^ iB prsiaikof. 4 d.ilf eicept Saturdafs. »sfcP ^ PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdniškl in apravnittt prsatert: 8067 8. Uwud»I. A v«, Offle« of Public«tion: 2667 South Uwndnl« A?o. Tolophoa«, Hockw«U 41)04 .VEAR XXVIII. Cm lista j« |6.00 ter Junir 1«. INI, ntW tka Act <4 Oomgrm tt 1Urah ». 117». CHICAGO, IIX., PONDE1JEK, 22. APRILA (APRIL 22), 1985. Subicription ffl.OO Yoartj. STKV—NtiMliKR 79 looseveltov program socialne zaščite sprejet v zbornici AccopUoco for »»illng »t »pedal r«U of po»Ugo proriM for ln »aetion 1108, Act of Oct. S. 1017, authortied on Jua« 14, 1018. r v..iokratska večina porazila republikansko opozicijo, ki je zahtevala zvišanje pokojnine. Dobro namazana demokrataka masina ubila vse imendmente in na^rt je bil odobren v formi, ki jo je administracija zahtevala. Republikanci obdolžili vlado, da ''sledi Moskvi v re-gimentaciji delavcev" Javno obešanje v Kentuckyju! fehington, D. C., 20. apr.— kongresna zbornica je j sprejela administracijski socialnega zavarovanja s proti 33 glasovom in v obli-kakršno je zahteval predsed-Roosevelt. no je bil načrt sprejet, je kratska večina porazila republikancev, da se o-ek vrne odseku za pota in gtva z instrukcijami glede nja starostne pokojnine in Ijučenja provizije o obdavče-mezdnih izplačil. Opozicija rgumentirala, da slednje po-ijo regimentacijo ameriške-delavstva in industrij. Ta log je bil poražen z 258 pro-16 glasovom. ačrt bo sedaj šel v višjo kon-no zbornico, kjer se obeta a debata. Najbrž bo vzelo tednov predno bo senat podil akcijo v tej smeri, ker je v sedaj zaposlen z zakonoda-glede podaljšanja zakona ob-in načrti izplačitve bonusa im vojakom. ačrt, ki je bil včeraj sprejet, :a, da federalna vlada pri-va v pokojninske sklade po-leznih držav na bazi 6(K60, a delež federalne vlade ne s v nobenem slučaju presega-meaečne vsote $15 za posa-mo osebo, ki je upravičena pokojnine. Starostna pokojni je prisiljena za osebe v stati 65 in več let in bazirati » na plači, katero je oseba jemala, ko jo delala. Mesec-pokojnina bo znašala $15 do ^l>jjMki--r-*1tfaa~ Htarost-» zavarovanja se bodo črpa-i obdavčenja mezdnih izpla-in Vs"l< delavec bo moral a|>evati en odstotek svoje pla-« pričetkom 1. 1937. Ta da-M(' 1,0 stopnjeval tako, da W49 znašal tri odstotke. Na način bodo obdavčeni tu-delodajalci. r«zposelnostno zavarovanje, fckad tega zavarovanja bodo rail dpl'Klajalci prispevati en 'M"k "d skupne vsote mezdni irimravi odstot-'W7 in tri vsako naslednje Smithland, Ky. — V tem mestecu v kentukijskih hribih ni bil že sto let nihče obešen, zadnji petek zjutraj eo pa obesili 23-letnega mladeniča Williama T. De Boeja in vešala so stala na glavnem trgu pred sodnijo z ozko ograjo okoli odra. Znotraj ograje je bilo 150 gledalcev, zunaj na trgu in skozi okna hiš naokoli je pa gledalo obešanje najmanj 1500 oseb. Fant je posilil omoženo ženo, ki je med eksekucijo stala s svojim možem vred v vznožju vešal in se mu škodoželjno režala. Obsojenec je izpod vešal zakričal nad žensko, da je njegova morilka in če bi imel $500, da bi ji bil plačal, ne bi visel . . . Fant je govoril sko-ro 45 minut in silno ozmerjal množico, ki je zijala na oder. Očital jim je vse grehe in zločine, ki so bili izvršeni v teku let v okolici, imenoval je vse po vrsti vlačugarje in konjske tatove in končno jih je pozval, Če imajo korajžo, naj ga ustrele pod vešali. Streljal seveda ni nihče, toda razkačeni ljudje so z najvVim zadoščenjem gledali njegotv amrt. ^'lada b "J ustanovila posebni ' kl ,K» '"><'1 kontrolo nad " Inostaeca zanje člani, I a biro bodo tvori-^^■i. katere bo izbral Združenih držav. Po-rt tlol,^ federalne roprianj,. $:{,H00i000> drža- no oakito ma-/-a /zdravstveno o- . : 'jru*lh prebivalcev 4 Sinjem oh Ur pnem (Ktskusu, s prejet je Rooae-»Tama socialnega ,,r Jrt republikanci ob-racijo, da sledi • izrekla za ob-, 1 mezdnih iz- ' •"1. republikanec ' J' dejal, da bo •'^♦raini biro, či-' '"i-kovanje pr-( i,Vr''v. Podvreči ( ; prav taki pro- • ^ drugi zlo-•■"'■•»iajn v ameri- '> j*4 demokrat-' lad 40 amend-* ialnega za-ie bila zma- "itiiiialracjje Padec bolgarske vlade v novi krizi Aretacije voditeljev opozicije iz--------- zvale izgrede Sofia, Bolgarija, 20. apr. — Kralj Boris, ki ima še vedno kontrolo nad situacijo, je včeraj poveril sestavo novega kabineta Andreju Točevu in s tem imenovanjem je spet prišla na krmilo civilna vlada. Točev je nasledil generala Petka Zlateva, čigar po armadi kontroliran kabinet je moral podati ostavko v zvezi z aretacijami in izgonom voditeljev opozicije. Novi premier je poznan kot goreč nacionalist in je bil v zadnjih letih bolgarski poslanik na Dunaju, v Belgradu in Carigradu. Sofija, Bolgarija, 20. apr. — Premier Petko Zlatev in člani njegovega kabineta so 18. t. m. resignirali in nastala je velika politična kriza. Medtem, ko je bila Sofija razburjena zaradi nenadnega padca vlade, sp prihajala poročila o velikih izgredih v podeželskih krajih. Vlada je namreč dala aretirati voditelje opozicije, med katerimi so bivši premier Geor-gijev, Cankov, Karakulakov, bivši policijski prefekt in več drugih. Cankov je bil poslan v izgnanstvo na neki otok v Črnem morju zaeno a štirimi drugimi voditelji opozicije. Na kolodvoru v Plavdivu, odkjer je nastopil svojo pot, se je zbrala velika mno-o induatrij.fjicii njegovih političnih pristašev, ki je viharno demonstrirala. Avtoriteto so p<»zvale v akcijo vojaštvo |n orožnike, ki so napadli demonstrante s sabljami in bajoneti in ranili voč ljudi. Pro-t<»stne demonstracije proti aretaciji in izgonu voditeljev opozicije so se vršile tudi v drugih mestih. Vprašanje, kakšno vlogo je kralj Bori* igral pri aretacijah opozicionalccv, še ni pojasnjeno. Znano je U« to. da hoče raztegni svojo oblast nad vlado in u-trladiti- pot za razglasitev diktature. v dr- Domače vesti | Bolniki v Milwaukeeju Milwaukee. — Angelina Go-renšček, žena razvaževalca mleka, je bila operirana na nogi. Frank Aravs je bil operiran na slepiču. — John Ermenc, bivši slovenski socialistični poslanec, ki je bil več mesecev v okrajni bolnišnici, je te dni zapustil bolnišnico in se nastanil pri svojem bratu Joe Ermencu v W. Allisu. Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Po dveletni bolezni je umrl rojak Anton Dekanič. Druge podrobnosti niso znane. Rojakinja umrla v Ctevelandu Cleveland. — Zadnje dni je v bolnišnici umrla Johana Rižmar, prej omožena Jeršan, stara 46 let in doma iz Spodnjega Logatca na Notranjskem. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča moža in tri otroke. Mednarodna delegacija obišče Jugoslavijo? Chicago. — Iz iPariza je prišla vest, da je Mednarodni amne-stijski odbor sklenil poslati mednarodno preiskovalno delegacijo v Jugoslavijo, katera naj preišče razmere političnih jetnikov v zaporu. V to delegacijo sta uklju-Čena tudi dva delegata (natura-lizirana jugoslovanska izseljenca) iz Združenih držav in eden iz Kanade. Kdo bosta ta dva a-meriška delegata, kdo ju pošlje in kdo plača stroške, ni nič povedano. Prav tako ni nobenega jamstva, če bo ta delegacija imela prost vstop v Jugoslavijo in proste roke glede omenjene preiskave. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnji teden je u-mrla Zora Cerjanec, roj. Janeš, stara «16 let in doma iz Gorice na Primorskem. Zapušča moža in tri otroke. - Se en grob v Cleveland u Cleveland. — Umrla je Ana Smičiklas, stara 67 let in doma od Metlike. Pred leti je bivala s svojo družino v Chicagu. Novice iz (^alumeta Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla Mary Arbanas, vdova, stara 80 let in doma iz Lokev na Hrvaškem. Bila je mati Vinka Arbanasa, blagajnika SHZ. — Neki 16-lctni slovenski fantič, čigar ime je zamolčano zaradi staršev, je bil zadnji teden aretiran na obtožbo, da j« hotel posiliti 17-letno deklico. Fant, ki ga čaka težka kazen, se bo zagovarjal pred okrožnim sodiščem. Nemčija se otresa 'jeklenega obroča' Srditi napadi na sovjetsko Rusijo v nacij-skem tisku Berlin, 21. apr. — Hitlerjeva vlada je včeraj poslala kljubovalno protestno noto vsem onim državam, ki so po svojih zastopnikih v svetu 'Lige narodov dalo Nemčiji ukor. Nota se glasi mod drugim, da nihče nima pravice soditi Nemčije in njenih korakov. Berlin, 20. apr. — Hitlerjeva Nemčija je silno alarmirana zaradi ukora, ki ji je dal svet Lige narodov, ker je kršila ver-sajsko pogodbo. Hitler se stalno posvetuje s svojim sunanjim ministrom in drugimi strokovnjaki v zunanjih zadevah, toda v tem momentu še ni jasno, kakšno akcijo bo podvsel proti Franciji, Angliji in Italiji, ki hočejo popolnoma izolirati Nemčijo. POGAJANJA MED RUSIJO IN FRAN CUOV ZASTOJU Francija odklonila mili-taristicno pomoč Sovjetski uniji LITVINOV~OPUSTIL OBISK PARIZA Pariš, 20. apr. — Pogajanja med sovjetsko Rusijo in Francijo glede sklenitve militaristične-ga pakta so bila včeraj suspendirana in vso kaže, da ne bodo obnovljena. Vest o ustavitvi pogajanj je prišla nepričakovano, ko je bilo že vse pripravljeno, da obe državi podpišeta pakt, Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanjo zadeve, ki je imel dospeti danes v Pariz, je preklical obisk. Sem dospela poročila se glase, da je odpotoval imuni« i£Oiir«u i^cmvijo. Iiuum ar giamc, u« ju mi|»mwvui Vladni krogi še niso podali u- f ^ve, kjer so je udeležil se- Avstrijški junak dobil 18 let zapora Dunaj, 20. apr. — Aleksander Kisler, ki se je izkazal kot junak v svetovni vojni in je za to prejel številna odlikovanja, je bil pred vojnim sodiščem spoznan za krivega na obtožbo izdajstva in obsojen na lft let joče. Obtožba je izvirala iz njegovih aktivnosti kot član štaba socialistične r«»publičanskc garde. Sest Kislerjevjh tovarišev jo dobilo od deset do petnajst k*t zapora, trinajst drugih pa je prejelo nizke kazni. rad ne izjave v zvezi z ukorom, ki ga je je izrekel svet Lige narodov. To bodo storili, ko bodo u-radno informirani o zaključku Lige narodov. Eric Phipps, angleški poslanik v Berlinu, ki je bil pozvan v nemški zunanji urad, da sliši protest proti akciji Lige narodov, je ponovno konferiral z zunanjim ministrom Neurathom. Razširile so se govorice, da sta se oglasila v Neurathovem uradu tudi poslanika Francije in 1-talije in posvarila Nemčijo pred intervencijo s strani bivših zaveznikov v slučaju, da bi Nemčija skušala militSrisiratl Pore-nje. Nacijski tisk je pričel silovito napadati sovjetsko Rusijo z namenom, da odvrne pozornost javnosti od akcije Lige narodov, ki je obsodila Nemčijo. Tisk na-glaša, da so Francija, Anglija in Italija postale orodje sovjetskega političnega biroja, ki hoče u-veljaviti boljševizem v Evropi. Nemčija se obupno bori, da zlomi železni obroč, v katerega jo skušajo zakovati bivši zavezniki v svetovni vojni. Dolga vrsta incidentov na e-vropskom kontinentu je povečala nervoznost v nacijskih krogih. Aretacije nacijev v Bolgariji so vznemirile Nemčijo, ki j« bila uverjena, da je Hitler že pridobil na svojo stran bolgarskega kralja Borisa. Naciji so izgubili zaupanje tudi v Ogrsko, ki je obsodila v zapor voditelje nemške manjšine na Madžarskem. V vseh incidentih, ki aa se v zadnjih dneh dogodili* v južnozapad-ni Evropi, vidi Nemčija Muaso-linijevo roko. Prepričana Je, da on združuje balkanske države in gradi soliden blok proti nji. je sveta Lige narodov, naravnost v Moskvo. Veliki banket, ki se je imel vršiti v Parizu in na katerem so predstavniki obeh držav nameravali slovesno podpisati sklenitev pakta, je bil nenadno odpovedan. V zvezi s tem je bil tudi La-valov obisk Moskve odgoden za nedoločen Čas in možno je, da francoski zunanji minister sploh ne bo posetil Moskve. Se večjega pomena je poročilo, da se bo Laval, ako obišče Moskvo ali pa samo Varšavo, nazaj grede ustavil v Berlinu, da obnovi direktne stike s Hitlerjem. čeprav se je včeraj dosnalo, da so pogajat\ja glede sklenitve vojaškega pakta med Francijo in Rusijo naletela na velike ovire, je vest o suspendiranju pogajanj imela učinek bombne eks plocije. Francoski časopisi so že prejšnji večer naznanili, da je podpis pogodbo gotova stvar. Francoski tisk ni računal na akcijo kabineta, ki je na svoji izredni seji odklonil avtomatično militaristično pomoč Rusiji v slučaju sovražnega napada na slednjo. Zunanji minister I^aval je nato pozval sovjotskega poslanika v Parizu v svoj urad in ga obvestil, da no more podpisati pakta, na katerega je pristal na konferenci s sovjetskim zunanjim komisarjem v Ženevi. Laval jo sugestiral kompromis, katerega pa jo sovjetski poslanik v smislu instrukclj, kl jih jo prejel Iz Moskve, odklonil. Izjavil jo, da njegova vlada no moro odobriti pakta v obliki, ki jo predlaga francoski kabinet. Iz tega razloga Litvinov ne bo prišel v 1'ariz, ker v obstoječih o-kolnostih ne bi imel njegov obisk nobenega pomena. Potres usmrtil 2793 oseb na Formosi 12,000 ranjenih in 250,000 brez strehe Advokat zblaznel med obravnavo I)ixon, III. — Harold Nimz, mladi odvetnik, kl je zagovarjal CharleHa Skimierja, nekakšnega pesnika in pušs-avnika is Am-boyja. obtoženega umora I7-1H-ne dijakinje, ■)* zadnji četrtek v teku ot»ravna\e zblaZri«! in morali m> ga zapreti v norišnico. ObramiMf olrtozen« ga pennika je takoj prevzel drugi odvetruk. Taihoku. Pormo*«, 22. apr.— Število mrtvih v»led silnega |>o-Irena zadnjo aoboto na otoku Formo«! je naraslo na 271KI. Število ranjencev se računa na 12,f>00 In okrog 250,000 ljudi Je ostalo brez strehe. Potresna katastrofa je največja od leta 1923, ko je bilo »a Japonskem čez 100,000 ljudi ubitih , J» Kaj je z "odpravo' znoj ničnih plač? Wa»hington. — "Tinoče de-i lavk še vedno ne zasluži več ko $6 ali $7 na teden, ali pa evala (wti milijonov dolarjev mosočno iz svojih davčnih virov. Republikanci v kongresu zdaj dolže administracijo, da je pre> tvorila federalni relif v težko politično batino, s katero maha l»o državah, ki nočejo tako plesati kakor ona hoče. SENATOR BORAH OSVRKAL EVROPSKE DOLŽNIKE Predlaga težke kazni za korporacije in posameznike, ki bi nudili nadaljnje kredite evropskim državam "AMERIKA~NE SME PODPIRATI PRIPRAV ZA VOJNO" Bankir Baruch dobil odgovor Wa*hiiigton. "Liberalnemu" bankirju Bernardu Baru-< hu, ki Je bil nedavno več dni pred senatnim od*ekom za preiskavo rnunu ijske industrijo, ni vAeč, ker Je odnek sprejel nekaj njegovih sugestij za "razprofl-tiranje" vojne, po odneku Je u-daril, ker priporoča, da "plavamo /a vojno, ko se borimo*', če*, da bi to |»omenilo "odpravo sedanjega ekonomskega »i*t« m* v toku vojn«." Odgovoril mu Je senator Van* denberg iz Mtchlgana, katerega bo republikarmka garda najbrž f»>«tavila proti 'R/*m*«ieltu pri prihodnjih volitvah, "Naj l*og znižali mesdo in v bodoče Jim j pomaga kapitalizmu, čr rti v na i bodo od znižane mezde odtrgali rodni krizi pripravljen boriti s« doneske za ^»cialno zavarovanje, |irot^ »kupnemu sovražniku, n« I katere je do»l*j plačevala diuž-j,|M hi IM Ut prejel funt mena" 1 ba 'je Harurha zavrnil Vanderberg. VVuMhlngton, I). C, 20. apr. — Liga narodov in evropski dolžniki, kl nočejo poravnati svojih obveznosti napram Ameriki, so bili predmet žgočo kritike v višji kongresni sbornlci. Senator Borah je dejal, da prav tiste državo, ki so obsodilo Nemčijo ss-radi kršitve versajsko pogodbo, so samo zagrešilo isti prestopek, ker so prenehalo s odplačevanjem dolgov, ki so jih napravilo v Ameriki. Borahov! kritiki se Je pridružil tudi senator liOwis is Ulinoi-sa. Oba sta pokazala na nedoslednost bivših zaveznikov v svetovni vojni, ki zahtevajo, da Liga narodov kaznuje Nemčijo sa-radi kršitve pogodbe, ko pa Je Liga orodjo teh držav, ki so ras-trgale pakte s Združenimi državami. Senator Borah jo v zvozi s tom prodložil resolucijo, kl določa desot let zapora in plačltov kazni $100,000 za vsakega posameznika, firmo ali korporacl-Jo, javno ali privatno, kl bi posodila denar ali podaljšala kredit katerikoli drftavl, isvzomši države na ameriškem kontinentu. "Resolucija, sprejeta proti Nemčiji, kaže, da je Liga narodov pokorna dekla svojih gospodarjev," Jo rokol Borah. "Trditev, da Jo neodvisna institucija in zainteresirana v svetovni mir, nima nol>ene iiodlagc. Ona Jo lo orodjo nekaterih velesil, ki jo izrabljajo v svoj prid. "Da so evropske državo pripravljajo za vojno, ni nobenega dvoma. Jasno jo, da bi so vsa l»osojila, ki hi jih to drŽave dobilo v Ameriki, |>orahila za oboroževanje. Vsi poučeni opazovalci evropske situacijo so soglasnega mnenja, da Jv vojna noizlM'žtia v prihodnjih dveh ali treh letih." Senator lm Cklcaaa) la InMi MM aa MM. MM m«IIM, 11 J« M Mtrt MM i *a CHH—i M CMn rs h Mh M« Nil m M MM: m .....nI i MM SafcaarlpIMa rataa for tke United IUM (M»M« Ckfca#a) aad Caaada M M per rear, C». *-aaa iM CMara »IM par l«Mfi «N«trM MM per rmt. IMakae aa aa »rada* Rukuplel litarara* eaatlaa (IftMa, po-Ml. draate. HMl »td > •• r»Mj» pMIIMtelj«. M » aieMja. M M mUMIJ A4*ertietuc raua ua a«rw mer.t MaauaarlpU iw»ll mIMm and «*aoit«Red trlfl« »tU aat M returaad Otka* —aartipu. Mtk aa aO/f .«8. plara. poaaM, ata., «|JI ka retumed M aender «a>r accompaniad kr Mf i«raai< aad «ia>S Naaloa u vae. kar ia*a atlk PROSVETA MIT-M Sa. Laaadaie Ara^ CM*a«a. Illtaaia. MtMMI Of TRK »kDRRATRO T Glasovi Datum v oklepaju. na prinur (Marrh II, IMI), pola* Imena aa naalovu p .1 Medtem, ko priobčuje tukajšnje Hearstovo časopisje dolge jokave članke o lakoti in slabih manj delali in vživali svoje bogastvo — svoje, ker tam si ga ne bo nihče mogel prisvojiti, ker vsa bogastva so last vsega ljudstva. Kadar bo ruska industrija producirala "preveč", kot produ cira sedaj industrija kapitalističnih držav, ai bodo vladarji — delavci — enostavno skrajša delovni čas in živeli. Pod social zrnom bo veljalo namreč pravilo, da je človek bil zato rojen, da živi, na pa zato, da dela, živijo pa drugi — peščica parazitov. Ako bo Brisbane živel še nekaj let, bo doživel še marsikaj, česar njegovi plesnivi možgan ne bodo mogli zapopasti. Fr. Novak. lepa in prijszna, naši tamkajšnji rojaki In rojakinje pa še posebno prikupni in postrežljivi. Mesec maj je najlepši mesec v letu. Je tudi izredno primeren za take izlete. Narava vstaja in se krasi z zelenjem in cvetjem. Človeka kar vleče ven v svoje | naročje iz hrušča in trušča veli-komestnega življenja. Vsi na! plan in vsi 4. maja v Girard! Podpisani želi, da se vsi oni, ki nimajo svojih avtov in se želijo udeležiti tega izleta v Girard, prijavijo radi najemanja busa najkasneje do 30. aprila Johnu Kreblu v SND na St. Clair ave. ali pa podpisanemu na 1216 E. 176th st., Collinvvood, 0. Anton Jankovich. odpravo davkov na mala posest- razmerah v sovjetski Rusiji, va? Tukajšnji elektriški trust, ' plinski trust, predvsem pa naši veliki prijatelji, zemljiški špekulanti; ti so prepevali naravnost ganljive psalme v kapitalističnih časopisih. priobčuje Mihvaukee Journal, največji tukajAiji dnevnik, članke o gospodarskih razmerah v Skandinavskih deželah. Zadnjo nedeljo je bil prlobčen dolg članek o razmerah na Danskem. Zakaj? Enostavno — ti go-'!riaT,ek " 1z spodje iz vrst več ali manj meh-' »"ialistih vladana Danska, Wrt.~l.iOi Arvalrnlunf/M/ a/% ut.lrr.l- ** P® te "T" POleg Sebe StaTO kosrčnih špekulantov so vtaknili težke tisočake v razne "subdi-visions", v mnogih slučajih pol večnosti od mestne meje. In ta denar leži sedaj mrtev. Ljudstvo nima denarja in "suckerjf' so tudi posUli bolj redki v zadnjih letih. Kdo vraga pa bo plačal te Izgube? Ljudstvo seveda, in to ljubo ljudstvo, ki je sedaj precej oprezno in nezaupljivo, se mora potolažiti s kako zvijačo. Pa pridejo z idejo, da se odpravijo davki na mala posestva. Ko se to doseže, bodo tisti, katerih ne bo nikdar zmanjkalo, zopet kupovali lote, si gradili domove in — plačevali .visoke obresti do gotovega časa, ko pride pe kratki prosperiti ponovni, še hujši polom. Lastniki tukajšnjih elektra-ren in uličnih železnic imajo o-gromne vsote "brezposelnega" kapitala, kateremu je treba najti primernega odtoka. Obenem pa si žele večjih dobičkov In prilike za prodajanje onih slavnih prednostnih delnic ljudstvu. S tem ljudskim denarjem grade nove proge v nove dele mesta, plačajo lastnikom delnic — do gotovega Časa — po šest od sto obresti, sami pa vlečejo velikanske dobičke kot lasinikl tistih lepih "common shares". Novi deli mesta pa potrebujejo tudi plin in telefon polog številnih drugih stvari. Špekulantom vseh vrst se odpira novo polje za o-deruštvo — zato tako navdušenje za odpravo davkov. Toda konec pesmi? Nekje se mora vzeti denar, če hočejo mesto, okraj, drŽava nuditi ljudstvu vse kar to ljudstvo plača z davki. In glede tega načrta ni biht gos|M>da niti trenotka v zadregi; vse Je bilo lepo izraču-nsno, sRmo javnosti niso tega povedali. Ko bi zmanjkovalo de-»»Rrja v davčnih blagajnah, bi prišli na dan z raznimi načrti, kot iir primer: Znižanje stroškov za mestne, okrajna in držav, ne uprave in uatanove, št eden je na vseh straneh, in potem pa tisti, toliko opevani "s a les tax" nakupovalni davek, kateri zadene seveda samo revnejše sloje in pomeni malenkost za bogatejše. Na vsak način bi moralo spet delovno ljudstvo kriti stroške za odpravo tistih davkov na mala posestva. To je način kapitalističnega ftedenja. Ko so v mestni hiši znižali davke lanako leto za nekaj centov, so bili lahkoverni zelo zadovoljni. Pmšlo zimo |ta ni bilo denarja za čiščenje ceat in trgovci so za časa snežnih viharjev izgubili potom zamude ta!*a in pokvarjenih avtomobilov desetkrat toliko. Končno je t neg skopnel, na cestah pa je i stalo kupe smeti. Te smeti Je veter lepo dvigal dan za dnem, uro za uro, dokler ni Izbruhnila epidemija meti malimi šolskimi otrori, katere ao morali olMirža-11 doma «kt»ro dva meseca in zapreti gotove šolske razrede. Dh starejši ljudi nlao vdihavali dišav in svetega sraka, se razume — tudi med njimi Je bilo stoti* ne bolnikov zaradi nesnage Odprav* poprej omenjenih pa še trpi poleg __________ monarhijo" itd. Clankar priznava, da dansko ljudstvo ne pozna gospodarske kr&e in nje zlih posledic, kot brezposelnosti in splošne t>ede. Nadalje pa na široko opisuje občudovanja vredne socialne postave, katere ščitijo delavstvo v starosti, v boleznI'all brezposelnosti. Navaja nadalje ogromne vsote, katere porabi vlada v splošno korist ljudstva in malenkostne vsote za armado ali morilno orožje, ki so komaj vredne, da bi se jih omenjalo. V tem slučaju je časopis priznal, da vladajo deželo socialisti, oziroma, da imajo veliko moč v vladi, toda glede ostalih Skandinavskih držav, Švedske in Norveške ni omenil, da so bili socialisti tisti, ki so omogočili odpravo ali preprečitev gospodarske krize. Člankar piše sicer: "Potom dalekosežnih, globoko zasnovanih gospodarskih načrtov se je posrečilo doseči tfse to," da pa so te načrte izvedli in tudi predložili socialdemokrati, tega pa ne prizna. Arthur Brisbane Je te dni o-pisoval v svoji koloni neizmerna bogaatva sovjetske Rusije. 0-menja, da so zojiet odkrili, «edaj v daljnih severnih pokrajinah, neizmerna naravna bogastva, kot olje, zlato, platinum, premog, baker itd. Nato pa vpraAa naivno kot o-trok! Kaj bodo počeli Rusi, ko bodo postali tako bogati? Skrbi ga tudi, kaj bodo počeli ruski voditelji, Stalin in drugi, kadar bodo postali, ne milijardarji, temveč multimilijardarji. Vidite, to skrbi takole dolarsko dušo, ki ne zna misliti drugače kot v obliki tega okroglega boga. To pa baš priča, kako neizmerno gnila je ta kapitalistična družba. Da se najde na svetu ljudi, katerim so ideali svotejši kot pa milijoni, zlato in biseri, tega si takile gnili, koruptni motfgani niti predstavljati ne morejo. Kaj bo rusko ljudstvo jkhVIo,' ko bo obogatelo?4! To skrbi sta- _ Ponočni razgrajač Otttge, W. Va. — Pazno zasledujem dnevne dogodke v Pro-sveti. Vsak dopisnik poroča slabih delavskih razmerah. Tud v naši dolini ni nič bolje. Ljudje se dnevno pogovarjajo, kako bo, če bo še kaj časa tako šlo naprej kot gre sedaj. Potrpimo, saj pravi stari pregovor, da potrpljenje je božja mast. Ce pa komu poveš, kako se bi dalo od-pomoči in preurediti sistem pro izvodnje in distribucije ter od praviti bedo in pomanjkanje, te pa nahruli in te bi najraje z blatom obrneta!. Kdo drugI je odgovoren za se danjo dolgoletno depresijo, če ne kapitalisti, njihovi pajdaši, klerikalni moharji in njih kolovodje ! Ce se bi delavstvo na volilni dan strnilo skupaj in oddalo Bvoje glasove svojim delavskim kandidatom, bi gotovo bilo danes vse drugače kot je. Le škoda je, da si oni, ki vedo za krivice in si bi radi pomagali, pa si ne morejo, ker so v manjšini. Blizu mene stanuje — le stena naju meji, kakor se je izrazil — trd klerikalec. Pa je tako silno izobražen, ko se nasrkne munšajna, da mu po zmedenih možganih rogovilijo le socialisti in komunisti. Oboje im av želodcu in si jih ob takih prilikah rad privošči. Kriči in razbija ter zmerja le socialiste in komuniste, ko pride v takem stanju ponoči domov. Pravi, da so socialisti in komunisti krivi vse sedanje mizerije. Ta visoko izobraženi klerikalni razgrajač naj bo v bodoče bolj previden, kajti njegova razgrajanja ponoči so se že večkrat ponovila, kar lahko potrdita moja sostanovalca. Prihodnjič se bom poslužil moža postave, kajti tak nočni razgrajač pač drugam ne spada ko v špeh-kamro. Za ta dopis sem odgovoren jaz sam in nihče drugi. Frank Sedminek. 388. Zadruga v Nottinghamu Cleveland. —- S tem, kar se je na zadružni letni seji sklenilo in ukrenilo glede napredka in izboljšave našega podjetja, se povsem strinjam in želim veliko u-speha. Nasprotujem pa tadeV-nemu, odboru, ker omenja privatne trgovine. Vi bi morali razložiti ljudem, kaj so verižne trgovine (chain stores) in kako uničujejo malega Človeka. Zakaj bi omenjali naše male privatne trgovce, ki so z nami delavci vred veliki siromaki. Zato pozivam ta odbor, da pojasni, in to našim ljudem, kaj so naši mali trgovci iri kaj so verižne trgovine. Tukaj naj dam samo eno pri mero: Ob priliki sem Šel mimo verižne trgovine, baš ko se je iz nje neka rojakinja prikregala. Bil sem radoveden, kaj neki se je zgodilo, pa mi je pojasnila, da je kupila 2 funta riža, ko pa je prodajalec zavil riž, je zapazila, da ji manjka en cent. Prosila ga je, naj jo počaka do drugega dne. To ni nič pomagalo. Odvil je riž, ter ga odvzel za en cent. Toda ona je postala ogorčena ter vrgla riž nazaj, da se je raztresel po trgovini.—To so verižne trgovine! Pa vzemimo naše male trgovce. Koliko so žrtvovali za naše ljudi v tej krizi; med temi je tudi naša zadruga, ki je med prvimi. Zato je vaša dolžnost, da podpirate našo zadrugo. Ob za ključku prosim omenjeni odbor, da poskrbi, da se ne bi še kateremu drugemu tako pripetilo kot se je že meni. Frank Fende. na M Izlet v Girard 4. maja Cleveland, O,—"Četrtega maja gremo v Girard!" Tako gre od ust do ust vesela novica po elevelandski in eollimvoodski naselbini. Vsem onim, ki morda še ne vedo, jim bom tu pojasnil, za kaj prav za prav gre. Girardski klub je povabil soc. klub št. 27 JSZ in njegov pevski odsek Zarjo, naj se udeležimo v velikem številu njihovega slavja MO-letnice Proletarca, ki jo bo njih klub praznoval dne 4. maja na zelo lep način. Vabljeni so tudi drugi elevelandski in okoliški klubi ter vsi naši sodrugi in somišljeniki. — Mi vsi vemo, da so girard.ski rega Arthura. Na j bo brez skrbi, sodrugi in naši slmpatičarji zad-Hogaatva ž«, na bodo uničevali "J« Mu večkrat poaetili naše kot se je to godilo lansko leto v prireditve in to v velikem števi-tej modri Ameriki. Kadar bodo Iu. Zato je naša dolžnost da Imeli vsega v izobilju, kot ima-! jim vsaj enkrat poset vrnemo mo sedaj v Ameriki na prim«r, da gremo k njim v velikem šte-ne ImkIo stradali in živeli v bedi Vilu ter jim pomagamo k boljše in pomanjkanju, temveč bodo mu uspehu. Naselbina Girard je Prvi koncert zbora "Sloga' | Cleveland, Ohio. — Uljudno vabimo jugoslovansko občinstvo na prvi pomladanski koncert slovenskega delavskega pevskega zbora "Sloga", ki bo v nede-jo 28. aprila ob 3. pop. v Knau-sovi dvorani, 6129 St. Clair ave., vogal 62. ceste. Vabljeni ste od blizu in daleč. Na programu bodo tudi sodelovali pevski zbori "Abraševič" in samostojna "Zarja" Vstopnice so 25c, otroci so prosti vstopnine. Pevski zbor "Sloga" je bil u stanovljen meseca septembra prošlega leta in sedaj priredi svoj prvi koncert. "Sloga" je pod spretnim vodstvom Johna vanuša, ki se žrtvuje, da bo koncert čim bolj izpadel. Naš pevski zbor je Ae mlad, a navzlic svoji mladosti v pesmi je Že nastopil na dveh koncertnih prireditvah. Prvič je nastopil 3. marca v SND na koncertu pev. zliora "Abraševič", drugič pa na mednarodnem kulturnem konte-stu |>evakih zborov v Grays Ar mory dne 31. marca, kjer je žel tudi splošno odobravanje, priznanje, pohvalo in diplomo. Čeprav je še mlad naš pevski zbor, navzlic temu zelo dobro napreduje. Pevci in pevke žrtvujejo svoj čas in so zelo navdušeni za svojo delavsko pesem, se pridno tičijo in -redno zahajajo na pevske vaje. Naš pevski sbor dobiva vedno več moči v svoje vrste. Pevovodja Ivamiš urgira vse pevce, da se učijo in redno pri hajajo na vaje ter da sami sebe disciplinirajo, da bo s tem mno-go bolj i obstanek in red v vrstah našega zbora. Pozivamo vse prijatelje, stare in mlade, ki so v resnici prijatelji petja, dr ors posetijo v čim večjem številu. Pridite na urš koncert in ga ocenite. Pripeljite svoje prijatelje in znance. Na svidenje na kocertu 28. aprila v Knausovi dvorani! Zve-Čer ho ples. igrsl bt> Zone v trio ' VstopninR k plesu je tudi samo 20c.—Za publicijaki odbor. K. Trinastič. Dvajcki ia ukoni o poded« BoUztn, ,loiinHr^tv jm ^ Ni.vsem znano, da se no^i.«« gije bavi z vprašanjem d^j^ko^;^ ^ ^ daje zelo važne vpoglede v dednoKtn , ^ * človeku. Tako si lahko raz^ , ki se bavijo s človeškim žtfe * širšem pomenu, biologi, medicini Č ? sti, sociologi in psihologi, žrvo zaniJ ^ sledke te znanstvene panoge S J° 11 ta izobraženega človeka sploh jevL? ? tna vsaj glavne teh izsledkov k " "h ^ podati v naslednjem. J,h h(* Vemo, da sta dve vrsti dvojčkov šnih, ki so si tako podobni, da jih njujejo, ki imajo vedno isti spol kakor lahko ugotovita medicinec in bilu* istega materinega jajčeca ter jih i JS *ato istojajčni dvojčki, drugi, i ki si niso tako izrazito podobni „ič bol običajni bratje in sestre med seboj niso lje vedno istega spola in izvirajo iz dveh ličnih materinih jajčec (raznojajčni dvoji Vsak človek dobi po očetu in materi dtj dednostm delež s seboj v življenje Ta del* izraža v obliki telesa, v barvi kože in lasT zlku, značaju itd. V tem je podoba Z, materi, morebiti tudi staremu očetu in d materi ter sploh prednikom. Bratje in * pa si med seboj ne sličijo nikoli popolno« torej dobe razni otroci istih staršev razno nostno tvar. Zakaj je tako, se tu ne da kratko povedati. Teh razlik pa ni med J jajčnimi dvojčki. Tu se dednostna tvar nat Čno razpolovi in dvojček prejme iste znake lastnosti kakor drugi dvojček, v tem dejal v enakosti podedovanih znakov pa je vred znanosti o dvojčkih. Kajti tu nam je dana nost, da preizkusimo dednostne zakone in t iščemo za življenje vfcžne lastnosti z oziroa njih dednost.. S človekom ne moremo ekspi mentirati kakor z živaljo, tem drajjocenejij potem material, ki ga nudi raziskovanje it čkov. Bistvo kakšnega poedinca, živali ali člo . določata dve stvari. Prvič to, kar podeduje starših, torej nagnjenja, dednostna tvar, drugič okolica, v kateri zrase in v kateri mi svoja nagnjenja razviti ali potlačiti. Nap nja in okolica določata človekovo usodo, štii meri pa jo določa prvo ali drugo, znanost o dvojčkih. Da pokažemo, kako malo je odvisna tel« oblika od okolice, vzemimo primer dveh evropsko mikronezijskega izvora, ki popolnoma različnih vnanjih okoliščinah. Pi izmed dvojčic je mati šestih otrok, živi jenih in primitivnih prilikah na nekem Tihega oceana, a je vendarle popolnomi dobna drugi dvojčici, ki ni poročena in otrok ter živi že leta kot telefonistka na niponskem parniku. Vse telesne razlike njima so v tem, da je telefonistka centimetre višja, da ima finejše roke ter nogo kepasto. Torej minimalne razlike vzlic popolnoma drugačni okolici. K telesnim lastnostim spadajo tudi razne lezni in često čujemo iz nestrokovnjakih da je ta ali oni podedoval n., pr. svojo po očetu ali materi. To ni povsem točno: fekcijske bolezni kakor tuberkulozo ne podedovati, pač pa nagnjenje, telesno zanjo. V telesu imaš tedaj v tem ko mesto, v katerem se "bacili jetike lahko no ugnezdijo. Navedimo primer za takšno dedovalno bolezensko nagnjenje. Dve istojajčni sestri sta živeli do 14 nekem vvestfalskem mestecu, potem »U v vzhodnoprusko vas. V 17. letu sta * in prišli v povsem različno okolico. A je šivilja na deželi, B je prišla v Herlin kot dajalka in pomočnica. Jeseni I. 1926. »o m kazali na B znaki pljučne tuberkuloze! nik, ki je zvedel, da ima seatro dvojčico, domislil, da bi preiskal tudi to in re* k tovil tudi na A, ki ni bila baje nikoli razen nekega primera hripe, na istem pljuč in v istem obsegu tuberkulozo. M berkulozi ima, kakor vemo, okolica vaim go, a v tem primeru vidimo, da je nagnjenje zanjo neodvisno od nje. Seveda nam znanost o dvojčkih na način lahko reši Ae kakšno drugo pr.: Koliko so zločinci dedno Običajno menijo, du ima okolica fi»vW na razvoj zločinca, nagnjenje pa je P° noga pomena. Toda skoraj v vseh pri istojajčnega dvojčka, ki se je j»regrešd ^ zakone, ao ugotovili, da je tudi drujn imel opravek s sodniki in sicer »voljo zločina. Celo čas zločinskih nagonov iP je bil pri obeh skorsj isti in to tudi O rih, da sta se dvojčka ločila že v najW mladosti in da sta dorasla v r*zH,f\ Oba iatojajčna dvojčka se pred J^** deta tudi enako. Raznojsjini dvoj<* jo kakor navadni bratje in «dr«. nič posebnega. Ta pregled nam pove *iln<> ^ Nagnjenje za zločin je močnejše <»d <*' jo je trrtm »leer vedno upoštevati. * odločilna kakor podedovana mo znanost o dvojčkih je lahko trrba zločin smatrati često u človek ne more i znebit i. pokazal« da ai pri Istojajčnih dvojčkih sW netljlv način tudi duševne reakeij* leani Znaki, in ta sličnoat gre do J" tazlje. Zato ni Čudno, če P*1*"k* raziskujeta v področju dvoj«.k«»». duševnoat oblikovati, torej ktdik > razvije In pospešuje značaj ter 1 ljivost. • ne (idoWr in ^ koli**1 S I -Po razpravi dr. G. Maar*^ mr rrr 22. APRILA Vesti iz Jugoslavije (Izvirna poročita ta Ju* oslarije.) Henrik Turna umrl LMbljana. 10. aprila. — Da-dr. Henrik Turna t nik. ki se je dolga leta u-^oval v proleurakem giba X pUal članke v socmhstič-li l in revije. Pred vojno je "ffi Star je bil 77 let. 0 t j€ HI Ceh. ki se j« v Sloveniji kot čevljarski Tniki SNPJ. ki so leta posetili Jugoslavijo, se dr. . lahko spominjajo, ko je jsedoval banketu za izletni-tivolskem hotelu v. Ljub- i) ___ m OSTUDEN ZLOČIN Marenbergu je bil umorjen """ urar Franc Terti-je Maks Gašper Smartna pri Slovenjgradcu enem tednu vestne preis-«o vendarle pojasnili umor, je dogodil 31. marca na vrhu pri Marenbergu in .žrtev je postal urar Tertinek, znan daleč na- in se je dogodil 31. marca . Na Kozjem vrhu pri nbergu (dravska dolina) je no naselje kmečkih hiš, imajo svojo domačijo tudi nčevi. Pole)? domačije ima-malo hiso, ki jo je imel v nu 50-letni Franc Tertinek, je vse svoje življenje bavil ami kot samouk, postal do-poznavalec kolesja v urah je postal tudi popravljalec Hil je dober delavec in od in daleč so mu nosili po-Ijat ure. Poleg tega je bil nek zelo varčen, živel redni popival. Tako so ljudje rili, da ima Tertinek gotovo fj denarja, ki da ga ima naj-kar pri sebi v hišici. Tudi se je včasih rad postavil, ■a denarja. To je postalo usodno. Nekdo je sklenil do njegovega denarja, ma-i umorom—ln dne 31. rrtšr-I je nekdo ubil. je naslednje jutro šel milite neki kmet ter ni imel Jlc-(,a bi si prižgal cigare-stopil V hišico k Tertineku. >»topil v sobo, je našel Ter-18 na Cez glavo je bil *■suknjo. Ko je kmet poli suknjo stran, se je zgro-Tertinek je bil p0 glavi ves vn je imel take rane, da bi pUIi, mogoče spoznati. Bil mrtev. Obvestil je sosede N orožnike. Ti so izvršili kj,V(Jl Vai so domnevali, da * roparski umor in da je ro-"'>*<•! gotovo precej de-Toda nihče ni vedel, ko-lar,a '»"a približno Ter-in t;«ko ni bilo mogoče ugo-morilec odnesel, k- so ležale na mizi in ^•'j/i^.-v popravilo, krvavi madeži, znanilec brskal za » Minekova je bi!a vga 7\ ;ak U(larec je bil «mr-w ,lo"(H,il najbr-tih zvečer, kajti ru """Jišču .so Ae našli Kl "j «• je Tertinek ",, rlM. Nihče od bližal nikakega Šli volivci na volišča ter glasno izpovedali, katero listo, volijo in katerega kandidata, kajti vladna lista bo imela skoraj v vsakem okraju po več kandidatov, ki bi vsi radi prišli na zeleno vejco. Prav to, da stranke ne eksisti-rajo, da torej kandidati niso vezani ne na stranke ne na kakršnekoli strankarske programe, da ni strank, ki bi urejali kandidate, prav to je vzrok, da je kandidatov v vsej državi ko listja in trave. Baje se jih je samo za Jevtičevo listo prijavilo več tisoč! Poleg njega postavljata svojo listo tudi dr. Topalovič (lista Zveze delovnega ljudstva) in dr. Hodžera, vodja Jugoslovanske ljudske stranke, ki ima tudi zvezo z vlado. Kaj bodo storili meščanski opozicijonalci, radikali, radičevci, klerikalci, musli mani, še ni znano. Nič ni sliša ti, da bi se bili sporazumeli za skupno listo, nič ni slišati, kaj meni radičevski vodja dr. Maček. Sam liste postaviti ne more, če ne pride do sporazuma z drugimi skupinami v drugih banovi nah. Nič ni slišati, kaj počne klerikalni vojskovodja dr. Koro šec. Ali hodi po Beogradu in se za nič ne briga? Ali ga tarejo skrbi za klerikalne zadruge v Sloveniji, pa ima roke zaradi tega zvezane? Nič ni slišati, kaj počne vodja muslimanov dr. Spaho. Vse je tiho. Le za že objavljene liste je velika gonja po državi in tako se gnetejo in prerivajo, tako je vse zapleteno, da je skorajda verjetno, da do volitev sploh ne bo prišlo. Sorodnika hotel umoriti, da bi prišel do dvojne zavarovalnine Oduren zločin je obravnavalo celjsko sodišče 6. t. m. Obtožen je bil nekdo, da je dvakrat zavaroval svojega sorodnika ter ga nato skušal ubiti, da bi prišel do denarja. Gre za 26-letnega Franca Zu panca iz Tremerja pri Celju. Zupane je bil zastopnik zavarovalnico "Slavija". Dne 6. januarja letos je zavaroval svojega daljnega sorodnika Janeza Stvarnika iz Tremerja pri celjski "Karitas," in sicer za 4880 Din, nato pa ga je zavaroval še pri splitski "Samopomoči" za 15,000 Din. Da pa bi kmalu prišel do zavarovalnine, je skušal Stvarnika ubiti. Dne 21. februarja je Stvarnika napojil z žganjem in ko se je vračal ta domov, ga je Zupane napadel, ga pahnil preko obcestne ograje na nižjo cesto, ga udaril nekajkrat s palico, mu spodnesel glavo ter prevrnil v obcestni kanal, v katerem je bila voda, ter tiščal njegovo glavo pod vodo, da bi se zadušil. Stvarnik je zbral svoje zadnje sile ter dvignil glavo iz vode in začel klicati za pomoč. Zupane se je prestrašil in pobegnil, Stvarnik pa je povedal ljudem in orožnikom, kako je bilo. Zupane je stal zdaj pred sodniki, ki so ga obsodili na 7 let robi je. Samomor.—Dne 5. t. m. je izginil zdoma v Mariboru 50-letni strojevodja Štefan Kancinger in se ni več vrnil domov. Domači so ga iskali, a ves trud zaman. Naslednji dan pa so našli v fo-goškem gozdu nekega moškega s prestreljenim čelom, mrtvega. Ugfotovilo se je, da gre za Ran-cingerja. Kaj ga je pognalo v smrt, doslej še ni znano. Samomor služkinje.—V Ljubljani je izvršila samomor služkinja Julijana Berckova, doma iz Kostrivnice v šmarskem okraju in stara komaj 27 let. V Ljubljano je prišla služit šele 1. aprila, dotlej pa je služila pri Sv. Juriju ob južni železnici pri nad-učitelju Žagarju. Ko je prišla v Ljubljano, ji je bilo zelo dolgčas in nikakor se ni mogla privaditi mestu. Že tretji dan se je hotela zastrupiti s plinom, a jo je zmotila gospodinja, žena nekega akademskega slikarja. Naslednji večer pa je sedla v kopalnico ter odprla plin. Plin jo je kmalu zadušil. Zjutraj so jo našli domači mrtvo. Pustila je pismo, v katerem pravi, da ji je v Ljubljani dolgčas in da ne more pozabiti lepih osem let, ki jih je preživela v Št. Juriju, tako dobro da ne bo nikoli več živela. In zaradi tega je Četrti dan svojega bivanja v Ljubljani obupala ter si vzela življenje. ^kprilske muhavosti. — Kakor hitro je prišel april, so prišle z njim tudi vremenske muhavosti. Kar čez noč se je vreme temeljito spremenilo: skoraj mesec dni smo imeli čisto pomladansko vreme, solnce je bilo že toplo ko v maju, vrtovi so bili posejani, Čez noč pa se je nebo zoblačilo, pritisnil je mraz, začelo je deževati in snežiti. Snežilo je tako močno, da je padlo snega za ped. Toda sneg je bil ves voden, videti je bilo, da ga del sproti kopni. Ko je drugi dan nehalo snežiti in je mraz popustil, je sneg kopnel tako naglo, da je do večera skorajda izginil. Zdaj se vlači megla in oblaki, solnca ni in nič ni videti, da smo že imeli mesec dni prave pomladi. Poznati je le na marelicah, ki so že cvetele, a jih bo mraz teh noči naj-brže pokril s slano in bo cvetje odpadlo. Ponekod pa je prišla ta izprememba tudi z viharjem, ki je povzročil precej škode. Telefonske in telegrafske vode je Lumierov plastični kinematograf jih optični osi tvorita tak kot, kakor človeške oči. Levi in desni objektiv projekcijskega aparata sta opremljena s senčniki. Vsak je napojen z istim barvi- Danes je minilo 40 let, odkar I1™' J /2krlll!™l'j€ ^f™1!? sta pokazala brata August I« Z11/*10 gledmiftvilJ Louis Lumiere članom društva ' ajti gleda,ec mor* imetl za pospeševanje narodne industrije prvo premikajočo se fotografijo, posneto in reproduci-rano po metodi, ki sta jo bila odkrila. Prvi zabavni film je bil aojg 10 metrov, 25. februarja 1935 je pa pokazal Loiila Lu-miere svoje prve stereoskopič posebna očala, da sploh nastane dojem plastičnosti, kar je seveda velik nedostatek. Brez očal bi sicer videl črno-belo sliko, to da slabo mavričasto in ploščato. Lumierova specijalna barvila i majo poleg tega Še to važno lastnost, da absorbirajo razmeroma ne ali plastične filme. Kako da- T*1® ^etlobe, da torej ne ško-!eč je izpopolnil stari izumitelj duje o/ "V6t f^i l . _ . , . " i n luni launA.ti ViHimia Iaiui h* kinematografije živo hrepenenji njeni jasnosti. Vidimo torej, da po prostornem filmu, je zaen-l*? " "'Vi ^T1*?™^ krat še težko reči. Toda prizor iebnJh barV,l» k*r je ilumitel^ ..........* "va tajna. Relif ogrožen v Bridgeportu Zupan McLevy protestira proti imenovanju burbonca za relif-nega direktorja ~~ t ki so ga videli ob tem aluča-ju Člani francoske Akademije znanosti, mora biti zgodovinskega pomena in zasluži splošno pozornost. Izumitelj sam skromno trdi, da njegova plastična kinematografija ni izum, temveč samo prilagoditev starega načina ana-glyfov. Principi so res tu in tam isti, toda Lumierovo delo je vendarle originalno. Anaglyfi dos$ gajo prostorni dojem s tem, da projecirajo skupaj več enakih,. Brldgeport, Oonn. - TukaJ-toda raznobarvnih slik Anagly-Unju relif na situacija je postala fična dozdevno enotna slika je v predmet resnega spora med soci-resnici močno zbližan pretisk alističnim županom MoLevyjem dveh barvnih slfk. Tu vzamemohn državno relifno admlnlstraci-dve barvni projekcijski plošči v jo radi Imenovanja novega o-istih barvah, kakor sta sliki in kraj nega direktorja, napravimo tako, da vidi vsako Na to ^sto je postavila dr naše oko samo na eno ploščo. Uftvna relifna administracija J. Potem projeciramo sliko tako, G. 8chwartza, republikanskega da pade recimo zelena slika na bossa, ki je bil pri zadnjih vo-rdečo ploščo in nasprotno. Oko litvah poražen za župana. To je združi obe sliki v eno bele bar- močno razkačilo tukajšnjo mest-ve in prostorno. Ta dojem je pa no administracijo, kl je v rokah neresničen, obstoja samo v do- socialistov, ker vidi v tem ime-»emajočem Človeku, ne pa izven novanju strankarsko aabotažo ijega. Toda ta metoda se ni raz- ne le mestne vlade, marveč tudi vijala dalje. Gledalec ne prene- relifa. ie daljšega gledanja takih slik. Župan MeU»vy je pri državni Oči namreč ne združujejo rdeče relifni direktorici miss Eleanor in zelene barve v popolno belo. Little vložil ogorčen protest, V Slika je sicer plastična, je pa katerem pravi, da bi se spodobi- malo svetlobna jasna. in ni povsem |lo, da bi se bila direktorica z njim prej vsaj posvetovala, pre- Lumiere je pa stremel po ana- dno Je nastavila človeka na tako glyfih, prostimi teh nedostatkov važno mesto, ki je pri zadnjih in napak. Njegovi projekcijski volitvah dobil nezaupnico pri vo- plošči nista niti rdeči, niti zele- V interesu relifa, za ka- sneg potrgal in so bila mesta en■ '»■•_ 0b«' ^a In desna ata na- ^ E dan brez zvez med sabo. |polnjeni z zmesjo posebnih bar-|J«' "P^vo relifa ln Sedem milijonov ameriških družin stanuje v "slumih" Tretjina prebivalstva nima dovolj dohod- kov za Ij do bolj stanovanja ALI SLEDI AMERIKA EVROPI? Štangljeva tatinska družba pred sodniki.—Pred novomeškim sodiščem se je te dni zagovarjala družba petih tatov, ki sta jo vodila znana vlomilca Josip Štangelj in Janez Mervar, ki ju je policija zasledovala že zelo dolgo, a sta šele 4. novembra padla v roke policiji, eden živ, drugi mrtev. To usodno noč stq se namreč oba poglavarja splazila v posojilnico v Žužemberku, a preden sta mogla odnesti j>ete, sta bila zasačena. Stanglja so aretirali, Mervar pa se je pognal v beg in so streljali za njim. Zadet se je zgrudil in umrl. Napovedal je že prej, da ga živega ne dobe v roke. Tako je stal zdaj pred sodniki le Štangelj i štirimi pajdaši, ki so vsi bili ob toženi, da so zagrešili mnogo vlomov in tatvin, ki jih našteva obtožnica na 8 straneh. Glavne vlome sta izvršila pač Štangelj in Mervar. ki sta imela nekako talno svoje bivališče v Zagrebu, od koder sta hodila krast v zagrebško okolico, v Belo Krajino in novomeški okraj, toda kavala sta tudi vil, ki dajejo akupaj belo svet- m*»*no administracijo dobra vo-lobo. Barva vsake projekcijske lja fn !«>°PeraolJa. plošče je poleg tega prirejena Socialisti vidijo v imenovan tako, da vidi vsako oko drugač-Nu Schwartzn za okrajnega d no barvo, toda sila obeh barv je rektorja nič drugega ko prera skrbno pretehtana. Pri projek-runan korak 2a »abotažo. Ne ciji dobi torej vsako oko pripa- zahtevaJ°' dH bl moral to mesto dajočo perspektivo obenem s pripadajočo svetlobo. To je o-gelni kamen Lumierovega izuma, imeti socialist, insistirajo pa, da je v interesu javnosti in pred vsem brezposelnih, da načeluje ki izključuje utrujenost očesa \n\™"1u kva»ftel™* in almpatlč t._i„ .. . na oseba in ne noražen "rač poraženi "rač jak", kateremu gre predvsem za spaja res belo sliko s Črno. Praktično Izgleda plastična ki-1 ^liti^^litFčne' maš i ne" nematograflja takole: fiprejem-nil Sabotažo vidijo v tem, da T.2» dlri'kti>r « se pravi, ima dva objektiva, či vse na črte relifnega dela do zadnjega nakar prihlti v županov urad In tožnica navaja kakih 20 dalik- ' v "TTT ur7 m tov. Obsojen je bil Štangelj na "htfV* L^trP k',n" 15 let robije, 5 let prisilneVlav- ^^ ^ 'T niče In 600 Din globe, drugi pa ' ^ J! tu< hiii « ' "V^ njegova dolžnost, o umestnost so bili obsojeni na zaporno ka- jf) pHpročljivo.ti načrtov, je po- U Tda d<*ro preštudira le izpovedal Štangelj pred aad-L. l»• IIM „Tlim„ , ' niki, ga je nagovarjal Mervarl tudi, da bi z bombo pognala v| za kar |>a vzame čaaa. Posledice so, da delo stoji. Župan je odgovoren za zavla- "'""oiki sledili ta»zadnje našli v ' / &martna pri je zločin tudi Hm|. <'a j<- prt.-a. ko je ravno •V«Padel ga je vrat ter I 'rat po «lavi. 1 I « ^ti nek mr-' ;,la i>in in "•/al v noč. 'ra*il svojega, "'lne.|.| nikake-* ^.t^li no pri krvavo ob-1 ' /r*" ili Hrll župan sam. To mento Je bilo skoraj popol-n»mis rulnlrsno radi dolgoletne korujK-IJe j>o Htarlh političnih mašlnah. To Je tudi odgovorno, da ao noclallatl zmagali pri volitvah. Imajo tudi podporo javnosti v borbi proti nastavitvi Kehwartza za rHIfnega direktor* ja. On Je k'm4rsktor In trgov««-z gradbenim materialom, kl dels velik biznla z državno relifno Mdministracfjo. Člani knnrre«ia. katere je počastila Liga za mir in avobodn, krr m flasavall greti »«lopu Združenih držav * Nvetnvnn »«jno. Mra. J«»hn Amett (levo), pred«lavnira Lige, aenator Nnrrli, bivša Iwk1o|članica nižje koegrenne zbornice Jeanette Kankin in kimcretMiik llurold knutneo. 40,000 bU par je v pri je* ma rtlif v Loa AngiUtu Angrlea, CmUf. — Uradniki okrajne relifne uprave iz- Washington. — (FP) — Sta-novanjka sekcija Public Works administracije je v "reševanju" stanovanskega problema toliko napredovala, da je zbrala podatke o tem vprašanju in iz materiala napravila zanimivo razstavo v palači notranjega depart-menta. Ta razstava je vse, kar Je storila ali mogla storiti, čeprav je bilo Še pred letom doatl hrupa in veliko obetanj "novih dealcr-j$v'\ da se bo ivezna vlada vrgla na rušenje velemestnih slu-mov in gradnjo modemih pa ce* nenih delavskih stanovanj. Zdaj celo ni več sluha o tistemu malemu številu "eksemplarakih" projektih, katere je v "principu" odobril notranji tajnik Ickes in določil zemljišča. O paf: projekte so zanesli na razstavo, kar pomeni, da domišljija *e nI odpovedala, marveč le volja In pa — denarnica. Pa tudi zadnje dvoje bi mogoče ne odpovedalo, Če bl ne bilo radi zemljiških špekulantov in posestnikov apartmentnih stanovanj, kl so "nove dealerje" uve-rili, da bi utrpeli silno škodo — posebno špekulanti — če bl vlada pričela eksj»erlmentiratl s — socializmom, to je če gradila moderna pa cenena delavska stanovanja. Ves profltnl sistem bl se zamajal v tem prozaičnem življenju. Ker se pa to ne sme zgoditi, so se "newdealefjP' zadovoljili le z — razstavo. In kot prej omenjeno, je ta razstava res zanimiva in ol»e-nem podučim. En "čart" ali risba pove, da je v Ameriki sedem milijonov družin, ki žive v slum-akih stanovanjih — v tenemen-tlh, kl ne vedo dosti več o modernih napravah in udobnostih kakor so predpotopna stanovanja. 8o požarne pasti brez vodovodne in kopalne naprave in v nekaterih slučajih celo brez elektrike in plina, Nekateri teh te-nementov, na primer v newyor-škem "Kast Sldeju", nimajo niti oken. V vseh slučajih pa o kakšni travi In drevju nI nobenega sluha. Htanovanja so srednjeveški brlogi v pravem . pomenu besede. Otroci se igrajo ln l*wle po umazanih cestah In Ae bolj zanemarjenih alejah. Da ne bo čltatelj mislil, da je vse to izmiAljotlna In pretirano, naj povemo, da so na ta*j razstavi ameriški slumskl predeli ponazorjeni v miniaturnih eksemplarjlh. Za kontrast so nasproti tem miniaturnim slumom razstavljeni! mali ekscmplarjl modernih a-partmentnlh stanovanj, pri katerih je napis PwA, da bl se tata stanovanja lahko gradila |ki |a*t dolarjev mesečne stanarine dstandardnih stanovanjih," pravi en plakat. Drugi opozarja, da živi štiri milijone družin v hišah, ki z gradbenega vidika ne odgovarjajo stanovanju; štiri milijone stanovanj je brez vodne naprave; štiri ln pol milijona brez kopaliških naprav; tri in pol miHjona družin živi v pre-majnih ali j>renatrpanih stanovanjih. Nekatere izmed posledic takega "življenja" so: 500,000 o-seb v bolnišnicah, 300,000 v zavodih in 400,000 jih umrje prezgodaj. Drugi "čart" zopet 0|x*arja, da si "ob današnjih plačah večina ljudi ne more privoščiti dobrih stanovanj"; nadalje, da je "distribucija bogastva v Ameriki taka. da veliko število prebivalstva ne more plačevati komercialne stanarine". Le ena tretjina prebivalstva si lahko privošči moderna stanovanja; druga tretjina "komaj zmaguje" stanarino, ostala tretjina ai "pod profKnim sistemom" pa ne mor«' privoščiti udobnega stanovanja. "Evropa kaže pot v reševanju stanovanjskega problema," pravi zopet tretji plakat, ki opozarja na gradnjo modernih brez-profitnlh in torej cenenih stano-vaj v Agllji, Nemčiji (ne Hitlerjevi 1), Rusiji in na bivšem rdečem Duntfju. AH Jim bo Amerika v tem oziru sledila? Vse skupaj Izgleda, da Je ne-kje v Washlngtonu še nekaj — "boljševikov", ki so zbrali sku-im j material za to "pohujšljlvo", "neameriško" In celo "komunistično" razstavo. Nekdo, kakšen bogat stric VValgreen ali pa vr-talskl dr. Wirt (če Je Ae živ), mora zahtevati kongresno preiskavo te "rdečkarske" ekshihi-clje ter Iztrebitev "parlorsklh boljševikov" Is urada PWA. Ce dežela Izve, da radi pro-fitnega sistema živi aedem milijonov družin v stanovanjih, ki niso primerna niti za hleve, Jo bo hudič vzel. Ampak tega ne bo izvedela, ker nI bojazni, da bl kapitalistično časopisje poročalo o tej razstavi In razpravljajo o rčševanju tako prozaičnega vprašanja kakor Je stanovanj* sko. Sploh pa je bolje, da ne o-gražamo "ameriškega sistema" In tradicij. Kdor ne more živeti v palači ali udobnem stanovanju — ali pa sploh v takem ali takem stanovanju — naj gre pa na "dumpo" — v "Hoovervllle". Za kratek čas Praktičen čktvek Blagajničarka (gospodu, kl Je hotel plačati s stotakom blago, kl ga Je kupil): "Vi hočete r menjati stotak, kl nI pravi, gin spod?" Ku|»ee: "Vetn, gospodična, da I n i pravi, isto bl go rsd nnnjal." • Nesreč m Mali Tonček se Je prvič jteljal z vlakom in usoda je hotela, da je skočil vlak s tira. Prišel jo domov in bahavo vj>raAal svojega prijatelja: "Ali ae Je tebi že kdaj v vlaku |irl|ie-tila nesreča?" "O, že," mu je odvrnil prijatelj, "samo trga ni nihče opazil," javljajo, da najmanj 40,000 o seb v tem okraju prejema relif tovarniško zidovfe ali drevo sil na aleparaki način To št*vil* 1* hrtn Pokrije ka-predatavlja olh Angelesu. Ali sU naročeni na dnev-, kempah prav tako ža- lostne In gnuarv kakor v vele. Itazlog Neka ?»'iia, jireeej siromašno oblečena, je^lolgo moledovala, da jo puste k predMoilnikii sodiAča. Ta je nii/irlrijc ukazal, da Jo puste, — Kaj pa želite? (fosjasl predsednik, prihajam, da poprosim za svojega moža, ki je zaprt in pride v kratkem pred Hialllče, — Kuj prt Je naredil? Vrel Je eno grijat ali prav /a prav pleče — Jn/ vam ne morem nI/ pomagati , , NodiAče bo govorilo. — Ah, v« ni to, ko*|xmI pred« sednlk, ali bl ne mogli tako narediti, da bi ne bil preveč rd»so-jen? Moji otr'rl bl vam bili vekomaj hvaležni, ker ga res nestrpno pričakujemo . , , — Zakaj? — Ah, veste, zato, da bi nam prinesel drugo pleče. nik "Proaveto"? Podpirajte eve| Hat! mestih. milijonov družin livl Ali ste »e naročili Pioavete aH Mladinski liat svojemu prijatelju ali aorodnlke v domovino? Te je edini dar trajne eratoMI, kl ga u mal denar l*hk» pnšlje-te avujeem v 4saw«l _ Moram! — je odgovoril mrko. — Tvoji lasje ne smejo zastonj siveti, srce te ne ume zaman boleti . . . Vprašam, ali to jo ubili a tem 7 Nilovna, ali »i prinesla knjige? Mati Ka je pogledala in mu po kratkem molku odgovorila: — Prinesla sem jih . . . — Tako! — je dejal Kibin in udaril z dlanjo po mizi. — Takoj sem vedel, ko sem te zagledal . . . Zakaj bi sicer hodila sem? Ali ste videli? Sina so izbili iz vrst« — mati je stopila na njegovo mesto! Vzravnal se je, zagrozil s pestjo in zaklical: — Psi ne vedo, kaj sejejo njih slepe roke. Tedaj pa občutijo, ko zraste naša sila — in ko pokosimo ta prokleti plevelj, tedaj pa že občutijo! Mati se je ustrašila njegovega krika, gledala je nanj in videla, da se je obličje Mihajlu popolnoma izpremenilo—shujšalo je, brada je bila neenaka in kosti so stopile na dan. V njegovih očeh so se pokazale rdeče žilice, kakor da bi že dolgo ne bil spal, njegov nos je bil popolnoma hrustančast in zakrivljen Izza razgaljenega ovratnika s katranom prepojene srajce je gledala suha ključnica in gosta črna volna na prsih, in v vsej postavi je bilo nekaj ie mračnej-šega, žalobnejšega, Suhi lesk razžarjenih oči je razsvetljeval temni obraz z ognjem bridkosti in gneva. Sofja je prebledcla in molče zrla na kmete. Ignacij je majal z glavo, a Jakop je a svojimi temnimi prsti srdito luščil skorje od žrdi. Za materinim hrbtom je stopical Jefim. — Te dni, — je nadaljeval Kibin, — me je poklical glavar ... pa mi pravi: capin, kaj si rekel popu? Kakšen capin sem? Pošteno si služim avoj kruh s trdim delom, nič žalega nisem storil ljudem, pravim . . . Rjovel je nad menoj, udaril me v obraz ... In tri dni in tri noči sem sedel v luknji. Tako govorite z ljudstvom! Tako? Ne zanašaj se na usmiljenje, hudič! Ne jaz — kdo drug, ne nad tabo — nad tvojimi otroci maščuje storjeno krivico ... ZajW>mni si! Z železnimi kremplji svojega po-hlepja ste preorali ljudska prsa, zlobo ste posejali vanjo — ne zanašajte se na usmiljenje, hudiči! Tako je! Ves poln je bil prekipevajoče zlobe in v njegovem glasu so trepetali zvoki, navdajajoči mater s strahom. — In kaj sem dejal popu? — je nadaljeval mirneje. — Po shodu ti stoji s kmeti na cesti in jim pripoveduje, da so ljudje čedo, ki potrebuje pastirja ... da. Pa sem se pošalil — če napravi* v gozdu lisjaka za poglavarja, bo mnogo perja, a ptice — nobene! Ozrl se je name in dejal, da mora ljudstvo potrpeti in da se mora priporočiti Bogu, da mu da potrpeti ji-vost. Jaz pa sem dejal, da ljudstvo mnogo moli, a da Bog nima čaaa in da ne sliši! Spravil se je name in vprašal, kakšna Je moja molitev? Jaz mu odgovorim, da molim vae življenje eno molitev: Goapod, nauči nas zbirati gospodi opeko, žreti kamenje in bljuvati polena! Ni mi dal Izgovoriti ... Ali ste tudi vi — gospa? — je Ribin nenadoma prekinil svoje pripovedovanje in se obrnil k Sofiji. — Zakaj, naj bi bila gospa? — ga je naglo vprašala Sofja. — Zakaj? — se je nasmehnil Ribin. — Taka j<* usoda, tako ste se rodili. Tako je! Kaj menite, da se da s katunaatim prtom prikriti plemiški greh ljudem? Volka spoznamo tudi v ovčjem kožuhu . . , Svoj komolec ste |>oložlli prejie v lužo na mizi, pa ste se stresli in na- kremžili ... in val hrbet je mnogo preravan za delavca. * j V strahu, da užali Sofijo s svojim težkim glasom, s posmehom in besedami, mu je mati segla v besedo: — Moja prijateljica je, Mihajlo Ivanič, krasna duša ... in v našem delu je osivela Ribin je globoko vzdihnil. — Ali jo mar žalim? Sofja ga je pogledala in dejala suho: — Ali ste mi hoteli kaj povedati? — Jaz? . . . Seveda! Nedavno se je pojavil tu nov človek, Jakopov bratranec, ki je bolan, jetičen. Pa nekaj ve! Ali naj ga pokličem? — Le pokličite ga! — je odgovorila Sofja. Ribin je dejal zamolklo: — Jefim, stopi k njemu .. . reci mu, da naj pride zvečer sem . . . Jefim je šel v kočo, posadil čepico na glavo in molče, ne da bi se na koga ozrl, zginil v goz-du. Ribin je pokimal z glavo za njim in dejal: — Ta se tudi muči . . . Po vsej sili hoče k vojakom ... on in Jakop . . . Jakop pravi enostavno, da ne more, tudi ta ne more, a vzlic temu hoče . . . Preganja ga misel . . . upa, da spunta vojake . .. Pripovedujem mu, da z glavo ne prebije stene. Bajonete v roko, pa hajdi. Kam? Ne vedo, da gredo zoper sebe. Da-a . .. preganja ga! A Ignacij mu čisto po nepotrebnem vznemirja srce , . . — Ne po nepotrebnem! — se je mrko oglasil Ignacij, ne da bi pogledal Rifcina, — Ga ie še obdelajo tam, pa ne bo nič slabše streljal od drugih ... — Tega ne mislim! — se je zamišljeno odzval Ribin. — Ampak boljše je, da ubežiš . . . Rusija je velika — ne najdejo te. Dobi potni list in pojdi po svetu . . . — Tako tudi storim! — je pripomnil Ignacij in se udaril s trsko po nogi. — Ce je enkrat sklenjeno in domenjeno, da udarimo —- pojdi naravnost, da hitreje dosežeš cilj . . . Razgovor se je ustavil. Čebele in ose so bistro švigale in poglabljale tihoto s svojim brenčanjem. Ptice so žvrgolele, in iz daljave se je glasila pesem. Po kratkem molku je dejal Ribin: — Delati bo treba ... a vi se med tem od-dehnite! Tam v koči je klop, nanesi jim suhega listja, Jakop ... A ti, mati, daj knjige . . . Kje so? Mati in Sofija/sta razvezall culice, Ribin se je sklonil in zadovoljno govoril: — Glejte! Pa nista malo prinesli! Ali ste že dolgo v naši stranki . . . kako vas kličejo? — se je obrnil k Sofiji. — Ana Ivanovna! —- je odgovorila__Dvanajst let . . . Zakaj vprašate? — Nič, nič. Ali ste bili že v ječi? — 2e. — Vidiš? — Je tiho in očitajoče dejala mati. — In ti si bil prej tako grob z njo . . . Molčal je. vzel kopico knjig v roke in se zarežal: „ — Ne bodite hudi! Kmet in gospod sta kakor smola in voda ... ne sprimeta se! — Jaz nisem gospa, temveč človek sem! — je dejala Sofja hi se mehko nasmejala. — Mogoče! — je odgovoril. — Pravijo, da so bili psi časih volčje . . . tole moram skriti sedaj. Ignacij in Jakop sta stopila k njemu in iztegnila roke: — Daj nama kaj! — je dejal Ignacij. CDftU« prftofetll.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Krnil » (Nadaljevanja.) Po dolgem čakanju je vendar prišel dan. ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljno deželo in tako smo tudi mi dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pomorsko vožnjo in ili za rojaki, ki ao ne ie pred nami izselili. III Prve dni vožnje jkj morju ni bilo nič hudega. Toda parnik ni bil pravi (Nitniški, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šest »to potnikov raznih narod-no*ti in veroitpovedanj; bila je rennično pestra družba. Slovencev na« je bilo malti—šest moških in de »tet deklet. Nadalje je bilo okoli dvajnet Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov. Bolgarov, najv««č Je bilo pa Italijanov, ki so jih dosti tudi med|»otomu pobrali, ko se je parnik ustavljal v pristaniščih. Pridružilo se nam I je več (»otnikov raznih narod t**-1 sti. kjer ne je parnik u*tavi|.. Razkladati in nalagali ao pa tu i di razno blago ter ga pre\aJu*li: Iz kraja v kraj. * Do*t i mi naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja. \i katerega so gotovo ameriški bul- ( It-garji kuhali prepovedano kap Ijico, ko je grozdje dospelo v Združene džave, Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik zibal po Jadranakem morju ter naprej proti Atlantiku; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še veti no med svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na težko ločitev. Ko sem se »pomnil, koliko sem imel truda in aitno-sti predno sem dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me Je vse to nekoliko potolažilo, ker *em vse prestal in končno dosegel svoj cilj. Parnik se je še nekajkrat u-stavll v raznih pristaniščih, katerih imena nem jMizabil, Noail je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode je - — izmanjkalo predno smo dospeli v obljubljeno tlešelo ter smo morali niti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila niti malo všeč. Ko je parnik končno dttapel na odprto morje, ae je šele ta-«e|a prava morska vo*nja. Parnik *e je Jtat el gilmtl, ko so valuti lie»tto butali \«nj. Meni je zdelo, hribi in oa m nato * p Zopet )H\ Halo doline veliki , tako so se valovi zibali in dvigali in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš par-nik jo je še nekako dobro rezal v ravni legi naprej. Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si •bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo ga morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, ako bi se dalo na kak način varati kuharja, ki je delil hrano. Po razmišljanju smo jo res po-tuhtali. Naše jedilne karte so imele namreč številke in kuhar Je samo na številke pazil, kadar •mo jih pokazali. Ker je bilo večkrat procej drenja, smo si pa mislili, da bi eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne ava to jtoskusila a sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dt>himo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prištet. Ko sem jaz pokazal karto. mi je kuhar odmeril moj del, nato sem mu pokazal še karto za kruh, ki ga je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker iaz ni*«m mogel vsega držati. Potem sem itn* il karto onemu za menoj in U Zopet drugemu, ki je potem pono\no stopi) v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno od m«-rje no hrano, kajti kuhar Ml le (»oiatiil na številko, sem mu jai pokazal karto. Tako smo najraje goljufali za kruh, kajti za drugo hrano nam PI08VITA ni bilo dosti mar. Toda to našo zvijačo ao kmalu pogruntali in sačeli zmerjati z vsakovrstnimi ničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih. Na tistem kraju je parnik stal priimki tistega, ki so mu prišli par tednov in mi se nismo s mena sled. Toda oplašili nas niso; li izkrcati; bili smo pod stalnim k ko je mi smo še naprej tako delali, čeprav so včasi opazili, da smo dva krat z eno karto dobili -kruh, če-stokrat se pa nam je še posrečilo. Nismo se brigali za kuhar-jevo zmerjanje; samo da smo ga pre varili, pa smo bili zadovoljni. S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, zlasti še, ker ga dekleta niso marale piti; izročil e so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivaj prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam bilo dosti dražje, zato si ga m smo mogli privoščiti. Delavci so si ga sebi odtrgali in najibrž tudi kradli ter ga potem nam prodajali po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo taj no; oni so nam prodajali po nizk ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče. Nadaljnja sitnost, ki smo jo i meli med vožnjo na parniku, je 1>J1 mrčes, s katerim so bili naj bolj obdarjeni Grki. Bili so poln uši, garjevi in opraskani po koži ko mršavo Ščene. Uii so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na eden ali drug način preprečiti Večkrat smo se morali dati preiskati in tudi našo obleko so polagali v vročo paro, da so mrčes u gonobili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker se je večkrat ponavljalo. Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bil so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadlež ni; pri kosilu je bil vselej drenj in večkrat so se sami med sebo. stepli, ko so se rinili, kdo bo pr vi dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku. Včasi so bojaželne Grke pomirili delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se večkrat zgrabili. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili do grla siti in bi se bili najrajši znašli daleč stran od Grkov, toda morali smo potrpeti, dokler ne bo koneč naše dolge vožnje. Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka ženska zbolela na nalezljivi bolezni. Komaj je vest dosegla potnike, že smo morali pred zdravnika, ki nas je prelskal od nog do gla ve, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepfečl širjenje bolezni. Kmalu • potem je nadaljna ženska zbolela za isto boleznijo ko prva. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno odšli od doma. Ženskam je bilo prepovedano izpre-hajanje po krovu, dočim je bilo moškim še dovoljeno. Po par dneh je bilo ženskam dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški prikradel med ženske, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravniškim nadzorst vom smo bili šest dni; sporočili so nam. da je ena Ženska nekoliko okrevala, druga pa je še v slabem stanju. Parnik je plul dalje In dalje po morski gladini. Dnevi so potekali in tako tudi tetini. Mi smo se približevali svojemu cilju. Odkar sta bili ženski zboleli, je preteklo več dni. Kna je bila popolnoma okrevala, druga je bila pa še vedno v kritičnem stanju In zato se je raznesla vest. ako ne bo tudi on« ozdravela predno dospemo v newyorško luko. da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Uh ko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, odkoder smo prišli Ce se to zgodi, sem si mislil, bodo vne natle splavale po vodi in vse skrbi in sitnosti s stroški vred bodo zastonj. Končno *mo vendar pripluli v newyorško tako in parnik se je ustavil par milj od otoka Kllis Islam! Na parnik so prišli ame-riški zdravniki in na« natančno preiskali, da ne bi morebiti prinesli kal naleti |ive bolezni * seboj, Izredno natančno preiskati so napravili največ zaradi tiste h n*ke. ki ie /Mrla na vi. kem morju. Vso obleko in prt-njago so nnm razkužili, tla bi nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje u-sode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj. Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako nobeden izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekla. Ne verjamem, ako so še kateremu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bohli sopotnici, kajti njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na ototou Ellis Island, (Dalja prihodnjič.) Mihail Zoščenko: LJUBEZEN Družabni večer se je zaključil pozno. Vasja Cesnokov je stal ves u-trujen in prepoten z reditelj-skim trakom na rokavu pred Mašenjko in ji prigovarjal: — Počakajte malo, dušica ... Počakajte do prvega tramvaja. Kam se vam pa tako mudi, tristo ciganov, kam neki? ... Tu lahko posedite in počakate in vse drugo, vi pa že odhajate ... Po čakajte do prvega tramvaja, tristo ciganov. Vidite, vi ste prepo teni, jaz sem prepoten. Tako prav lahko oba zboliva v tem mrazu. — Ne — je odgovorila Ma-šenjka med obuvanjem galofi.— Kakšen kavalir pa ste, če ne morete spremiti dame v tem mrazu. — Saj sem ves prepoten — se je izgovarjal Vasja in malo je manjkalo, da ni zaplakal. — No, oblecite se. Vasja Cesnokov je odločno oblekel kožuh, odšel z Mašenjko na ulico in se skrbno zavil. Pritiskal je strupen mraz. Luna je sijala. In pod nogami je škripal sneg. — Kako nemirno dekle ste — je dejal Vasja Cesnokov navdušeno ogledujoč Mašenjkin profil. — Da niste to vi, temveč drugo dekle, bi je za vse na svetu ne šel spremit. Bogrhe, lahko mi verjamete. Iz same ljubezni grem. Mašenjka se je zasmejala. — Vi se tu smejete in kažete svoje zobke—je nadaljeval Vasja — jaz pa govorim čisto resnico. Marja Vasiljevna, vroče vas obožujem in ljubim. Recite samo: Vasja Cesnokov, ležite na železniški tir ali pa na tračnice cestne železnice in ležite tam. dokler ne prispe tramvaj — pa vam takoj ležem. Bogme, lahko mi verjamete. » — Bežite no, pustite take neumnosti in poglejte raje, kako čudovito lepo je okrog naju, kadar sije luna — je dejala Mašenjka. — Kako krasno je mesto ponoči. Tako divna lepota! — Da. čudovita lepota —- je pritrdil Vasja nekam začudeno in se ozrl na okrušen omet bližnje hiše. — Zares, velika lepota. Da. Marja Vasiljevna. lepota učinkuje tudi takrat, ko goji človek čustva. Mnogi učenjaki in ljudje z naše strani zanikuje-jo čustva ljubezni, toda jaz. Marja Vasiljevna, jih ne skrivam. Jaz lahko gojim do vas čustva do svoje smrti, lahko se žrtvujem za vas. Bogme, verjemite mi . . . Zapovejte: Vasja Cesnokov, razbij si glavo ob tale zid. pa si jo razbijem. — No, le nikar se ne delajte tako pogumnega—je dejala Mašenjka ne brez zadovoljstva. Bogme. razbijem si jo, če želite? -VMtraUd PictufM. VVilliam J. Spang, predsednik distriktne unije jeklarskih delavcev. Vasja Cesnokov se je prijel za ograjo, kakor da hoče res skočiti v vodo. —- Ah — je vzkliknila Mašenjka — kaj pa počenjate? Kar se je pojavila izza vogala črna postava in se ustavila pri svetilki. — Kaj pa kričite tu? Tiho— je zagodrnjala črna postava in si temeljito ogledala mlada iz-prehajalca. Mašenjka je krikni-la od groze in se stisnila k o-graji. Črna postava se je približala in potegnila Vasjo Cesnokova za rokav. — No, ti klada — je dejal neznanec z zamolklim glasom — slepi suknjo in marš odtod . . . Ce le zine$, te kresnem po glavi in po tebi bo. Si razumel, capin? Sleci se! — Do-do-do-volite — je za-jecljal Vasja, hoteč s tem reči: dovolite, kako to? — Kar tako — je odgovoril neznanec in ga potegnil za rob kožuha. Z drhtečimi prsti je Vasja odpel kožuh in ga slekel. rentačil neznanec ' v rziltii IAMA trebujem. t.4 — Do-do-do-volite Jecljal Vasja ^ mr2l-^ — No, ah bo kaj t — Od dame nifesar n Pa naj bi vate, jaz Čevlje je dejal no.-Ona je v kožuh ^ Čevlje!^ ^ fe; — Ce bi jo človek nesel to v culi. bi ,. ! Vem, kaj delam. Si Mašenjka je z Krozo lrU neznanca, ne da bi st " Vasja Cesnokov je stopil vi in začel odvezovati čevlje — Ima i kožuh — je Vasja - i galoše, « pa pustih. Neznanec je oblekel V, kožuh, stlačil njegove čevl žepe in dejal: — Sedi in ne gani w zobmi ne smeš šklepetati C zakričiš ali če se le gane«, gubljen. Razumeš, capin' goska tudi. Neznanec se je hitro kožuh in izginil. Vasja je pa obsedel klu na snegu in plaho ogledov« je noge v belih nogavicah — Dočakali ste — je dq se srdito ozrl na Mašenjki Spremim vas, pa naj bom ropan. Da? Ko so tolovajevi koraki i nili, je zastopical po snegu i klical s tenkim, pisčečim som: — Po-o-o-ma-a-a-gajte! bojnikil Potem jo je pa ubral kar so ga nesle noge. Mak je ostala sama pri ograji. NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Pa sklepu lt. reda« konvencija aa lahko naroči aa list Pr«** L štej« oden, dva, tri, Atiri aH pat članov la ena druiine k eni uroMal Proaveta stane aa vao enako, aa ilaae ali nečlane $6.00 h eno Mmi alao. Ker pa članf ia plačajo pri aaeaatoata 11.20 sa tednik, m jia I Iteja k naročnini. Torej aadaj nI viroka, reči. da Je list predrti a 8. N. P. J. Liat Proarata Jo vaša laatnina la gatevo Je v vsaki dretah ki bl rad čltšl liat vaak dan. Cona liata Proarata je: Za Zdrui. države la Kaaado $6.00 Za Clearo la Chicar« Ji... 1 tednik la................4.80 \ tednik la.............. S tednika In...............2.60 f todaika ia............ t tednike ln...............2.40 t tednike in............. 4 tednike in............... 1.20 4 tadnlke la............. I tednikov In.............. nI« S tednikov ia............ Za Evropo Jo..............|t.00 Izpolnite spodnji kupon, priložita potrebno vaoto denar)« al Order v pianu la al naročite Prosveto, liat, ki Jo vala lastnina. Pojaaallos—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flaL ili čo ao preseli proč od družina In bo sahteval aam svoj liat Udafc| moral tisti član h dotična družina, ki je tako skupno aaro^rn m i Prosveto, to takoj nainaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati i vaoto listu Prosveta. Ako tega no store, todaj mora upravni** datum ta to vsoto naročniku. PROSVETA. 8NPJ. 2057 Sa. Lamtdale Ava., Ckiesr«, HL Priloženo pošiljam naročnino aa liat Proaveto vsote I........ D .........................................CL drnfttva It... Naalov ........................................................ Ustavite tednik ia ga pripišite k moji aaročaiai od sledftlfc "»»M druiine: d draitvs «. .. Prišla brpžje. — Bogme —. znova —- če želit tial. Želite. Mar Vidim, da mi ne »ta na Krjukovo na- • dejal Vasja skočim v ka-i Vasiljevna? erjamete. to- .......................................Cl. draštTi t -j .......................................Cl. draitf« .......................................Cl druitv« k ...............................Drftava ................. Nov naročnik................... .....star naročnik............. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice In shode, vizitnict, knjige, koledarje, letake itd. v slovenuken, l»r slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem j<*i*u *1 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila dajo vodstvo takara« Coae smerna, anijako dalo prve Pišite po iaforatacije a« na*l**: da lahko vum doka/em S. N. P. J. PRINTER 2657-60 SO. LAWNDALE AVE** Telefon Reekwell 4004 CHICAGO. nx- Tia aa dana aa