj-ska puška. KRŠKO: 15. in 16. 7. ameriški film Človek iz Avstralije. 19. 7. francoski film Urar iz SL Paula. 2 0. 7. ameriški film Dvoboj. PEUGEOT 404, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za zastavo 750. Telefon 21-563. PRODAM avto 101, prevoženih 55.000 km. Ivan Škedelj, Kandij-ska 8, Novo mesto, telefon 21-160. CENEJE prodam nov moped APN 4. Naslov v upravi lista (2431/78). LUNINE MENE 20. julija ob 04. in 05 min.: ščip mo NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 14. do 16. 7. ameriški barvni film Profesionalci. 17. in 18. 7. danski barvni film Avtocesta v postelji 19. in 20. 7. kanadski barvni film Zakaj ubiti učitelja? RIBNICA: 15. in 16. 7. ameriški barvni film Kaliber 20 za specialista. BREŽICE: 14. in 15. 7. angleški barvni film Violette in Francois. 16. in 17. 7. ameriški barvni film Proti vsem zastavam. 18. in 19. 7. italijanski barvni film Od pravice do resni- SEVNICA: 15. in 16. 7. film Dvajset žigosanih. 19. 7. film Veliki GersbL TREBNJE: 15. in 16. 7. kriminalni film Detektiv maček. ce. iiMl SLUŽBO DOBI TAKOJ sprejmem v uk vajenca za :o me harf" elektromehanično stroka Telefon (061) 310-119. VAJENKO sprejme frizerski salon Lavrinšek, Krško. Pavel Bobič, Mesarstvo Škocjan, sprejme v uk vajenca za delo v klavnici in predelavi. Razpis velja do zasedbe mest. IŠČEM dimnikarskega vajenca s šestimi razredi osnovne šole, oskrba v hiši Jože Primc, Zelena pot 8, Črnomelj V OPREMLJENO sobo vzamem sostanovalca. Naslov v upravi lista (2371/78). SOBO s kuhinjo (lahko neopremljeno) iščem v okolici Novega mesta. Možnost predplačila. Naslov v upravi lista (2372/78). DVA učenca iščeta opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe na telefon 22-288 od 15. ure dalje. MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu. Taša Blagojevic, Brod 58, Novo mesto. PRODAM skoraj novo eno in pol-sobno stanovanje (45 m2). Informacije na telefon 23-151 vsak dan od 15. ure. dobrem stanju. Ivan Kovačič, Zameško 21, Šentjernej. SLUŽBO IŠČE I Motorna vozila Z AVGUSTOM bi se v Novem mestu zaposlila frizerka ženske stroke z enim letom prakse. Naslov v upravi lista (2353/78). NEMŠČINO in angleščino za vse šole poučuje profesor. Informacije po telefonu: 22-877. UGODNO prodam obnovljen audi 90, letnik 1968. Alojz Kovač, Boštanj 56/B. STANOVANJA ŠTIRIČLANSKA družina išče za pet let stanovanje in plača vnaprej. Najraje v DoL Toplicah ali v Novem mestu in bližnji oko lici. Ponudbe pod šifro »NUJNO’. PRODAM zastavo 750, letnik 75. Cena ugodna. Nace Kovačič, Va-lantičevo 5, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 77. Ivan Klemenčič, Dolšce 2 a, Kostanjevica na Krki. PRODAM 126 P ali zamenjam za večji avto. Ponudbe pod šifro: „LADA’. PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Ogled v nedeljo dopoldne. Silvo Vide, Dol. Stara vas 12, Šentjernej. Z A H V A LA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga žena in mama ALOJZIJA OREL iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo dr. Boži in dr. Leopoldu Kocutarju, dobrim sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam pomagali in stali ob strani v času njene bolezni. Hvala del. kolektivu Iskre Žužemberk, kolektivu osnovne šole Stopiče in vsem ostalim za podarjeno cvetje, žužem-berškim pevcem, župniku za opiavljeni obred ter poslovilne besede in vsem ostalim, ki sojo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Ignac, sinovi Ivan, Jože in Feliks z družinama ter drugo sorodstvo. ZA HVA LA Komaj v 51. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi in nadvse skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE BELE iz Zameškega 24 Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji, a toliko prerani prerani poti, mu poklonili vence in cvetje, ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, še posebno tov. Janžcvec, Barič in Cvelbar, družinam Dvojmoč, Jambrešič, Gutman, prav tako delovnim organizacijam Novograd TOZD Komunalne storitve, IMV Novo mesto TOZD Commerce, Iskra, sodelavkam iz Novoteksa, osnovni šoli Šentjernej ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Nežka, otroci Lojze in Jožica z družino, Martina in Vida ter drugo sorodstvo. Zameško, Prilipe, Tomažja vas, Lešnica, ZDA, Kanada, Belgija, Nemčija 10. julija 1978 PRODAM zastavo 750. Franc Mariin, Maistrova 7, Novo mesto. PRODAM osebni avto Zastava 750 po ugodni ceni. Andrej Šušterič, Šmarjeta 53, telefon 22-159. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1967. Rakoše, Sela 13, Straža. PRODAM opel kadet karavan 1200 C, letnik 74/5, 67.000 km, športno opremljen z radiom, in opel kadet karavan 1100, letnik 69/6, obnovljen. Inform acije na telefon 76-073, popoldan. PRODAM zastavo 850, letnik 71, registrirano do 24. 12. 1978. Janez Nemanič, Križevska vas, n. h., Metlika. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750. Jože Zupančič, Nad mlini 42, Novo mesto. PRODAM fiat 850 speciaL Ogled vsako popoldne. Dolinar, Ragov-ska 6, Novo mesto, telefon 23-246, zvečer. PRODAM zastavo 750, letnik 70. Cena 1 milijon. B tanko Uhemik, Otočec 48. UGODNO prodam peugeot 304, 75/76. Igor Babnik, Nad mlini 44. PRODAM zaporožca, letnik 74, zelo dobro ohranjen, z rezervnimi deli. Informacije dobite na Otočcu ob Krki ŠL 14. PRODAM fiat 750, letnik 69. Somrak, Gubčeva 7 a. PRODAM zastavo 750, letnik 71, v PRODAM kombi Zastava ali zamenjam za osebni avto. Janez Pavlin, VeL Slatnik 18. PRODAM spačka. Ogled od 17. do 19. ure na Šegovi 107. UGODNO prodam osebni avto Audi 100, letnik 71, registriran za eno leta Franc Hočevar, DoL Težka voda 7, Stopiče. PRODAM ami 8, letnik 1973, dobro ohranjen. Fuis, Novo mesto, Cankarjeva 2. PRODAM ami 8, letnik 1973. Ivan Somrak, Majde Šilc 19, Novo mesto, telefon 21-683. PRODAM dobro ohranjen VW 1300, letnik 1967. Slavko Rangus, Obrh 17, Šmarješke Toplice. PRODAM ami 8, letnik 19 72, prevoženih 5 1.000 km, registriran do 6. 79, v dobrem stanju. Telefon 61-083, Fanika, Brežice. PRODAM poltovorni avto Fiat, star 1 leto. Naslov: telefon (068) 77-925. UGODNO prodam traktor znamke Porsche s koso in plugom. Anton Zobarič, Mrzlava vas 21, 68262 Krška vas. POCENI prodam traktor Porsche, novejši tip (2 2 KM), z malo rabljeno Mertel koso ter smrekove plohe (1 kubik), suhe (5 cm) J ože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. 18 PRODAM PRODAM kompletna dvokrilna hrastova vrata z nadsvetlobo, kraljico peči, železno ogrodje vzidljivega levega štedilnika, trajno žarečo peč in oljno peč Emo z novim valjem. Naslov v upravi lista (2421 •-*' 121/78). PO UGODNI ceni prodam žetveno napravo za BCS. Naslov: Maks Logar, Zabukovje 24, Mirna. RODA” * PRODAM hrastovo brunarico v velikosti 7 x 5 m z novim ostrešjem ter krit z betonsko opeko za ceno 7.000 din. Rafael Mlakar, Žado-vinek 2, Leskovec-Krško.. UGODNO prodam rabljeno spalnico. Padovan, Rotarjeva 2, Novo mesto. PRODAM kombajn Lane. Kastelic, Žabja vas 39. PRODAM kozolec dvojnik, vprežne brane in mlatilnico z dvojnim čiščenjem, vse v dobrem stanju. Tone Grivec, Globodol 2, Mirna peč. PRODAM elektronsko harmoniko Hohner in ojačevalec Sound (80-vatno). Turk, Podgrad 1, Stopiče. PRODAM Marlesovo kuhinjo. Nad mlini 44, stanovanje 4. Ogled v petek, 14.. popoldan in 15. ves dan. PRODAM čistokrvne psičke (nemški ovčar), ter osem let staro kobilo, težko 600 kg. Polna garancija. Janez Knavs, Šalka vas štev. 1, Kočevje. UGODNO prodam skoraj nova macesnova garažna vrata z dvižnim mehanizmom vred, obojestransko obdelana, velikosti 2,80 x 2,30, z možnostjo predelave v manjša. Marjan Legan, Novo mesto, Leba-nova 24. UGODNO prodam pletilni dvoredni Singer stroj. Je po garancijo. Naslov v upravi lista. PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika) in Kueppers-nbusch. Ogled po 14. uri popoldan. Matko, Glavni trg, 2/1. nadstropje, Novo mesto. PRODAM otroško posteljo. Jože Benko, Trdinova 5a Novo mesto. PRODAM dnevno sobo Sandra in kamp prikolico Brako. Muhaber 23. PRODAM ostrešje za vikend ali hiša Velikost 10 x 9 m. Naslov v upravi lista (2374/781 PRODAM kosilnico BČS Diesel in snopovezalko, staro dve leti Mačkovec 4, Novo mesta ZARADI bolezni prodam 6 let staro kravo; Tomič, Loke, Straža. PRODAM pse mladiče z rodovnikom („veliki šmanceT’), odvzem 5. 8. Kavčič, Žiri, Stara vas 12- .PRODAM barvni televizor Se lecto-matic Gorenje. Janc, Mestne njive 9, Novo mesta ŠPORTNI voziček, italijansk i (tudi avto-sedež) za dvojčke in kavč (raztegljiv) prodamo. Floriančič, Novo mesto, Nad mlini 46, tele- fon 22-766. ŠOTOR, družinski, za 3 osebe, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled 14. in 15. julija. Floriančič, Novo mesto, Nad mlini 46, telefon 22-766. PRODAM novo prikolico za osebni avto. Anton Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. PRODAM brejo kravo ah telica Rudolf Šuštar, Vrhovo 13, Mirna peč. PRODAM kuhinisk o opremo, plinski štedilnik. Potokar, Šolska 12, Novo mesto. PRODAM diatonočno harmoniko, dobro ohranjeno, male oblike, primerno za začetnike. Ogled vsak dan na naslovu: Oto Pompe, Šmaije 76, Sevnica. PRODAM prikolico za prevoz živine. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog. Informacije na telefon 22-387 popoldan. PRODAM stereo gramofon s ploščami Jože Senica, DoL Sušice 11, DoL Toplice. PRODAM konja prama, starega 8 let Jože Žnidaršič, Koplješče 6, 68332 Gradac v Beli krajini KUPIM KUPIM Kueppcrshbusch štedilnik. Naslov v upravi lista (2420/78). PRODAM staro hišo pri Šmarjeških Toplicah Naslov v upravi lista '235P (2358/78). PRODAJAM gozdno parcelo št 1047 v velikosti 87 a 72 m 2 v Podborštu in gozdno parcelo št 280/2 v velikosti 68 a 74 m2 v Podrepčah v občini Trebnje. Vsa pojasnila dobite pri Francu Finku, Gornje Ponikve pri Trebnjem, telefon 83-180. UGODNO prodam gradbeni prostor za vikend na zelo lepem kraju med vinogradi Dostop možen z osebnim avtom. Naslov: Ana Zoran, Jelše 1, Otočec ob Krki PRODAM bukov gozd pri Mokronogu. Informacije pri Stanetu Lukiču, Beli grič 1, Mokronog V SEMIČU prodajam vseljivo hiša Cena ugodna. Pupič, Lenučijeva 53, Zagreb. UGODNO prodam posestvo v skupni velikosti 3 ha in pol (gozd, njive,- hiša in gospodarsko poslopje). Javite se na naslov: Ulica heroja Slaka 15 ah Kidričeva ulica 5, telefon (068) 83-252, Trebnje. TAKOJ dam v najem delavnico na Bizeljskem (5 krat 10 metrov), z orodjem ali brez njega, primemo za avtomehanika ah ključavničarja. Vprašajte pri Mariji VVeiser, Stara vas 71, pošta Bizeljsko. PRODAM parcelo v Gorci pri Bučki, površine 25 a. Sončna stran, primerna za vinograd ali vikend. Sedaj je pašnik z nekoliko sadnih dreves. Interesenti naj sc obrnejo na A. Žabkar, Bučka 43, (Sleme). PRODAM hišo v Črnomlju. Ulica Lojzeta Fabjana 8. PRODAM prostor v bližini Metlike za gradnjo ali zamenjam za starejšo hišo ali narejeno do prve plošče, kjerkoli. Ponudbe pod šifro : »METLIKA”. V času od 29. junija do 5. jubj* so v novomeški porodnišnici rodile: Nataša Povšin iz Črnomlja - Majo> Jožica Vardijan iz Črnomlja - Darjo, Darinka Fink iz Črnomlja - Tafr jo, Borka Rajak iz Velike Bučne vasi - Sladžano, Katica Šiška z Dolenje- S j Suhorja - Metko, Antonija Karn-ič s Sel pri Semiču - Gorazda, pa nja Gracel iz Prapreč - Črtomira. Esma Merdanovič iz Potočne vasi ' Sanjo, Pavla Požek s Krvavčjegjj vrha - Tomaža, Antonija Maina*1" iz Semiča - Tonija, Breda Senica* Dvora - Dejana, Bariča Hocnigma” iz Bočke - Saša, Mariia Kušljan » Šentjerneja - Uroša, Marija Ovn-** iz Regerče vasi - Primoža, AnotW Dolenjšek z Vinjega vrha - decKa> Danica Novak z Jablana - dekbf"’ Danica Jaklič iz Šahovca - decK* Anica Kuhelj iz Stavče vasi - **{1 ka, Marija Zajec z Zilj - de kih*’!' Justina Junkar iz Vidma - Martin*' - Čestitamo! IM Pretekli teden so v porodnišnici rodile: Vlasta JoraL, Pazina - Ano; Nada Robal iz - Snežano, Marija Pavlovič j* FRANCU SLADIČU, DoL Kamence 10, za dvojno praznovanje, 38. pomlad, čestitajo: mama, sestre Joži z možem, Dragi z družino, pa tudi Lojzka Gorišek z možem in žena z družino. Pirošice - Anito, Stojka Kotih ^ Brežic - deklico, Ljiljana Prej®'3 Strmca - Tomislava, MilenaK*®7 iz Jereslavc - dečka, Danica Saba; iz Gorenjevasi - Benja i - Nikolino mina, Mj^jJ Maršal iz Bregane - ra lKounu, ka Beneta iz Rakitja - Valet? Ivanka Bratanič iz Obrežja - d«®*: Jela Stanič iz Laduča - Di" Jožica Motare iz Lončarjevega ii JOŽE GORŠIN, Prisojna pot 2, No-edif iarievega “i — deklico, Mira Vajdič iz vo mesto, prepovedujem pašo živine, vožnjo, hojo in delanje škode po mojih parcelah na Velikem Slatniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Dvorov - dečka, Alenka Pavlove vasi - deklico, ŠtefjSJ Motore z Žigarskega vrha - del“L in Smiljka Šporer iz Bregane -- ČESTITAMO R A Z IM O V istem času bolnišnici umrli: Fz; POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlataiju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! FANT, star 23 let, išče dekle, doma iz Slovenije, staro od 17 do 23 upokojenec iz Ardra, star 80 Ivan Kostevc, kmet - borec iz " nega, star 53 let. flOBVESTIlA let, za skupno življenje. Naslov v —3/7 r upravi lista (2373/78). IZGUBIL se je psiček brak-jazbe-čar črne barve. Sliši na ime Muri Vrnite proti nagradi na naslov: Jasna Dokl Novo mesto, Pader-šičeva 8 (068 21-381). CENJENE stranke obveščam, zaradi kolektivnega letnega ,i pusta salon zaprt od 17. 7. do? 7. Priporoča se brivsko-fri*81 salon Jurij Pestner, Novo me CENJENE stranke obveščam, d* številka telefona ostala L 76-073 (ni v imeniku!)-Vrščaj, Servis gospodinj’ -aparatov, hladilnih naprav, o1 gorilcev CTC. V SPOMIN 16. julija bo minilo 7 žalostnih let, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož in očka FRANC PENE iz VeL Slatnika 7 let bo minilo, a še vedno živiš v naših srcih. Tvoj duh nas spremlja vsepovsod, srce nam močno krvavi, ko tebe ljubi mož in očka od nikoder ni. Žalujoči: žena Ani, hčerka Anica, sinova Slavko in Franci in drugo sorodstvo DOLENJSKI LISf IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja-Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni r, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik urednik), Ria Bačer.—j -Jf ------------------.---- Priloge), Bojan Budja, M ilan Markelj, Janez Pezelj, Jož* Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm^ določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 977 - Na podlagi mnenja sekretariata za mtormacije w (ŠL 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mesiu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 -Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p-telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZr Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST Št. 28.(1509) - 13. julija ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi našega dragega očeta in moža ALOJZA GREGORIČA , s Sel pri Semiču 9 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vso pomoč, ki so nam jo nudili, Gasilskemu društvu Semič, ZB Semič, kaplanu za opravljeni obred, govornikoma Jožetu Vidmarju in Juletu Kambiču. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Slavko in Zlatko, žena Vera Sela pri Semiču, dne 9. julija 1978 i ZAHVALA V cvetu mladosti nas je za vedno zapustil naš ljubi sin, brat, vnuk in nečak JOŽE ŠPRAJCER iz Vojne vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, KZ Črnomelj, Avtoservisu SAP Črnomelj. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Malešiču in Štuklju ter sosedi Žalčevi in Malenčevi, g. duhovniku za tolažilne besede ter godbi na pihala. Še enkrat hvala vsem za pomoč in izrečeno sožalje. Žalujoči: oče, mama, stara mama, brata Peter in Branko, sestra Danica ter drugi sorodniki V SPOMIN 17. junija je minilo žalostno leto dni, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega nadvse ljubljenega sina in brata MILANA AVSCA z Dolža pri Stopičah Dnevi minevajo, mi pa ne moremo in ne moremo verjeti ter se sprijazniti s tem, da te ni in te tudi ne bo več med nami. Vedno mislimo nate, spominjamo se lepih trenutkov tvoje bližine. Naša žalost in bol do tebe pa ostajata večni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate svečke na njegovem tihem, večnem domu. Za vedno neutolažljivi: mama Marija, brat Ciril in sestra Marinka in Matjaž Ta ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric FRANC PETERLE s Cikave pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in darovali pokojniku vence. P osebna hvala delovnim kolektivom Tovarne zdravil KRKA — Novo mesto, IM V Novo mesto >n IMP Ljubljana, pevcem ter župniku za opravljeni obred- Žalujoči: žena Marij hčerka Marija z sin Franci, Lojze, Stane in ružinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in svak MARTIN VUKŠINIČ iz Želebeja 13 Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste ga prišli v tako velikem številu kropit in mu prinesli vence in cvetje, ter pljučnemu oddelku bolnice v Novem mestu za vso pomoč med težko boleznijo. Posebna zahvala duhovnikoma za opravljeni obied in župniku iz Soteske za prelepi govor. Lepa hvala vnukinji Mariji za poslovilne besede staremu očetu pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, sinovi Stanislav, Tine, Tone, Ivan in Jože z družinami, hčere Marija, Stanislava, Terezija, Karlina, Anica in Ivanka z družinami ZAHVALA Komaj v 43. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubeča žena, skrbna mamica, dobra hčerka, sestra in teta VERONIKA GRIL iz Rumanje vasi 53 Isk reno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, podjetju Bor iz Dolenjskih Toplic, podjetju Gorjanci—Straža za podarjene vence in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti Posebna hvala zdravniškemu osebju ginekološkega oddelka, predvsem dr. Šribaiju, prav tako pa se zahvaljujemo dr. Zoriču, patronažni sestri Emi Gruden in sestri Zalki Zalokar za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v času bolezni Najlepša hvala tov. Marici Drobnič za poslovilne besede, godbi iz Novolesa, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Neutolažljivi: mož Ivan, sin Marjan, hčerka Valčka, ata in mama, bratje Jože, Franc in Karel z družinami ter drugo sorodstvo 1 i' 12 Zofka kveder HA KMETIH ječala je in solze so ji stopale v oči. Si ° i° je mučil ta otrok s svojim nedol-u Pripovedovanjem! &ojj ’ ha! Hišo popravi! In kje bo imel hišo? ! | ®> kdo bo že tedaj gospodaril tu! je otroka venkaj, se zaprla v hišo in . vse popoldne. ^ jj bo, jutri pojdem še enkrat gor na fab-Jj|)j °8 se usmili, tako trdosrčen vendar ni,