26. štev. V Ljubljani, v t 2. februarija 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo iu vel j A tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, lis •> 11 M II It - »t lo ,i i, ,, 3 t. Kolek (»tempelj) znese vselej 30 kr Pri večkratnem tiskanji *e cena primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Starem trgn h. št. 163. V W ■ Političen lisi n slovenski narod. Po poiti prejeman velja: /a celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 .. — ,, za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto, VrednKtvo je nu stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja p» trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. S V Odbor katoliško-politirnega društva je poslal naslednjo resolucijo našemu po klancu vis. rod. grofu Barbo-tu, s prošnjo, da jo bode vradno izročil državnemu zboru Slavni državni zbor! Od časov apostoljskih vsakemu v resnici katoliškemu kristjanu velja ka kor ločivno znamnje, da spoznava vero v „eno, sveto, apostoljsko k a toli ško Cerkev." To spoznanje je v bistveni, neloč Ijivi zvezi z evangeljsko zgodovinsko resnico, da Kristus Gospod včlovečeni Sin Božji, „kteremu je vsa oblast dana v nebesih in na zemlji4", je Svojo oblast izročil aposteljnom in je s tim Sam po moči Svoje božje oblasti dal temeljne določila za tinto vstavo, na ktere pod lagi se je imela Cerkev kakor Njegovo kraljestvo na zemlji skazovati, kakor zveličavna naprava za vse narode niz vijati in ostati do konca časov. S to na božji oblasti vtemeljerio vstavo stoj in pade Ena prava apostoljsko-katoliška Cerkev Kristusova. Kdor bi jo v svobodnem skazovanji njenih na vstavi njenega božjega Začetnika zastavljenih oblastij hotel zadrževati, bi se reklo, da jo hoče odtrgati od tiste podlage, na kteri edini je ona zmožna obstati, — reklo bi se prenarediti jo v spako prave Cerkve, izročiti jo revnemu hiranju in še revnišenm poginu — ko bi bilo to kdaj mogoče. In — ako bi se tudi ne ozirali na neslišano žaljenje božje pravice — je in ostane drzovito protislovje zoper vse postave umoslovja, ako bi kdo po eni strani katoliško Cerkev kakor pravno obstoječo spoznati, po drugi strani pa bi ji hotel jemati pravico, tako in po takem načinu obstati, kakor in po kterem načinu edino in samo po volji svojega božjega Začetnika in na podlagi svoje božje vstanove obstati more in mora. Tako umoslovno nasprotje, tako brezobzirno žaljenje božje pravice ne-utajljivo razodevajo čvetere postavne osnove, ki že njih predloga v državnem zboru sama na sebi vsako v resnici verno katoliško srce mora najglobokeje v dušo užaliti, in vsiluje se mu nehotč prašanje: Je mar v Avstriji že tako deleč prišlo s katoliško Cerkvijo — v tej Avstriji, ki je po vsi svoji preteklosti, po svoji starodavni vladarski rodovini in posvojeni prebivavstvu po največi večini katoliška, bi bilo tedaj že tako deleč prišlo, da se more o nji obravnavati in pogajati kakor o kakem posestvu brez gospodarja? Morajo kali ravno katoličani na Avstrijanskem brez izdajstva nad svojo Cerkvijo take na-redbe sprejemati, zoper ktere bi sleherno družili postavno priznanih vero-spovedanj določno protestiralo, če tudi ne z enako načelno pravico in s tako tehtno dolžnostjo? Preobširno in namenu pričujočega pojasnila manj primarno bi bilo, ako bi v zadevnih postavnih osnovah hotli po posameznih točkah skazovati, koliko da taiste neopravičeno segajo v cerkveno okrožje, ktero po božji naredbi gre cerkveni oblasti, in so zraven tega tudi še v nasprotji z besednim pomenom členov 14. in 15. državne temeljne postave od 21. grudna 1-S67. Zadosti bodi. ako povdarimo, da te osnove, ker izhajajo iz protikršanskega načela državi ne najviši oblasti nad Cerkvijo, hočejo prostost in samostojnost katoliške (1erkve v železje djati in jo pod državino gospostvo podkloniti, da one izviru in vstanovitvi naše svete apo*toljsko-ka-toliške Cerkve božji značaj kar naravnost odrekujejo. Po drugi strani pa te svoje versko prepričanje in državni postavi pokoršino skazovati, — ali pa zvesto se držati svojega verskega prepričanja iu državni postavi pokoršino odpovedati. V tem namreč noben razumen in veren katolišk kristjan ne more v dvomu biti, da s priznanim načelom državi-nega nadgospostva čez katoliško Cerkev kakor cerkev Kristusovo, in s priznanjem vsih nadaljnih na to načelo zastavljenih določil je djansko izrečen odpad od katoliške Cerkve kakor Ene prave ('erkve Kristusove, kakor tudi v nadaljnem neogibljivem nasledju odpad od Kristusa Gospoda, Boga in Odre-šenika sveta. In ako je dalje po »pričevanju zgodovine čisto gotovo, da poskušnje, Cerkev Kristusovo pod državiuo oblast spraviti, od naj davniših časov blagra dotičnih držav kratko in malo niso za stalno pospeševale , temuč so ravno nasprotno dosegale: se tudi z zgolj patrijotiškega stališa ne more doati-i+b- UOOli V l\ lljVy j v. M. V/ <11 11^1 Otl (lili pil I.V ■[------/ ------O --------------- --~ — ------ predloge tudi praznote, ki se je naredila [žalovati, da se enaka poskušnja zdaj po razrešenji s sv. Stolom storjene po- t«di v prevagljivo katoliški. po poli-godbe, dotlej pravno napolniti ne mo- rejo, dokler tako enostransko in samo voljno razrešenje mora veljati za žaljenje tiste natorne in narodopravne pravice na kteri je zastavljena neprelomljivost pogodb sploh, še posebej pa te pogodbe te zaveze, ki je bila 18. avgusta 1855 s sv. Prestolom tako slovesno sklenjena Pač se potreba teh predloženih po stav hoče vtrjevati s tiru. da se kato liška ('erkev kakor državi nevarna za znamnuje; toda — brez ozira na to, tla v takem vtrjevanji se priznava spozna nje, da novošegna država se s katoliško Cerkvijo ne more zlagati, zato ker Cer cev zvesto hrani večno resnico in večno neodjenljivo pravo — še tudi vsakdo, ti ima zdravo pamet, lahko previdi, da omenjene postavne predloge, ako dosežejo postavno veljavo, ne le do zdevnih nevarnost ne bodo mogle od vračati, temveč bodo tudi resnične dr žavno blagostanje napadajoče nevarnosti vzrokovati morale Zakaj kakor gotovo „Justitiau ko .regnorum fundauientuup' ostane glavni in neogibni pogoj za mirni, varni in vspešni razvoj občinskega blagostanja, tako gotovo javni občinski blagor državni ne more vspeševati, tako gotovo mora ravno nasproti v nevarnost priti, ako je milijone in milijone državljanov po državni oblasti v svojih naj dražjih in naj svetejših — ker verskih koristih žaljenih, žaljenih s tim. da deželska oblast, ne opravičeno v cerkveno okrožje sega tak<5. da verniki morajo ali zatajiti tiskih in narodovnih boritvah že brez tega zadosti razdjani Avstriji vsilovati žuga. Prešinjen s prepričavno močjo letih predstavljenih načel in misel, se odbor katoliško-politiškega društva v Ljubljani dolžnega čuti skleniti in slavnemu deržavnemu zboru naznaniti naslednjo I fosoliunjo: Oziroma na to. da slavnemu državnemu zboru za nadaljno obravnavo predložene verske postavine osnove naravnost nasprotujejo božjemu pravu, ktero je bistvena lastnija katoliške Cerkve kakor naprave Jezusa Kristusa na podlagi vstanovitve, ktero ji je dal sam božji Odrešenik, in tedaj te osnove djansko taje katoliško Cerkev kakor na božjo naredbo zastavljeno napravo; oziroma na to, da ravno te postavine osnove so v nasprotji s členoma 14. in 15. državne temeljne postave od 21. grudna 1867; oziroma dalje na to, da zadevne osnove imajo v sebi obilne kali k bolečemu znemirovanju vesti, k beganju edinosti in mirti med državljani, car tudi splošnega državinega blagostanja nikakor pospeševati ne more, catoliško- politiško društvo v Ljubljani meni. da je dolžno to-le pojasnilo: Predložene osnove za verske postave?, bodi si s stališa katoliškega verskega nauka, bodi si s stališa državnih temeljnih postav, se morajo spoznati cakor neopravičeno seganje v posvečeno področje katoliške Cerkve, in ne manj 8 stališa avstrijanskega patrijotizma, kakor silo obžalovanja vredno, očitnemu miru nevarno žaljenje vesti in verske svobode: toraj, ako bi brez prašanja in porazumljenja k temu opravičene cerkvene oblasti postavsko moč dobile, bi vernega katoliškega kristjana ne mogle v vesti vezati. Že v 14. listu smo rekli, da korist katoliških občin trija, da po moči oporekajo kon-fesijouelnim postavam, pa ne s plošnim nabiranjem podpisov, kar bi bilo preveč zamudno in težavno. Ampak store naj to tako-le: Župan naj prav kmalo skliče občinski zastop; potem naj eden pričujočih prebere resolucijo katoliško-političnega društva in nasvetuje, da k tej resoluciji pristopijo. V ta namen zapišejo na polo papirja: ..Podpisani občinski zastop se glede konfesijonelnih postav pridruži k resoluciji katoliško-političnega društva v Ljubljani". Polo naj podpiše župan in vsi pričujoči občinski odborniki, naj pritisnejo na njo občinski pečat in naj jo pošljejo v Ljubljano do vredništva Slovenca", ,.Novic" ali „Danice", ktera bodo že za to skrbela, da pride na Dunaj. Volitve ua Angleškem. j vativno. Volitev niso vodili posamezni stanovi, temuč ljudstvo vseh stanov in oddelkov je enakomerno glasovalo proti liberalizmu. Vtis je tak, da so angleški liberalci skoraj omam ljeni in da angleška veternica „Times" brž kaže konservativne barve. Ta zmaga je vsem konservativnim državam na korist, in vnanji liberalci, zlasti tudi nemški, niso v majhini zadregi, da je ravno Angleška, ktero so ravno kar kot začetje liberalizma preslavljali, tako jasno pokazala svoje pravo mnenje. Znamenito za zvestobo, s ktero se je pri zadnjih volitvah volja narodova razodevala, je tudi to, da je na Irskem izvoljenih veliko privržencev tako imenovane Hotne-Rule. Jrska stranka bo vsled tega v spodnji zbornici tako obilno zastopana, da bo hudo pritiskala na vladiuc sklepe iu se v prihodnje ne bo smelo tako zaničljivo ravnati z njo, kakor so še poslednji čas ravnale vse angleške strauke. Volilni red, po kterem so se vršile na Augieškem poslednje parlamentarne volitve, trpi za poskušnjo samo do 1. 1S80; pa ker se je tako izvrstno potrdil, je soditi, da se bo ta obrok podaljšal. Izid teh volitev, nad kterim so na Nemškem bolj strmeli kakor na Angleškem, bil je zarad tega tako sijajen, ker se je glasovalo skrivno na podlagi razširjene volilne pravice, ker se zavoljo nepričakovano razpuščenega parlamenta pri volitvah ni moglo agitirati, ker je toraj angleško ljudstvo prvikrat zamoglo prosto izreči svojo misel. Ni se odločilo za socijalizem ali pusti radikalizem. kakor so se zelo bali, zakaj samo dva socijalno-demokratična poslanca sta izvoljena; v svoji veliki večini je zavrglo liberalizem in se pokazalo konservativen narod. Prvikrat od 1. 1837 je London po večini volil konservativno. Petera kraljeva pristanišča, kterih prebivalci so skoraj čisto odvisni od vlade, in pri kterih vlada še nikdar ni propadla — so volila zoper vlado in konser- Podlistek, Le style c'est fhomme meme. (Konec.) Nekteri mislijo, da morajo vse omeniti, kar znajo ali kar so brali, a drugi samo gole dogodjaje. Niti prvih niti drugih zlog ne do-pada. Jasnost in čistost jezika je neobhodna potreba. Mora se ozir jemati na kratkost izrazov, to je, da se pri tem ostane, o čemur je govorenje; da se tega ogiblje, kar je izvoljenemu nasprotno. Kratkost se doseže z jasnostjo, natančnost z resnostjo ali preciznostjo oblike, koja preciznost si izmed mnogih izrazov ovega omisli, koji misli najbolje ugaja. Če kratkosti ta preciznost pomanjkuje, zapade trnini. Zarad tega pak je bolje, če je pisava širneja, nego temna, nerazumljiva. „Brevis esse laboro — obscurus fio", toži Iloracij. Če pisatelj več besed rabi, nego jih je treba (pleonazem), ali če se zakrivi s tavtologijo, to je, če besede rabi, ki isto misel ponavljajo, in toraj isto naznanjajo, kar se je že z drugimi izrazi stavka povedalo, nastane obširnost, ki čitatelja straši. Avstrijsko cesarstvo. Iz nad IJuliljam*. Ž. c. (Izv. dop.) — Po prijateljskem posredstvu so nam došli vsi čveteri listi letošnjega „Tovariš-a" v roke. Pregledovaje jih, prišle so nam na misel besede, ktere je o svojem času boje govoril tadanji minister bogočastja, grof L. Thun slavnega spomina, nekemu Slovenecu o delovanju rajnega (se ve, takrat še živega) knezo-škofa Slomšek-a na šolskem polju. .,Vi Slovenci, je rekel minister, ne morete Bogu zadosti hvaležni biti, da imate takega izverst-nega moža med saboj. ki piše za vaše šole zlatavredne podučne knjige." Mi pa pravimo in menimo, da pripoznal bo to vsak resničen prijatelj šolstva in prave narodne omike, da vsi slovenski učitelji, ki niso še pobegnili sramotno iz narodnega v nemškutarški tabor, morajo hvaležni biti vrlemu in jako zmožnemu. pa tudi enako marljivo delajočemu g. Mateju Močnik-u, ki jim potrebni šolski list tako izvrstno vreduje *). Naj se le primerijo v oziru pedagogične tehtnosti obseg in tvarine *) In ne le, da žrtvuje duševne moči, žrtvuje tudi svoje novce, ker je imel list že tako malo naročnikov, da se že tiskovni »troški niso spla čali. Vred- Misli se morajo vrstiti, če tega nij, nastane zlog utrudljiv, ker čitatelj misli, da vedno ponavlja. S kratkostjo mora se popolnost izrazov zediniti, drugače bi nastala pomanjkljivost. Popolnost zahteva, da se ne sme manje povedati, nego se mora, da se reč lehko razume. Stilist ne sme podajati čitatelju le po-čezne slabe črte, nego vspešno opisano sliko. Ta vspeh podpirajo red in skupnost. Če se kratkost in popolnost, red in skupnost združijo, sledi iz tega zedinjenja lastnost moči, koja čitatelja premaga in mu reč prikupi. Bistvena lastnost zlogove lepote je tudi prijetnost; kaže se v lehkem, nepresiljenem, naravnem teku govora in v mični obliki. Vse, kar je nenaravnega, trdega, skaženega, jej je nasprotno. Kjer se lesketajo le lepe fraze, kjer manjka resnice občutku, tam je eleganca, a ne prijetnost. „Sectantem levia nervi dificiunt animique". Hor. — Čisti si lehko pisatelj slog, ako si izbere izgled, kojega zamore posnemati, ako izbere pisatelja strokovnjaka. „Stultissimum čredo", pravi Plinij, „ad imitandum non optima quac-que proponere". Toraj najizvrstnejega, in po tem taeega izgleda mora se okleniti pisatelj, „Tovariš-a" z onimi „Laib. Schulzeitung-e" in koj na prvi hip se pokaže, da „Tovariš" je sviti! dan, če se od neke strani tudi še tako trdovratno trdi, da zastopa ,.mračnjaštvo", ,,Laib. Schulzeitung" pa revca veša, ki le pri večerni luči ferfetd. češ, kako se zna svobodno povzdigniti v bliščeče kroge. Še posebno pa nas veseli tudi to, da „Tovaris" še izhaja; menimo, da jih je bilo mnogo, kterim bi bilo o novem letu v veliko slast, ko bi mu bili na grobu zamogli zapeti „Libero", akoravno dejansko nočejo biti ne „Messner" in ne „Mini-stranten". Morda bi bili napravili še celo kaki „Todtenschmaus", ter „unter Sang und Klang" postavljali iz zaušnic spominek svojemu nekdajnemu tovarišu iz časev „farškega robstva." To veselje jim je tedaj splavalo po vodi; preden pa bo leto okrog, zna popihati tudi zopet še kak drugi vetrič. Na svetu je namreč marsikaj mogoče, in prav lahko doži-vimo še čase, o katerih bo marsikomu izmed uskokov, ki zdaj oholo nosijo glavo po konci, upadel zopet greben, enako krenjenemu pe-telincu. Takrat se bodo zopet studili in vrivali med kardelo svojemu rodu zvesto ostalih sinov, in pesmica njihova glasila se bo: „Pa-ter. peccavi," grešil sem! Iz kamtiiHkeifa okraja, 24. febr (Izv. dop.) Opomnil je ..Slovenec" že davnej, da bo s pobiranjem šolnine velika težava na Kranjskem. V našem okraju se je to pokazalo. Skoz l mesce skoraj nihče ni hotel plačati in zastonj so župani zopet in zopet lazili od vrat do vrat. Morala je pomagati sodnija. Pretekle dni so z žardarmi po hišah iztirjevali novce. Ljudje so sedaj plačali — se ve da, ker je možak z nabasano pušo stal pri durih — ali sedaj so jeli otroke pridržavati doma. Iz neke fare za Kamnikom se nam pripoveduje, da je od 100 otrok naslednje dni le 7 jih še ostalo! — 'g, tJoreujHkega. 25. febr. (Izv. dop.t Minuli četrtek, to je 19. t. m. je si. okrajni pomnoženi šolski svet v Kranji imel svojo sejo, pri kteri se je med drugim tudi posvetovalo, ali bi se na novo vstanovljeni šoli na Viševku oddala učiteljska služba začasno g. Robiču, za ktero je on zdaj edini prosivec. Gospod Kušter, kot referent te skup- kojega posebnost njegovi individualiteti najbolje pristuje; kajti enega bolje miče misli-polna kratkost. a druzega govorniška obilnost. Ne zadostuje pak, ako se pisatelj samo le vadi v stilistični pisavi, ako svojih izdelkov sčasoma ne pregleda in ne popravlja. Marsikaj je še pridjati in odvzeti. „Optimum vero est emendandi genus, si seripta in aliquod tempus reponantur, ud ad ea post intervallum , velut nova atque aliena redeamus, ne nobis seripta nostra tanquam recentes foetus blandiantur." Kvint. Se ve da, še bolje je popravek od moža strokovnjaka, ako si pisatelj opomine zapameti ter se vestno varuje navedenih mu napak. Lip ako v. Da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona. Ruski pisatelj V. Makušev, profesor slovanskega jezikoslovstva v Varšavi, je 1. 1872 potovaje iz Venecije v Prago mudil se nekaj dni v Ljubljani, in je v ruskem „Vestniku", pa tudi v posebni knjižici o Slovencih str. 1362—363 pisal o profesorju J. M a mu to-le: ščlne, je pri tej priliki navodil nazočim iz kodeksa novih šolskih postav nekaj paragrafov, po kterih se prosilcu g. Robiču nikakor ne more in ne sme nakloniti služba učiteljska, ker bi bilo to nepostavno. Predsednik, sukavši si brke, potrduje : „halt, tako je po paragrafih" in župan iz Preddvora jima pritrkava: „jo, so ist gesetzlich"; drugi pa so ali prikimovali ali pa molčali k temu. Ne spuščaj e se v razsodbo, kako je g. Robič v vednostih za tako selško šolo potrebnih podkovan in ali ima postavno zmožnost, podučevati male paglavce, opomnimo samo, da imamo tudi §. 19 državnih postav, po kterem je enakopravnost jezika v šoli in vradnijah zagotovljena vsim državljanom, a malo okrajnih predstojnikov bolj zanikamo izpolnuje to postavo, kakor kranjski. Iz njegovega peresa ni privabiti domače slovenske besede, če tudi županstva in drugi vedno za-njo moledvajo; on piše in dopisuje po svoji stari navadi v nemškem jeziku, ne brigaje se za-to, kakove dolžnosti mu ta paragraf naklada. Tudi imamo občinski red, ali srenjske postave, v kterih je zapovedano, naj da župan vsako leto račun svoji občini; a iz zanesljivega vira vemo. da preddvorski župan celih 12 let svojega županovanja niti enega ni napravil. Nadalje imamo nove šolske postave, ktere določujejo, kako se ima voliti šolski svet; a iz gotovega vira vemo, ker smo pri predsedniku sami čitali črno na belem zapisano. kako so tak šolski svet v Preddvoru volili, kako je namreč župan po dokončani volitvi nekoga, ki mu ni bil všečen, samovoljno odbacnil in ga z drugim neizvoljeuim nadomestil. Konečno vedo obrekljivi ter hudobni jeziki še povedati, da g. KuŠter tudi nima postavne zmožnosti za podučevanje in vendar je on učitelj na mestni šoli v Kranji, ktera je po našem mišljenju gotovo kaj več, nego kaka selska šola. Gospodom nemčurjem in liberalcem je vse prav in dobro, kar se jim prilega, le tega v svojih od nemščine in liberalizma pokvarjenih želodcih prebaviti ue morejo, da bi sc kakemu narodnjaku in vrh tega še duhovniku kaka služba podelila; ljubši jim je. naj z velikimi stroški postavljeno poslopje rajši prazno in zaprto stoji, kakor pa, da bi poduka tolikanj potrebna mladina du hovnika imela za učitelja. nico, v kteri mu bodo razložili, da so pripravljeni k spravi, pa brez škodovanja lastnih pravic. Ustavoverski listi se že vesele, da hode državni zbor s to spomenico storil ravno tako, kakor s prvo, ter prestopil na dnevni red. A s tem, piše „Pokrok", nas ne bodo prepričali, da zamore Avstrija, ne zmenjaje se za češki narod, meni nič, tebi nič prestopiti na dnevni red." KolnoisraAko. Katoliško - politično društvo je sklenilo adreso do nadškofa glede verskih predlogov in zaupnico do držav no-zborskih kmetov. Odrska. „K11." in „U. C." poročata, da bode Szlavy v saboto ali nedeljo dal svojo demisijo. „P. Naplo" pa dvomi, da bode kabinetne krize tako hitro konec. — V Kečke-mečkem volilnem okraju, kjer je bil doslej zmerom voljen mož Deakove stranke, je bil zdaj enoglasno voljen vladi nasprotni kandidat Mocsarv. Levičarji dobivajo tedaj čedalje več veljave in hočejo neki sklicati splošno narodno skupščino; pa vse to ne bo nič pomagalo, am- 1» Dunaju. 26. febr. V „l3ohemijo" piše nek dopisovalec z vladnih krogov to-le: „Z veliko radovednostjo se pričakuje cesar nazaj, ker gre za važne razsodbe ta- in unkraj Litave. Tu se mora kaj zgoditi, da se razdraženo občno mnenje potolaži, in ministerski predsednik namerava cesarju, brž ko se vrne, razložiti sedanjo situacijo. „Vat." pristavlja temu, da se bliža — pomlad. — V seji državnega zbora 24. t. m. je dr. Razlag vte-meljil svoj predlog o prenaredbi §§. 17 in 25 hrambovske postave; predlog se je izročil odseku za novinsko postavo. Dr. Forregerjev predlog o pregledu in popravku tiskovne postave in odpravi objektivnega postopanja sodnije se je v prvem branji sprejel, ravno tako tudi poročilo budgetnega odseka o odprav-Ijenji davka za vžitnine, - Čedalje bolj go-vorč o neki zvezi štirih vlad, o kteri so se v Petrogradu dogovorili. Eni menijo, da je tudi Pruska med temi štirimi državami in da je zveza obrnjena proti Francoski. A Francoska je tako slaba, da jo Nemci sami lahko po-hrustajo in jim take zveze ni treba. Tudi po- vdarjajo angleški listi svojo prijaznost s fran-jP«k le še bolj zamotalo štreno. * Hrvaška. 25. febr. (Izv. dop.) V. cosko vlado. Zveza je marveč obrnjena proti neki drugi državi, menda Pruski, ktera postaja čedalje ošabniši. Kakor se kaže, ta nevihto čuti in se pripravlja na boj. Z izgovorom, da se bodo vojaki vadili streljati z novimi puškami, je vse reserviste sklicala za 1. aprila in 22. maja bode nemška armada za vojsko pripravljena. S to govorico v zvezi je menda tudi poročilo »Niirnb. Corr.", da se bode avstrijski cesar v kratkem podal na Laško, ter obiskal kralja Fmanuela. Nadvojvoda Albreht, ki se neki te dni poda v Rim, bode vse za to potrebno vravnal in dogovoril. Koliko je na tem resnice, ne vemo. to pa čutimo, da se pripravljajo v Evropi silno važne reči. Češko. Pri volitvi v državni zbor v okraju Prahaticu je dobil Jungbauer vsega skup 150, ustavoverni kandidat Maver 156 glasov; toraj je bil zadnji voljen z večino le 6 glasov. Župnik je, to je jasno, s tem, da je stopil v državni zbor, zgubil federalistične glasove, po kterih je pri prvi volitvi prišel do večine. — Govori se, da bodo državni po slanci državuemu zboru zopet poslali sporne- zadnjem dopisu sem vam načrtal naše stanje v pogledu na politično upravo, njeno poprej-šno žalostno stanje in njeno boljšo prihodnost. Danes pa se ozrimo malo na naše šole. Poprejšnji vladi je bila, kakor vsaka stvar, tako tudi šola deveta briga. Ali narod, ki je zaostal kakor naš, mora postati po dobrih šolah napreden. Že zdavnej je imela vlada izdati novi šolski red, ali še zdaj ni ves izdelan. kajti sedanja vlada ne more čez noč in dan vsega storiti, kar je poprejšnja v kratkem podrla bila. Z novo postavo, ktere naši učitelji težko pričakujejo, nastopi nova era za naše ljudske šole. Da se pa pri nas od strani učiteljev samih in drugih šolskih prijateljev za povzdigo narodnega šolstva mnogo dela, to je dobro znamenje. Zatoraj obstoje pri nas tri društva, ki podpirajo in pospešujejo razvi-tek v šolstvu, kakor tudi blagostanje naših ljudskih učiteljev. »Učiteljska zadruga" skrbi za podporo siromašnih in po bolezni nesrečnih učiteljev, kakor tudi za vdove učiteljske; »Narodna šola", ktere pravila so pred kratkim potrjena, ima prvej enako svrho in , .Pedago- „Profesor bogoslovnega nauka in slovenskega jezika na ljubljanski gimnaziji. Marn, je še v najlepših letih. On je zgovoren, umen, previden v besedah in djanji, in ni nikakor podoben nekaterim meni znanim hrvaškim katoliškim svečenikom, kateri odbijajo od sebe, po svojem......vedenji, vseznajstvu, pod katerim se skriva nevedstvo, in po obnašanji kazočem umstveno omejenost. Marn je nenavadno skromen, jako izobražen in iskreno vdan narodnemu delu. Znana mu je zgodovina slovan-stva, Čita v vseh slovanskih narečjih in lahko se meni po srbski. Posledovatelj svojega rojaka Majarja je on vnet branitelj in razširjatelj slovanske vzajemnosti in slovanskega zedinjenja po potu cirilice in občnega književnega jezika; častitelj slovanskih aposteljnov ne navezuje jima,------— glagolice, temuč vneto uči mladino naše slovanske azbuke, ker ve, da se pravo znanje maternega narečja ne more misliti brez znanja staroslovenščine. in ker vč, da je po nje dobrem znanji lože priti do občeslovanskega književnega jezika, je vpeljal v svojo učitev staroslovensko gramatiko. Kako prijetno je slišati, da se na ljubljanski gimnaziji, v sredi malega in revnega slovenskega plemena, uči staroslovenščina in cirilica. V zlajšanje učencem je izdal Marn leta 1873 kratko »staroslovensko slovnico". Od onega leta je jel spisovati priloge »Učiteljskemu Tovarišu", v katerih med drugim razkazuje tudi svoje mnenje o občeslovanskem jeziku in obče-slovanski azbuki. Takrat je ravno v spomin tisučletnice slovanskih aposteljnov spravil na svitlo knjigo: »Zlati Vek"; v njej so sostavki o sv. Cirilu in Metodu, o kristijanstvu pri Slovencih, o cirilici inglagolici, o starosloven-skem slovstvu." (Novice 1. 1873.) Slovenski pisatelj J. Jurčič, 1. 1864—65 v 7. in 8. gimn. razredu v slovenščini učenec profesorja Marna, zdaj pa veliki vrednik »SI. Naroda" v Ljubljani, pa je 1. 1874 v »Narodu" št. 43 o svojem nekdanjem učitelju pisal to-le: „Profesor Marn, mož, ki je živ in v šolo zahajajoč dokaz, kako res je črka mrtva in le duh je, ki oživlja, - učitelj, ki niti mature nij naredil, druge izpite pa po duhovenski protekciji izprosil, da-si o »spridenih študentih" rad govori, ta se trudi v »Danici" vse psovke, kolikor jih je nabral po svojih jezikoslovnih preiskavanjih (?) zbrati in izbruhati na slovenske liberalne časnike. — Uže lani smo temu pustemu in smešnemu patronu svetovali, naj bi se vendar rajše potrudil, da bi slovenščino na gimnaziji majheno boljše in prebavljivejše tradiral, a ne po svoji mevžasti, duhomorni in suhoparni navadi. To bi bilo za njega koristneje, nego take bedarije v ,,D". pisati, katerim se mora vsak, kolikaj prebrisan četrtošolec grohotom smijati. Noben predmet nij na ljubljanski višji gimnaziji slabše zastopan, nego slovenščina z Marnom" in čez nobenega profesorja se nam dijaki, posebno talentiranejši, bolj ne pritožujejo, nego čez Maruovo mevža-vost in suhoparnost in vedno siljenje njegovega jezuitizma. Tacemu človeku pač slabo pristova na sodnji stol vsedati se in nas grditi. Pometi reva pred svojim pragom!" Ko bi bilo še predpustom, bi tudi »Slovenec" ktero povedal o tej bedariji »SI. Nar."; ker smo pa že v postu, in ker ima „Zg. Dan." njim, ki prof. Marna ne poznajo, naprezlobne psovke »propter scandalum pusillorum" potrebno pojasnjenje, naj za zdaj preolikanemu (!?) velikemu vredovatelju »Slov. Naroda" pove le besede, ki jih je omenjeni g. profesor na njegovo enako pohvalnico lansko očitno spregovoril že tudi lani: »Conscia inens reeti famae mendacia ridet". gijski književni zbor" skrbi za duševni napredek hrvaških učiteljev. To je lep začetek in nada nas navdaja, da bodo ta društva veliko sadu prinesla. Se ve, da se je tudi pri nas pokazala neka vrsta učiteljev, ki nočejo o uplivu cerkve na šolo nič slišati, nego hočejo po primeru nemških „liberalnih" učiteljev vse cerkveno iz šole bacniti. Ali ti se jako varajo, kajti tako zvana „moderna šola" ne vstreza čisto nič našemu narodu, kakor gotovo tudi nobenemu drugemu ne. Značaj našega naroda je čisto protiven takej moderni šoli, ki noče nič o Bogu in veri slišati, nego se samo z nekako nravnostjo zadovoljava. To je ravno pogreška pri naših učiteljih, da posnemajo liberalce v odgojevanju in to vse slepo, bilo dobro ali slabo, samo da je od liberalcev iznajdeno, ter ne pomislijo čisto nič na okolnosti onega naroda, kterega podučujejo. Fraze so večkrat lepe, ali so pa tudi dobre, to je veliko vprašanje. Pred nami je narod, po tem se moramo ravnati, a ne ž njiui eksperimentirati. Učitelji so odgovorni za napredek vsacega naroda, in ako oni ne grejo po pravem potu, ki je odmerjen že po naravnem razvitku, nego hočejo prekoračiti meje, ter pred seboj vse kaj druzega vidijo, nego svoj zapuščeni narod, zagreše proti Bogu in proti svojemu narodu. To stoji trdno, * da se obuka osniva na podlagi vere in vsak, ki to oporeka, ni pedagog ter ue bode mogel nikdar s pravim vspehom delovati. Dajte veri, kar gre veri, in drugim predmetom, kar jim je odmerjeno. Mi pa se nadjamo, da bodo naši novi zakoni za potrebo našega naroda sostavljeni in da bode večina našega treznega učiteljstva tudi s tem zadovoljna. Drugikrat hočemo spregovoriti nekoliko o naših sredujih šolah. navala z mestnim magistratom, z deželnim zastopom pa ne več, se je na znanje vzel in se bode prihodnjemu deželnemu zboru predložil. (Dopolnilne volitve) mestnega odbora bodo meseca aprila. Spisek volilcev je že razpostavljen pri magistratu, kjer se zamorejo reklamacije ustmeno ali pismeno oddajati do 20. marca. Ker se narodna stranka utegne vdeležiti teh volitev, naj se vsak naroden vo-lilec prepriča, je-li v zapisniku; če ga ni, naj o pravem času reklamira. (Sodnijska obravnara) zoper gospo Ari stotelesovo in njeno družnico Itisnerco je bil včeraj končana. Obsojeni ste vsaka na 2 leti težke ječe. Mi bomo o tej jako mikavni ob ravnavi prihodnjič obširno poročali. (Občni zbori.) Katoliška družba za Kranj sko ima v nedeljo l. sušca v Virantovi hiši ob 6. uri zvečer svoj letni shod; „S1. Matica 4. sušca ob i!, uri popoldne v čitalnični dvorani in du bovško podporno društvoS. marc ob 10. uri dopoldne v Virantovi hiši. G. du hovnike opozorujemo, naj se občnega zbor podpornega društva obilno vdeleže in naj ji otovo iz vsake dt kanije nekaj pride. I Za vkvartiranje vojakov) na Kranjskem je ministerstvo določilo, da se bode za popotne vojake od feldvebeljna navzdol za kosilo, ka koršno vojaku praviloma gre. iz ces. zaklada plačevalo po 17 kr. za moža. »»»jiui: Na Kranjskem: 2. marca na I ncu za živino in blago: 7. v Zalogu. Na Štajarskem: 2. na Planini; :J. na Vran skem. Na Koroškem: 4. Milštatu in v Spitalu V nanje državo. E"ruslta. Poslanec Gerber je razglasil v nekem alzacijskem časniku v svojem in O drugih alzacijo-lorenških poslancev imenu, da se on in njegovi tovarši ne strinjajo s tem, kar je škof Raess v seji 18. febr. izrekel. Nekoliko štrasburških meščanov zahteva od škofa, da položi svoj mandat. — V seji 24. febr. se je sprejela postava o civilnem zakonu v tisti obliki, ktero je določila gosposka zbornica. Zoper postavo so glasovali Poljaki in središče. FVanroska. Iz Pariza se poroča, da bode tam 1. 1875 svetovna razstava. Š]caiij*ka. Brodovje je pričelo 22. t. m. bombardirati Portugalete. — Da bi se bila Zorilla in Kastelar sešla, menda ni res Kastelar je imel 24. t. m. vrniti se v Madrid. — General Moriones se je ustavil na potu. ker vsled slabega vremena ni mogoče mu z brodovjem skupno delovati. Domače stvari. (Deželni odbor) je v zadnji seji vredil načrt, po kterem se imajo podučevati predmeti v sadje- in vinorejski šoli na Slapu, ter določil, ktere knjige naj se rabijo. — Novo sistemizirana služba učitelja za natoro-znanske vednosti na deželni gozdarski šoli v Šneperku se je oddala g. Žepiču, adjunktu na kmetijski šoli v Gorici. — Od deželnega zbora votirane Franc Jožefove ustanove je odbor sklenil dajati novoosnovani obrtnijski šoli v Novem mestu. Dopis ljubljanske hranilnice, da bode o novem realkinem poslopju obrav- Umrli so: 23. febr. Anton Kiiric. pok. sodu, slugu, 70 1., — in Jože Burit-, del. otrok, 14 dni, oba z: kozami. — Janez Belič, zidarski pora., 32 1., te lesno poškodovan. — Marija Erjavce, gost., 73 I. — in Martin VVeber, berač, 51 1.. oba za pljuč nim vnetjem. — Anton Zupančič , delavec, 23 1. za pljučno sušico. — Andrej Vitenc, delavec glusovirov, 71 )., za jetrnem spridenjem. 24. febr. Marijana Lovec, gost. vdova, 72 1., za rakom. — Marija Pavlic, gost. hči, 34 1., in Helena Zajec, dekla, 19 I., za pljučno sušico. — France Polentin, vpok. c. k. rač. akcesist, 84 1., za mrtvoudom na čutnicah. 25. febr. Andrej Kališ, fabr. del.. 27 1., Jože Škrjanec. bajt. sin, 12 I., - in Mar. Oven, bajt. žena, 24 I., vsi trije za kozami. — Avgust vitez žl. Lu/an. sin c. k. fin. komisarja, 5 1., za davico. — Ivana Steska, sopruga c. k. davk. nad zornika, 34 I., — in France Oblah. hišni posest., 45 I., za pljučno sušico. 26. febr. Jernej Mally, bivši usnjar, 69 1., za mrtvoudom. — Marija Jakše, postrežnica, 50 1., za kozami. — Matevž Bokal, vpok. fin. nadz., 82 1., za slabostjo: Eksekutivne dražbe. 6. marca. 3. Jož. Kožič-evo (820 gl.) v Črnomlji. — 2. And. Zrinšck ovo (1755 gl.) v Po stojni. — 3. Jan. ("upek-ovo iz Kandije (340 gl. v Novomestu. — 2. Jak. Butala-vo (111 gl.) a Črnomlji. — 1. Jan. Leben-ovo iz Polhovega gradca (1015 gl.) na Vrhniki. — 1. Jan. Ban-ovo iz Sp. Suhadola (475 gl.) v Novomestu. — 1. Mat. Kolar-jevo iz 1'lanine (1400 gl.), — 3. Mat. Škof ovo iz Dolenje vasi (2200 gl.). — 3. Jan. KogovSek-ovo iz Kovt 13435 gl.) vse v Planini. 7. marc:». 2. Franc Žagar-jcvo iz Sabore v (2270 gl.) na Vrhniki. — 2. Bošt. Previl-ovo iz Dobrave (3 gl.), — 2. Mart. Piš ovo iz Pod-rnolnika (545 gl.) obe v Ljubljani. — 2. Kat. Habjan-ove iz Češnjiee (600 gl ) v Loki. — 2. Miha Peternel-ovo (17<0 gl.) v Litiji. — 3. Juri Ponikvar-jevo i/ Blok v Ložu. — 2. Lud. Ueyer-jeva vinograda (502 gl.) v Litiji. T«-leitr*llč»»«* drnarnr rent* 27. februarija. Papirna renta 69.70. — Srebrna renta 74-60. — 186(>letno državno posojilo 104 26. — Bankine akcije 970 - Kreditne akcije 242. — . —London 111-75. — Srebro 106 70.— Ces kr. cekini —___ — Napoleon 8.93. Denar«!'ene cene. 26. februarija. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta 5 */0 renta v srebru Srečke (loži) 1854. 1. . . „ „ 1860. 1., celi. „ 1860. 1., pol. Premijski listi 1864. 1., . . Zemljiščine odveznice. Stajarske po 6°/,........ Kranjsk*, koroške in primorske po 50, Ogerske po 6*/„........ Hrvaške in slavonske po 5% .... Sedmogradske po 5*/,...... Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... Unionske bauke........ Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskoinptne družbe .... Anglo-avstr. bauke....... Srečke (loai). po 100 gld. a. v 100 Kreditne Tržaške k. d. Denar. Blago. 69 70 69.80 1 74.- 74.10 1 98— 98 50 104__ ,104.60 109 25 109.75 1141.50 142.— 93— 86— 1 89— 75.50 70.25 75.50 77— 74— 74 50 970 973 104— 243 — 243.50 856— 86!).— 153 75 154.55 , 170.25 170.75 -.- 117— »« 60 „ .. . _ 53— Hndeneke i* 40 gld. a. v. 23.50 24— Palmove 40 „ .. . 34— 35— l'alffi-jeve 40 „ 22— Clary-jeve »» 40 ,. i. 1» . 31.50 32,- St. Genois „ 40 „ ♦ » . 22.50 21 50 VVindischgriitz-ove 20 „ »1 . 20.50 21.50 Waldstein-ove 40 „ ,1 21.— 23— Srebro in zlato. 5 31 Napoleonsd'or . • 8.92 8.93 Srebro . . , ... • • ' 105.35 106.35 Tržna rriin preteklega tedna: Mernik v 1 S R Meata: '5 N. et 5C NC U £ * * ' S u t- 1 a. M v 6 H i <■ 1 — 50 v Ljubljani 3.60 ' 2.40 2.16 1.20 — 2.401 2.45 2.70 v Kranji 4 00 i 2 90 — 1.26 2.25 2.26 1 2 50 1 _ v Loki 3.80 — — 1.10 — 2.10 2 50 1 ~ v Nuvomestu 3.90 2.60 2.00 i 1.05 2 40 2.16 1 2.10 2.85 v Sodrazici 3.80 2.00 1.20 2.30 2.20 v Mariboru 3.75 1 2.70 1.20 2 60 2.06 1 _ v Ptuju 3.50 : 2.50 2.17 1.25 2.55 2 05 2.40 v Celji 3.80 2.76 2.20 1.30 2.20 2.20 2.20 1 - v Celovca 3.70 2 90 2.60 1.15 2.16 — v Trstu 3.40 2.25 — 2.05! — — — — v Zagrebu — — — - 1 — — v Siseku — — - _ — — v Varaždinu 3.55 2.60 1.95 1.18 2.50 2.05 2.00 — na Dunaju 4.00 3.20 2.30 1.30 2.50 — — — v Peštu 3.90 2.80 2.00 1.07 2.30 — — — Tr/.nu ccna: '3 s BD £ Reči .1—> 3 a i o > o S5 Kranji !3 o J -d iS 3 Celju J? £ > 1» > > > > > Masla funt 0.54 0.45 0.52 0.50 _ _„ Špeba „ 0.42 0.3« 0 38 0.34 0.36 0.36 0.37 Krompirja mern. 1.25 0 90 — 1.00 1.20 1.00 1.00 Fižola „ — 3.30 2.75 — — — —'' Leče „ - 3.00 ~ 1 — — — — Sena cent 1.25! 1.25 1.40 1.00 1.50 1.20 2 20 Seaien. detelja » 25', — — — — — Prešiči cent 25.0 .'1.0 — — - — — Govedine font 0.30 0.30 — ! — 0.31 0.30! 0.32 Teletir.e ,, 0.34 0.30 0 34 0.341 0.34 Jajc za 10 kr. 6 9 6 — "I 1 — Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. P e ve . Natisili Blaznikovi dediči v Ljubljani.