Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXVI - ŠT. 10 - 15. MAJ 1986 Odprti dan v EMO OBISK UČENCEV, KI SO PRED POKLICNO ODLOČITVIJO V soboto, 19. aprila 1986 ce, ki so pred poklicno odlo- je naša delovna organizacija skupaj s strokovno službo občinskih skupnsoti za zaposlovanje pripravila »ODPRTI DAN V EMO«, za učen- čitvijo. Vabilu se je odzvalo okoli 100 učencev in njihovih staršev, to je sicer nekoliko manj kot smo pričakovali, 25. maj - dan mladosti Ni si težko zapomniti besed, ki jih je govoril tovariš Tito ob vsakem dnevu mladosti. Njegove besede, nasveti in misli, vse to je bilo izraz velike ljubezni in moči, ki naj bi se zlila v mlade in z novo močjo ponesla naprej v prihodnost delo ljudstva celotne Jugoslavije z vsem Titovim delom. Tovariš Tito je imel mlade ljudi zelo rad. Bil je ponosen na svojo mladino, njej je tudi posvečal vso svojo ljubezen. V vojni in v miru je v mladih bral odrasle misli, vedel je, da se vsi borijo za lepšo prihodnost, da si vsi želijo miru. Po vojni je velikokrat pripovedoval mladim o svojem življenju ter o državnih poslih, ki naj bi jih prav oni jutri vodili. Govoril je o preteklosti in revoluciji, o hrabrosti in žrtvah pionirjev in mladincev, prikazoval jim je stvarnost, ki jo gradimo, mladim je slikal bodočnost, hkrati pa vedno poudarjal, da ji moramo iti nasproti. Zato ne bo odveč, če vemo, kako živeti, kako se učiti, da bi postali dobri in koristni državljani, ponosni na svojo deželo in na svoje ljudstvo. Minilo je enainštirideset let odkar smo si priborili zmago nad fašizmom. To je dolgo časovno obdobje in svet se je zelo spremenil. Resnica o Jugoslaviji čedalje bolj osvaja svet, čeprav se še ni povsem uveljavila. Toda ne moremo dovoliti, da bi nam kdorkoli popačil našo zgodovino, biti moramo odločni in trdni, saj je v naši deželi bilo toliko trpljenja in toliko prelite krvi. Mladi, bodimo srečni, da živimo v naši, svoji deželi, da lahko praznujemo Dan mladosti, spremljamo pot štafetne palice skozi našo lepo Jugoslavijo in jo nazadnje pozdravimo v Beogradu. Vse to je velik dogodek, vse to smo ustvarili s tovarišem Titom, zato le gradimo še naprej, bodimo vztrajni, rešujemo probleme po mirni poti, saj si vsi želimo le miru v svetu. Skušajmo ceniti to, kar nam je ponujeno in kar imamo. Štafeta mladosti je izraz neizmerne ljubezni mladine do osebnosti in dela tovariša Tita in odločenosti mlade samoupravne socialistične Jugoslavije, vseh njenih delovnih ljudi in državljanov, njenih pionirjev in armade, da gredo naprej po Titovi poti, gre iz roke v roke, iz tisočih in v tisoče rok jugoslovanske mladine, v imenu katerih govori. vendar pa za začetek kljub temu kar spodbudna številka. Učenci, ki se nahajajo pred poklicno odločitvijo, so v težki situaciji. Pogostni so primeri, da je kandidat, ko izbira poklic ali delo pod neizprosnim vplivom ožjega socialnega okolja (družine, prijateljev), ki ga na svoj način, po ozkih subjektivnih pogledih usmerjajo na določeno poklicno področje. Zaradi tega je proces poklicnega usmerjanja oziroma njegova faza poklicnega svetovanja izrednega pomena, saj omogoča kandidatu usmeritev na ustrezno poklicno področje. Obisk v naši delovni organizaciji je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem, informativnem delu, ki je potekal v obliki seminarja v dvorani delavskega sveta, so dobili učenci in njihovi starši osnovne potrebne podatke o različnih vidikih dela in življenja v EMO ter spoznali nekaj vodilnih delavcev. V tej predstavitvi so sodelovali: predstavnica skupnost za zaposlovanje (seznanitev z namenom odprtih dnevov in ekskurzije v DO EMO), pomočnik glavnega direktorja Radovan Štajn-pihler (predstavitev DO, razvojnih možnosti in v zvezi s tem planirane kadrovske potrebe na vseh nivojih izobraževanja), vodja službe planiranja in izobraževanja kadrov Jožica Grubelnik (štipendiranje v DO in izobraževanje ob delu), vodja kadrovsko socialne službe Marta Bračun (predstavitev področij del oziroma skupine poklicev, ki so bili namenjeni ogledu) ter predstavnica srednje tehniške šole (predstavitev možnosti izobraževanja v ustreznih usmeritvah, programih in smereh oziroma možnostih nadaljnjega izobraževanja redno ali ob delu). (Nadaljevanje na 2. strani) Prvi del »Odprtega dne v EMO« je potekal v obliki informativnega seminarja, na katerem so učenci in njihovi starši dobili osnovne potrebne podatke o različnih vidikih dela in življenja v naši delovni organizaciji ter spoznali nekaj naših vodilnih delavcev. Po končanem uvodnem informativnem delu obiska so si učenci in njihovi starši ogledali proizvodne obrate TOZD Posoda, Vzdrževanje in energetika, Orodjarna in ERC. S potekom proizvodnje oziroma tehnološkega procesa v TOZD ORODJARNA je seznanil učence direktor te TOZD Stanko Stepišnik. OSREDNJA KNJ. CE-JE Zvezna štafeta v EMO Štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti se je v ponedeljek, 21. aprila mudila na celjskem. Prvi so jo od hrvaških vrstnikov sprejeli šmarski mladinci, nato pa je palico nosilo skozi večje in manjše kraje celjske regije na stotine mladih rok. Pozdravljali so jo na šolah, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, povsod je bilo slovesno in mladostno razigrano. Osrednja prireditev ob sprejemu štafete v Celju je bila v dvorani Golovec, kjer je bil priprav- ljen tudi kratek kulturni program v katerem so sodelovali recitatorji, pevski zbor, plesalci in glasbeniki. Še posebej slovesno pa je bilo okrog 13.30 ure v naši delovni organizaciji. Prvič v zgodovini je zvezna štafeta zavila z običajne poti in se ustavila tudi pri nas. S ponosom so jo naše mladinke in mladinci ponesli skozi tovarniške prostore. V emajlirnici TOZD Posoda, so jo naši sodelavci in sodelavke prisrčno pozdravili, enako je bilo tudi drugod oziroma na vsej poti skozi našo DO. Pospremili so jo trdno odločeni in pripravljeni da tudi v prihodnje branijo vse, kar so dosegli s Titom, ob njem in po Titu, da gradijo boljši in srečnejši jutri. Štafeta mladosti in prireditve, ki so z njo povezane še vedno pomenijo ohranjanje tradicije, negovanje tega simbola bratstva in enotnosti. Štafeta mladosti ostaja simbol naše nerazdružljive skupnosti, odločnosti, da nadaljujemo Titovo delo, da hodimo po svoji poti, po poti naše revolucije in naše prihodnosti. Prvič v zgodovini se je zvezna štafeta ustavila tudi v naši delovni organizaciji. Sprejem je bil prisrčen. S ponosom so jo naše mladinke in mladinci ponesli skozi tovarniške prostore. Odprti dan v EMO (Nadaljevanje s 1. strani) V drugem delu obiska v naši delovni organizaciji pa so se učenci razdelili v skupine in si pod strokovnim vodstvom naših sodelavcev Strašek Franca, Oštir Jožeta, Stepišnik Staneta, Cir-man Branka in Klenovšek Vikija ogledali posamezna področja dela. V obratih samih so si lahko ogledali vrsto stvari, o katerih so pri predavanjih na seminarju prvič slišali in verjetno zaradi obilice vseh informacij dobili takrat tudi nekoliko nejasno sliko. Z ogledom samim pa so si vsi udeleženci lahko ustvarili jasno sliko o tem, kakšna je pravzaprav naša delovna organizacija in v čem je specifičnost proizvodnje naših TOZD Posoda, Vzdrževanje in energetika, orodjarna in ERC. Naša delovna organizacija je letos pri takšni obliki predstavitve prvič sodelovala, vendar pa bo v prihodnje postal takšen način predstavljanja poklicev v kovinski usmeritvi stalna praksa. Oštir Jože, vodja strojnega obrata TOZD Vzdrževanje in energetika je na kratko obrazložil delo v njihovem obratu ter seveda tudi vlogo in pomen vzdrževalcev v naši delovni organizaciji. OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE O namenu obiska v naši delovni organizaciji oziroma »Odprtega dne« je učencem spregovorila predstavnica skupnosti za zaposlovanje. Tone ZIMŠEK - PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE roj 14. 7.1940. leta, iz Celja, Njegoševa 7, dipl. gozdarski inženir in magister poslovnih znanosti s področja inovatorstva, predsednik poslovnih koordinacij Razvojnega centra. V 21 letih delovnih izkušenj je opravljal odgovorne naloge in funkcije predsednika univerzitetnega odbora Zveze študentov visokošolskih organizacij Jugoslavije v Ljubljani, vodje finalne proizvodnje in nabavnega sektorja v LIK Savinji, namestnika sekretarja OK ZKS Celje, podpredsednika SO Celje in poslovodnega organa v Razvojnem centru. Družbenopolitična aktivnost: član predsedstva OK SZDL in OK ZKS Celje, predsednik krajevnega odbora SZDL Gaberje-Hudinja, član sveta za ljudsko obrambo SO Celje, predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, predsednik sveta za tehnično kulturo in član sveta za znanost pri RK SZDL Slovenije, predsednik skupščine Splošnega združenja za inženiring Slovenije in član skupščine GZ SRS, ipd. Član ZK je od leta 1959. Za svoje delo je prejel državno odlikovanje. Z dosedanjim strokovnim in družbenopolitičnim delovanjem je pomembno prispeval k usmerjanju razvoja celjskega gospodarstva ter k organiziranosti in razvoju znanstveno-razisko-valne dejavnosti v občini in širše. Miloš PEŠEC - PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA 3. 8.1947. leta, iz Celja, Ljubljanska 27, dipl. strojni inženir in magister poslovnih znanosti s področja marketinga, podpredsednik izvršnega sveta za področje gospodarstva in hkrati predsednik Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj. Skupno ima 13 let delovnih izkušenj na nalogah vodje programsko analitske službe in vodje sektorja razvojnih in investicijskih dejavnosti v EMO Celje ter zadnja 4 leta pri izvrševanju funkcije podpredsednika IS. Družbenopolitična aktivnost: član IO in predsednik odbora za orodjarstvo pri splošnem združenju kovinske industrije SRS, predsednik društva DIATI EMO, vodja sekcije Društva za marketing SRS, član republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, član sveta za znanost pri RK SZDL, član KO za razvoj in ekonomsko politiko pri GZ SRS, predsednik odbora za planiranje pri ORS, predsednik sveta za raziskovalno dejavnost In inovacije pri OK SZDL, član predsedstva OK SZDL, predsednik za planiranje in finance skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije. Član ZK je od leta 1979. Za delo na področju raziskovalne dejavnosti je prejel državno odlikovanje. Z opravljanjem dosedanje funkcije podpredsednika IS je pomembno prispeval k usmerjanju razvoja celjskega gospodarstva ter pridobil usposobljenost za uspešno povezovanje tega razvoja z družbenoekonomskimi gibanji v širšem prostoru. SAH V soboto, dne 26. aprila je bila jedilnica obrata družbene prehrane prizorišče Vlil. tradicionalnega hitropoteznega šahovskega turnirja. Nastopilo je 10 ekip. Ekipa naše delovne organizacije, ki je nastopila v postavi: Pertinač, Gazvoda, Brglez in Škoberne je igrala solidno in se uvrstila na četrto mesto. Končni vrstni red: 1. Ingrad I. (28,5 točk), 2. Železnica (28 točk), 3. Termoelektrarna Trbovlje (27,5 točk), 4. EMO (22 točk), 5. MIK Prebold (20 točk), 6. TGO Gorenje (15,5 točk), 7. Kovinotehna (12,5 točk), 8. Upokojenci Celje (11 točk), 9. LIBELA (11 točk) in 10. Ingrad II. (4 točke). O februarski prekinitvi dela skladiščnih delavcev DSSS Skladiščniki delovne skupnosti skupnih služb so v ponedeljek, 17. 2.1986 prekinili delo, ker so nezadovoljni s plačami. Tako in podobno so o tem dogodku poročala sredstva javnega obveščanja. Seveda je bilo njihovo poročanje dosti bolj obširno. Kljub temu, da so ti dogodki časovno že nekoliko odmaknjeni, pa smo se na željo skladiščnih delavcev DSSS odločili, da objavimo prispevek, v katerem nas opozarjajo na njihovo vlogo, položaj in pomen, ki ga imajo v naši DO, kakor tudi na vzroke, ki so jih po njihovem mnenju pripeljali do odločitve, da so prekinili delo. Ker pa je ponavadi resnica sila relativna, oziroma je veliko odvisno, s katerega zornega kota ocenjuješ problem oz. kako si z njim obremenjen, smo se odločili, da poda v zvezi s to prekinitvijo ustrezen komentar tudi področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko. Ali smo v tem z materialom, ki ga objavljamo, uspeli objektivno osvetliti februarsko prekinitev dela, pa presodite sami. Skladiščniki skupnih služb smo prekinili delo Večkrat smo opozorili na prenizke plače in slabe pogoje dela, večkrat smo se tudi sestali z našimi vodstvenimi delavci, žal pa so nam samo obljubljali, konkretnih rešitev pa ni bilo od nikoder. Dogovorili smo se tudi za datum sestanka, na katerem naj bi vso problematiko dokončno in enkrat za vselej rešili. Pa je na žalost tudi to padlo v vodo, kar parkrat je bil ta sestanek preložen. Nihče od odgovornih delavcev se ni držal dogovora. Zato je bilo nujno, da smo se v ponedeljek 17.2. sestali v dvorani delavskega sveta DO. V EMO so skladiščna dela zapostavljena, zato tudi nimamo ustreznih prostorov za skladiščenje materiala. Do nedavnega so bila skladišča profilne-ga jekla in gradbenega materiala še v barakah, ob 90-letnici tovarne so se morale te barake umakniti, nadomestili pa so jih z drugim starim objektom, ki pa tudi ni ustrezen. Kmalu po proslavi 90-letnice tovarne pa je zmanjkalo denarja za nadaljnjo usposobitev objekta tako, da bi odgovarjal svojemu namenu. Še vedno imamo material uskladiščen vsepovsod, po dvorišču na prostem, v javnih skladiščih in v privatnih kozolcih oz. gospodarskih poslopjih. Na prostem je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam, se uničuje, povzroča se ogromna škoda, kar pa tisti, ki so za to odgovorni, ne vidijo. Do te prekinitve je moralo priti, saj smo bili izigrani, ponižani, potolčeni, morali smo dokazati, da smo enakovredni delavci z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi. Od večnih obljub ne moremo živeti, tudi naše družine morajo naprej živeti, naši otroci se morajo šolati, skratka potrebe so velike, predvsem zaradi vse hit- rejše rasti cen in nenehnih podražitev. Zavedamo se gospodarskih težav podjetja, vendar pa ne moremo razumeti, da nekateri delavci v skupnih službah lahko kar čez noč dobijo večje plače, ki pa niso rezultat njihovega dela in da nekateri lahko razvijajo »super standard«, do-čim so drugi na robu življenjskega minimuma. Z razširitvijo tovarne po vojni se je nabavna služba povečala za 100 %, s tem se je tudi povečalo število delavcev v nabavni službi, dočim se je število delavcev v skladiščni službi zmanjšalo. Tukaj je verjetno nekaj narobe, ali se je nabavna služba povečala zaradi potrebe tovarne, ali pa zaradi popolnitev pisarniških prostorov. Ker vemo, da vse kar gre skozi nabavo, gre potem tudi kot material skozi skladišče, je torej povsem normalno, da sta nabava in skladišče neposredno povezana. Vendar pa vsakokrat, ko se je zmanjševalo število režijskih delavcev v skupnih službah, se ni nikoli pristopilo k zmanjševanju v nabavi, ampak vedno v skladiščni službi, kar pa po moji oceni ni bilo pravilno. Če pogledamo, da nas je v skladiščih zaposleno le okoli 20 delavcev in da za celo delovno organizacijo zadovoljivo opravljamo delo, ki ga je ogromno, je to majhno število delavcev proti ostalim službam. Očitano nam je bilo, da nimamo ustrezne šolske izobrazbe oziroma da nimamo srednje šole. Nekateri delavci so na teh delovnih mestih tudi 20-30 let brez srednje šole. Sedaj pa se postavlja vprašanje, kaj je naša kadrovska služba delala ves ta čas, da je dovolila, da so na teh delovnih mestih lahko delali delavci brez ustrezne izobrazbe. Vsi ti delavci pa imajo kvalifikacijo za ta delovna mesta. V skladiščni službi so sami dobri delavci, kar je razvidno iz vsakodnevnega dela in vsakoletnih inventur, katere se opravijo na področjih dela, za katera odgovarjajo. Socializem niti teoretsko ne more biti brezkonfliktna družba. Izraženi konflikti pa so za družbo veliko bolj zdravi kot lažni mir. Če se konflikt lahko izrazi, četudi s stavko, potem vsaj vemo, kdo je v konfliktu in zaradi česa. Takšne spore je potem tudi mogoče urejati. Izraženi konflikti imajo pa tudi to dobro plat, da potem, ko jih uredijo, delavci delajo z večjim elanom in so tudi bolj aktivni pri delu v družbenopolitičnih organizacijah. Posledica lažnega miru pa je pasivna resisten-ca, pasivni odpor. Delavci načrtno ne dosegajo norme, številni so lažni bolniški izostanki in podobno. Ljudje pa se ne izogibajo samo svojim delovnim obveznostim, ampak so neaktivni na partijskih sestankih, v delavskih svetih, bojkotirajo zbore delavcev ipd. Ko je govor o stavkah, je treba razlikovati med povodi in vzroki zanje. V veliki večini primerov so povodi osebni dohodki in stanovanja, medtem ko so vzroki sistemske narave, se pravi na ravni globalne družbe. Ljudje vse bolj protestirajo proti prevelikim prispevkom za skupne službe, zaradi zastarelosti proizvodnih programov, prevelike režije, nesposobnosti vodilnih delavcev pri organizaciji proizvodnje. Razlikovati pa je treba med dvema vrstama stavk: med eksistenčnimi in emancipatorskimi. V prvem primeru je stavke konec, ko je rešeno eksistenčno vprašanje. V emancipatorske stavke pa gredo ljudje, ko je ogrožen njihov ustvarjalni potencial. Pri nas emancipatorske konflikte sploh zanemarjamo, čeprav niso po obsegu in pomenu nič manjši kot eksistenčni. Ti dobri delavci pa imajo slabe plače, kar je nerazumljivo. Kako je to mogoče, saj če malo pogledamo drugam, oz. po svetu, vidimo, da je dober delavec dobro plačan, pri nas je pa na žalost narobe. Sigurno je za to nekdo odgovoren, pri nas bi verjetno rekli, da je kriva temu administracija ali kaj podobnega. Smatram, da ljudje, ki vodijo to službo, bodisi, da to niso sposobni ali pa je namenoma nočejo obravnavati tako, kakor bi morali. Neizpodbitni dokazi so, da se je v EMO v povojnih letih vse do danes zelo malo naredilo za skladiščno službo. Polovica skladišč nima urejenih sanitarnih prostorov, ne tekoče in ne pitne vode, tako da so delavci svoje potrebe prisiljeni velikokrat opravljati tudi kar na dvorišču. Iz vsega tega je razvidno, da se za prostore, material in delavce pri nas v skladiščni službi EMO nihče ne briga, daje nekaterim prav vseeno kakšni so skladiščni prostori, kako je v njih uskladiščen material in kako delajo skladiščni delavci in v kakšnih pogojih. Zato je nujno, da pride do kadrovskih sprememb v vodstvu te službe, dajo prevzamejo novi kadri, ki bodo imeli posluh, voljo in znanje, da bodo kos vsem težavam, ki že precej časa obstajajo v skladiščni službi. Stane Videc (Nadaljevanje na 4. strani) SPODBUDA ZA BOLJŠE DELO Zaposleni si žele v bistvu isto: pravično plačilo za opravljeno delo. Torej je tudi cilj vseh družbenih dokumentov temu enak: usmeriti politiko razporejanja dohodka tako, da bi zagotovili neposredno soodvisnost osebnih dohodkov in doseženih rezultatov dela in gospodarjenja, pri tem pa ne bi smeli zapostaviti dolžnosti zaposlenih, da skrbe za razvoj in za nova delovna mesta. Velika večina protestnih prekinitev dela je tako ali drugače povezana z vprašanjem plač. Varljiva statistična povprečja o realni rasti osebnih dohodkov namreč skrivajo tudi vse nepravilnosti - krivice in privilegije. Kakor je res, da je ogromno delavcev, ki še zdaleč niso ustrezno plačani, je prav tako res tudi to, da mnogi dobe v plačilnih kuvertah mnogo več, kot pa bi ustrezalo njihovemnu delovnemu prispevku in rezultatom, ki jih dosega njihova delovna organizacija na trgu. Zato je v bistvu sporočilo vseh teh štrajkov zahteva po pravičnejši delitvi dohodka, marsikdaj pa tudi po enakopravnejših pogojih gospodarjenja in pridobivanja dohodka. V Sloveniji smo dobili nov dokument, to je družbeni dogovor o pridobivanju in razporejanju dohodka. Vanj so zajeta vsa dozdajšnja spoznanja o tem, kaj znamo in kaj bi mogli in morali spremeniti, tako da bo v praksi prišlo do veljave to, da ni mogoče deliti več, kot ustvarjamo, da je pravično plačilo najboljša spodbuda za boljše delo in da je pri razporejanju zasluženega že danes treba misliti na jutri. Težavne razmere ne bi smele biti izgovor za to, da bi odlašali uresničevanje nalog iz tega dokumenta v praksi. Nasprotno - pravičnejša delitev spodbuja boljše delo, to pa pelje k hitrejšemu odpravljanju slabosti. Delo 29. IV. 1986 HELENA KOS Skladiščniki skupnih služb smo prekinili delo (Nadaljevanje s 3. strani) Ker je glasilo DO EMO »Emajlirec« odprto za vsakršne pobude, zahteve, pripombe in tudi kritike, imate pred seboj odprto pismo tov. Videča, ki ga je napisal menda v imenu vseh skladiščnikov. Vsak posameznik si lahko ustvari svoje mišljenje o resničnosti, objektivnosti in korektnosti vseh navedb v pismu, zato resnično ni potrebno komentirati in odgovarjati na vsak posamezni odstavek. Vsekakor pa je potrebno povedati nekaj misli ob tem, zakaj v pismu sploh gre in kaj bi se v bodoče še dalo povedati o tem našem kolektivu. Pripombe, kritike, pa tudi natolcevanja tov. Videča se nanašajo v glavnem na naslednja tri področja: notenja še vedno ni končan, ampak bodo zadnje pritožbe in usklajevanje opravljeno v maju mesecu in sicer za celotno DO. Po tej logiki je bilo že na stotine drugih delavcev naše DO izigranih, vseeno pa niso brezkompromisno zahtevali, tako kot skladiščniki materialnih skladišč, »3 razrede do določenega roka gor, sicer prekinemo delo«. Kaj takega se jim ni moglo obljubiti, ker bi v nasprotnem primeru bilo izigranih vseh 3000 delavcev naše DO. Za konec je treba povedati, daje medtem vrednotenje skladiščnikov bilo opravljeno, čeprav ne povsem v skladu z njihovimi zahtevami, ampak z delno reorganizacijo dela ter v primerjavi z ostalimi skladiščnimi deli po TOZD in do drugih del. 1. Izigravanje skladiščnikov materialnih skladišč in nespoštovanje dogovorov ob zadnjih vrednotenjih del in nalog. Odveč bi bilo ponavljati vse križe in težave z referendumi okrog prevrednotenja težkega proizvodnega dela in kreativnega dela. Skladiščnikom je bilo večkrat obrazloženo, zakaj so se postopki tako vlekli in kakšni kriteriji so bili upoštevani ob prvih vrednotenjih. Na vseh sestankih, ki so jih zahtevali delavci iz skladišč, so bili prisotni vodstveni in vodilni delavci iz skladišč, so bili prisotni vodstveni in vodilni delavci iz področja oskrbe ali iz vodstva DO, pa tudi predstavniki DPO. Kolikor so skladiščniki bili izigrani, so bili le v tem, da se vseh obljubljenih rokov res ni dalo držati, toda vedno je prišlo do sestanka, pa čeprav kasneje. Ra-' zumeti je namreč treba, da proces vrednotenja traja, da je to dolgotrajen proces usklajevanja vseh mogočih interesov delovnih sredin, posameznikov in zatečenih »zgodovinskih« dejstev. Ravno zato proces vred- 2. Neustrezni skladiščni prostori in negospodarno, malomarno ravnanje z materiali. Veliko je resnice v tem, da je mnogo skladišč v slabem stanju, da so prostori razmetani po celotni DO itd. Vendar so vsi posegi v izboljšanje stanja povezani z velikimi denarnimi vlaganji, ki jih v skladišča ali v transportna sredstva ni bilo veliko, ker so jih bolj potrebovala proizvodnja in druge dejavnosti. Zato je že v izdelavi investicijski elaborat, ki bo v izvedbeni fazi zaokrožil skladiščne kapacitete in postavil dejavnost skladiščenja na višji nivo. Res pa je tudi, da za vso neracionalno in negospodarsko ravnanje z materiali niso krivi le skladiščni prostori, ampak v prvi vrsti človek, ki jih uporablja, tako v proizvodnji, kot v transportu in pri skladiščenju. Pri vsem tem pa tudi odgovornost posameznih skladiščnikov ni najboljša, za kar obstajajo konkretni primeri. Zmanjševanje skladiščnih delavcev znotraj nabave na račun nabavnikov delno drži, ven- dar to ne pomeni, da se dela ne da opraviti dovolj dobro in hitro z aktiviranjem notranjih rezerv, ki jih vsi sigurno imamo, predvsem pa z doslednim in dobro organiziranim delom v predhodnih fazah dela, že pred in po skladiščenju. Eden od bistvenih sanacijskih ukrepov in temelj kadrovske politike pa je, da racionalno zaposlimo obstoječe delavce, kar pomeni zmanjšanje nepotrebnega dela. 3. Neprimerno nizek OD. Osebni dohodki so bili v drugi polovici preteklega leta resnično nižji kot v nekaterih drugih DO, vendar je bila to tudi nujna posledica naše težke ekonomske situacije in nedoseganje planov. Zato ne moremo le primerjati višino OD skladiščnika v naši DO z na primer višino OD skladiščnika v Kovinotehni, pri tem pa pozabiti, da delo v EMU in to v slabem. Primerjava razmerij pa kaže, da naši skladiščniki v primerjavi z drugimi deli v DO le niso tako pretirano nizko ovrednoteni, kajti tako kot so oni na »robu življenjskega standarda«, je še na stotine delavcev naše DO, pa le niso uporabili metode izsiljevanja. Problem je namreč drugje, namreč v splošnem nivoju osebnih dohodkov, ki je prenizek in bi moral biti višji v odvisnosti od boljših poslovnih rezultatov. To se kaže tudi v zadnjih mesecih, ko plane dosegamo, zato tudi OD raste nekoliko hitreje. Kot je že bilo rečeno, ni namen tega sestavka pisati »zagovore« na posamezne trditve tov. Videča, ampak širše opozoriti na določene globalne pro- bleme ob tem, da kljub vsem težavam takšne metode izsiljevanja niso primerne za resnično in medčloveško reševanje problemov. Vseeno pa se obvezujemo, da bo naše glasilo »Emajlirec« v naslednjih številkah podrobneje predstavilo tako ukrepe in situacijo na področju skladiščenja in pri tem podrobno predstavilo naloge posameznikov in delovnih sredin, prav tako pa bo podrobneje predstavljena 3-letna akcija prevrednotenja in njen majski zaključek z vsemi potrebnimi »zgodovinskimi« pojasnili. IZ ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU 636. člen V zvezi s sporom, ki nastane med delavci posameznih delov organizacije združenega dela oziroma delavci in organi v organizaciji združenega dela oziroma delavci in organi v organizaciji ali delavci v organizaciji in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost svoje zahteve izraziti po sindikatu. Sindikat začne na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo postopek pred organom upravljanja v organizaciji združenega dela, če je spor nastal med delavci v posameznih delih organizacije ali delavci in organi v organizaciji oziroma če je spor nastal med delavci v organizaciji in organom družbenopolitične skupnosti - pred pristojnim organom upravljanja v organizaciji združenega dela in ustreznim organom družbenopolitične skupnosti in skupaj z njima določi osnove in ukrepe za rešitev spora. 637. člen Delavski svet je dolžan na zahtevo delavcev takoj začeti postopek, ga hitro končati in o svoji odločitvi obvestiti delavce. 638. člen Če je spor po značaju takšen, da bi utegnili pripeljati do motenj pri delu in v samoupravnih odnosih, ali da bi zaradi njega utegnila nastati znatnejša škoda, morajo delavci o tem obvestiti sindikat, druge družbenopolitične organizacije in skupščino družbenopolitične skupnosti. Hkrati morajo delavci določiti delegate, ki sestavijo skupaj s predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij in skupščine družbenopolitične skupnosti skupen odbor za reševanje nastalega spora. Reševanje nastalega spora na način, ki ni v skladu s prvim odstavkom tega člena, se šteje za kršitev delovne obveznosti oziroma za kršitev sa-moupravljalske funkcije. 639. člen Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora, zahteva sindikat od skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti, naj obravnava zahtevo delavcev. Če skupščina družbenopolitične skupnosti meni, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena opravičena, lahko na zahtevo delavcev razpusti delavski svet oziroma odstavi izvršilni organ ali poslovodni organ, kakor tudi druge delavce s po- sebnimi pooblastili in odgovornostmi, če je spor nastal zaradi njihovega nepravilnega dela ali ravnanja. 640. člen Če pride do spora z organom družbenopolitične skupnosti ali če pride do spora iz razloga, ki se nanaša na vprašanja, o katerih ne odločajo delavci z osebnim izjavljanjem ali delavski svet, zahteva delavski svet od pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, naj v mejah svoje pristojnosti izda ustrezne predpise ali sprejme ustrezne ukrepe. Vpliv delavskih tradicij Mnogi sociologi trdijo, da glede na razredne interese delavskega razreda prekinitev dela ni samo negativna niti samo pozitivna. Vsebuje eno in drugo, zato tudi ni možna vnaprejšnja opredelitev popolnoma proti ali za prekinitve dela. Sociološke raziskave ugotavljajo, da je bilo v Jugoslaviji največ stavk oziroma prekinitev dela v razvitejših republikah (z daljšo tradicijo delavstva), manj pa v srednje in najmanj razvitih republikah in pokrajinah. IZ ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Delo prek polnega delovnega časa Po določbi 80. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sme izjemoma trajati delo prek polnega delovnega časa v primerih potresa, požara, poplave oz. druge elementarne nesreče, ki zadene delovno organizacijo ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje. Zaradi narave teh primerov zaradi katerih je možno takšno delo uvesti se to delo ne šteje kot delovni pogoj in delavci v tem primeru niso upravičeni do višjega osebnega dohodka ali drugih pravic. Trajanje dela prek polnega delovnega časa v takih primerih tudi časovno ni omejeno, ampak je vezano le na obseg dela, ki je nujno potrebno, kadar nastopi primer elementarne ali druge nesreče ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje. Te primere ureja 86. člen pravilnika o delovnih razmerjih TOZD oz. DSSS. ZDR ureja določene primere (81. člen ZDR), ko je izjemoma lahko uvede delo prek polnega delovnega časa v vseh dejavnostih, obenem pa prepušča zakonskim predpisom, ki urejajo posamezne dejavnosti podrobnejšo ureditev nadurnega dela, kadar to terja splošni družbeni interes. Glede nadurnega dela je bil sprejet dogovor o uskladitvi temeljnih kriterjev za urejanje dopolnilnega dela (Ur. list SFRJ št. 9/78) s katerim so se udeleženci dogovorili, kateri izjemni primeri so lahko vzrok za uvedbo nadurnega dela in te primere tudi grupirali v skupine: - elementarnih in drugih nesreč, - grozeče nevarnosti precejšnje materialne škode, ogrožanje zdravja ljudi in njihovih življenj, nevarnost kvarjenja surovin ali materiala ter delovnih sredstev, - nevarnosti zastoja delovnega procesa v organizacijah od katerih je odvisen proces proizvodnje oz. poslovanja drugih temeljnih organizacij, - nenadna odsotnost delavca, ki lahko ogrozi poseben družbeni interes ali povzroči motnjo v procesu proizvodnje ali poslovanja. Primere, ki so vzrok za uvedbo nadurnega dela je potrebno po dogovoru in v skladu z zakonom določiti v samoupravnem splošnem aktu OZD. Ti primeri so urejeni v 87. čl. pravilnika o delovnih razmerjih. Najmanj enkrat letno pa je potrebno analizirati vzroke in obseg nadurnega dela, da bi storile ustrezne ukrepe za njegovo odpravo oz. omejitev, analize pa je potrebno pošiljati pristojnim organom, ki jih določa republiški zakon. Glede upoštevanja osebnega dohodka ustvarjenega z nadurnim delom pri izračunu pokojninske osnove se po določbi 20. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 40/83) za Izračun pokojninske osnove šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, če se tako delo šteje kot poseben delovni pogoj. Za izračun pokojninske osnove se v skladu z zakonom šteje delo prek polnega delovnega časa, ki ga določa 87. člen pravilnika tč. 1., 2., 3., 4., 5. Glede na to, da se je dosedanji sistem upoštevanja osebnega dohodka za delo prek polnega delovnega časa pri ugotavljanju pokojninske osnove opiral predvsem na izračun tako imenovanega povprečnega zneska je delavec prejemal v podaljšanem delovnem času nižji osebni dohodek, kot v rednem delovnem času. To pomeni, da je bil delavec kot zavarovanec celo v slabšem položaju, kot če se mu osebni dohodek, ki ga je dosegal na delu prek polnega delovnega časa, ne bi upošteval. Tak izračun pokojninske osnove je prizadel tiste delavce, ki so morali opravljati delo prek polnega delovnega časa, ne glede na to ali so na tako delo pristali ali ne. Skupščina SPIZ je v decembru 1985 odločala o spremembi statuta tako, da se je spremenil dosedanji položaj v tem, da bo delavcem osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa upoštevan v celoti, brez preračuna na povprečni osebni dohodek. Gre za tisto delo prek polnega delovnega časa, ki ga je delavec dolžan opravljati po zakonu (81. člen ZDR in 87. člen pravilnika o delovnih razmerjih). Sprememba bo veljala tudi za tiste zavarovance, ki so že uveljavljati pravico do pokojnine in se jim je osebni dohodek iz naslova dela prek polnega delovnega časa preračunal na povprečni osebni dohodek za poln delovni čas. Omeniti gre še to, da temeljna organizacija stori prekršek, če določi nadurno delo v nasprotju z zakonom in se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 50.000,00 din, odgovorna oseba TOZD pa z denarno kaznijo od 500,000 do 5.000,00 din. Po določbi 2. odst. 83. člena ZDR sme delo prek polnega delovnega časa po 81. čl. ZDR (87. člen pravilnika) trajati tako dolgo kolikor je to nujno potrebno, največ pa 30 ur na mesec. Zakon postavlja še pogoj, da delavci ne smejo uvesti nadurnega dela, če lahko povečan obseg dela opravijo z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa ali izjemno prerazporeditvijo delovnega časa ali pa z zaposlitvijo novih delavcev. (73. člen in 79. člen pravilnika o delovnih razmerjih). To zakonsko določbo je treba razumeti v tem smislu, da je potrebno že pri določanju razporeditve delovnega časa s samoupravnim splošnim aktom pa tudi pri določanju organizacije dela oblikovati tako določbe, ki bodo omogočale čim boljšo izrabo delovnega časa. Omejitev dela prek polnega delovnega časa je določena na časovno enoto-mesec in na nominalen način -30 ur ter na posameznega delavca. Eventualno izračunavanje povprečja dovoljenih nadur za daljšo časovno obdobje je torej protizakonito. 30 urna omejitev velja brez izjem razen če to ni določeno drugače z ustreznim zakonom. TOZD se kaznuje za prekršek, če uvede delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z zakonom in sicer se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 50.000. 00 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000,00 din. Ce bi s takim prekrškom bilo ogroženo zdravje ali življenje delavcev se temeljna organizacija kaznuje z denarno kaznijo od 10.000,00 do 100.000. 00 odgovorna pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1.000,00 do 10.000. 00 din. Delavski svet je dolžan mesečno spremljati in ocenjevati podatke o izkoriščenosti delovnega časa in dela prek polnega delovnega časa ter s temi ugotovitvami seznanjati delavce TOZD, podatke in svoje ugotovitve ter ocene pa je dolžan posredovati tudi pristojni Skupnosti za zaposlovanje najmanj vsakih 6 mesecev. Če TOZD ne vodi ali ne vodi v redu navedenih evidenc se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 50.000,00 din, z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000. 00 din pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Prav tako se kaznuje TOZD za prekrške z denarno kaznijo od 5.000,00 do 50.000,00 din če mesečno ne spremlja in ne ocenjuje podatkov o izkoriščenosti delovnega časa ali če ne obvešča delavcev o teh podatkih. Vodenje pravne službe Herman Lichtenegger, dipl. iur. Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/77) Dne 14. februarja 1986 so pričele veljati določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. S tem zakonom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatere določbe zakona o delovnih razmerjih in to: - o varstvu materinstva in - odstranitvi delavca z dela. Spremeni se 129. člen, ki se glasi: Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju 365 dni. Delavka izrablja pravico do porodniškega dopusta v obliki odsotnosti z dela 105 dni, po preteku porodniškega dopusta pa pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki odsotnosti z dela 260 dni ali tako, da dela 21 ur na teden oz. praviloma 4 ure na dan do 17 meseca otrokove starosti. Podrobnejše izvajanje dopusta za nego in varstvo otroka se določi s samoupravnim splošnim aktom skupnosti otroškega varstva. O načinu izvajanja dopusta za nego in varstvo otroka se sporazumeta delavka in komisija za delovna razmerja, upoštevajoč potrebe in koristi otroka in zahteve delovnega procesa. Obrazložitev S spremembami in dopolnitvami zakona se torej podaljšuje dolžina porodniškega dopusta. Sedaj zakon razlikuje med porodniškim dopustom - 105 dni in dopustom za nego in varstvo otroka - 260 dni, kar pa pomeni pravico delavke do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju -365 dni. Prav tako se podaljšuje tudi omejitev starosti otroka, kadar želi delavka po 105 dneh porodniškega dopusta delati 21 ur na teden oz. praviloma 4 ure na dan in to na 17 mesecev otrokove starosti. Zakon nadalje določa, da podrobnejše izvajanje dopusta za nego in varstvo otroka določi s samoupravnim splošnim aktom skupnost otroškega varstva. Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima mati, ta pravica pripada tudi očetu, če se tako sporazume z materjo upravičenko, če mati umre, zapusti otroka itd. Izjemoma pa lahko izrabi dopust tudi druga oseba, ki v prej naštetih primerih neguje in varuje otroka ali, ki vzame otroka v posvojitev. O načinu izrabe dopusta za nego in varstvo se mora delavka odločiti pred iztekom porodniškega dopusta. Sporazum dopušča možnost o drugačnem ustreznejšem načinu izrabe dopusta, pri čemer je treba upoštevati tako potrebe in koristi otroka kot interes in možnosti delovne organizacije. Spremeni se 130. člen in se glasi: Skupnost otroškega varstva s samoupravnim splošnim aktom določi, da ima delavka, ki rodi dvojčka ali hkrati več živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali nedonošenčka, daljši dopust za nego in varstvo otroka, kot je določen v 2. odst. prejšnjega člena. (Nadaljevanje na 6. strani) Delo prek polnega delovnega časa (Nadaljevanje s 5. strani) Obrazložitev: Skupnost otroškega varstva še nadalje določa s samoupravnim splošnim aktom tudi pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, za primere, ko delavka rodi dvojčka ali več živorojenih otrok ali težje telesno ali duševno prizadetega otroka. Na novo pa ima pravico do daljšega dopusta tudi delavka, ki rodi nedonošenčka. Spremeni se 131. člen in se glasi: Delavka, ki izrabi porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka po 129. in 130. členu tega pravilnika ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v skladu s predpisi o družbenem varstvu otrok in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti otroškega varstva. Delavka ima pravico delati 21 urna teden oz. praviloma 4 ure na dan tudi dokler ni otrok star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Delavka iz prejšnjega odstavka ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu. Obrazložitev: Zakon ne določa več spodnje meje otrokove starosti za uveljavljanje pravice delavke delati 4 ure na dan, tudi dokler otrok ni star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Spodnjo mejo namreč pogojuje že način izrabe pravice do dopusta za nego in varstvo otroka oz. daljšega dopusta. Spremeni se 133. člen in se glasi: Delavka je dolžna obvestiti temeljno organizacijo oz. delovno skupnost najkasneje 30 dni pred iztekom 105 dni porodniškega dopusta ali bo delala 21 ur na teden oz. 4 ure na dan do 17 meseca otrokove starosti. Delavski sveti TOZD oziroma DSSS so sprejeli oz. potrdili tudi naslednje spremembe pravilnika o odgovornosti delavcev: V 68. čl. se črta 1. in 2. točka Obrazložitev: Spreminja se prvi odstavek 162. člena zakona o delovnih razmerjih, ki je določal obvezno, začasno odstranitev delavca z dela ali iz temeljne organizacije v primeru, če je: - odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v - interesu kazenskega postopka zahteval pristojni organ. Ker za zahtevo pristojnega organa ni zakonskih predpostavk v kazensko procesni zakonodaji je bilo predlagano črtanje te določbe. Tako se šteje sedaj za obvezno začasno odstranitev iz temeljne organizacije le, če je delavec v priporu. Vodenje pravne službe: Herman Lichtenegger, dipl. iur. Sklepne misli 12. kongresa ZSM Slovenije Beseda naj ne bo pre Prihodnost ni več tisto, kar je bila Na 12. kongresu ZSMS, ki je bil v dneh od 4. do 6. aprila letos v Krškem, je sodelovalo 440 delegatov, eden izmed njih je bil kmet in dva sta bila brezposelna, čeprav se je kongresa moralo udeležiti več mladincev, ki se soočajo s socialno problematiko. Mladi so razpravljali v treh komisijah, in sicer o družbenem položaju mladih, o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in o ZSM Slovenije kot fronti mladih. Te komisije so delale dan in noč, da so lahko mladi sprejeli sklepe, stališča in pobude s kongresa. Naj naštejemo nekatere najbolj odmevne misli mladih s kongresa. XXX Mladi menijo, da je čas, da legaliziramo stavko, zato bomo morali spremeniti nekatere člane v zakonu o združenem delu. Pri tem pa je dolžnost sindikata, da po- maga stavkajočim delavcem, če ti pravočasno ne dobijo odločitve delavskega sveta, oziroma skupščine. XXX Motji jih slabo organizirano reševanje stanovanjske politike. Kot rešitev navajajo povečanje sklada družbeno najemnih stanovanj in oblikovanje posebnega komercialnega fonda, kar pomeni, da bi lahko zasebniki in družbeno pravne osebe ob družbenem nadzoru investirali v nakup stanovanj. XXX Mladi obsojajo ukinjanje raziskovalnih ustanov in v tem smislu dajejo priporočilo republiškemu svetu ZS, naj še razmisli o ukinitvi svojega raziskovalnega centra. XXX Zanima jih tudi polpretekla zgodovina. Želijo si celovitejšo osvetlitev tega časa, kar pa je mogoče le z dostopnostjo zgodovinskih virov. Tako kongres ZSMS predlaga republiški konferenci SZDL popolno moralno in politično rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih na dachauskih procesih, saj bi to moralo slediti kazenski rehabilitaciji in povračilu odškodnin. Zavzemajo se tudi za spremembo 133. člena kazenskega zakonika SFRJ, v katerem je oprede- ljen verbalni delikt - besedni prestopek. XXX Med ostalimi pobudami mladine omenjamo še: razpravo o tistih pravicah, o katerih bi morali odločati z referendumi, o položaju delavcev na začasnem delu v SRS in o pobudi za civilno služenje vojaškega roka. XXX Sprejeti dokumenti sami pa ne bodo spremenili stvarnosti. Revolucionarnost mladine se meri po tem, koliko jih uspeva z drugimi organizacijami zagotoviti, da mladi postajajo oblikovalci in sooblikovalci našega skupnega današnjega in jutrišnjega dne. Vemo, kaj hočemo, vemo, da je naša usoda samo v naših rokah in v naši socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji Predsednik OO ZSMS TOZD Predsednik komisije za kulturo Predsednik komisije za šport in Predsednik OO ZSMS TOZD Predsednik 00 ZSMS TOZD Kotli JURŠE Robert (28. 5. pri ZSMS EMO MEMIČ Vesna rekreacijo pri ZSMS EMO Ll- EMOKONTEJNER ŠTANCER RADIATORJI KAVČIČ Matjaž 1961)-strojnitehnik. Opravlja (8. 3. 1967) - kemijski proces- PAR Zoran (28. 7.1959), zapo- Tonka (27.12. 1961) - inženir (29. 3. 1962) - strojni tehnik, dela in naloge projektiranje ničar v TOZD Posoda. Opravlja slen v TOZD Radiatorji. strojništva. Opravlja dela in na- Opravlja dela in naloge tehno-tehnoloških procesov. dela in naloge določanje in loge projektiranja tehnoloških loga. spremljanje tehnoloških po- postopkov, stopkov. Predstavljamo vam predsednike osnovnih organizacij ZSMS in člane koordinacijske konference ZSMS DO EMO. Da na mladih stoji svet in podobni reki so nastali že kdove koliko generacij nazaj, vendar so aktualni še sedaj. Vsaka generacija mladih se mora vztrajno boriti za bolj zanesljivo in srečnejšo prihodnost. Sedanja generacija se mora soočati tudi s krizo gospodarstva, tehnološke zaostalosti, brezposelnosti, s krizo družbe kot celote. Mladi želijo delati, sodelovati v odločanju, upoštevanju svojih mnenj in predlogov, ne želijo pa biti večna rezerva za prihodnost. Mladi se borijo za bolj produktivno in demokratično prerazporeditev narodnega bogastva. Uspeh gospodarske stabilizacije je predvsem rezultat golega, fizičnega povečanja delovne sile, ki se skriva pod parolo: DELATI VEČ IN BOLJE! Žal, to ni odraz kvalitetnejšega gospodarjenja z družbenim kapitalom, boljše organizacije in ekonomske racionalizacije proizvodnje, kar pa mladi izrazijo z geslom: DELATI MANJ VENDAR BOLJE! Predsednik OO ZSMS DSSS, ERC in SIT JELER Liljana (23. 8. 1963) - ekonomski tehnik. Opravlja dela in naloge stroškovnega knjigovodje. Predsednik OO ZSMS TOZD FRITE STEVANIČ Milivoj (5. 1. 1959)-opravlja dela in naloge granuliranje, centrifugiranje in embaliranje frit. Predsednik 00 ZSMS TOZD Predsednik KOORDINACIJ-ORODJARNA MURK Slavko SKE KONFERENCE ZSMS DO (27. 6. 1960) - KV orodjar. EMO GABER Darko (24. 6. 1960) - KV orodjar, zaposlen v TOZD Orodjarna. lieieU Mali Predsednik OO ZSMS TOZD Predsednik 00 ZSMS TOZD POSODA ŠTIMULAK Janez (1. Odpreski in avtokolesa DRA- 11. 1964) - strojni tehnik. Op- GANOVIČ Mirsad (13. 12. ravlja dela in naloge vodenje 1966). Opravlja dela in naloge oblikovalnice, kleparnice in ža- plamenskega rezalca, rilne peči. Predsednik OO ZSMS TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA VIDMAR Dani (17. 10. 1962)-strojni tehnik. Opravlja dela in naloge nadzor elektrike, naprav in porabljene energije. Sekretar KOORDINACIJSKE KONFERENCE ZSMS DO EMO ŠTRUKELJ Suzana (28. 10. 1964) - ekonomski tehnik. Zaposlena v TOZD Frite, kjer opravlja tajniško administrativna opravila. IZVRŠNI ODBOR DS DO EMO CIMERLAJT Mirko - TOZD POSODA - predsednik KOROŠEC Vili-TOZD SIT - namestnik predsednika ČLANI ZDOVC Tomislav - TOZD FRITE TRUPKOVIČ Ivan - TOZD KOTLI HOSTNIK Martin - TOZD RADIATORJI DAKUŠIČ Milan - TOZD ODPRESKI KRESE Ludvik - TOZD ORODJARNA KRAJNC Teodor - TOZD VZDRŽEVANJE NUNČIČ Ludvik - TOZD EMOKONTEJNER KAMENIK Marija - TOZD ERC GRUBELNIK Jožica - DSSS Namestniki članov CERAR Anton - TOZD POSODA VILENDEČIČ Slobodan - TOZD FRITE JURŠE Robi - TOZD KOTLI PERKOVIČ Drago - TOZD RADIATORJI FURMAN Anton - TOZD ODPRESKI BOŽIČ Franc - TOZD ORODJARNA OŠTIR Jože - TOZD VZDRŽEVANJE PANTNER Anton, st. - TOZD EMOKONTEJNER BRGLEZ Stanislav - TOZD ERC KRAMPERŠEK Srečko - TOZD SIT TURNŠEK Marta - DSSS Predsednik IZVRŠNEGA ODBORA delavskega sveta DO EMO CIMERLAJT Mirko (12. 1. 1946) - strojni tehnik. Opravlja dela in naloge Vodje obrata predelave kovin v TOZD Posoda. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO KLENOVŠEK Viki - DSSS - predsednik ŠKOBERNE Martin - TOZD ERC - namestnik predsednika ČLANI GRUBER Milica - TOZD SIT POBIRK Karel - TOZD POSODA ČRETNIK Marjana - TOZD FRITE GAJŠEK Jože - TOZD KOTLI NIKOLIČ Milomir - TOZD RADIATORJI FLIS Vlado - TOZD ODPRESKI JAGER Ivan - TOZD EMOKONTEJNER LAMPE Franc - TOZD ORODJARNA BLAZINŠEK Silvester - TOZD VZDRŽEVANJE Namestniki članov MUDAR Marjana - TOZD POSODA RUPNIK Ivan - TOZD FRITE URŠIČ Leopold - TOZD KOTLI VREČKO-PADER Adela - TOZD RADIATORJI KAJBA Ivan - TOZD ODPRESKI BENC Branko - TOZD EMOKONTEJNER PIRNAT Maks - TOZD ORODJARNA BALS Cvetko - TOZD VZDRŽEVANJE ZORKO Tatjana - TOZD ERC TOMINC Erna - TOZD SIT LICHTENEGGER Herman - DSSS Z aktivno socialno politiko zoper lažno solidarnost Na prvi seji tega mandatnega obdobja 10. marca je Svet OS ZSS za delovne in življenjske pogoje delavcev sklenil seznaniti predsedstvo OS ZSS z nekaterimi ugotovitvami in aktualnimi nalogami s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na medicini dela, načrtovanja in razporejanja sredstev za skupne potrebe ter zagotavljanja stanovanj delavcem in njihovim družinam. 1. Na področju socialnega varstva Izhodišče za vodenje socialne politike je, da si vsak delavec materialno in socialno varnost zagotavlja na osnovi rezultatov lastnega dela. To pomeni, da si je potrebno nenehno prizadevati za učinkovito gospodarjenje v OZD, za izboljšanje tehnologije ter za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje. V OZD je potrebno sprotno spremljati social-no-materialni položaj delavcev. Izvršni odbori oz. njihove pristojne komisije naj opravijo pregled socialnega stanja najbolj ogroženih delavcev. Kot osnovo za pregled naj terjajo analize in podatke od strokovne službe svoje OZD (in občinskega centra za socialno delo), za akcijo pa poglavje o delovnih in življenjskih razmerah delavcev v poročilu o delu občinske organizacije ZSS, ki je bilo sestavni del gradiva za skupščino Občinskega sveta ZSS 27. januarja 1.1. Svet OS ZSS za delovne in življenjske razmere delavcev bo bolj detajlno obravnaval tiste OZD, ki so v sanaciji ali na meji rentabilnosti. Predvsem ne bi smeli podpirati agonije neperspektivnih OZD in programov. Posledice podaljševanja agonije vodijo namreč v dolgotrajna težka socialna stanja delavcev s težkimi posledicami (nizke pokojnine, nizka različna nadomestila), kar vse še povečuje listo socialnih ogrožencev. - Odločno je treba vztrajati, da Republiški svet Zveze sindikatov čimprej izdela metodologijo za določanje vrednosti enote enostavnega dela, med drugim tudi kot osnove za planiranje vseh ostalih potrebnih razmerij in odnosov v družbeni reprodukciji. 2. Na področju zdravstvenega varstva in preprečevanja invalidnosti - Na področju humanizacije dela, navkljub dognanim izhodiščem in pobudam organov in organizacij ZSS, v praksi še vedno ne prihaja do večjega vsebinskega sodelovanja med strokovnimi institucijami na tem področju. V OZD je potrebno vztrajati na bolj učinkovitem povezovanju služb za varstvo pri delu, kadrovsko-so-cialnih služb, organizatorjev dela in službe medicine dela pri razreševanju problematike na področju humanizacije dela. - Medicina dela se v praksi dokaj neenotno izvaja, zato moramo ponovno vzpodbuditi načrtovanje aktivnosti na tem področju. Hitreje je potrebno izvajati preventivno zdravstveno varstvo delavcev ter izvesti zdravstveno analizo delovnih mest. V sklopu teh aktivnosti bi morali posebno pozornost nameniti enotni zdravniški dokumentaciji za posameznega delavca, ki naj bi vsebovala vse potrebne podatke o njegovem zdravstvenem stanju. - Povsem nesprejemljivi so pojavi, da v nekaterih OZD še vedno delijo dodatek delavcem, ki ne odhajajo v bolniški stalež. Izvršni odbori OOZS oz. njihove pristojne komisije naj ugotovijo prisotnost teh pojavov v svoji OZD ter vod ijo akcijo za odpravo oz. ukinitev tega pojava. - Pojavi invalidnosti so v neposredni povezavi s funkcioniranjem zdravstvenega varstva in varstva pri delu. Odpraviti moramo slabo prakso, ko mnoge OZD ne načrtujejo dela in naloge, na katerih bi lahko delovni invalidi v celoti uveljavili svoje preostale delovne sposobnosti in ko se prestavlja delovne invalide na dela in naloge brez ustreznega usposabljanja oz. ko se morajo prilagajati delovnemu mestu invalidi, namesto, da bi bilo obratno. - Bolj zavestno in odgovorno morajo IO OOZS spremljati uresničevanje 51. člena statuta SPIZ glede valorizacije nadomestil OD v primerih premestitev delovnih invalidov na drugo delovno mesto. Zagotoviti je potrebno, da bodo delovni invalidi prejemali akontacijo nadomestila sprotno v OZD. Organizacije združenega dela pa naj se s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja dogovore za refundacijo sredstev. Doseči je treba dosledno valoriziranje nadomestil najmanj vsake 3 mesece. - Posebno pozornost je potrebno nameniti vprašanju beneficiranih delovnih mest, spremembam pogojev dela in s tem v zvezi njihovemu postopnemu ukinjanju tam, kjer so za to dani pogoji. Več pozornosti moramo nameniti postopnemu skrajševanju delovnega časa na težkih in zdravju škodljivih delih. - Še nadalje je pereč tudi problem alkoholizma, ki čedalje bolj vpliva na zdravstveno stanje delavcev in obseg invalidnosti. To terja načrtno in koordinirano delo ustreznih dejavnikov v OZD, zdravstvene organizacije, družine in pripravljenost samega delavca. - Spremljati je potrebno delo odborov za varstvo pri delu, ki so ustanovljeni kot organi delavskega sveta že pred leti na pobudo sindikatov. Povečati je potrebno njihovo učinkovitost oz. jih ustanoviti povsod, kjer to narekujejo potrebe in še niso ustanovljeni. 3. Na področju načrtovanja in razporejanja sredstev za skupne potrebe v OZD in SIS - Na področju zadovoljevanja skupnih potreb v OZD (sklad skupne porabe) je treba reafirmi-rati tisti del strokovnih podlag, ki so jih sindikati sicer že opredelili pred leti. V zadnjem času pa je ponovno prihajalo do njihovega krnjenja. Zlasti pomembna vprašanja so regresiranje letnega oddiha in oblike občasnih denarnih in nedenarnih pomoči, ki jih načrtujemo v skladu skupne porabe ter prehrana med delom, ki jo regresiramo v glavnem iz materialnih stroškov, lahko pa deloma tudi iz sklada skupne porabe. Oblikovanje in delitev sklada skupne porabe opredeljujejo družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS in samoupravni sporazumi dejavnosti, dodatne kriterije pa je oblikoval republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in so objavljeni v Knjižici Sindikati št. 55. - Bolj kot kdajkoli doslej je potrebno doseči celovitost planiranja skupnih potreb v okviru SIS. Ugotovljene skupne potrebe je treba prenehati obravnavati kot porabo. V kontekstu celotnega planiranja morajo biti skupne potrebe tudi objektivno spoznane in kot takšne sestavni del proizvodnega in s tem družbenega napredka. So torej v bistvu socialni program družbe. - Še nadalje, zlasti pa še bolj odločno je potrebno izpostaviti vlogo delavca pri planiranju in spremljanju programov skupnih potreb. Na (Nadaljevanje na 11. strani) Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav EMO, je za preteklo obdobje kritično ocenilo svoje delo in na občnem zboru podaljšalo mandat članom UO in NO z manjšimi spremembami: UO sestavljajo: Vlado KUKOVIČ, dipl. ing. -predsednik Tomaž MILAČ, dipl. ing.- namestnik Alojz DROFENIK - tajnik Adolf ŽVIŽEJ - blagajnik Janko PRISTOVŠEK, dipl. ing. - član Ivanka BAJUK - član Jože OŠTIR - član JOŽE GUBENŠEK, dipl. ing. - član Stanko STEPIŠNIK, dipl. ing. - član v nadzornem odboru so: Marjan PETELINŠEK Alojz HREN Ivan ZAVŠEK Zastavili smo si več nalog, ki jih bomo v novem mandatu realizirali. Med pomembnejše akcije štejemo: a) organiziranje okroglih miz, b) uvajanje predlogov v proizvodnjo, c) sodelovanje na mednarodni razstavi RAST YU, d) razpisi inovacij, e) propagandne akcije, f) str. ekskurzije, Vlado KUKOVIČ (TOZD Kontejner) - predsednik društva inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav EMO. g) povečanje članstva društva, itd. Predvsem želimo, da bi avtorji inovacij sprejeli društvo kot svoje združenje, da bi pri njem iskali pomoč in aktivno pomagali reševati probleme. Pripravljenost sodelovanja bi že lahko pokazali z udeležbo na občnem zboru, saj vsaj enkrat letno je potrebno odkrito spregovoriti o problemih in boljšem delovanju. Pozivamo vse inovatorje, ki še niso člani društva, da s pristopno izjavo le-to postanejo, saj bomo le močni lažje premagovali zastarelo mi- selnost in s tem probleme, ki so prisotni. Pristopno izjavo dobite v referatu inovacijske dejavnosti. Društvo je podelilo tudi vsakoletne knjižne nagrade: »INOVATOR EMO« je za preteklo leto kot najmnožičnejši inovator tov. Ivan GRAJŽL TOZD EMOKON-TEJNER. Nagrado - »INOVATOR EMO« za inovacijo z največjo gospodarsko koristnostjo sta prejala tov. Ivan ZAVŠEK in tov. Anton CERAR. Nagrado - »INOVATOR EMO« za inovacijo organizacijsko tehnične smeri sta prejela tov. Ferdo LUPŠE in tov. Šalih DURDEVIČ. Priznanje za aktivnost smo letos podelili tov. Lju-binku STANIMIROVIČU in za patentno prijavo in zaščito tov. Ignacu JEVNIŠKU. INOVATORJA EMO za inovacije z največjo gospodarsko OBČNI ZBOR DIATI: O inovacijah je treba nenehno razmišljati, končna rešitev pa je plod skupinskega dela. INOVATORJA EMO za inovacije organizacijsko tehnične Kako nastanejo izumi ZAVŠEK IVAN -TOZD Posoda CERAR Anton - TOZD Posoda Nič ni pomembnejšega od prebliska človeškega duha. Človekovi dosežki so odvisni od njegovih idej. Iznajdbe nas lahko očarajo, ker nam cesto kažejo, da je v nekem zgodovinskem trenutku ena sama domislica v glavi enega samega moža spremenila tok civilizacije. Med idejami ni najti nič tako osebnega, kot je iznajdba, ki jo je mogoče pripisati posamezniku - in kako pogosto je tako! Kadar gre za iznajdbo, lahko tudi nemudoma vidimo, kako misel deluje, saj imamo njeno posledico zelo pogosto zraven sebe. Izumitelj prvega padala je z nenavadnim pogumom skočil iz balona, ko je bil 1000 metrov visoko. Preživel je, vendar se je marsikateri izumitelj tudi ubil. Prvo uporabno podmornico je izumil irski učitelj v New Yorku, hoteč potopiti britansko mornarico. Zračnico je iznašel škotski živinozdravnik Dunlop, da bi se njegov sin mogel po grobem tlaku voziti v šolo s kolesom. Brivnik je izumil 40-leten prodajalec, ki so mu svetovali, naj se spomni česa, kar bo človek uporabil in odvrgel. Učinek kake iznajdbe je lahko velikanski. Ko je Galilei opazil, kako se giba nihalo, je bilo nemudoma mogoče izdelovati nihajne ure. Bessemerjev jeklarski postopek je dal svetu najpomembnejši gradbeni material, iznajdba smodnika pa je naredila konec fevdalizmu srednjega veka. Motor z notranjim zgorevanjem so izumili pred komaj več kot sto leti, avtomobil še pozneje, letalo pa tedaj, ko je že teklo življenje marsikaterega izmed danes živečih, pa vendar dandanašnji obvladujejo gospodarstvo razvitih dežel. Kako pride do izumov? Misel o stetoskopu - ki je odkar je bil izumljen, glavni medicinski pripomoček - se je rodila takrat, ko je Laennec opazoval otroke pri igri s palico. Gramofon je bil izumljen, ko se je Edison igračkal z Morsovimi znaki na traku povoščenega papirja in je zaslišal brenčeč zvok, kadar je hitro potegnil po papirju. Pomembni postopek vulkanizacije, ki je spremenil kavčuk v uporabno snov, kakršna je danes, je bil sad poskusov, ki jih je na slepo opravljal Goodyear. Veliko izumov je nastalo po naključju z opazovanjem ali z igračkanjem. Iznajdbe lahko nastanejo seveda tudi zaradi osebnih težav: Bissel je bil alergičen na slamo, raztreseno po tleh trgovine s porcelanom, v kateri je delal, zato je izumil krtačnik za preproge. Za nekatere iznajdbe je potrebno tehnično ali znanstveno znanje, druge pa so tako preproste, da so - ko so že prerojene-videti skoraj neumne. Od izuma leč pa do takrat, ko so postavili eno pred drugo in dobili daljnoglecf, je minilo tristo let. Nič ni enako vznemirjenju, ki ga občutiš spričo kakšne ideje. Leta 1938 je bil izumljen postopek kserografije, leta 1948 po-laroidna kamera. Leta 1959 plavno jeklo, konec 50. let Wan-klov motor. Dobe izumov še ni konec. Občni zbor »Diati« EMO Vedno obstaja boljši način dela. Edinega, najboljšega načina ne dosežemo nikoli. Vsako delo se da poenostaviti. Izvajalec ve o njem največ, zato ga najlažje izboljša. Izvajalci smo vsi. Inventivna dejavnost del samoupravnega sistema Naše črne točke Dne 18.4. 1986 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: TOZD POSODA Došen Sašo - neopravičen izostanek z dela - opomin; Borovnik Darinka - neupravičen izostanek z dela - opomin; Pobrič Jasmin - neupravičen izostanek z dela - opomin; Grahovec Janko - neupravičen izostanek z dela - opomin; Kačičnik Franc - neupoštevanje predpisov iz VPD-javni opomin; Hrovat Gregor-neupoštevanje predpisov iz VPD-javni opomin; Inkret Lidija-fizični obračun - javni opomin; Stevanič Nedjo - fizični obračun -javni opomin; Mesarič Božo - neupravičeni izostanki z dela-javni opomin; Petek Fanika - uživanje in prinašanje alkohola med del. časom - javni opomin; Šket Branko - nepravilen odnos do sodelavcev med delom - javni opomin; Grubor Slobodan - nepravilen odnos do sodelavcev med delom - javni opomin; Jagodič Simon - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za čas 12 mesecev; Krajnc Milan - zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega - prenehanje delovnega razmerja odloženo za čas 6 mesecev; Mesarič Jožica - kraja - prenehanje delovnega razmerja odloženo za čas 12 mesecev; Cestnik Dušan - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja. Pravna služba Tekmovanje za plaketo »Celjski kerlc« O velikem praktičnem pomenu iznajditeljske in znanstvene dejavnosti nam pove podatek, da vsak rubelj, ki je vložen na tem področju, omogoča v ZSSR čisto povečanje dohodka na 1,45 rublja. V ZDA doseže čisti dobiček od vlaganja v raziskovanje in razvoj v nacionalnem merilu približno dva dolarja za vsak potrošeni dolar, kar za sedem do osemkrat preseže norme profita pri naložbah, ki jih tam štejejo za ustaljene. Na družbenopolitični pomen množičnega ustvarjanja in iznajditeljske dejavnosti kaže misel Edvarda Kardelja: »Ce bi z drugimi besedami razložil Marxovo misel o primerjanju perspektive kapitalizma in socializma, bi rekel, da ima samoupravni sistem v tekmovanju z državnolastniškimi oblikami socialistične družbe toliko večje možnosti, koliko bo v njem delo učinkovitejše in produktivnejše kot v državnolastniških odnosih.« (E. Kardelj: Problemi naše socialistične izgradnje). Zato je povsem razumljivo, da je v naših novejših družbenopolitičnih dokumentih poudarek na tem za hitrejši gospodarski razvoj naše družbe tako pomembnem področju. V resoluciji zadnjega kongresa ZKJ je poudarjeno: »Znanstveno-tehnični napredek postaja vse pomembnejši dejavnik ekonomskega in družbenega napredka. Delavci v združenem delu morajo biti nosilci tega napredka, morajo uporabljati njegove sadove pri ustvarjanju novih možnosti za svoj lastni in celo družbeni razvoj. Naša socialistična samoupravna družba mora stalno razširjati materialne in kadrovske temelje znanstvenega dela, stimulirati mora ustvarjanje in omogočati hitrejšo uporabo modernejših dosežkov.« Z letom 1950 se je pri nas začel hiter vzpon inventivne dejavnosti in izumiteljstva, ki ga je spremljalo veliko navdušenje in samoodpovedovanje. Proizvodnja se je precej in zelo hitro povečala na vseh področjih. Z odpiranjem našega gospodarstva ostalemu svetu so se pojavile številne možnosti za novo proizvodnjo s prenosom tuje, naprednejše tehnologije, kar je našemu gospodarstvu omogočila hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Zaradi zastoja domače inventivne dejavnosti in lastne ustvarjalnosti pa je imel tak razvoj tudi negativne posledice. Zadnja leta so bili številni poskusi oživljanja inventivne dejavnosti in njene popolne vključitve v naš samoupravni sistem. Nujnost organizirane inventivne dejavnosti v okviru združenega dela pa je zapisana v resoluciji kongresa slovenskih komunistov, v kongresnih izhodiščih zveze sindikatov in v drugih dokumentih družbenih dejavnikov. PROPOZICIJE: 1. Akcija je namenjena občanom Celja, ki so starejši od 18 let in so redno zaposleni. 2. Vsak udeleženec na ZTKO Celje dvigne tekmovalni karton in izpolni posebno prijavnico. 3. Prijavnina za akcijo je 500 din, udeležba na posameznih akcijah, ki jih organizirajo druge strokovne organizacije se plača po njihovem stroškovniku. 4. Vsak udeleženec mora izmed 5 ponujenih aktivnosti opraviti najmanj 4, ki jih poljubno izbere. Vsaka udeležba mora biti potrjena z žigom in podpisom organizatorja. Za vse aktivnosti, razen hoje bodo organizirane v občini. V primeru, da se ne boste udeležili ene izmed občinskih akcij, bo veljala udeležba na akciji, ki so jo po naših minimalnih normah organizirali izven občine Celje. 5. Vsi udeleženci nastopajo na lastno odgovornost, za nekatere aktivnosti bodo udeleženci zavarovani, kar bo objavljeno ob razpisu. 6. Vsak udeleženec, ki bo u-spešno opravil najmanj 4 aktivnosti bo prejel posebno plaketo na kateri bodo gravirani osebni podatki udeleženca. 7. Podelitev priznanj bo na športnem plesu oz., na posebni prireditvi. 8. Akcija bo tradicionalna, za vse, ki bodo 3x zapored uspešno opravili vse aktivnosti, bomo poleg plakete pripravili še posebno priznanje. VSEM, KI SE ŽELIJO VKLJUČITI V AKCIJO PRIPOROČAMO, DA SE PRIPRAVLJAJO PREKO CELEGA LETA, DA BODO NA POSAMEZNIH AKTIVNOSTIH DOKAZALI PRIMERNO VZDRŽLJIVOST! Vse ostale informacije v zvezi z akcijo lahko dobite na ZTKO Celje. 1. SMUČARSKI TEK: Dolžina proge najmanj 4 km ženske in 7 km moški, velja udeležba na naslednjih akcijah: občinsko prvenstvo, TRIM tek in tek v Logarski dolini. 2. HOJA Osvojiti poljuben vrh v SRS, ki je višji od 1700 m in na njega ni možen pristop s prevoznim sredstvom. Veljajo vse najavljene akcije organizacije naše občine PD Celje - sekcija izlet-ništvo bo v letošnjem letu organizirala več izletov in to: Snežnik, Mrzla gora, Strelovec, Raduha, Rombon, Špik, Triglav, Rezija, Rodica, Storžič itd. 3. KOLESARJENJE Prevoziti dolžino proge najmanj 30 km. Velja udeležba na akcijah: TRIM Kolesarjenje okoli Celja, mali in veliki celjski maraton in gorska dirka. Vse omenjene akcije bo organiziral Kolesarski klub Celje. 4. PLAVANJE V poletnem terminu bodo organizirane posebne akcije plavanja na odprtih kopališčih in jeseni v zaprtih. Vsak udeleženec mora preplavati najmanj 600 m. 5. TEK Dolžina proge za ženske najmanj 2.500 m in za moške 3.500 m. Poleg obč. prvenstva velja udeležba tudi na teku od Celja do Žalca. TOZD ERC EMO Usmerena inovacija Javni razpis Delavski svet TOZD ERC EMO razpisuje v skladu s Pravilnikom o inovacijah (12. člen), inovacijsko nalogo: REŠITEV PROBLEMA UPORABE ASINHRONSKIH TERMINALOV VIP 7200 in 7300 v aplikacijskih projektih z uporabo sistemskega software IDS II, TDS ter uporabo mask (Vforms, TP forms ali KMT 7800). Na razpis se lahko prijavi vsak posameznik, ne glede na zaposlitev, kot tudi skupine (strokovni teami) ali projektne organizacije. Za v celoti rešen problem, prejme inovator nagrado: 500.000 din Pravico ocene prejetih predlogov si v celotni pridržujejo strokovnjaki TOZD ERC, natančne informacije pa lahko dobi vsak inovator pri tov. Jožetu Gubenšku, DO EMO TOZD ERC. (tel. 32-112) int. 308 Registracija prijave: Inovacijska dejavnost EMO tel. 34-381 Razpis velja do popolne rešitve naloge! DS TOZD ERC - DO EMO Srečko Gorenjak -šestd esetletnik Tiho in skromno je 23. aprila praznoval 60-letnico svojega življenja, obletnico plodnega in ustvarjalnega dela Srečko Gorenjak, sodelavec iz TOZD Orodjarna, oziroma njene operativne priprave proizvodnje, kjer opravlja dela in naloge programerja zahtevnejše proizvodnje. Verjetno skoraj ni nikogar v naši delovni organizaciji, ki ga ne pozna. Srečko je eden tistih delavcev, ki so se zapisali naši tovarni »z dušo in telesom« že pred mnogimi leti in ostali zvesti svojemu kolektivu tudi v obdobjih, ko je bilo potrebno premagovati velike težave in se za razvoj tovarne marsičemu odreka- ti. Že pred 32 leti se je odločil, da mu naša tovarna po- stane drugi dom. Ves čas zaposlitve je prenašal svoje bogate izkušnje na mlajše sodelavce in jim bil v pomoč. Z vsemi se je vedno dobro razumel in sodeloval. Poleg tega pa je bil ves čas aktiven še na mnogih drugih področjih, predvsem pa ga vsi poznamo po njegovih lepo izrisanih in izpisanih plakatih, srečujemo ga na razno raznih prireditvah naše delovne organizacije, skratka s svojim vestnim delom je povsod prisoten in vedno dobrodošel. Srečku se ob tej priložnosti zahvaljujemo za dolgoletno uspešno delo v EMO. Želimo mu še mnogo delovnih uspehov in zdravja ter prijetnega počutja med nami, hkrati pa upamo, da nam bo ostal tako privržen kot doslej tudi v prihodnje. Z aktivno socialno politiko zoper lažno solidarnost (Nadaljevanje z 8. strani) podlagi standardov in normativov se objektivizira cena posameznega programa. Ne bi smeli kasneje pristajati na limitiranje in »kleš-čenje« prispevnih stopenj, ne da bi povedali, kateri del programa bo zaradi tega neuresničen. Cilj nam bi moral biti, da se v OZD ustvari tolikšen dohodek, s katerim bomo spoznane potrebe lahko tudi pokrili. 4. Na področju planiranja, gradnje in reševanja stanovanjskih vprašanj - V minulem obdobju so potekale številne aktivnosti na področju stanovanjske politike. Zastavljene aktivnosti je treba voditi naprej, večji poudarek kot doslej pa bi kazalo nameniti planiranju razreševanja stanovanjskih vprašanj v OZD. Očitno namreč je, da v občinski stanovanjski skupnosti planirajo granjo stanovanj - čeprav dosti realno - še vedno brez aktivnega sodelovanja OZD oz. bodočih pričakovalcev stanovanj. To ima v današnjih pogojih gospodarjenja težje in nepredvidljive posledice, tako v številu zgrajenih stanovanj, ceni, kvaliteti graditve itd. - Ob poudarjanju večje skrbi posameznika pri razreševanju lastnega stanovanjskega vprašanja, je v zadnjem času izostala učinkovita pomoč družbe, zlasti pri možnosti kreditiranja, oblikah namenskega varčevanja, ohranjanja realne vrednosti izločenih ali privarčevanih sredstev za stanovanjske namene, itd., kar seveda v dokajšnji meri destimulira delavce za večji lastni prispevek pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Zato bo potrebno zlasti na področju financiranja in kreditiranja stanovanjske graditve v večji meri kot doslej odpravljati negativne učinke inflacije oz. ohranjati realno vrednost vloženih sredstev, kar naj bo tudi naloga banke. Predsedstvo je na 3. redni seji 8. aprila podprlo gornje ugotovitve, ocene, zaključke in usmeritve in sklenilo seznaniti vsa vodstva OOZS in KOOZS ter občinskih organizacij sindikatov dejavnosti, s pozivom, da jih upoštevajo pri svojem delu. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Nova cena prevoza s tovarniškim avtobusom Poslovil PETERLE Marjan (16.5.1930) - TOZD Vzdrževanje in energetika, kleparski oddelek. Zaposlen v EMO od 16.9.1947. Upokojen 1986. Sporočilo sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda. Posebna hvala pa še sodelavcem iz skladišča lil. a posode in skladišča gotove posode za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v drag spomin na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem v DO pa želim še mnogo delovnih uspehov. Še enkrat iskrena hvala. Milka Golc Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu TOZD Posoda za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na dneve, ki smo jih ob delu preživeli skupaj. Sodelavcem in sodelavkam želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče pri nadaljnjem delu. Fanika Gmajner Izvršni odbor delavskega sveta DO EMO je na svoji 1. redni seji 11.4.1986 potrdil novo ceno za prevoz s tovarniškim avtobusom. Od 20. aprila 1986 dalje znaša cena prevoženega kilometra 152,00 din, ura stojnine (v primerih, kadar avtobus ne prevozi 150 km) pa je 800,00 din. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem dolgoletnim sodelavcem iz skladišča radiatorjev, bivši prodajni službi, kakor tudi sodelavcem TOZD Radiatorji za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na dni, ki smo jih preživeli skupaj. Ob odhodu jim želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja, celotnemu kolektivu DO EMO pa želim dobre poslovne rezultate in pozitivni zaključni račun. Rajko KOTNIK TOZD Radiatorji Vsem sodelavcem iz vodstva Vzdrževanja in programiranja se prisrčno zahvaljujem za prijetno slovo ob mojem odhodu v pokoj. Darilo, ki ste mi ga poklonili me bo pri uporabi stalno spominjalo na svoje dolgoletne sodelavce. Alfred MEŽNARIČ TOZD Vzdrževanje in energetika ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta Viktorja KRAJNCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda in kontroli za denarno pomoč in izrečeno sožalje, in vsem tistim, ki so ga spremljali na njegovi^ zadnji poti. Žalujoča žena Marija, sin Viki in hči Regina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se vsem sodelavcem iz TOZD SIT in DSSS ter vsem ostalim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali cvetje, iskreno zahvaljujem. Sin Drago Hempt z družino TEKMOVANJE ZA PLAKETO CELJSKI KERLC Humor V kadrovski službi zapisujejo podatke o kandidatu za delovno mesto: »Ste poročeni?« »Nisem.« »Žal vas potem ne moremo zaposliti. V naši tovarni dobijo delo samo tisti, ki so navajeni ubogati!« XXX »Kaj ti je bilo najbolj všeč na smučanju?« »Ko so mi sneli mavec.« XXX Birokrat na divjem zahodu zapisuje osebne podatke o kavboju, ki je brez enega očesa: »Oči črne, eno oko odsotno.« sr — Ce ste upokojenec, vam priporočam tale model! Uporablja pa se v tem položaju. »Včasih se počutim kot da bi se poročil s fotografijo ...« »Zakaj pa tako misliš?« »Vedno, kadar greva kam na obisk, mi zabiča, naj se ne premikam, ne govorim ni- Rešite za zabavo A070 L CA t-t-ce.UA.. enhie- 7A.TVDI ... REČ¡ e onAtii IJOPA Ampak ESTÜUK Wtemi naCTDfiJB ZivagA IXU3. codal. musía PBSWK TRDA ZLITI- NA UPObRb- L3AWJ* ecvofje. B£3 fct* VC5AŠw TAfcOR 21/ONE Itaiier ma.in e WWÜSKí TURKU.: AEIOBCA MNOttd HRUPA XA ERA**»1- 4o oml RIMSKI URANW PRITDIZ ■R.BCE TliRRE PAl RIMU bEPAOTW SEVERU 1 PMNtttl HWtoWSJ &INEIC MA8J60Í, bUfTUl ÜOlLBOCA, r ikoi "JANEZ robček PlSÍTEU Aubiuc itAum va/uioKi PtlMfW. ÍAbOUO/. Potaje AAt£ftl&C> MoŠlčO lAfE fttósmi NORSfcH k.l>bA EMILIO SAučf anšoi boemu Moptosri VASTA onewA&A VJMUA VELIICo švmu AISIWW HíÍetv PESU/fc H4NS0N TEKAČ Cl/SfUC féuicAu. kup avtom oče smxiw h£L ZA PfLBilOS e/bam Go/tovx V foUktol cesar m naj se ves cas smehljam.« XXX Sodnik: »Zakaj ste svojo ženo lopnili s stolom po glavi?« »Zato, tovariš sodnik, ker nisem mogel dvigniti mize.« XXX »Glede na vaše zdravje, vam priporočam,« reče zdravnik pacientu, »da se vzdržite telesnih stikov z vašo ženo.« »Kaj pa s sosedovo?« XXX »Na planinski izlet vzameš s seboj samo najnujnejše,« pouči žena moža tik pred njunim odhodom v hribe. »Torej ti ostaneš doma.« XXX »Naš sosed je spet za zapahi ...« »Kako pa si to ugotovila?« »Vprašala sem sosedo, kje je njen mož, da ga ni tako dolgo na spregled, pa je takoj pogledala koledar.« XXX »Ženka, danes bi pa rad preživel čudovit dan!« »Tudi jaz sem za to. Kam pa greva?« »Ti odpotuj k svoji mami, jaz pa grem v priljubljeno gostilno.« XXX Prijateljski nasvet: »Že dve leti hodiš z Vesno. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno, da bi se z njo tudi poročil. Ljudje v mestu zaradi tega že marsikaj šušljajo o Vesni.« »Kako naj se potemtakem poročim z žensko, ki jo obrekuje vse mesto?« XXX Brodolomca se izkrcata na samotnem otoku. »Zakaj si tako žalosten? Saj si si vedno želel pristati na samotnem otoku.« »Že, že... Toda ne s teboj, temveč z Lindo Evans.« XXX »Tudi ptički to delajo, tudi metuljčki to delajo, tudi če- bele to delajo, tudi...,« modruje mala Tinka, »zakaj potem ne bi tudi jaz to poskusila?« »Kaj pa?« je zaskrbljena njena mati. «... leteti. Kaj pa si ti mislila, mamica?« — Zdravniki pravijo, da je z njim zelo hudo. — Kaj pa mu je? — Baje ne more več živeti brez nadur.________________ XXX »Si videl, Janez? Onale lepotica se mi je nasmehnila.« »Ne jemlji si tega k srcu Nace! Ko sem te jaz prvič videl, sem mislil, da bom počil od smeha!« Mladinska organizacija se je zadnje čase tako aktivirala, da človek po cele noči ne more zatisniti oči. OTO REISINGER, Vjesnik