PoSfnfna olafana t gotovini.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1934,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Postal ie žrtev zločinske roke v Marseille-u
Jugoslovanskemu narodu I
v Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4 popoldne v Marseille-u kot šrtev podlega atentata.
< S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil y zavezniško Francijo.
Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter U.
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II.
Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko
oblast, je sklicala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v smislu člena 59. in člena 42. ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
»Čuvajte Jugoslavijo!«
Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto ln spoštljivo izpolni.
V Beogradu, dne 9. oktobra 1934.
Predsednik ministrskega sveta M. T. Uzu-novič, s. r.; lynetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, s. r., prosvetni minister dr. Ilija šumenkovič, s. r., pravosodni minister Božidar Maksimovič, s. r., minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič, s. r., minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, s. r., finančni minister dr. M. Djordjevič, s. r., minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj, s. r., notranji minister živojin Lazič, s. r., minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak, s. r., minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovič, s. r., minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, s. r., prometni minister Ognjen Kuzmanovič, s. r.
Kraljeva cpcrcfea
Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedi-nju 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Viso-čanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g. P. R. Zivkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. iVel. kralja divizijski general g. Mil. J. Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel. kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
»To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander.
Gospodu ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.«
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevskega Visočan-stva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli koncept-nega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi:
NJ. VEL. KRALJ PETER II. rojen dne 6. septembra 1. 1923. v Beogradu.
Scstavljen€> dne 5. janu~ avja na Bledu
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, na-mestniško oblast:
1.	Nj. kraljevsko Visočanstvo Pavle Kara-djordjevič.
2.	Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister.
3.	Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine.
Kot namestnika kneza Pavla določam ar-mijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Ra-denka Stankoviča Jovana Banjanina, senatorja, in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije.«
Globoko je odjeknila v dušah in srcih vseh dobrih državljanov žalostna vest, ki se je v torek zvečer z bliskovito naglico razširila po celi državi, da je naša kraljevina izgubila tako nenadoma svojega prvega in največjega državljana, svojega vladarja, ki ga je zadela zločinska roka nesrečnega blazneža v daljni tujini. Srca so se užalostila nad težko izgubo, ki je zadela našo domovino, vladarskemu domu pa prizadejala težko bol vsled nenadomestljive izgube.
Kakor pa je izguba huda in udarec težak, Zlasti v današnji dobi, vendar ne smemo pozabiti, da sc pokaže junak šele v nesreči in tugi pravega junaka! Naj bodo zadnje besede velikega pokojnika nam vsem za vse življenje Zvest vodnik: Varujte Jugoslavijo!
Kraljevina Jugoslavija je bila pokojnemu vladarju vse — bodi to tudi nam! On nam Jje začrtal pot, ki vodi do velike naše bodočnosti, na nas pa je, da sledimo svojemu Velikemu Voditelju z neupogljivo voljo, da privedemo od njega započeto delo do srečnega konca kljub vsem zaprekam in težavam! JFako se bomo najlepše oddolžili Njegovemu Spominu.
srca I
Kvišku srca in krepko in neustrašno naprej po začrtani poti!
Kako je bil izvršen atentat
Proti jugoslovanskemu kralju Aleksandru je bil v torek, 9. t. m. popoldne, malo potem ko se je izkrcal v Marseillu, izvršen revol-verski atentat. Kralj Aleksander je ob 16.05 zapadno-evropskega časa stopil na francoska tla in vstopil z zunanjim ministrom Barthou-jem v avtomobil, ki se je takoj nato odpeljal v smeri proti policijski preiekturi. Približno 50 m od pristanišča je počilo naenkrat 6 do 8 revolverskih strelov, ki so kralja ranili na prsih in, kakor menijo, tudi na glavi. Visoki gost se je takoj onesvestil, zunanji minister Barthou, ki je bil tudi ranjen, mu je v naglici odprl obleko. Opazila se je kri na prsih. Policija je takoj razpršila zbrano množico, pri čemer je bilo več oseh ranjenih. Atentat je bil izvršen nasproti borze. Kralja so nezavestnega odpeljali na policijsko prelekturo, kjer je kmalu nato izdihnil.
JCd © f e 123 ©ril c c ?
Atentator je jugoslovanski državljan, dne 20. decembra 1899. v Zagrebu rojeni Peter Kalemen. Ko je prodrl kordon civilne garde in kordon policije na konjih ter bil že tik ob kraljevskem avtomobilu, je šofer oddal proti njemu več strelov, a ga ni zadel. Šoferjevi streli so ranili dva policijska organa in neko žensko. V hipu je zavladala tolika zmeda, da si ni mogoče ustvariti resnične slike o dogodku, čeprav je bilo prisotnih na tisoče prič.
Atentator je bil ubit na mestu, razbes-nela množica pa ga je nato še linčala.
V atentat je zapletenih še več oseb. Do-sedaj je bilo aretiranih 12 sumljivih oseb.
Atentator Peter Kalemen je dobil letos 80. maja redni potni list in se je pripeljal v Francijo 28. septembra.
Žalovanje v državi
Državni odbor za pokop je odredil, da se bo objava smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra izvršila danes, dne 10. t. m. v prestolnici in v vseh krajih z zvonenjem po vseh cerkvah, nato pa ponovno od dneva, ko bo telo blago-pokojnega kralja prispelo v domovino, do po-


^čer
Prijeten vonj po zelenečih smrekah
Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo cisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schicht-ovi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom!
To je vse delo, če perete po
SCHICHT™
METODI
01
STO 1-3*
tri"*
1
Sodobmzz. hmelskct. vpi?aiš€mjcz
kopa. Zvonilo se bo vsako uro po 5 minut od 6. ure zjutraj do 18. ure.
Na vseh javnih zgradbah se do nadaljnje odredbe izobesijo črne zastave.
Vsi državni uradniki polože danes, dne 10. t. m. prisego zvestobe novemu kralju Petru II. po predpisih zakona o uradnikih.
Sklicanje Narodnega predstavništva
Beograd, 9. oktobra. Narodna skupščina in senat sta sklicana za četrtek, 11. oktobra.
Jia gospodarsko svobodo
Ta teden prirejajo številna društva in organizacije po celi državi velika zborovanja, na katerih pojasnjujejo ljudem velik pomen gospodarske svobode in neodvisnosti.
Drugi narodi so se že zdavnaj zavedli, kaj pomeni lasten denar, dočim tičimo mi v tem oziru še precej v povojih. Na Češkem so izvajali geslo »Svoji k svojim« prav energično, in zato tudi z velikim uspehom, že zdavnaj pred vojno. Nekaj malega se je storilo tudi pri nas, a ne mnogo: pri nas so čutili to akcijo samo nekateri mali trgovci, tuji velekapital pa, ki je najvažnejši, je nemoteno gospodaril v deželi naprej in gospodari še danes! Mi smo se potegovali in borili pač za jezikovno enakopravnost in za politično osvoboditev, pri tem pa smo popolnoma prezrli veliko resnico, da nam brez gospodarske neodvisnosti vsa politična svoboda in enakopravnost nič ne pomagata: kdor nima svojega denarja, ta mora služiti bodisi domačinu, bodisi tujcu — kar je pri nas navadno — kdor pa služi, ni neodvisen gospod, ampak je hlapec!
0 škodljivosti tujega velekapitala v naši državi smo imeli priliko že večkrat govoriti in često smo že opozarjali, da nam tuji kapital ni v korist, ampak v veliko večjo škodo! Tuji kapital izkorišča prav neusmiljeno našo ceneno delavsko moč, na drugi strani pa odnaša vse, kar je v naši deželi »zaslužil«, v tujino! Če bi tuji kapital svoje ogromne dohodke, zlasti iz industrije, puščal v naši deželi, da bi se s temi dohodki dvigalo in pospeševalo naše gospodarstvo, potem bi bil tuji kapital vsaj do neke mere še dobrota za nas. Danes pa vidimo in vemo, da ne gredo iz dežele le navadne obresti, ampak tudi 100- in 200odstotni dobički, ki jih tujemu kapitalu plačuje pri nas vse prebivalstvo, največ pa kmetje in delavci. Takšno stanje pa je trajno nevzdržno in zato mora biti naša prva skrb, da se čimprej iznebimo tega težkega jarma! Mi moramo gledati, da se tudi gospodarsko popolnoma osvobodimo tujega gospodstva.
Pri tem nas ne sme prav nič motiti okol-nost, če razne »družbe« nastopajo kot »nacionalne« in če se krase s pridevkom »jugo«, ali pa če sedi v upravnih svetih kakšen domačin. To 'je vse samo maska ali po domače rečeno: slepilo in prah v oči za nevedne ljudi. Pridevek fi»jugoc ne odločuje nič, ravno tako tudi ne odločujejo »domači« upravni svetniki, pač pa odločujejo oni, katerih je denar in to so tujci! Teh se bomo sicer težko iznebili, pač pa lahko iz-premenimo vso našo gospodarsko (davčno, carinsko itd.) politiko tako, da ne bodo tujci izvlekli ves denar do zadnjega beliča iz dežele, ampak da bo večina našega denarja in vrednost dela naših delavcev ostajala doma! To je pravi pomen gesla »Svoji k svojim«, ki se mora uveljaviti za vsako ceno tudi pri nas, če nočemo ostati /večni hlapci!
Držimo se torej vedno načela da kupujmo vedno in povsod le domače blago pri domačem trgovcu! Tuje blago kupujemo le, če domačega ni. Kdor pa podpira iz nemarnosti tujce in kupuje brez potrebe tuje blago, škoduje samemu sebi, narodu in državi.
Po tem se ravnajmo, pa bo kmalu bolje!
Nobena druga proizvodnja ne zahteva in ni pokazala tekom zadnjih desetletij tako velike razlike v tehničnem in socialnO-gospodarskem razvoju kakor baš kmetijska; v svetu obstojajo namreč mala, rodbinska gospodarstva, ki jih obdelujejo primitivno (enostavno) člani posestni-kove rodbine in moderna, industrializirana vele-posestva z mehanizirano proizvodnjo in delavci, ki v mnogih slučajih uživajo prav isto zaščito sodobne socialne politike kot industrijski.
Povsod tam, kjer prebivajo ljudje, je možna kmetijska proizvodnja v razliko od industrijske produkcije, ki je vozana na omejeno produkcijsko področje, t. j. biro vije se ne nahajajo povsod (namreč industri; !:e), zato mora industrija razviti vse svoje sile tam, kjer so dani pogoji za uspešen razvoj, izgraditi mora vse naprave tehnično najbolje. Le tam, kjer je grudna plodo-vitost vsled tega ali onega razloga odrekla, ni mogoče proizvajati kmetijskih produktov in je dotični kraj navezan na uvoz; poznamo tudi mesta, ki so proizvajala precejšnje količine kmetijskih produktov, vendar jih niso mogla spraviti na trg, ker prometna sredstva niso bila na razpolago; iz tega jasno sledi, da sta razvoj in centralizacija vsake proizvodnje pri nas odvisna v prvi vrsti od produkcijskega področja in tržišča; če je torej trg prostran in je proizvodnja rentabilna (dobičkanosna), je podana tudi osnova za modernizacijo in racionalizacijo našega kmetijstva; v krajih pa, kjer ni garancije, da bo v najbližji bodočnosti dana rentabilnost posestvu in kmetijskemu obratu, tam vlada zaostalost in bo
vladala, dokler ne bodo ugodne gospodarske prilike zavladale tudi v tem kraju.
Zasebna veleposestva so nastala z akumulacijo (kopičenjem) kapitala in fevdalizacijo, t. j. kmetu so vzeli zemljo, ki mu edinole pripada. Fevdalizacija je bila sicer odpravljena, vendar, so kljub agrarni reformi in upravičenim protestom ostala nekatera veleposestva (mislim vedno le na zasebna), ki še nadalje izžemajo delovne sile poljedelskega delavstva in to na način, ki odgovarja le najnižjemu suženjstvu; ta posestva so deloma mehanizirana, v splošnem pa se po-služujejo cenene delovne sile, to postopanje oho* lih veleposestnikov bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo vsaka prizadeta država uvedla vse potrebne zakonite socialne ukrepe v svrho zaščite po-i ljedelskega delavstva in radikalno iztrebila privatni veleposestniški režim, ki nikdar ni imel nobenega pozitivnega fundamenta za obstoj.
Z napredkom kmetijske tehnike se je posrečilo posebno v severni Ameriki na obširnih kompleksih proizvajati in dvigniti žitno produkcijo; ker pa sami niso zamogli spraviti vsega na domači trg in konzumirati, so izvažali in izvažajo žito v industrijske države današnje Evrope, ki čuti gospodarsko krizo vsled teh in drugih blagodati, kajti domača produkcija je dražja, ne more konkurirati, industrializirana agrarna proizvodnja pa lahko znižuje cene tako, da so nižje od proizvodnih stroškov evropskih držav. To dejstvo občutijo predvsem evropske agrarne drža-ve, ki nimajo razvite industrije in so le navezane na kmetsko, rodbinsko posestvo.
* Kmetijstvo agrarnih evropskih držav je doživljalo po svetovni vojni le kratko razdobje cvetočega napredka, deflacija je občutno zajela tudi naše kraje in to iz razloga, ker se je naš kmet za časa konjunkture (v dobrih časih) zadolžil, sedaj pa ga tarejo hiperprodukcija, zmanjšani skonzum, drag kredit, davki in carine, obenem pa ne more tako hitro reducirati proizvodnje in znižati produkcijskih stroškov. Kmetijstvo je danes na žalost še vedno odvisno od neštetih »po-
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak je predpisal pravilnik o plačevanju bolniških taks za zdravljenje v državnih bolnišnicah. Novi pravilnik določa:
Za oskrbovanje v državnih bolnišnicah (izvzete so bolnišnice za duševne bolezni) ne plačajo davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do 100 Din, odštevši zgradarino hiše, v kateri stanujejo in od katere nimajo nikakega dohodka, nikakega bolniškega troška v III. razredu. Dnevna taksa v III. razredu je po neposrednem letnem davku naslednja: od 100 do 150 Din 10 Din dnevno, od 150 do 200 Din se plača 20 Din dnevno, od 200 Din dalje pa 25 Din.
Dnevna taksa v II. razredu je 40 Din, v I. pa 80 Din, ne glede na višino letnega davka.
Vdove, ki imajo več kakor tri maloletne otroke, ali starešine zadrug z enakim številom otrok, ki imajo letno predpisanih do 400 Din neposrednega davka, ne plačajo bolniških stroškov za sebe in za svoje družinske člane. To seveda ne velja za osebe, ki plačajo do 200 odnosno do 400 Din letnega neposrednega davka, a imajo kak drug dohodek: vrednostne papirje, denar v hranilnici, delnice, koncesije proste davka in slično.
Nikakih bolniških stroškov ne plačajo — ne glede na višino davka — vse one osebe, o katerih se da ugotoviti, da bi plačilo bolniških stroškov ogrozilo njihov ali njihove družine gospodarski obstanek.
V državnih bolnišnicah za duševne bolezni ne plačajo bolniških stroškov davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do 400 Din. Oni preko 400 Din pa plačajo v III. razredu po 20 Din dnevno. V II. razredu je dnevna taksa 40 Din, v I. razredu pa 80 Din ne glede na višino letnega neposrednega davka. Neozdravljivo bolni, ki leže v bolnišnicah za duševne bolezni v III. razredu več kakor dve do pet let, plačajo za to dobo polovico gornje takse, od petega leta dalje pa prevzame bolniške stroške država. V dobo se všteje tudi čas, ki ga je bolnik prebil na opazovanju. Ob povračanju v bolnico se prej prebita doba prišteva.
2edin/ene drž. in Japonska
V ameriški javnosti je vzbudil veliko pozornost poziv letalskega častnika Mitchela, ki zahteva od vlade veliko pomnožitev in okrepitev ameriške letalske sile z ozirom na napetost, ki vlada med Zedinjenimi državami in Japonsko in ki postaja po sklepu pogodbe med Rusijo in Japonsko glede vzhodnosibirske železnice hujša kakor je bila.
Mitchel zahteva od vlade, naj začne nemudoma graditi 50 zrakoplovov (ne letal) za bombardiranje; ti zrakoplovi morajo biti taki, da bodo lahko leteli do 8000 milj daleč. To zračno brodovje potrebuje Amerika, ki ne sme nikdar pozabiti, da so njeni največji in najmogočnejši sovražniki Japonci. Zato pa morajo imeti Zedi-njene države tako močno letalstvo, da bodo lahko porušili vsa večja mesta na Japonskem, še predno se bodo mogli Japonci dovolj pripraviti za boj.
Po poročilih angleških listov pa razširja tudi japonsko vojno ministrstvo po deželi letake, kjer zahteva reorganizacijo države in močno
sredovalcev«, ki po svoje diktirajo cene zadolženemu kmetu in neusmiljeno izrabljajo njegov težak položaj; da je ta danes vse prej kakor zadovoljiv, leži baš v tem, ker kmet nima vse-državne politične in gospodarske organizacije (agrarne stranke), ki bi v pravilni sestavi rešila vsa pereča vprašanja. Bližnja prihodnost bo pokazala in bo morala pokazati novo pot naše agrarne politike.	L. J.
V banovinskih, mestnih in zasebnih bolnišnicah s pravico javnosti določa višino oskrbovalnih stroškov in način plačevanja krajevni pristojni ban po odobrenju ministra za socialno politiko in narodno zdravje v skladu z zakonom o bolnišnicah.
O taksah za intervencije, zdravila, ovojni in ostali material v državnih bolnišnicah določa novi pravilnik, da se plačajo po dnevni oskrbovalni taksi takole: v bolnišnicah s 60 posteljami 10% dnevne oskrbovalne takse, v bolnišnicah od 60 do 300 postelj 15°/o, v bolnišnicah s preko 300 posteljami pa 20%. V bolnišnicah za duševne bolezni se ti prispevki ne plačajo. Nikakor pa navedene takse ne veljajo za zdravljenje z radijem ali rontgenom, za kar veljajo posebne, že določene pristojbine. Navedenih taks za zdravila itd. ne plačajo: aktivni in upokojeni državni in banovinski uslužbenci, upokojeni oficirji in vojni uradniki, aktivni in upokojeni orožniki, gra-ničarji in družinski člani, računajoč v družino vse nepreskrbljene člane ne glede na to, ali zanje prejemajo draginjsko doklado ali ne, — ako se zdravijo v III. razredu. Bolniki v II. in I. razredu pa plačajo te pristojbine ne glede na višino neposrednega davka. Bolniki, ki trpijo na kužnih in spolnih boleznih, plačajo polovico predpisanih taks za bolniške stroške v III. razredu.
Posebno važna je določba novega pravilnika, ila se oskrbovalni stroški lahko plačajo v mesečnih obrokih. Uprave bolnišnic lahko odobrijo plačevanje stroškov v mesečnih obrokih najdalje za leto dni, računajoč od dneva, ko je bolnik zapustil bolnišnico. To se lahko dovoli onim, ki bi jim plačevanje stroškov naenkrat lahko ogrozilo obstanek. Poročilo o tem mora podati občinska uprava, overiti pa jo mora upravno oblastvo I. stopnje.
Matere in dojilje, ki spremljajo v bolnišnico dojenčke ali malo deco do treh let, plačajo, ako se istočasno ne zdravijo, stroške samo za eno osebo. Bolne matere z dojenčkom plačajo stroške samo zase. — Novi pravilnik stopi v veljavo z objavljenjem v »Službenih novinah«.
armado. Nasprotniki Japonske razpolagajo s 6000 letali, Japonska pa jih ima le 1000. Japonci pa morajo dobiti še najmanj 3000 letal.
V dveh dneh trije same meri
Od pretekli o sobote pa do ponedeljka so v Ljubljani kar trije ljudje prostovoljno odšli iz te nesrečne doline solz v večnost.
Prvi se je ustrelil. Bil je to 22 letni Ljubislav Andrijevič, vojak, dodeljen orožniškemu poveljstvu. Nesrečnega mladeniča so sicer takoj operirali, toda vsaka pomoč je bila zaman.
Drugo žrtev je zahtevala brezposelnost. Knjigovez Peter Gebert, ki je stanoval pri svojem bratu, ni mogel več prenašati bede in se je zastrupil. Tudi tega niso mogli več rešiti.
Tretja žrtev: 64 letni mestni občinski ubožec Andrej Zeleznik, doma iz Dobrave pri Ljubljani. Mož je imel prej še neko postransko službo, ki jo je pa zaradi neke nerednosti izgubil. To ga je tako potrlo, da se je na nekem kozolcu obesil...
Težka nesreča v rudniku Klenovniku
V	premogovniku Klenovniku nedaleč od Po-žarevca se je te dni pripetila težka nesreča, katere žrtev bi bil kmalu postal tudi slovenski rudar Matej Beline.
V	rovu »Sibirija« so delali trije rudarji. Delali so dobro in njihovi tovariši so na »huntih« odvažali nakopani premog. Nenadoma pa so zaslišali vozači neko bobnenje in takoj so domnevali, da se je morala v rovu »Sibirija« pripetiti nesreča. Na tračnicah so pustili svoje vozičke in hiteli gledat na kraj nesreče.
V	rovu so naleteli na ogromen kup kamenja in premoga. Takoj so začeli plaz razkopavati in res so izpod ruševin najprej izvlekli truplo rudarja Radomirja Stepiča, nato pa so rešili še mladega slovenskega rudarja Belinca. Izvlekli so izpod ruševin tudi še tretjega rudarja, nekega ruskega begunca, ki pa je bil že mrtev. Tudi Stepič je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl; živ pa je ostal Matej Beline.
Beline pripoveduje, da se je porušilo v rovu tramovje. Vsa oprava rova je bila slaba in verjetno je tudi, da so se v rovu nabirali strupeni plini...
Revolucija v Španiji
Odkar je Španija postala republika, ne more dežela priti do notranjega miru. Levičarske in desničarske stranke so si tako nasprotne, da ni upanja na kakšno sodelovanje med njimi, ker so socialni pogledi republikanskih strank preveč različni. Poleg tega tudi še ni končnoveljavno rešeno vprašanje pokrajinskih avtonomij na velike dele države in ravno tako tudi še ni končana agrarna reforma.
Zadnjo krizo vlade so hoteli socialni revolucionarji izrabiti za proglasitev socialistične republike. V ta namen so proglasili splošen delavski štrajk po celi državi, ki je zahteval doslej že mnogo krvavih žrtev. Vlada je sicer proglasila obsedno stanje, ni pa še gotovo, kdo bo v tej borbi zmagal.
Dlemška politika
Po njenem izstopu iz Društva narodov je kazalo, da bo ostala Nemčija politično in gospodarsko čisto osamljena. Vsled napetosti med Poljsko in Francijo pa so Poljaki sklenili z Nemčijo posebno pogodbo o nenapadanju in sedaj se trudi bivši nemški podkancler von Papen, da bi pridobil za pristop k nemško-poljski zvezi tudi še Rumunijo in Ogrsko.
Na drugi strani pa deluje po naročilu svoje vlade nemški poslanik v Rimu Hassel na sporazum med Italijo in Nemčijo.
Katoliške stranke ntt Češkem ne bo
Med katoliškimi političnimi organizacijami, zlasti med češko ljudko in med slovaško ljudsko stranko, se je pojavila želja po skupni, enotni organizaciji. Kakor pa poroča »Venkov«, glasilo agrarne stranke, do skupnega nastopa ne bo prišlo, ker želi Vatikan po primeru Avstrije in Nemčije tudi drugod katoličanstvo osvoboditi politike. Tako so škofje in pa tudi Rim mnenja, da se tudi na Češkem ne bodo obnesle stranke, ki slone zgolj na verski podlagi.
Hudo neurje v 'Bohinju
Pretekli petek je bil za bohinjski kot hud dan. Po kratkem, a pohlevnem deževju se je namreč v petek vlila nad bohinjsko dolino silna ploha, ki je na mah napolnila vse hudournike z neverjetno množino vode. Hudourniki so s hribov valili s seboj težke skale in debele hlode, s katerimi se je odtok vode še bolj zapiral. Ceste in pota je voda vse razrila in odnesla je tudi precej mostov. Telefonska in brzojavna zveza je bila pretrgana in samo železnica je še vezala Bohinj z ostalim svetom.
Sreča v nesreči pa je bila še, da so ljudje vsaj krompir spravili domov.
'Ve ■'.'..:i\»|:t	^^^^^^^^^
JVove prisle/biiie v bolnišnicah
Kmefela mladina
Na X. rednem občnem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet, dne 8. septembra t. 1., je bila soglasno sprejeta sledeča po tov. Francetu Ger-'»elju prečitana
resolucija
'kmetsko športne komisije:
»Ugotavljamo, da tudi v našem kmetsko-mladinskem gibanju zavzema $>port zelo važno mesto. Ne gledamo sicer športa tako kot ga gleda meščan, kateremu šport zlasti ohranja in krepi telo, temveč kmetski šport služi predvsem .propagandnemu namenu, strokovni izobrazbi, vzgoji, samozavesti in enakovrednosti kmetske mladine z vsako drugo ter izobrazbi srčne kulture. S ponosom namreč ugotavljamo, da naše športne in propagandne prireditve odtegujejo mladino gostilni in vsem zlom, ki so z njo zvezana ter tako vršimo uspešno borbo proti posu-rovelosti in alkoholizmu, boljšo kot so vsa predavanja raznih abstinenčnih in drugih gibanj. Potrebi tekmovanja, ki jo živo čuti naša fizično krepka in moralno zdrava kmetska mladina, more zadoščati naš šport v polni meri. Naš šport bo dosegel, da se bo posurovelo tekmovanje umaknilo viteškemu duhu tovarištva, samopre-magovanja in vzajemnosti. Ker pa naš šport sloni izključno na ideji kmetsko-mladinskega gibanja, je obenem najboljše sredstvo za propagando in življenje tega gibanja med kmetskim ljudstvom. Zlasti pa temu služijo tekme v kmetskem delu. Vsaka naša tekma in športna prireditev je vsled nepolitičnega značaja športa ■najboljša prilika za manipulacijo duhovne, kulturne in družabne enotnosti in konsolidacije naše vasi.
Pri prirejanju vseh naših prireditev bomo z ozirom na osnovna načela našega gibanja vedno pazili, da z njimi ne bomo niti žalili verskega čuta, niti ovirali čina bogoslužja na naši vasi. Po drugi strani pa bomo prav tako skrbno pazili, da naših sportno-propagandnih prireditev in manifestacij nihče ne bo mogel izkoriščati za svoje politične cilje in obračunavati na njih političnih stvari.
Predlagamo, da se zgornjim nalogam našega odseka ustrezno odsek preimenuje v kmetsko športni propagandni odsek.
V športu se zlasti očituje borbenost in strumnost, ta pa potrebuje organizacije in discipline. Čim več bodo naša društva mogla prihraniti na predpripravah svojih prireditev, tem več moči bodo lahko posvetila sami izvedbi. Zato naj nepotrebno poskušanje in pripravljalno delo poenotijo in poenostavijo od organizacije izdana navodila za prirejanje športno propagandnih manifestacij kmetske mladine. Ta navodila bodo poenostavila delo in povečala moralni in zunanji učinek vsake prireditve. Zato naj prihodnji odbor, oziroma njegov kmetsko športni propagandni odsek priredi in izda taka navodila, kakor jih zamišljamo in so nujno potrebna.
Podrobna naloga odseka naj bo v tem, da bo vsakemu društvu pomagal krajevnim razmeram ustrezno izbrati najprimernejše panoge našega športa ter pri društvih te panoge z nasveti, z dejansko podporo po članih izvršilnega odbora Zveze in pododborov dvignil na višek. Enotnost naše Zveze in s tem našega mladinskega gibanja v športnem in borbenem duhu pa naj predstavljajo vsakoletne izbirne zvezine tekme v posameznih panogah, s katerimi naj se podeljuje prvenstvo posameznikom in društvom za dosežene uspehe.
Izmed panog čistega športa pripisujemo kmetskim kolesarjem, konjenikom, smučarjem, plavačem, izletom, turistiki itd. veliko važnost.
Zato* naj se osnujejo v okviru kmetsko športnega propagandnega odseka pododseki posameznih panog, katerih vsakega naloga je zlasti se pečati s propagando in širjenjem svoje panoge po D. K. F. D.
Ker pa s športom stopa naša kmetska mladina v širšo javnost, je treba njeni moči in pomenu dati izraza s tem, da se poišče najpri-mirnejši način sodelovanja z obstoječimi odgovarjajočimi športnimi organizacijami.«
*
Št. Pavel pri Preboldu. Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo, 7. t. m. pri Fr. Vedeniku dobro obiskano tombolo in kmet-sko-miladinsko zborovanje, na katerem je podal programske smernice kmetsko-mladinskih organizacij predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek. O pomenu ustanovitve Društva kmetskih fantov in deklet pa je govoril tov. Sandi Turnšek. — Po končanem zborovanju in tomboli se je vršila domača zabava. Uspeh je bil nad vse zadovoljiv.
Kostanjev les
kupuje vsako količino po najvišji ceni
ZLATKO KRALJ, ZAGREB
GJORGJIČEVA ULICA 6
Dopisi
Zborovanje barjanev v Notranjih goricah
V nedeljo, dne 30. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne se je vršilo v Notranjih goricah ožje zborovanje zastopnikov občin, katere se raztezajo preko ljubljanskega barja. Na tem zboro-vanju^ ki ga je posetil tudi naš priljubljeni narodni poslanec, tov. Albin Koman, se je ponovno ugotovilo težko stanje gospodarja-kmeta na barju, kateri ima že vsled talne vode tako pičle in slabe pridelke in še posebej, ker mu iste uničujejo leto za letom poplave.
Vse to gorje pa prenašamo še nekam junaško, vdani v božjo voljo..., ali bremen za osuševanja barja pa mirnim potom prenašati ne moremo, ker je to breme v tej hudi gospodarski stiski tako težko in neznosno, da nas poleg ostalih bremen in davkov gospodarsko naravnost potaplja. Prispevki za barje so bili pobrani v letu 1931, s 122 °/o na zemljarino, v letu 1932 pa s 123 °/o. Ako pomislimo, da je banovinske doklade le 70%, občinske pa 60% na direktne davke, vidimo kako visoke doklade moramo plačevati še za barje, katero nam v prošlem letu ni povrnilo niti semena pri ozi-minah, kaj šele kruha za trud in težko kmetsko delo.
Prosili smo navzočnega narodnega poslanca, da nam pomaga, da bi se te dajatve omilile in znižale, pa nam je odgovoril, da si pri tem moramo le sami pomagati, in sicer na ta način, da si izvolimo previdne može v glavni odbor za osuševanje barja, ker ta odbor določa višino prispevka za barje, ter določa zakaj naj se ta denar uporabi.
Ker so pa volitve v glavni odbor za osuševanje barja pred durmi, ter se bodo baje vršile v mesecu novembru t. 1., je dolnžost vsakega barjana, da se za iste zanima ter dela na to, da pridejo v ta odbor previdni in sposobni možje, kateri bodo znali oceniti, koliko more prenesti naklade posamezno posestvo na barju, ter kako naj se dohodek istih uporablja, da bodo imeli barjani resnično kaj koristi od tega. Novi odbor čakajo tudi še druge važne naloge; ena teh nalog je, da ukrene vse potrebno, da se stari
deželni zakon iz leta 1877 štev. 14, ter ,iz leta. 1898 štev. 10, z vsemi poznejšimi spremembami obnovi, in sicer tako obnovi, da bo nam barja-nom res v korist.
Ker je vse to za nas barjane važno in pomembno, je treba tedaj več kot enkrat premisliti zlasti koga bomo volili v glavni odbpr za osuševanje barja.
Franc Novak, kmet.
-
SVev« cestna zveza z Za* savjem in Črnim Grabnar^
Senator Rožič je pri otvoritvi vodovoda pri Sveti Trojici zelo praktično poudaril načrt, naj bi se banovinska cesta, ki pelje na Moravče, od Sokliča v vasi Zalog dalje zvezala čez Sveto Trojico na Dolsko. S to zvezo bi si vozniki prihranili nad dve uri vožnje, kajti sedaj voziš iz Moravč ali Prevoj na Dolsko čez 30 km (tri ure) dolgo pot (Krtina, Dob, Vid, Ihan, Dol, Dolsko), dočim bi bilo čez Sveto Trojico na Vinje-Dolsko samo osem kilometrov.
Vzpon ne bi bil prehud, saj je največja višina samo 530 m, in se bi cesta lahko položno izpeljala po serpentinah mimo Sv. Trojice čez Reber na Vinje in Kamnico. Načrt je z jako malimi stroški izvedljiv. Ljudje so vsi zelo navdušeni za to cesto.
Radohova vas na Dol. Z ozirom na dopis v 39. štev. Kmetskega lista z dne 26. septembra t. 1. priobčite naslednje sporočilo:
Neznani mrtvec, najden na žel. progi pri kolodvoru v Radohovi vasi, je Anton Blas, sin žel. delavca iz Tomačevega pri Ljubljani, ki je bil zadnje mesece brezposeln ključavničar, ki je odšel 10. septembra t. 1. od doma rekoč, da obišče nekega prijatelja pri Celju, seboj je vzel tudi svoje kolo, katerega je pa takoj zastavil v neki gostilni v Ljubljani.
Ko je zadnje dni sprejela žel. direkcija v Ljubljani nanovo nekaj delavcev, je bil baje med njimi tudi Blas, a ker ga ni. bilo .doma, službe ni mogel nastopiti, oče pa ni vedel kje je, je očeta opozoril neki delavec na železnici naj se zanima za človeka ki je bil najden na žel. progi pri Radohovi vasi, morebiti je bil on njegov sin?
Predzadnjo soboto sta prišla v Št. Vid na orožniško postajo oče in mati nesrečnega mladeniča, katerima so Št. Vidski orožniki pokazali kosce obleke in čevlje, katere sta roditelja pri-poznala kot last svojega sina.
Preskrbela sta vse potrebno za prevoz sina v Ljubljano, ter je v torek 25. septembra na večer prišel mrtvaški voz pogrebnega zavoda Gajšek iz Ljubljane, na kar se je naslednji dan na šentvidskem pokopališču izvršila ekshuma-eija trupla, katero so položili v skladu z zdravstvenimi predpisi v dve krsti, ter odpeljali na domače pokopališče v Ljubljano, kjer so ga ob navzočnosti staršev, sorodnikov in prijateljev isti dan (26. sept.) ob 18. uri zvečer položili k večnemu počitku pri Sv. Križu v Li b-ljani. Rojstna župnija je cerkveni pogreb b.ez ugovora dovolila in šla užaloščeni rodbini v znamenju pietete do nesrečnega fanta lojalno na roke, dočim je šentvidska ostala kakor pri prvem pokopu, tudi pri ekshumaciji popolnoma brezčutna.
Pokojni je bil 26 let star, vojake je odslužil pri mornarici ter je bil prav čeden mladenič. — Ker umor ali samomor še ni pojasnjen, se ne ve, kaj je mladeniča gnalo v smrt, odnosno kdo in zakaj bi ga bil umoril.
Blasnikova »Velika pratika" za i. 1935 je izšla letos 2e devetdeseti!.
Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.
i ■.
Zdravstvene razstave »Mati in dete« v šmar-skem srezu. Lepo uspele higijenske razstave v zvezi s predavanji in praktičnim poukom, ki jih je s pomočjo zdravstvenih ustanov in krajevnih činiteljev organiziral v šmartnem srezu pred dve-mi letoma agilni šmarski zdravnik in župan gosp. dr. V. Lorger v nekaterih važnejših centrih sreza, ter spoznanje, da je ravno šmarski srez radi velike revščine prebivalstva med onimi, ki so zdravstveno zelo zaostali — vse to je dalo merodajnim v srezu tudi letos pobudo za prireditev zdravstvenih tečajev v zvezi z razstavo »Mati in dete«, seveda v veliko manjšem obsegu nego je to bilo na jesenskem ljubljanskem velesejmu, vendar pa tako, da bo razstava tudi v tem obsegu nudila v glavnem vse, kar je bistveno potrebno zlasti za kmetsko prebivalstvo.
Na zadevno prošnjo g. narodnega poslanca V. Spindlerja je Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani drage volje odstopil to svojo razstavo za nekaj tednov, da se bo priredila v zvezi z predavanji zavodove sestre, ki bo razstavo spremljala in delila narodu tudi pouk, ter domačih zdravnikov v večjih centrih celega sreza, in sicer po sledečem sporedu: v Šmarju od 14. do 19. oktobra, v Rog. Slatini od 21. do 26. oktobra, v Rogatcu od 28. okt. do 2. nov., v Podčetrtku od 4. do 9. novembra, v Sv. Petru pod Sv. Gorami od 11. do 16. novembra, v Kozjem od 18. do 23. novembra, na Planini od 25. do 30. novembra. V vsakem navedenih krajev bo otvoritev razstave v nedeljo po prvi maši.
Prireditev razstave v tolikem številu krajev v srezu (le škoda, da za enkrat ni mogoča tudi še v ostalih občinah!) je nedvomno velikega pomena, saj pravilna nega dojenčka in otroka je temelj in predpogoj za pravilno in uspešno telesno vzgojo naroda sploh. Slabi rezultati re-krutacij v nekaterih predelih šmartnega sreza nam to v polni meri potrjujejo.
Zato sem prepričan, da bo prebivalstvo sreza, kakor je bilo to povodom zdravstvenih razstav pred 2 letoma tudi letos z zanimanjem obiskovalo to razstavo, merodajne v posameznih krajih pa pozivamo, da prireditev primerno razglase in priporoče!
2Vcvice
*
Regulacija Ljubljanice. Te dni se je vršila že tretjič licitacija za izvršitev zadnjega dela regulacije Ljubljanice. Dela je izlicitirala tvrdka Dukič, licitacijo pa mora odobriti še ministrstvo za javna dela.
lOletnico svojega županovanja v Ljubljani je slavil te dni ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Mestni uslužbenci so mu k temu jubileju priredili spominski večer, ki je pokazal, kako lepo in prisrčno razmerje vlada med mestnimi uslužbenci in vodstvom ljubljanske občine.
Nevarno vlomilsko tolpo je prijela zagrebška policija. Lopovi so kradli vse, kar jim je prišlo pod roke, ukradeno blago so pa prodajali po vseh večjih mestih v državi; nekaj tudi v Ljubljani. Vrednost nakradenega blaga cenijo nad 250.000 Din.
Kathreiner Kncippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znaki
Predrzni fantje. Te dni so zasledili v Koprivnici pod vagoni brzovlaka, ki prihaja iz Budimpešte, tri mlade fante, ki so bili vsi prašni in blatni. Ker doma niso dobili dela, so sklenili iti v svet 6 trebuhom za kruhom. Sedaj bodo najprej v Koprivnici nekoliko zaprti, potem pa jih bodo poslali nazaj v njihovo domovino.
Še o dveh pobojih pri ličkanju koruze poročajo iz Brežic. Pobojev je kriva preobilna pijača. Fantje so napadli 241etnega posestnikovega sina Franca Švajgerja iz Pečic in 271etnega ;. Franca Vovka iz Harvice pri Dobovi.
Velika slavnost v Skoplju. Preteklo soboto so se vršile v Skoplju velike slavnosti ob proslavi 201etnice, kar so vstopili skopljanski dijaški bataljoni v svetovno vojno.
Sloveči zdravnik dr. Edo šlajmer, ki si je kot kirurg pridobil velik sloves in splošno spoštovanje v celi deželi, je slavil 8. t. m. svojo 701etnico. Rojen je bil v Čabru, po končanih študijah pa je deloval v ljubljanski bolnišnici 15 let, odkoder je njegovo ime kmalu zaslovelo daleč naokrog. Slavljencu želimo tudi mi še mnogo srečnih let.
200.000 dinarjev jo zadel v razredni loteriji 8 mesečni sinček nekega delavca v rudniku Trepča. Srečko je kupil oče na ime svojega sinčka.
Nad 300 kač so ugonobili kmetje v nekem kačjem gnezdu blizu Plitvičkih jezer. Ker je Savska banovina dovolila nagrado 5 Din za vsako ubito kačo, so šli kmetje takoj na občinsko upravo, kjer so jim izplačali 1500 dinarjev.
Nad 200 samomorov in poskušenih samomorov so imeli letos že v Zagrebu.
Avtobus je povozil v nedeljo na cesti škofja Loka—Zminec delavca Andreja Perko-ta iz Zminca. Avto mu je stri tilnik, da je bil takoj mrtev.
Nesrečen vasovalec. Blizu Leskovca v Halozah je posestnik Kolesnik ustrelil v nedeljo 18-letnega Gabrijela Brusarja, ker ni bil zadovoljen s tem, da bi se fant sukal okoli njegove hčere, s kalero bi se bil rad poročil. Kolesnik opravičuje svoje dejanje z veliko razburjenostjo.
Vlomi. Pretekle dni, zlasti v nedeljo, je bilo po deželi izvršenih toliko vlomov, da jih niti našteti ne moremo vseh. Stiska, ki je zavladala po deželi, se očituje vedno hujše tudi v kriminalnih dejanjih. Tako so vlomili v Radmirju pri Gornjem gradu v trgovino Majcenovičevo, v Brežicah v delavnico čevljarja Cotra, na Čatežu pri Brežicah so kradli cigani, pri Velenju pa so okradli kar štiri posestnike. Proti tej povodnji zločincev ni druge pomoči kakor — delo! Ljudje hočejo pač živeti in če ne morejo dobiti zaslužka, si pomagajo pač na nezakonit način.
Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorog-ovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zla-torog-ovim milom oprano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in tudi domače!
Podgane v ptujski okolici. V ptujski okolici so se podgane tako razmnožile, da delajo gospodarjem že prav občutno škodo na polju, pa tudi pri živalih. Kakor kaže, so se ljudje premalo brigali za to nadlogo, zato pa se bo treba sedaj toliko bolj energično lotiti zatiranja teh škodljivcev.
Nov mostič čez Savo so otvorili preteklo nedeljo v Mednem pod Šmarno goro pri Ljubljani. Mostič je viseč, na jeklenih žicah, in je edini te vrste v državi.
Sin ubil očeta. V vasi Bokovci pri Rumi v Slavoniji je 20 letni Mate Tonkovič ubil s sekiro svojega očeta Ivana. Oče je prišel pozno ponoči vinjen domov in je začel pretepati mater. Ta je poklicala sina na pomoč. Ker pa je oče navalil tudi nanj, ga je sin ubil.
Novi zagrebški župan. Po odstopu prejšnjega župana g. Krbeka je imenovan za novega župana v Zagrebu predsednik zagrebške mestne hranilnice g. Rudolf Erber.
Angleško brodovje v Splitu. V Splitu so se zbrale te dni vse angleške vojne ladje, ki so obiskale našo obalo. Zbranih je bilo 35 angleških vojnih ladij z nad 30.000 mornarji. Naše oblasti so priredile Angležem dostojen sprejem. Večja skupina mornarjev je obiskala te dni tudi Zagreb.
Šolstvo v južni Srbiji dobro napreduje. Preteklo leto je bilo vpisanih na tamošnjih ljudskih šolah 129.000 učencev, letos pa 163.000.
V vrelo vodo je vrgla božjast posestnika Franca Babnika iz Verneka pri Litiji, ko je kuhal sadno žganje. Prepeljali so ga zaradi hudih opeklin v ljubljansko bolnišnico.
Zopet požar pri Žužemberku. Pretekli ponedeljek je gorelo v Dešeči vasi pri posestniku Puglju. To je v kratki dobi že četrti požar v tem okolišu.
Poceni prodajajo krompir v Trbovljah, kamor ga dovažajo kar na vagone. Prodajajo ga po 60 par za kilogram.
Hude kazni. Tatovom se pred ljubljanskim sodiščem zadnje čase ne godi dobro. Tako je nedavno dobil neki klatež za 4 ukradene kokoši 6 mesecev strogega zapora, neki drugi prijatelj tuje lastnine pa za ukradeno staro majoliko, ki jo je bil prodal za 40 Din, tudi 6 mesecev strogega zapora. — Še učinkovitejša kazen kakor zapor pa bi bila oddaja v prisilno delavnico.
Vodni mlin in žaga na Vrhniki
se proda na
prostovoljni javni dražbi
dne 21. t. m. Pojasnila pri lastniku Jos. Jelovšek na Vrhniki.
V Dravo je skočila v Mariboru neka 24 letna šivilja, ker jo je neki njen znanec okradel za zadnji denar, ki ga je imela pripravljenega za stanarino. Ljudje, ki so opazili njen namen, so jo še pravočasno rešili iz vode, toda pri skoku v Dravo si je zlomila reva desno nogo.
*
Čudni »uradi« na angleškem dvoru
Angleži so znani kot veliki starokopitneži, a to ne v slabem smislu besede. Oni drže močno na stare navade in na stare običaje, ne zanemarjajo pa pri tem nikdar modernega napredka.
Angleška »starokopitnost« se kaže najbolj pri raznih obredih, brez katerih ni mogoča nobena slovesnost. Zlasti življenje na angleškem dvoru pozna, oziroma je še nedavno ohranilo mnogo starih navad, ki se nam zde dandanes kar smešne.
Tako je živel na dvoru poseben »pokušalec piva«, ki je prejemal letno nagrado okoli 20.000 dinarjev. Ta »urad« je odpravil šele oče sedanjega kralja. Potem so imeli tam posebnega »lovca na miši v kraljevski palači«, ki je prejemal letno nagrado v znesku 100.000 dinarjev; ta mož pa je moral stroške za mačke in pa potrebne pasti poravnavati sam. Tudi posebnega »zastopnika kraljevski!] otrok« so imeli; ta človek je bil namreč vselej tepen namesto otrok, ,če so se otroci kaj pregrešili. V neko gledališče pa je prihajala večer za večerom vojaška straža celih 150 let, ker je nekdaj kralj Jurij II. zvedel, da ga nameravajo ob njegovem obisku v gledališču njegovi nasprotniki napasti. Vprašal se pa vsa leta ni niti eden častnik, čemu prav za prav hodi na stražo...
60 letnica znamenitega rastlinarja
V Moskvi so te dni slavili 60 letnico enega najznamenitejših rastlinarjev sedanje dobe, ki si je pridobil zlasti za razvoj sadjarstva v Rusiji ogromne zasluge.
RastMnar Mičurin je vzgojil nad 50 novih vrst jabolk, 14 vrst hrušk, 22 vrst črešenj, 10 vrst sliv in 5 vrst grozdja. Vse te nove vrste pa so take, da uspevajo tudi v hladnem podnebju severne Rusije, kar pomeni za Rusijo možnost, da zasadi v severnih krajih, kjer doslej niso imeli sadja, lahko na milijone sadnih dreves.
Svoje prve poskuse je delal Mičurin na malem, komaj 6 hektarjev obsegajočem posestvu. Danes pa dela na državnem veleposestvu, ki meri nad 80^0 hektarjev. Vlada ga je počastila s tem, da jo prekrstila mesto Kozlov v Mičurinsk.
Med knjigami Kmetijske Matiee, ki jih bodo prejeli letos njeni člani za običajno članarino Din 20-—5 bo zavzemala vidno mesto knjiga: »Organizacija in uprava kmetije«, ki jo je spisal ravnatelj inž. Petkovšek. Nedvomno bo ta knjiga koristila slehernemu kmetovalcu, zlasti pa nnlajšim, ki hočejo svoje kmetije izboljšati in napraviti donosnejše. Z veseljem jo bodo vzeli v roke posebno absolventi kmetijskih šol, ker bodo našli v njej vse ono, kar so se glede organizacije in uprave kmetije in njenega knjigovodstva učili v šoli. Prav jim bodo prišli tudi vzorci iz knjigovodstva, ki so knjigi dodani. Samo ta knjiga bo vredna onih 20 Din, za katere prejmejo člani Kmetijske Matice štiri knjige. — Priglasite se takoj za člana Kmetijske Matice pri domačem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi Kmetijske Matice v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7.
TO 5D(?tU
200« metrov visok stolp nameravajo zgraditi v Parizu za bodočo svetovno razstavo. Stolp naj bi bil dograjen do 1. 1937. Izdelan bo iz železo-betona.
Veliko knjižnico ima država Aserbejdžan v srednji Aziji. Ta knjižnica obsega nad 800.000 knjig v 43 jezikih. Sedaj grade novo poslopje za knjižnico, kjer bo prostora za 7 milijonov knjig.
Vse zaloge kolonijalnega blaga so popisali v Nemčiji: kavo, riž, kakao, čokolado itd. To blago bodo prodajali poslej kakor med vojno na karte.
Slepilne bombe. Dva francoska učenjaka sta iznašla snov, ki jo devljejo v bombe, in ki razširja silno svetlobo, čim se bomba razpoči. Svetloba je močna za 5 milijonov sveč in je tako močna, da ljudi v določenem okolišu kar oslepi.
Pol krompir — pol paradižnik. Neki vrtnar v Massachusettsu v Zedinjenih državah je cepil paradižnike na krompir. Po dolgotrajnih poskusih je vzgojil rastlino, ki rodi na koreninah krompir, zgoraj pa so zrasli i paradižniki do tri metre visoko, ki bogato rode.
Nova ležišča zlata so odkrili v Rusiji na meji države Afganistan. Našli so okoli 50 zlatih žil, kjer je toliko zlata v kremenu, da se pridobivanje izplača.
Beg pred visokimi davki. Znana angleška športnica — vozi se na motociklu — Carstoirs je sklenila, da bo zapustila Anglijo in se naselila na nekem daljnem otoku. Pravi, da v Angliji zaradi visokih davkov ne more več živeti...
Dober izrek. Francoski mislec Voltaire (reci: Volter) je rekel: »Do svojega 50. leta žrtvuje človek vsa leta pridobivanju denarja, po 50. letu pa ves svoj denar za ohranitev življenja.«
140 prebivalcev — 127 letal. V naselbini Newcomba na polotoku Aljaski v Ameriki živi samo 140 ljudi, a od teh jih ima 127 vsak svoje letalo. Prebivalci so vsi bogati, ker iščejo in prodajajo zlato, letala pa rabijo za obisk južnejših delov Amerike, kjer so doma.
Stoletniki in stoletnice v Parizu. V Parizu živi več stoletnic kakor stoletnikov. Stoletnic je javljenih 84, stoletnikov pa 36.
Konec italijanščine na otoku Malti. Otok Malta je najmočnejša angleška utrdba v Sredozemskem morju, ki varuje pomorsko pot od Anglije do Indije. Na tem otoku pa živi tudi nekaj Italijanov, ki so se začeli zlasti zadnja leta močno potegovati za pravice svojega jezika. Angleški guverner pa je sedaj italijanščino na Malti kratkomalo prepovedal, za uradni jezik pa je proglasil malteški jezik.
Davek na petelinje borbe. V Španiji so jako priljubljene bikoborbe. Na Francoskem pa prirejajo v južnih krajih borbe s petelini, ki jih ljudje jako radi gledajo. Te petelinje borbe je vlada sedaj obdavčila, kar je izzvalo med prebivalstvom veliko ogorčenje.
Spomenik kralju Petru bodo postavili v Parizu. Kralj Peter se je namreč 1. 1870./71. junaško boril kot častnik v francosko-nemški vojski na strani Francozov.
Francija odpušča inozemske delavce. Zaradi naraščajoče brezposelnosti so začeli tudi v Franciji odpuščati z dela tujerodne delavce. Zaradi politične napetosti med Francijo in Poljsko odslav-ljajo predvsem delavce iz Poljske, ki jih je baje v Francije nad pol milijona.
Gnezdo iz tisočakov so si napravili tiči na nekem vrtu v Bremenu. Bili so pa to razveljavljeni nemški bankovci po 1000 mark. To zanimivo gnezdo hrani sedaj nemška državna banka.
Mučen boj radi malenkosti, ki je nastal pod oknom med tremi s Francko zaročenimi bojevniki, ker je ta nedolžna reva naročila sestanek v zmedenosti vsem trem ob enem in istem času.
Hadic
od 14. do 21. oktobra 1934.
Nedelja, dne 14. oktobra. 8.55: Versko pre-
davanje. — 10.00: Pomen telesne vzgoje (Zajec-Boškovičeva). — 11.40: Otroška ura (Zdravko Ocvirk). — 16.00: O svinjereji (Zupane Martin),
Ponedeljek, dne 15. oktobra. 18.00: Zaroke in poroke Slavoncev (Hubert Marjanovič). >—• 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, dne 16. oktobra. 18.00: 6 letni Janez Berdajs igra na harmoniko. — 19'00: Otroška ura (ga. Cirila Medvedova).
Četrtek, dne 18. oktobra. 19.20: I. balkanska vojna leta 1912.
Petek, dne 19. oktobra. 18.00: Slike iz narave (Herfort Joža).
Sobota, dne 20. oktobra. 18.30: O sanjah in sanjskih bukvah (Ciril Kočevar). — 18.50: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
(Se/mz
15.	oktobra: v Kamniku, Nadlesku pri Ložu^ Sv« Roku pri Mokronogu, Oplotnici, Planini, Lo-čah pri Poljčanah, Murski Soboti.
16.	oktobra: v Kočevju, Sv. Filipu v Veračah, Dol. Lendavi.
17.	oktobra: v Loki pri Zidanem mostu, Pristavi.
18.	oktobra: v Kandiji, Šmihel-Stopiče, Trbovljah, Lukovici, Radohovi vasi, Sorici, Boh« Bistrici, Ptuju, Mozirju, Podsredi, Trbovljah, Vojniku, Turnišču.
21. oktobra: Mariboru, Črenšovoih.
Frcdjiosfui pezpir/i
21U% Vojna škoda
Din 351—353
7%	investicijsko posojilo	Din	71—72
7%	Drž. hipotek, banka	Din	67—68
6%	begluške	Din	59—60
4%	agrarne	Din	40—41
7%	Blair posojilo	Din	56—57
8%	Blair posojilo	y Din	65—66
Privilegirane agr. banke	Din	217—220
Pfflfliiie
1 ameriški dolar	Din 33'50
1 nemška marka	Din 13'60
1 švicarski frank	i Din 1110
1 angleški funt	J Din 167'-—
1 francoski frank	Din 2-24
1 češkoslovaška krona	Din 1-41
1 italijanska lira	Din 2-92
Tem kurzom, ki veljajo	za čas od 15. maja
1934, se mora do nadaljnje	odredbe dodati še 28 Yi % na ime >prima<.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev.
vsvhvrsLirgmke, uradne trekla m T^^ne,časopise, knjige, več6cu. Jrjmilisk hilvo in pečeni!
H «: ai 4:
L1UBUANA GREGORČIČEVA?! 25
Uel'25-Sl (jidegram :7Iskarna)11erkur.
Kupujemo
in najbolje plačamo vseh vrst vrednostne
papirje. - Ponudbe z navedbo cene pošljite na upravo lista pod »Vrednostni papirji štev. 88"
Maniefafefuriia veZefrgovina
ffgcm fceltcFič
Ejubljana, 'Dunajska cesta 28
se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene!	Postrežba točna!
»SLAVIM«
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALA BANKA
v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telef. 2176,227«
Podružnice: BEOGRAD. ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT
S;
adno drevje
za Jesensko saditev!
Visokodebelnate jablane, hruške, moštnice, češplje, črešnje, višnje, orehi, pritlikavci, cepljeni na šibkorastočih podlagah, marelice, breskve, ribez in kosmulje, z garancijo pristnosti sort, najprikladnejše za razne sadne lege, po normalnem sortimentu za Dravsko banovino, v zalogi pri
Kmetijski družbi v Liubliani
Novi trg 3 Cene znižane! Zahtevajte ceniki
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiii)
Telefon interurban 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.

Ozimne na težjih tleh, gnojite z
Nitrofosom;
na lažjih tleh pa z
Nitrofoskalom-Ruše.
Vinograde in sadno drevje gnojite z
Nitrofoskalom-I;
Travnike, v leseni z
apnenim dušikom
Telefon St. 21-83. — Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545.
Najvarneje in najbolje naložite denar pri
HRANILNICI
KMEČKIH OBČIN
V UUBUAHI
Miklošičeva cesta štev. 19 Ustanovljena 1911
(Palača Vzajemne zavarovalnice)
ki Je edino pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4'/„, vezane na 3 mesece po 5'|,. Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbl|encev, preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin In zapuščin. Posoiuiesvoj denarna posestva in občinam proti amortizaciji In na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom krali. banskega komisaria.
Podpisani Ivan Hribernik se zahvaljujem „DRAVI", gosp. zavarovalni zadrugi v Mariboru,
za kulantno izplačilo zavarovalnine po umrli materi, ki je bila zavarovana komaj 6 mesecev, ter domače zavarovalno zadrugo „DRAVO" vsakomur toplo priporočam.
HRIBERNIK IVAN
PODKRAJ
Ubimska jcifoolfec«,
Ia Štajerska iz konjiškega, slovenjgraškega in mariborskega sreza, strogo sortirana po debelosti in sortah, skrbno pako-vana v zabojih, netto prodaja (brez zaboja), sorte:
ananas reneta, belfler, ribstonovec, harbertova reneta, zlata parmena, voščenka, baumanova reneta, kanadka, mošancgar, bobovec i. t. d.
vedno v zalogi po zmernih in stalnih cenah. Stalna razstava sadja, ogled vsakomur prost med poslovnimi urami.
Krneli j sika družba v Ljubljani
Novi lv& 3
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica It 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam o<\di brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/. in od 3--41/,, ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12l/s ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—.
02010002000100020101000201010002020100021102020102020101020001000002000002000200001005030404