zalozba.zrc-sazu.si 31 Jani Kozina Knjiga obravnava urbano kmetijstvo kot inovativno in učinkovito orodje za doseganje širših družbenih učinkov, ki se navezujejo Mateja Šmid Hribar na participacijo oziroma sodelovanje v odločevalskem procesu, Saša Poljak Istenič socialno vključevanje in trajnostni urbani razvoj. Urbano Jernej Tiran kmetijstvo kljub številnim družbeno-gospodarskim koristim še vedno ni deležno ustrezne podpore na mednarodni in nacionalni Nela Halilović politični ravni. V Sloveniji nimamo predpisanih jasnih smernic in standardov, kako spodbujati, zaščititi in upravljati z urbanim DRUŽBENI kmetijstvom. Zato je eden od namenov te knjige spodbuditi prvi TVA korak k premostitvi vrzeli med nacionalno in lokalno ravnijo. TIJS UČINKI Knjiga prikazuje, kako lahko urbano kmetijstvo, če je zasnovano URBANEGA na sodelovalen in vključujoč način, vpliva na izboljšanje javnih storitev, spodbuja aktivnejše državljanstvo ter prispeva k boljši KMETIJSTVA ANEGA KME strukturi in podobi mest. ENI UČINKI URB RUŽBD GEORITEM 31 9 0 1 6 9 8 7 0 7 7 1 0 5 GEORITEM 31 1 2 GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina Mateja Šmid Hribar Saša Poljak Istenič Jernej Tiran Nela Halilović 4 GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina Mateja Šmid Hribar Saša Poljak Istenič Jernej Tiran Nela Halilović LJUBLJANA 2019 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović © 2019, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Urednika zbirke: Drago Kladnik, Drago Perko Uredniški odbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Drago Kladnik, Blaž Komac, Jani Kozina, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Nika Razpotnik Visković, Aidan Cerar Kartografi: Jernej Tiran, Manca Volk Bahun, Peter Kumer Fotografi: Csaba Bende, Laura Berman, Anna Černa, Bojan Erhartič, Flickr, Mauro Gambini, Kateřina Janatová, Matjaž Jerala, Sofia Kalinova, Drago Kladnik, Albert Kolar, Milka Manojlovic, Dobrin Minkov, Jana Neumajerova, Bob Nichols, Gregor Pirtovšek, Saša Poljak Istenič, Gaja Repolusk, Nataša Smolič, Aleš Smrekar, Luka Vidic, Adam Wisemen Prevod izvlečka: Živa Malovrh Oblikovalka naslovnice: Tanja Radež Oblikovalec notranjosti: Drago Perko Izdajatelj: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Matija Zorn Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Birografika Bori Naklada: 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna tukaj: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1560 Fotografija na naslovnici je v arhivu projekta AgriGo4Cities. Knjiga je nastala v okviru projekta AgriGo4Cities: Urbano kmetijstvo za spreminjanje mest: upravljavski modeli za boljše institucionalne zmogljivosti in družbeno vključenost, ki ga prek transnacionalnega programa Podonavje sofinancirajo skladi Evropske Unije (ERDF, IPA in ENI), ter raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.375:631 DRUŽBENI učinki urbanega kmetijstva / Jani Kozina … [et al.] ; [urednika Drago Kladnik, Drago Perko ; kartografi Jernej Tiran, Manca Volk Bahun, Peter Kumer ; fotografi Csaba Bende … [et al.] ; prevod izvlečka Živa Malovrh]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2019. – (Knjižna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963 ; 31) ISBN 978-961-05-0177-0 1. Kozina, Jani 2. Kladnik, Drago, 1955- COBISS.SI -ID= 299439872 ISBN 978-961-05-0178-7 (pdf) 6 GEORITEM 31 GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović AVTOR Jani Kozina jani.kozina@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/kozina Dr. Jani Kozina je študiral geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2006 se je raziskovalno usposabljal na Inštitutu za antropološke in pro storske študije ZRC SAZU, med letoma 2007 in 2009 na Urbanističnem inštitutu Re - pub like Slovenije, v letih 2014 in 2015 pa na School of Management na Cardiff Metropolitan University. Leta 2009 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer od leta 2013 deluje kot znanstveni sodelavec. Leta 2015 je v soavtor - stvu prejel posebno omembo Europa Nostra žirije za Akcijski načrt Kulturna dediščina in razvoj podeželske skupnosti Črni Vrh v kategoriji »Izobraževanje«. Med letoma 2017 in 2019 je bil koordi - nator mednarodnega projekta AgriGo4Cities: Urbano kmetijstvo za spreminjanje mest: upravljavski modeli za boljše institucionalne zmogljivosti in družbeno vključenost. Njegova raziskovalna po dročja so povezana s preučevanjem družbenih, gospodarskih in kulturnih prvin lokalnega in regionalnega razvoja. AVTORICA Mateja Šmid Hribar mateja.smid@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/smid-hribar Dr. Mateja Šmid Hribar je od leta 2009 zaposlena na Geografskem Inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Je pobudnica Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine – DEDI, članica Ecosystem Services Partnership – ESP, kjer je tudi nacionalna predstavnica za Slovenijo, ter članica International Association for the Study of the Commons – IASC. Je (so)avtorica več publikacij na temo kulturnih pokrajin, večinoma s poudarkom na trajnostnem upravljanju in spremembah rabe tal. Preučuje medsebojne vplive človeka in narave. Zanima jo upravljanje skupnih virov in skupnega ter njihova vloga pri zagotavljanju raznolikih ekosistemskih storitev. Leta 2015 je v soavtorstvu prejela posebno omembo Europa Nostra žirije za Akcijski načrt Kulturna dediščina in razvoj podeželske skupnosti Črni Vrh v kategoriji »Izobraževanje«, na mednarodnem natečaju za krajine E-cLiC: Landscape and possibilities pa, prav tako v soavtorstvu, prvo nagrado za Okljuk – Interpretacijski poligon kot orodje za razume - vanje kulturne pokrajine. 7 Družbeni učinki urbanega kmetijstva AVTORICA Saša Poljak Istenič sasa.poljak@zrc-sazu.si https://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/saša-poljak-istenič-sl Dr. Saša Poljak Istenič se je po opravljenem pripravništvu v Pokrajinskem muzeju Kočevje leta 2003 zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer trenutno deluje kot znanstvena sodelavka. Leta 2012 je doktorirala iz etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem ustvarjalnosti, ekonomskih praks, trajnostnega razvoja, socialnega vključevanja in dediščine. Bila je vodja podoktorskega projekta Preživeti, živeti, izživeti: Ustvarjalnost kot način življenja. Je glavna urednica Glasnika Slovenskega etnolo škega društva, kot zunanja sodelavka predava na Alpen-Adria Universität v Celovcu in je vključena v več nacionalnih in mednarodnih projektov. Angažirana je v domačih in mednarodnih stanovskih združenjih in je pod pred - sednica strokovnega sveta Slovenskega etnografskega muzeja. Je avtorica več znanstvenih besedil v slovenskih in tujih revijah in soavtorica etnoloških gesel v nacionalni enciklopediji Slovenika. Redno sodeluje tudi s kulturnimi in socialnimi organizacijami in izvaja otroške delavnice o kulturni dediščini. AVTOR Jernej Tiran jernej.tiran@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/tiran Dr. Jernej Tiran se je leta 2011 kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Štiri leta pozneje je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z disertacijo Geografsko vrednotenje bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih. Na geografskem inštitutu od leta 2016 deluje kot znanstveni sodelavec in se ukvarja predvsem z urbano geografijo, geografijo volitev in trajnostno mobilnostjo. Je član Izvršnega odbora Ljubljanskega geografskega društva in od leta 2019 tudi njegov predsednik. Kot strokovni sodelavec Slovenske kolesarske mreže je predstavnik organizacij civilne družbe v Medresorski delovni skupini za spremljanje in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022. 8 GEORITEM 31 AVTORICA Nela Halilović nela.halilovic@velenje.si Nela Halilović je diplomirala leta 2014 na Oddelku za geografijo Filozofske fakul - tete Univerze v Ljubljani in nadaljevala izobraževanje na drugi stopnji bolonjskega študija Regionalno planiranje in urbano-ruralne študije. En semester je opravila na Oddelku za socialno demografijo in regionalno planiranje Karlove univerze v Pragi. Med študijem se je aktivno vključevala v aktivnosti Društva mladih geografov Slovenije in bila med letoma 2014 in 2016 članica njegovega upravnega odbora. Delovala je tudi v Evropski študentski geografski zvezi (EGEA), kjer je bila leta 2016 vodja komiteja EGEA Green. V lokalnem okolju v Velenju deluje na področjih turizma, trajnostne mobilnosti in mladinskih politik. Med letoma 2014 in 2017 je prejemala štipendijo Mestne občine Velenje za nadpovprečno družbeno angažirane študente. Leta 2018 se je kot strokovna sodelavka zaposlila v Službi za razvojne projekte in gospodarstvo Mestne občine Velenje, kjer deluje predvsem na transnacionalnih projektih Evropske unije. IZDAJATELJ Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geo - graf ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjižnico ter zemljepisni muzej. V njem je sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njegovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodelujejo pri številnih domačih in mednarodnih projektih, organizirajo znanstvena srečanja, izobražujejo mlade raziskovalce in izmenjuje znanstvenike. Inšti - tut izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjižni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja knjižno zbirko GIS v Sloveniji, v lihih letih knjižno zbirko Regionalni razvoj, vsako tretje leto pa knjižno zbirko Naravne nesreče. 9 Družbeni učinki urbanega kmetijstva GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović UDK: 911.375:631(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Družbeni učinki urbanega kmetijstva Knjiga obravnava urbano kmetijstvo kot inovativno in učinkovito orodje za doseganje širših družbenih učinkov, ki se navezujejo na participacijo oziroma sodelovanje v odločevalskem procesu, socialno vključevanje in trajnostni urbani razvoj. Ugotovili smo, da urbano kmetijstvo pripomore k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju, spodbuja rast vključujoče skupnosti, veča prehransko varnost, prinaša pozitivne učinke v boju proti podnebnim spremembam in s tem vsestransko pozitivno vpliva na urbani ekosistem. Kljub številnim družbenim in gospodarskim koristim ter čedalje raznovrstnejšim pojavnim oblikam še vedno ni deležno ustrezne podpore tako na mednarodni kot nacionalni politični ravni. Bolje je zastopano v projektih programov evropskega sodelovanja, a v post socialističnih državah precej manj kot v gospodarsko razvitejšem delu Evrope. V Sloveniji je breme upravljanja urbanih vrtov in kmetij preloženo na občine. Pri tem država ne predpisuje jasnih smernic in standardov, kako spodbujati njihovo rast, jih zaščititi in z njimi upravljati. Zato je eden od namenov te knjige spodbuditi prvi korak k premostitvi vrzeli med nacionalno in lokalno ravnijo. Pregled dobrih praks urbanega kmetijstva v državah srednje in vzhodne Evrope ter Severne Amerike kaže, da širše družbene učinke pogosteje zagotavljajo skupnostni, socialni, vzgojno-izobraževalni in terapevtski vrtovi, kamor je vključenih več bolj raznolikih deležnikov. Podrobnejša analiza je poka - zala, da se tovrstni vrtovi brez ustrezne finančne in formalne podpore ter vsaj minimalne infra strukture dolgoročno ne morejo obdržati. Drugače je z najemnimi vrtovi, kjer je treba plačevati najemnino, iz katere se plačuje skupne stroške. Marsikje so za uspeh ključni zelo motivirani posa - mezniki ali društva, ki znajo povezovati in motivirati ljudi, sodelovati z odločevalci oziroma lastniki vrtov in so sposobni pridobiti vsaj minimalna sredstva. Ranljive in marginalizirane skupine, kot so brezposelni, revni, gibalno in senzorično ovirani, starejši, mladi, priseljenci in Romi, se same praviloma niso zmožne organizirati in upravljati vrta ali kmetije, zato težje enakopravno sodelujejo bodisi v vrtnarjenju bodisi kmetovanju. V teh primerih je še toliko bolj pomembno znanje deležnikov in posluh pristojnih institucij. Knjiga prikazuje, kako lahko urbano kmetijstvo, če je zasnovano na sode - lovalen in vključujoč način, vpliva na izboljšanje javnih storitev, spodbuja aktivnejše državljanstvo ter prispeva k boljši strukturi in podobi mest. KLJUČNE BESEDE geografija, urbani vrtovi, vrtičkarstvo, urbane kmetije, participativno načrtovanje, socialna vključenost, trajnostni razvoj, Velenje, Slovenija 10 GEORITEM 31 GEORITEM 31 DRUŽBENI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović UDC: 911.375:631(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT The social effects of urban agriculture The book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable urban development. We have determined that urban agriculture contributes to improved physical and mental health, encourages the growth of inclusive communities, promotes food safety, has positive effects on the fight against climate change, thus generally positively affecting the urban ecosystem. Despite the many social and economic benefits and their increasingly diverse manifestations, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. It is better represented in the projects of European collaboration programs, although signif- icantly less in post-socialist countries than in the economically more developed part of Europe. In Slovenia, the burden of urban garden and farm management has been relegated to the municipali- ties. The country does not provide clear guidelines and standards on how to promote their growth and protect and manage them. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The in-depth analysis shows that these kinds of gardens cannot function in the long-term without the proper financial and formal support and at least some infrastructure. The situation is different for allotment gardens, where users are required to pay rent that covers the joint costs. In many cases, a few very motivated individuals or societies have been the key to success here, because they are able to connect and motivate people, collabo- rate with decision-makers or garden owners, and are capable of raising at least the minimal funds. Vulnerable and marginalized groups, such as the unemployed, poor, motor- or sensor-impaired, elder- ly, young people, immigrants, and Roma are usually not able to organize as a group to manage a garden or a farm, so it is more difficult for them to equally cooperate in gardening or farming. In such cases, the stakeholders’ knowledge and sympathy by the authorities are that much more important. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban struc- ture and image. KEY WORDS geography, urban gardens, gardening, urban farms, participatory planning, social inclusion, sustainable development, Velenje, Slovenia 11 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Vse bi na Predgovor ............................................................................................................................................................................................ 13 1 Uvod .................................................................................................................................................................................................. 15 2 Teoretski okvir ........................................................................................................................................................................ 17 2.1 Opredelitev in razvoj urbanega kmetijstva .................................................................................. 17 2.2 Urbano kmetijstvo kot orodje za participacijo ........................................................................ 25 2.3 Urbano kmetijstvo kot orodje za socialno vključevanje ................................................ 28 2.4 Urbano kmetijstvo kot dejavnik trajnostnega urbanega razvoja ........................ 32 3 Mednarodni okvir spodbujanja razvoja in upravljanja urbanega kmetijstva ........ 37 3.1 Urbano kmetijstvo v mednarodnih strateških dokumentih .................................... 37 3.2 Urbano kmetijstvo v projektih evropskega sodelovanja ................................................ 43 4 Nacionalni okvir spodbujanja razvoja in upravljanja urbanega kmetijstva .......... 49 5 Urbano kmetijstvo kot gradnik mesta na primeru Velenja .................................................. 52 5.1 Načrtovanje mesta v parku in začetki urbanega kmetijstva ...................................... 53 5.2 Načrtno urejanje urbanega kmetijstva ............................................................................................ 57 5.3 Novejši primeri urbanega kmetijstva za doseganje družbenih učinkov .......... 62 6 Dobre prakse urbanega kmetijstva s širšimi družbenimi učinki .................................... 65 6.1 Skupnostni vrtovi .................................................................................................................................................... 67 6.2 Socialni vrtovi .............................................................................................................................................................. 80 6.3 Vzgojno-izobraževalni vrtovi .................................................................................................................... 83 6.4 Terapevtski vrtovi .................................................................................................................................................... 87 6.5 Ključne značilnosti uspešnih vrtičkarskih praks .................................................................. 89 7 Sklep .................................................................................................................................................................................................. 92 8 Seznam virov in literature .......................................................................................................................................... 94 9 Seznam slik .............................................................................................................................................................................. 105 10 Seznam preglednic ...................................................................................................................................................... 107 12 GEORITEM 31 Pred go vor Ur ba ni vr to vi – brez časen ele ment mest Ur ba no pri de lo va nje hra ne je za me sta brez časna tema. Vr to vi in tudi preo sta le kme ti je so bili del mest v raz ličnih po li tičnih, eko nom skih in zgo do vin skih ob dob - jih, zato bi težko re kli, da je pri de lo va nje hra ne v me stih ne kaj no ve ga. Za družbeno živ lje nje mest so skup nost ni vr to vi po memb nejši od za seb nih, saj pre sežejo in stru men tal no funk ci jo pri de lo va nja hra ne s skup nost nim so de lo va njem v skr bi za do ločen mest ni pro stor. To po me ni, da se skup nost upo rab ni kov vr tov med - se boj no srečuje, so de lu je, us kla ju je ter pra vi lo ma med se boj deli zna nje, orod ja, stroške in po dob no. Če je skup nost močno po ve za na, pri de med upo rab ni ki vr tov tudi do so li dar no sti in med se boj ne po moči. Vse to so po memb ne značil no sti mest in mestne - ga živ lje nja. Vr to vi pred stav lja jo si cer le dro bec po deželja v me stih, ven dar vključuje jo množico bis tve nih last no sti mest ne ga živ lje nja in utri pa. Še več, na ne ka te rih vr to - vih je skup nost no so de lo va nje po sta lo po memb nejše od funk ci je pri de lo va nja hra ne, tako da so vr to vi sčaso ma po sta li osred nji pro stor lo kal ne ga skup nost ne ga druženja, še po se bej, če so umeščeni ob sta no vanj skih so se skah ozi ro ma sta no vanj skih ob močjih. Slo ve ni ja je ena od držav, ki se je ur ba ni zi ra la raz me ro ma poz no, hkra ti pa so slo - ven ska me sta majh na. Obo je vpli va tudi na ur ba no vrt nar je nje. Mno gi ljud je, ki so se za ra di no vih de lov nih mest pri se lje va li v Ljub lja no, so za svo je bi va nje is ka li so - se ske, kjer so (bili) v bližini skup nost ni vr to vi, če pa teh ni bilo, so jih me sto ma us tva ri li sami. So de lo va nje v skr bi za vr to ve in pri nji ho vem uprav lja nju je lju dem brez dvo - ma po ma ga lo k hi trejšemu vključeva nju v skup nost. Za ra di tega so vr to vi ve li ko bolj po mem ben mest ni fe no men kot le možnost za po ce ni pri de lo va nje hra ne. Čeprav gre za brez časno temo mest in je v njih ve li ko sta - rih vr tov, na ka te rih se je za me njalo že več ge ne ra cij, se vr tov ven dar le do ti ka tudi duh časa. Vr to vi po tre bu je jo pro stor bli zu sta no vanj skih ob močij. Bližina je ključna. Med čeda lje večjim zgoščan jem mest je skrb načrto val cev za go to vi ti do volj pro sto - ra za vr to ve in dru ge skup nost ne de javnosti po se ben iz ziv. Iz ziv je tudi pre pu sti tev skr bi za vr to ve in uprav lja nje z nji mi skup no sti sami. Ur ba no pri de lo va nje hra ne le red ko po te ka po na tančnih zu na njih pra vi lih – bolj običajno je, da skup nost pra vi - la in načine uprav lja nja raz vi je sama, zato pra vi lo ma de lu je jo do bro. Vr to vi so tudi zelo pri me ren način spre mi nja nja ne ko rist nih mest nih zem ljišč v ko - rist na. Za sta la grad bišča, zem ljišča, ki čaka jo na raz voj ali kup ca, naj lažje vr ne mo meščanom tako, da se lo kal ni skup no sti na njih do vo li ure di ti skup nost ne vr to ve. Za - ra di tega so vr to vi po gost pri mer začasne rabe. Umeščanje vr tov na praz na zem ljišča pa je ugod no tudi z vi di ka uprav lja nja, saj je vrt pre cej eno stav no umak ni ti, če se za to po kaže in te res, ki pa ga za ra di gos podar - ske kri ze pred leti ni bilo prav ve li ko. Z ugod nejšo gos po dar sko kli mo se je v zad njem 13 Družbeni učinki urbanega kmetijstva času šte vi lo in ve sti tor jev pre cej po večalo. Zato je do bro, da nas ta knji ga sez na nja s ko - rist mi skup nost nih vr tov, pa ne le v smi slu fi nančne vred no sti ali začasne rabe, am pak pred vsem družbene vred no sti, ki jo vr to vi ned vom no us tvar ja jo, čeprav jo je težko iz me ri ti. Ne na zad nje ima jo do sti krat ko rist od vr tov prav ti sti, ki se še naj manj krat og lašajo – pri pad ni ki ran lji vih sku pin. dr. Ai dan Ce rar, ur ba ni so cio log 14 GEORITEM 31 1 Uvod Po ve za nost kme tijs tva z ur ba nim oko ljem je na vi dez neo bi čaj na in nes klad na. A me sta niso zgolj po tro šni ki hra ne in kme tij skih pri del kov, tem več jih v do lo če ni meri tudi proi zva ja jo. Mo ti vi za pri de la vo hra ne se v me stih res da raz li ku je jo od ti - stih na po de že lju, saj vklju ču je jo tudi vi di ke re krea ci je, izo bra že va nja, med se boj ne ga dru že nja, zdrav ja in po dob no. Ta po jav je v ve li kem šte vi lu mest če da lje izra zi tej ši in vre den po glob lje ne ga ra zi sko va nja. Ur ba no kme tijs tvo je na mreč po ve za no z druž - be no, gos po dar sko, okolj sko in kul tur no preo braz bo tako mest kot po de že lja in je tudi po sle di ca spre mem be vred not mest ne ga pre bi vals tva. So dob ni meš ča ni že li jo v vse več ji meri je sti lo kal no pri de la no hra no, saj se za ve da jo okolj skih in zdravs tve - nih vi di kov pri de la ve hra ne. Hkra ti v sve tu, ki po sta ja če da lje bolj in di vi dua li zi ran, prak se ur ba ne ga kme tijs tva omo go ča jo, da člo vek ni zgolj po sa mez nik, am pak tudi član skup no sti. Mno gi pre bi val ci mest si že li jo po ve zav z dru gi mi ur ba ni mi kme to - val ci in vr tič kar ji ter tako po skr be ti za dru že nje, za ba vo, re krea ci jo in ne na zad nje izo bra že va nje (Pou rias, Au bry in Duc he min 2016; Par ta li dou in Ant ho pou lou 2017; Tren dov 2018). Ur ba no kme tijs tvo je prak sa, ki sega vse do na stan ka pr vih mest in ci vi li za cij. Nov za gon je do bi lo med in du stria li za ci jo, ko so šte vil ni ljud je za pu sti li svo je po de žel ske do mo ve, da bi naš li delo in bla go sta nje v me stih. V 19. sto let ju so se na ta na čin pojavi li kon cep ti, kot so »vrt na me sta« in »na jem ni vr to vi«, ki mest nim pre bi val cem omo - go ča jo, da sami pri de lu je jo hra no (Kes ha varz in Bell 2016). Da nes se v me stih iz va ja jo šte vil ni ur ba ni kme tij ski pro jek ti, ki jih vo di jo in sti tu ci je ali pa so na sta li or gan sko, prek po bud lo kal ne ga pre bi vals tva. Vsi ti pro jek ti preob li ku je jo ur ba ne po kra ji ne, eks pe ri men ti ra jo z al ter na ti va mi ka pi ta li stič ni or ga ni za ci ji mest ne ga živ lje nja in vča - sih vzpo stav lja jo za čet ne ob li ke po nov ne ga us tvar ja nja skup ne ga (Tor nag hi 2014). Ur ba no kme tijs tvo je ši rok po jem, ki za je ma go je nje kul tur nih rast lin ter ži vi no - re jo na mest nih in ob mest nih ob moč jih. Zanj je zna čil na he te ro ge nost vklju če nih ak ter jev, nji ho ve or ga ni za ci je, na či nov pri de la ve in nje nih ci ljev na eni stra ni ter raz - no vrst nost učin kov na gos po dars tvo, druž bo in oko lje na dru gi. V zad njih dveh de set let jih se v na ve za vi na vi so ko ra ven druž be nih ino va cij, oko lju pri jaz no ob de - lo va nje zem ljišč in rejo ži va li ter me ša ne pri sto pe uprav lja nja od spo daj navz gor ali od zgo raj navz dol po jav lja jo nove ob li ke vr tič kars tva in kme tijs tva, na pri mer kme - tijs tvo, pod pr to s stra ni skup no sti, kom po sti ra nje in vrt nar je nje v skup no sti, gve ril sko vrt nar je nje, ur ba ne pre hran ske stra te gi je, pod po ra ma lim ži vil skim pod jet ni kom, lo - kal ne pre hran ske ve ri ge, vključ no s trž ni mi vr to vi in trž ni ca mi (Lin de mann-Matt hies in Brie ger 2016). Na šte ti vi di ki ur ba ne ga kme tijs tva po memb no pris pe va jo k traj - nost ne mu raz vo ju mest. Ur ba no kme tijs tvo lah ko ugod no vpli va na druž be ne iz zi ve, kot so zmanj še va nje revš či ne v me stih (Sche romm 2015), spod bu ja nje par ti ci pa cije (Rich, Rich in Diz yee 2016) in so cial ne vklju če no sti (Neo in Chua 2017), za go tavljanje 15 Družbeni učinki urbanega kmetijstva ur ba ne pre hran ske var no sti (Al ber in Koh ler 2008) ter zmanj še va nje obre me nje nosti oko lja (Lin, Phil pott in Jha 2015). Ur ba no kme tijs tvo je de jav nost, ki po go sto ne zah te va for mal ne izo braz be, pač pa te me lji pred vsem na iz kuš njah in med ge ne ra cij skem so de lo va nju, zato je od lič - na me to da za vklju če va nje ran lji vih in mar gi na li zi ra nih sku pin (na pri mer brez po sel nih, rev nih, gi bal no in sen zo rič no ovi ra nih oseb, sta rej ših, mla dih, pri se - ljen cev, Ro mov) v druž bo. Po leg vr tov ob vrt cih in šo lah, ki otro ke vzga ja jo in uči jo o po memb no sti na rav nih in kul tur nih vi rov, nji ho vem iz vo ru in na či nih pri de la ve (na pri mer šol ski eko vr to vi), so zna ni zelo us pe šni pri me ri vklju če va nja mla dih, ki prav tako ve lja jo za ran lji vo sku pi no, v ak tiv no ure ja nje ze le nih po vr šin, tudi v ur - ba no kme tijs tvo. V Ljub lja ni se de ni mo s tem uk var ja za vod Bob na Li va di. Po leg tega, da iz bra ni ran lji vi sku pi ni omo go ča jo ena ko prav no sood lo ča nje o ure ja nju pro sto - ra, jo spod bu ja jo k pri do bi va nju znanj, so cial nih veš čin ali pod jet niš kih idej, za ra di ka te rih se laž je vklju či v druž bo. V so de lo va nju z zain te re si ra ni mi pre bi val ci ne gle - de na nji ho vo na rod nost, izo braz bo ali so cial ni sta tus je bil za sno van tudi skup nost ni vrt On kraj grad biš ča. Ob sta ja jo tudi po sku si vklju če va nja lju di s te ža va mi v du šev - nem raz vo ju v kme tij ske de jav no sti. Tako je na pri mer na za čet ku ti soč let ja ime lo druš tvo Šent v na je mu po ses tvo Ra zo ri, na me nje no psi ho so cial ni re ha bi li ta ci ji oseb s te ža va mi v du šev nem raz vo ju, ki so na na je tem po ses tvu po ma ga le pri kme to vanju. Iz vr tič kars tva so zra sle tudi raz lič ne ne for mal ne eko no mi je, ki omo go ča jo ena koprav - no udejs tvo va nje raz lič nih druž be nih slo jev v ne fi nanč nih tran sak ci jah – v me nja vi pri del kov, proi zvo dov in iz del kov, pri po moč kov in nas ve tov. Naj bolj zna na tak šna prak sa pri nas je Ze le me nja va, ki ob sto je ča druž be na raz mer ja spre mi nja tako, da ran - lji ve sku pi ne pre bi vals tva opol no mo ča za od lo ča nje, kaj bodo me nja li in kaj že li jo v za me no. Na men knji ge je z raz lič nih vi di kov pred sta vi ti ur ba no kme tijs tvo kot ino va tiv - no in učin ko vi to orod je za do se ga nje šir ših druž be nih učin kov, ki se na ve zu je jo na par ti ci pa ci jo ozi ro ma so de lo va nje v od lo če val skem pro ce su, so cial no vklju če va nje in so cial no ko he zi jo ter traj nost ni ur ba ni raz voj. Po sku ša tudi pri ka za ti, kako lah ko ur ba no kme tijs tvo, če je kon ci pi ra no na par ti ci pa ti ven in vklju ču joč na čin, vpli va na iz bolj ša nje jav nih sto ri tev, spod bu ja ak tiv nej še dr žav ljans tvo, kre pi so de lo va nje jav - no sti ter pris pe va k bolj ši struk tu ri in po do bi mest. Knji go se stav lja se dem po gla vij. Pri ču jo če mu uvod ne mu sle di teo ret ski ok vir, v ka - te rem je pred stav lje na opre de li tev in si ste ma ti za ci ja ur ba ne ga kme tijs tva kot ino va tiv ne ga in učin ko vi te ga orod ja za spod bu ja nje par ti ci pa ci je, za go tav lja nja so - cial ne vklju če no sti in kre pi tve traj nost ne ga raz vo ja mest. Tret je in če tr to po glav je pri na ša ta ana li zo spod bu ja nja raz vo ja ter uprav lja nja ur ba ne ga kme tijs tva v med na - rod nem in na cio nal nem ok vi ru. Zno traj med na rod ne ga kon tek sta je iz ve de na še ana li za evrop skih pro gra mov in pro jek tov, ki so med le to ma 2007 in 2017 spod bu - ja li raz voj ur ba ne ga kme tijs tva. Peto po glav je pri na ša po glob lje no ana li zo ur ba ne ga 16 GEORITEM 31 kme tijs tva v Ve le nju, vse od nje go ve ga na stan ka po na če lih vrt ne ga me sta, prek vzpo - sta vi tve edins tve ne ga vr tič kar ske ga na se lja Kun ta Kin te, do no vej ših raz no vrst nih ob lik vrt nar je nja in kme to va nja s pou dar kom na par ti ci pa ci ji, so cial nem vklju če va nju in traj nost no sti. Še sto po glav je po nu ja pre gled do brih praks ur ba ne ga kme tijs tva za do - se ga nje šir ših druž be nih učin kov na lo kal ni rav ni. Po enot ni me to do lo gi ji je opi sa nih 21 do brih praks iz sred nje in vzhod ne Evro pe (Bol ga ri ja, Češ ka, Ma džar ska, Nem - či ja, Slo vaš ka in Slo ve ni ja) ter Se ver ne Ame ri ke (Ka na da, Me hi ka in Zdru že ne dr ža ve Ame ri ke). Gle de na vse bi no in ključ ne de lež ni ke smo do bre prak se raz vr sti li na skup - nost ne, so cial ne, vzgoj no-izo bra že val ne in te ra pevt ske vr to ve. Zad nje po glav je pri na ša sklep ne ugo to vi tve o ur ba nem kme tijs tvu kot orod ju za do se ga nje šir ših druž - be nih učin kov in sin tez na pri po ro či la za raz voj de jav no sti v Slo ve ni ji. 2 Teo ret ski ok vir Teo ret ski ok vir po da ja opre de li tev in si ste ma ti za ci jo ur ba ne ga kme tijs tva, ki se v gro bem deli na raz lič ne tipe ur ba nih vr tov in ur ba nih kme tij. Po glav je z raz lič nih zor nih ko tov os vet lju je ur ba no kme tijs tvo kot ino va tiv no in učin ko vi to orod je za spod - bu ja nje par ti ci pa tiv ne ga na čr to va nja, za go tav lja nja so cial ne vklju če no sti in kre pi tve traj nost ne ga raz vo ja mest. Na pod la gi spoz nanj dru gih av tor jev so pri ka za ne šte vil - ne gos po dar ske, druž be ne in okolj ske ko ri sti ur ba ne ga kme tijs tva. 2.1 Opre de li tev in raz voj ur ba ne ga kme tijs tva Ur ba no kme tijs tvo je ši rok po jem, ki za je ma go je nje, pre de la vo in raz po re ja nje hra ne ter dru gih proi zvo dov prek in ten ziv ne ga go je nja rast lin in ži vi no re je v me stih in nji ho vi oko li ci (Tor nag hi 2014). Ključ ne pr vi ne ur ba ne ga kme tijs tva so pro stor - ska, gos po dar ska, druž be na in eko loš ka umeš če nost v tki vo so dob nih mest, ki jo ge ne ri ra jo in utr ju je jo po tre be meš ča nov (Vad nal in Alič 2008). Ur ba no kme tijs tvo za go tav lja ži vi la iz raz lič nih vrst pri del kov (ži ta, ko re nov ke, ze le nja va, gobe, sad je) in ži va li (pe rut ni na, zaj ci, koze, ovce, go ve do, pra ši či, ribe in po dob no), kot tudi ne - ži vil ske proi zvo de (na pri mer aro ma tič na in zdra vil na ze liš ča, okra sne rast li ne ter dre ve sni proi zvo di). Ob se ga še dre ve sa in dre ve sne si ste me za pri de la vo plo dov in ku ril ne ga lesa (gozd no kme tijs tvo) ter go je nje vod nih or ga niz mov v manj šem ob - se gu. Po po dat kih Or ga ni za ci je zdru že nih na ro dov za pre hra no in kme tijs tvo (FAO) se z ur ba nim kme tijs tvom na sve tu uk var ja okrog 800 mi li jo nov lju di (Ur ban agri - cul tu re 2019). Ena naj no vej ših in naj bolj ce lo vi tih opre de li tev in si ste ma ti za cij ur ba ne ga kme - tijs tva (pre gled ni ca 1) je bila ob li ko va na v pro jek tu COST Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe, v ka te rem je so de lo va lo več kot 120 ra zi sko val cev z 61 uni verz in ra zi sko val nih in - 17 Družbeni učinki urbanega kmetijstva šti tu tov v 21 evrop skih dr ža vah. Po nji ho vem mne nju ur ba no kme tijs tvo ob se ga vse ak ter je, skup no sti, de jav no sti, kra je in gos po dars tva, ki se osre do to ča jo na bio loš ko pri de la vo v pro stor skem kon tek stu, sklad no s kra jev ni mi stan dar di opre de lje nem kot »ur ban«. Ur ba no kme tijs tvo se iz va ja tako zno traj mest kot na pri mest nih ob moč - jih. V pri mer ja vi z bolj kon ven cio nal ni mi in po de žel ski mi zvrst mi kme tij ske de jav no sti je ve li ko bolj in te gri ra no v mest ni eko si stem. Struk tur no je vgra je no v mest - no tki vo in je obe nem vklju če no v druž be no in kul tur no živ lje nje, gos po dars tvo in me ta bo li zem me sta. Ur ba no kme tijs tvo v te me lju se stav lja jo ur ba ni vr to vi in ur ba - ne kme ti je (Lo hr berg s so de lav ci 2016a). Za ob de lo va nje ur ba nih vr tov se je v Slo ve ni ji uve lja vil tudi izraz vr tič kars tvo. Ur ba ni vr to vi se na na ša jo na oprav lja nje kme tij ske de jav no sti s splo šno niz ko gos po dar sko od vi snost jo od ma te rial nih pri del kov, hkra ti pa je pri de la va hra ne na - me nje na do se ga nju dru gih, ve či no ma druž be nih ci ljev. Gle de na pri de la vo lah ko vr to ve raz de li mo na ti ste, ki te me lji jo na in di vi dual ni pri de la vi (na jem ni in dru žin ski vrtovi) in na ko lek tiv nih she mah (izo bra že val ni, skup nost ni in te ra pevt ski vr to vi). Skvo ter - ski vr to vi lah ko pri tem spa da jo v obe ka te go ri ji (Lo hr berg s so de lav ci 2016a). Vr tič kars tvo je kot raba v pro sto ru in de jav nost po seb nost. V pro sto ru se po jav lja kot traj na ali za ča sna raba, ki na za se de nem ob moč ju ne pov zro ča več jih ozi ro ma ne - po vrat nih spre memb. Zato se lah ko hi tro umak ne dru gim ob li kam rabe zem ljišč. IČTRAHR Sli ka 1: Pri mer na jem ne ga vrta EN JA s privlač no vrt no hiš ko. OB 18 GEORITEM 31 IČTRAHR EN JAOB Sli ka 2: Pri mer dru žin skih vr tov v so se ski vrst nih hiš. IČTRAHR EN JAOB Sli ka 3: Pri mer skvo ter skih vr tov ob do lenj ski že lez ni ci v Ljub lja ni. 19 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Pri de la va se s tal ši ri tudi v dvig nje ne gre de, ko ri ta in po so de, na bal ko ne, stre he in ste ne hiš. Vrt na ri se na mest nih vr tič kih, ob šo lah in vrt cih, do mo vih za os ta re le in med blo ki, na ure je nih gre di cah ter za ča sno za se de nih os tan kih ze le nih po vr šin, na skup nost nih vr to vih in v de set let ja sta rih vr tič kar skih ko lo ni jah, na na je tih in iz poso - je nih zem ljiš čih. Tra di cio nal ni na či ni pri de la ve se umi ka jo no vim, oko lju pri jaz nej šim, ka kr šna sta eko loš ko in per ma kul tur no vrt nar je nje. Kot de jav nost lah ko vr tič kars - tvo prev ze ma raz lič ne funk ci je, kot na pri mer bla že nje so cial nih te žav, omo go ča nje iz va ja nja te ra pevt skih in izo bra že val nih pro gra mov ter ob li ko va nje ugod nih raz mer za grad njo skup no sti (Si mo ne ti 2016). Ur ba ne kme ti je se na na ša jo na na črt ne po slov ne mo de le, ki za po nud bo lo kal - nih ali re gio nal nih kme tij skih proi zvo dov ozi ro ma sto ri tev ko ri sti jo bli ži no me sta. Ta kon cept pa ne ve lja za vse ob li ke kme to va nja na več jih ur ba nih ob moč jih. Neur - ba no us mer je no kme to va nje vklju ču je vsa kme tij ska pod jet ja, ki ohra nja jo »obi čajno po slo va nje«: kmet je iz va ja jo svo je kon ven cio nal ne kme tij ske de jav no sti na ob moč - jih, ki so bila prej po de žel ska in so bila za ra di mest ne ra sti preo bra že na v no tra nja ali pri mest na ob moč ja. Bli ži no me sta obi čaj no do je ma jo kot grož njo in ne kot pri - lož nost, ra zen v pri me ru iz bolj ša ne ga do sto pa do pro met ne in fra struk tu re. Nji ho - va kme tij ska pri de la va je na me nje na pred vsem šir šim na cio nal nim ali med na rod nim tr gom. Več na men skost na ur ba nih ob moč jih je po ve za na s stra te gi ja mi za di ver zi - fi ka ci jo kme tij v sme ri za do vo lje va nja ur ba nih po treb po re krea ci ji in tu riz mu. Sčasoma so mest ne kme ti je raz ši ri le spek ter svo jih sto ri tev in bla ga, tako da zdaj vklju - ču je jo tudi seg men te uprav lja nja po kra ji ne, okolj skih ukre pov, na je ma zem ljišč in ne po sred ne ga tr že nja. Kme ti je zno traj mest ali na nji ho vem obrob ju, ki so pri la go - di le svo je po slov ne stra te gi je, lah ko raz čle ni mo v dve glav ni sku pi ni. Prva sku pi na ob se ga za go tav lja nje sto ri tev na kra ju sa mem in vklju ču je po čit niš ke, izo bra že val - ne, te ra pevt ske ter so cial ne kme ti je. Dru ga ob se ga lo kal ne kme ti je za pri de la vo hra - ne in okolj ske kme ti je, ki ko ri sti za go tav lja jo s po moč jo ma te rial nih ali okolj skih to kov, po ve za nih z mest nim me ta bo liz mom in mest nim oko ljem (Lo hrberg s so - de lav ci 2016a). Prvi po ja vi ur ba ne ga kme tijs tva se ga jo vsaj 4000 let na zaj v te da njo Per zi jo, se - da nji Iran. Ur ba no kme tijs tvo, kot ga v za hod nem sve tu poz na mo da nes, pa ko re - ni ni v iz zi vih, po ve za nih z in du strij sko re vo lu ci jo v Evro pi in de lo ma v Zdru že nih dr ža vah Ame ri ke v dru gi po lo vi ci 19. sto let ja. In du stria li za ci ja je spro ži la val pre - se lje va nja iz po de že lja v me sta. Sko ko vi ta rast mest je vpli va la na hi tro rast na tr pa - no sti, uma za ni je in revš či ne. Mest ne ob la sti so za bla ži tev po sle dic teh ne ga tiv nih po ja vov za če le rev nej šim pre bi val cem za go tav lja ti zem ljiš ča za go je nje ze le nja ve in sad ja. Mno gi med nji mi so bili teh praks veš či za ra di znanj, pri dob lje nih v po dežel - skem oko lju. Ur ba no kme tijs tvo je to rej na sta lo kot od go vor na po manj ka nje sveže hra ne v pre ho du iz fev dal ne agrar ne druž be v ur ba no in du strij sko druž bo (Kes havarz in Bell 2016). 20 GEORITEM 31 Pre gled ni ca 1: Ti po lo gi ja ur ba ne ga kme tijs tva (pov ze to po Lo hr berg s so de lav ci 2016a). TIP OPIS URBANI VRTOVI NAJEMNI VRTOVI Gre za raz par ce li ra no vr tič kar sko ob moč je, kjer so po sa mez ne par ce le od da ne v na jem po na jem ni po god bi. So moč no for ma li zi ra na ob li ka mest ne ga vr tič - kars tva, s ka te rim po go sto uprav lja in šti tu ci ja, na pri mer ob či na ali druš tvo. DRUŽINSKI VRTOVI Na me nje ni so ne ko mer cial ni pri de la va hra ne za gos po dinjstvq; brez vklju če ne in sti tu ci je ali or ga ni za ci je. IZOBRAŽEVALNI So pe da goš ko orod je za uče nje pri de la ve, pre de la ve in uži va nja hra ne, VRTOVI z ve li kim po ten cia lom za oza veš ča nje jav no sti in šir je nje vrt nar skih za mi sli. SKUPNOSTNI Vzpo stav lje ni so na pod la gi po bud od spo daj navz gor, z nji mi upravljajo VRTOVI skup nosti. Nji hov glav ni na men je pri de la va hra ne in za go tav lja nje druž be nih funk cij za skup nost. TERAPEVTSKI Na vad no so ure je ni ob us ta no vah za fi zič no in du šev no zdravs tve no vars tvo. VRTOVI Lah ko so na me nje ni re ha bi li ta ci ji, kon tem pla ci ji in/ali ak tiv ni pri de la vi hra ne. SKVOTERSKI Za njih je zna čil na ob de la va na neza zi da nem ali za puš če nem zem ljiš ču. Vr to vi VRTOVI za ra di svo je ne for mal ne, po go sto ne le gal ne na ra ve niso re gi stri ra ni in niso pred met jav nih po li tik. URBANE KMETIJE POČITNIŠKE Na njih so mož no sti za re krea ci jo, po ve zane s kme tij ski mi de jav nost mi, KMETIJE na pri mer tu ri stič ne ali iz let niš ke kme ti je. SOCIALNE Na me nje ne so raz re še va nju so cial nih te žav. Nji hov cilj je spod bu ja nje so cial ne ga KMETIJE vklju če va nja ran lji vih in mar gi na li zi ra nih sku pin lju di. IZOBRAŽEVALNE Na njih pre vla du je pe da goš ka funk ci ja, na pri mer v ob li ki uč nih pro gra mov KMETIJE ali krat ko roč nih bi vanj za šo le; lah ko tudi kot ob li ka re krea ci je. TERAPEVTSKE Za njih je zna čil na te ra pevt ska upo ra ba kme tij skih de jav no sti, ki spod bu ja KMETIJE te le sno in du šev no zdrav je ter do bro po čut je, na pri mer hi po te ra pi ja, api te ra pi ja, de lov na te ra pi ja. LOKALNE KMETIJE Us mer je ne so na lo kal ne trge in so ne po sred no po ve za ne z mest ni mi ZA HRANO po tro šni ki. Po leg pri de la ve hra ne lah ko iz va ja jo tudi dru ge de jav no sti (pre de la va v koz me ti ko, upo ra ba rast lin skih vla ken in po dob no). EKOLOŠKE KMETIJE Gre za kme ti je z vi so ko na rav no in eko loš ko vred nost jo in/ali pris pev kom k ohra nja nju biot ske ozi ro ma kme tij ske raz no vrst no sti. Na vad no so vklju če ne v na čr te za pre pre če va nje po plav ali po ža rov, ze le ne in fra struk tu re, omre žij, ze le nih pa sov, pro gra ma Na tu ra 2000 in po dob no. KMETIJE KULTURNE Nji hov na men je ohra nja nje iz jem nih pr vin snov ne in ne snov ne kul tur ne de diš- DEDIŠČINE či ne – tra di cio nal nih ma te ria lov, zgradb, sort poljš čin in pa sem ter teh nik go je nja. EKSPERIMENTALNE Na njih preiz ku ša jo nove kme tij ske teh no lo gi je, pri de lo val ne me to de, vzga ja jo KMETIJE nove sor te in vzre ja jo nove pa sme ali raz vi ja jo mo de le druž be nih in gos po dar skih in te rak cij z mest nim oko ljem. 21 Družbeni učinki urbanega kmetijstva RK ICL S, FLOH IC NBOB Sli ka 4: Ure je ni vr tič ki sre di mest ne ga tki va ame riš ke ga me sta Al bu quer que v su šni Novi Me hi ki. RK ICLF Sli ka 5: Vrt na stre hi sta no vanj ske ga blo ka v hi tro raz vi ja jo čem se ki taj skem me stu Shen zen. 22 GEORITEM 31 IČTRAHR EN JAOB Sli ka 6: Med naj sta rej ši mi slo ven ski mi vr tič kar ski mi ob moč ji so vr to vi v ljub ljan skem pre de lu Kra ko vo. IKNDAL KOGARD Sli ka 7: Na črt no na sta lo vr tič kar sko ob moč je Kun ta Kin te v Ve le nju. 23 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Eden od za čet ni kov or ga ni zi ra ne ga ur ba ne ga kme tijs tva za do se ga nje šir ših druž - be nih učin kov in ne zgolj za (samo)os kr bo s hra no je bil nemš ki zdrav nik, or to ped Da niel Gott lieb Schre ber (1808–1860) iz Leip zi ga. To var nar jem je pred la gal, naj de - lav cem pri skr bi jo manj še na jem no zem ljiš če, kjer bi se lah ko v pro stem ča su uk var ja li z vrt nar je njem. Bil je pre pri čan, da bi mo ral biti vr ti ček sreds tvo za kre pi tev te le sa, raz ve dri lo, za pol nje va nje pro ste ga ča sa in tudi od vra ča nje od sla bih na vad. Prvi to - vrst ni vr tič ki so se po ja vi li le ne kaj let po nje go vi smr ti. Za mi sel in z njo po ve za ne raz lič ne ob li ke ur ba ne ga kme tijs tva so se ši ri le po vsej Nem či ji, pa tudi Bel gi ji, Fran - ci ji in dru god po Evro pi. Me sta in nji ho vi od pr ti pro sto ri so z ur ba nim kme tijs tvom pri do bi li nove druž be ne funk ci je pod vods tvom de lav skih zdru ženj, Rde če ga kri ža ali cerk ve. Fran co ski so cial ni in li be ral ni ka to li ci zem je v vr tič kars tvu vi del us trez - no te ra pi jo zo per druž be ne na pe to sti, po ve za ne z in du stria li za ci jo in ur ba ni za ci jo (Jam nik, Smre kar in Vrš čaj 2009). Med 1. sve tov no voj no se je za ra di po treb po del ni sa moo skr bi mest ne ga pre - bi vals tva ur ba no kme tijs tvo moč no okre pi lo. Ši ri lo se je tudi med sve tov ni ma voj - na ma in do ži ve lo pra vi raz cvet na Ni zo zem skem, v An gli ji in Švi ci. Po 2. sve tov ni voj ni je do žie ve lo na dalj nji vzpon tako v za hod ni kot vzhod ni Evro pi (Jam nik, Smre - kar in Vrš čaj 2009). V so dob no sti je ur ba no kme tijs tvo za ra di na raš ča jo če stop nje ur ba ni za ci je še po se bej po memb no za pre bi val ce me tro po li tan skih ob mo čij »glo - bal ne ga juga«, med tem ko se nje go va vlo ga za pre bi val ce »glo bal ne ga se ve ra« pre - cej raz li ku je tako med dr ža va mi kot po sa mez ni mi me sti (Tor nag hi 2014; Lo hr berg s so de lav ci 2016a). Me stom je skup no, da se v njih iz va ja jo šte vil ni ur ba ni kme tijski pro jek ti, ki jih vo di jo in sti tu ci je ali pa so na sta li or gan sko, prek po bud lo kal ne ga pre bi vals tva. Če prav so za met ki ur ba ne ga kme tijs tva v Slo ve ni ji pre cej sta rej ši, pa se je v ob - li ki dru žin skih vr tov raz ši ri lo še le na za čet ku 20. sto let ja (Vastl 2000). Po ja vi le so se tudi že prve ob li ke na jem nih vr tov (glej na pri mer Niti na Kun ta-Kin te … 2013). Ven - dar te daj pri nas ur ba no kme tijs tvo še ni bilo or ga ni zi ra no tako kot mar sik je dru god po Evro pi (Vastl 2000). Do kon ca 2. sve tov ne voj ne sta bili po gla vit ni mo ti va ci ji za vr tič kars tvo do pol nje va nje ne za dost nih sta no vanj skih po vr šin z za seb nim od pr tim pro sto rom in za go tav lja nje ek si stenč ne ga mi ni mu ma so cial no šib kej ših slo jev, med - tem ko se je še le v po voj nem ob dob ju za čel kre pi ti po men od di ha in re krea ci je (Jam nik, Smre kar in Vrš čaj 2009). Po leg naj bolj raz šir je nih dru žin skih vr tov je tre ba ome ni ti edins tven pri mer na jem nih vr tov Kun ta Kin te v Ve le nju. Vr tič kar sko ob moč je je na - sta lo leta 1978 na po bu do lo kal ne ga pre bi vals tva in s fi nan ci ra njem Pre mo gov ni ka Ve le nje, ki je ru dar jem in nji ho vim dru ži nam že lel omo go či ti več mož no sti za samo - oskr bo in de jav no pre živ lja nje pro ste ga ča sa v ka ko vost nem na rav nem oko lju (Lov šin 2014). Do ne dav ne ga je bil to eden red kih slo ven skih pri me rov več je ga, na črt no ure - je ne ga vr tič kar ske ga ob moč ja. 24 GEORITEM 31 2.2 Ur ba no kme tijs tvo kot orod je za par ti ci pa ci jo Par ti ci pa tiv no na čr to va nje je pa ra dig ma na čr to va nja, ki v nje go vih stra teš kih in uprav ljav skih pro ce sih pou dar ja vklju če va nje skup no sti. Po go sto se opre de lju je kot del gra je nja skup no sti (Le fe vre s so de lav ci 2001). Cilj par ti ci pa tiv ne ga na čr to va nja je us kla di ti sta liš ča vseh re le vant nih ude le žen cev na pod la gi na čel od spo daj navz - gor (an gleš ko bot tom-up) in pre pre či ti konf lik te med nas prot ni mi stran mi. To vrst no na čr to va nje je še po se bej pri mer no z vi di ka so de lo va nja ran lji vih in mar gi na li zi ranih sku pin v pro ce sih od lo ča nja (Mc Ta gue in Ja ku bow ski 2013). Po zi tiv na stran par ti - ci pa tiv ne ga na čr to va nja je nje go va spon ta nost in ne for mal nost, ki spod bu ja izra ža nje ude le žen cev v pro ce su in ga ne za me ju je pre hi tro. Ne ga tiv na stran je, da je pri sot - nost od lo če val cev ozi ro ma in sti tu cij v par ti ci pa tiv nih prak sah izra zi to red ka, zato je vpliv to vrst ne par ti ci pa ci je na ure ja nje druž be in pro sto ra lah ko tudi ome jen (Ce - rar 2015). For mal na ob li ka par ti ci pa ci je, ki jo oz na ču je jo na če la od zgo raj navz dol (an gleš ko top-down), si cer lah ko po ve ča mož nost im ple men ta ci je, ven dar lah ko čla - ne lo kal ne skup no sti od tu ji in s tem ne za ja me po memb nih de jav ni kov po sa mez ne ga kra ja (Fra ser s so de lav ci 2006). To še po se bej ve lja za pro jek te na čr to va nja skup no - sti. Iz kuš nje po tr ju je jo, da pri do se ga nju ci ljev lo kal nih skup no sti in za do volj no sti konč nih upo rab ni kov po bu de od zgo raj navz dol pri na ša jo slab še re zul ta te (Lar ri son 2002). Za ra di šte vil nih pred no sti in sla bo sti je za učin ko vi to na čr to va nje naj bolj smi - sel no po ve zo va nje par ti ci pa tiv nih pri sto pov s for mal ni mi ob li ka mi pred stav niš ke de mo kra ci je (Ce rar 2015). V od zi vu na raz ko rak med že lja mi lo kal nih skup no sti in pro gra mi mest nih oblasti, kot je ur ba na pre no va, je Sherry Arn stein, z na me nom, da »spod bu di bolj raz svet - ljen dia log«, ob li ko va la tako ime no va no Les tvi co so de lo va nja dr žav lja nov (Arn stein 1969). Raz vi la jo je kot ti po lo gi jo z os mi mi stop nja mi, ki se ga jo od raz lič nih sto penj neu de lež be prek na vi dez ne mo či dr žav lja nov do nji ho ve de jan ske mo či (pre gled ni - ca 2). Nje na kri tič na oce na o ta krat nih me to dah na čr to va nja je po memb no vpli va la na ob li ko va nje par ti ci pa tiv nih teh nik in nji ho vo vklju či tev v na čr to val ski pro ces (Grif - fin 2014). Arn stei ni no les tvi co se upo rab lja še da nes. Nje na spe ci fi ka je, da se izra zi to ve že na so cial ne prob le me rev nej ših slo jev, med tem ko se pro stor sko po go sto ve že na geta, kar po leg vpra šanj druž be ne stra ti fi ka ci je in ra siz ma od pi ra tudi vpra ša nje ure ja nja pro sto ra na par ti ci pa ti ven na čin (Ce rar 2015). Po mne nju av to ric Fi li po vič Hrast in Dek ker (2009) so par ti ci pa tiv ni mo de li ure ja nja pro sto ra na lo kal ni rav ni v Slo ve ni ji po Arn stei ni ni les tvi ci na ve zu je jo na na vi dez no moč dr žav lja nov. Cilj je dati pre bi val cem glas in za go to vi ti, da se ta glas sli ši, ven dar ob li ko val ci po li tik še ved - no niso dolž ni de jan sko iz pol nje va ti nji ho vih zah tev. Za čet ki par ti ci pa tiv ne ga na čr to va nja naj bi se ga li v raz voj ne pro jek te umir ja nja et nič nih in ra snih prob le mov ter od prav lja nja revš či ne po 2. sve tov ni voj ni v Zdru - že nih dr ža vah Ame ri ke (Bole, Šmid Hri bar in Pi pan 2017). Tam kajš nji na čr to val ci 25 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Pre gled ni ca 2: Les tvi ca so de lo va nja dr žav lja nov (pov ze to po Arn stein 1969). 8 dr žav ljan sko vo de nje 7 de le gi ra na moč de jan ska moč dr žav lja nov 6 part ners tvo 5 spra va 4 pos ve to va nje na vi dez na moč dr žav lja nov 3 in for mi ra nje 2 te ra pi ja ne so de lo va nje 1 ma ni pu la ci ja so se opr li na ra zi sko val ni mo del Kur ta Le wi na za na čr to va nje, ukre pa nje in ra zi sko - va nje re zul ta tov teh ukre pov. Pri tem so po sku ša li ana li zi ra ti in us mer ja ti raz mer ja mo či zno traj skup no sti, ki bi bila za skup nost ko rist na (Min kler in Wal ler stein 2008). Par ti ci pa tiv no ra zi sko va nje, ki te me lji na skup no sti, iz ha ja iz »juž ne tra di ci je« (gospo - dar sko slab še raz vi te dr ža ve s šib kej šo vlo go jav ne ga sek tor ja) »ak cij ske ga ra zi sko va nja«, pri če mer ra zi sko val ci me ni jo, da je nji ho va vlo ga pod po ra in izo bra že va nje skupnosti, med tem ko mora spre mem ba iz ha ja ti iz skup no sti same. V nas prot ju s tem pa »se - ver na tra di ci ja« (gos po dar sko bo lje raz vi te dr ža ve z moč nej šo vlo go jav ne ga sek tor ja) pou dar ja so de lo va nje ra zi sko val cev v in sti tu cio nal nih oko ljih, kot so šo le in de lov - na me sta. Tam lah ko sku paj ena ko vred no raz re šu je jo manj še te ža ve in tako vpli va jo na ka ko vost živ lje nja (Ra ca dio, Rose in Kol ko 2014: 50). Par ti ci pa tiv no ra zi sko vanje je mož no oz na či ti kot pro ces, v ka te rem aka dem ski in nea ka dem ski de lež ni ki vzpored no iz me nju je jo zna nje, da bi raz re ši li do lo če no te ža vo. Ven dar »pou da rek ni na in te gra ci ji raz lič nih kul tur zna nja, da bi us tva ri li novo zna nje in teo ri jo«, am pak na »raz vo ju ali upo ra bi ra zi skav« (Tress, Tress in Fry 2005). Par ti ci pa tiv no ur ba no kme tijs tvo je v zad njih le tih po sta lo po memb no ra zi sko - val no po droč je z vi di ka za go tav lja nja pre hran ske var no sti in vzpo stav lja nja pre ži ve tve nih stra te gij rev nej ših ter kako dru ga če pri kraj ša nih pre bi vals tve nih sku - pin (El lis in Sum berg 1998; Rich, Rich in Diz yee 2016). Za traj nost no ur ba no kme tijs tvo kot stra te gi jo pre ži vet ja in prož no sti so po treb na orod ja za pod po ro od lo ča nju, ki ur - ba ni stič nim na čr to val cem in dru gim de lež ni kom omo go ča jo, da sku paj raz vi je jo po ten cial ne toč ke vzvo da in oce ni jo nji ho vo vlo go v pre hran skih vred nost nih ve ri - gah (Rich, Rich in Diz yee 2016). Da bi po ve ča li upo ra bo par ti ci pa tiv nih praks, to rej ne za do stu je samo nau či ti po bud ni ke, kako vklju či ti lju di, am pak je tre ba o par ti ci - pa tiv nih me to dah in teh ni kah izo bra zi ti tudi stro kov nja ke (Na red s so de lav ci 2015). Ti mo ra jo po sta ti del skup no sti in z ljud mi so de lo va ti na te re nu, s či mer se bo ob li - ko va lo vza jem no zau pa nje (Pretty 1995). 26 GEORITEM 31 Če prav se je med na čr to val ci za ni ma nje za ur ba no kme tijs tvo v zad njih le tih okrepi - lo (Mor gan 2013; 2015), je nji ho vo zna nje še pre cej ome je no (Lo vell 2010), pred vsem pa za nje go vo spod bu ja nje pri manj ku je po li tič ne vo lje (Pot hu kuc hi in Kauf man 2000). Iz ziv (in pri lož nost) je ob li ko va ti več na men ske kme tij ske pro sto re, ki us tre za jo po - seb nim po tre bam in že ljam mest nih pre bi val cev, hkra ti s tem pa va ro va ti tudi oko lje (Lo vell 2010). Ob tem po go sto pri ha ja do pre cejš njih ne so gla sij med ak ter ji, ki spod - bu ja jo in or ga ni zi ra jo ur ba no kme tijs tvo, ter ti sti mi, ki ga ure ja jo in uprav lja jo. Brez for mal ne pod po re je ur ba no kme tijs tvo ve či no ma pro ces od spo daj navz gor, ki ga obi čaj no za če nja jo or ga ni zi ra ni po sa mez ni ki ali ne vlad ne or ga ni za ci je, ne pa mestne ob la sti (Rich, Rich in Diz yee 2016). Gle de na po memb no vlo go ur ba ne ga kme tijstva za raz voj me sta se to rej po stav lja vpra ša nje, kako pod pre ti in upo ra bi ti ur ba no kme - tijs tvo ne le kot od ziv v kriz nih ča sih, am pak tudi kot stra te gi jo, ki lah ko po ve ča prož nost in traj nost nost ur ba nih ob mo čij in nji ho vih pre bi val cev. Na tanč ne je re če - no, opre de li ti je tre ba, ka te re vr ste oro dij si stem ske ga na čr to va nja po tre bu je mo za vklju či tev na čr to val cev in stro kov nja kov, od lo če val cev in pre bi val cev v pro ces skup - ne ga uče nja, ki lah ko učin ko vi te je us mer ja raz voj ur ba ne ga kme tijs tva (Rich, Rich in Diz yee 2016). Par ti ci pa tiv no ur ba no kme tijs tvo po nu ja edins tve ne ra zi sko val ne in raz voj ne pri - lož no sti, ki zah te va jo upo ra bo al ter na tiv nih me to do loš kih pri sto pov. Par ti ci pa tiv ne SIEITC4O IGRG A IVHRA Sli ka 8: Par ti ci pa tiv no ur ba no kme tijs tvo kot me to da grad nje skup no sti in so de lo va nja v pro ce sih od lo ča nja. 27 Družbeni učinki urbanega kmetijstva ra zi ska ve so lah ko zelo učin ko vi te pri zbi ra nju po dat kov, hkra ti pa skr bi jo za vklju - če va nje in ob veš ča nje jav no sti (Lo vell 2010). Lo kal ni pre bi val ci se na pri mer lah ko vklju ču je jo v kar ti ra nje in po pi so va nje ze le nih po vr šin in opuš če nih zem ljišč, ki bi jih lah ko upo ra bi li za pri de la vo hra ne (Fra ser 2002). Ur ba ni vr tič kar ji in kme to val - ci bi lah ko bili vklju če ni tudi v zbi ra nje po dat kov o svo jih de jav no stih, sle de nje svo jim vlož kom in do no som ter v po pi so va nje rast lin (Air riess in Claw son 1994). Ne ka te - re ra zi ska ve so vklju če va le pre bi val ce ali vr tič kar je in kme te v cilj ne sku pi ne, da bi opre de li li naj po memb nej še de jav ni ke za zaš či to in šir je nje ur ba ne ga kme tijs tva (Tha - pa in Mu ra ya ma 2008). Red wood (2009) meni, da bi mo ra li par ti ci pa tiv ni pri sto pi k ra zi ska vam ur ba ne ga kme tijs tva ob se ga ti na sled nja vpra ša nja: 1. Kdo goji, kaj in za kaj? 2. Kak šni so in te re si lo kal ne ga pre bi vals tva? 3. Ka te ri gos po dar ski de jav ni ki vpli va jo na od lo či tve? ter 4. Ka te re in sti tu ci je so vklju če ne in v kak šni vlo gi? Da bi po ve ča li po ten cial ur ba ne ga kme tijs tva, so ključ ni de jav ni ki par ti ci pa tiv na orod ja in pro ce si, ki upo šte va jo več na men skost rabe zem ljišč, raz no li kost de lež ni kov ter pro - stor ske in ča sov ne in te rak ci je lju di in kra jev (Rich, Rich in Diz yee 2016). Za raz voj ur ba ne ga kme tijs tva je klju čen vzvod re gu la ti va mest nih ob la sti, ki tra di cio nal no sa - moi ni cia tiv no in sa mo re gu la tor sko kul tu ro vr tič kar jev in kme to val cev uspe pro duk tiv no soo či ti s ce lo vi to raz voj no pa ra dig mo me sta. To je mo go če do se či le s par - ti ci pa tiv nim od lo ča njem, ki je pod pr to s par ti ci pa tiv nim ra zi sko va njem (Vad nal in Alič 2008), kjer pri ha ja do vza jem ne ga so de lo va nja aka dem skih in nea ka dem skih de - lež ni kov (Tress, Tress in Fry 2005). Če od mi sli mo za Slo ve ni jo zelo zna čil ne vr to ve ob pro sto sto je čih in vrst nih sta - no vanj skih hi šah v pred mest jih in na po de že lju, na še ur ba no vr tič kars tvo po ob se gu zao sta ja za Nem či jo in Av stri jo, kjer je vr tič kar ska kul tu ra bolj raz šir je na, še po se - bej v tam kajš njih mi li jon skih me stih. Ven dar smo tudi v Slo ve ni ji v zad njih le tih pri ča če da lje več je mu šte vi lu do brih praks par ti ci pa tiv ne ga ur ba ne ga kme tijs tva. Skup nost - ni ur ba ni eko vrt v Bo ro vi vasi v Ma ri bo ru, na stal v sklo pu Evrop ske pre stol ni ce kul tu re leta 2012, ve lja za prvi pri mer skup nost ne ga vrta v Slo ve ni ji in je sploh prvi, ki je v iz - ho diš če po sta vil cer ti fi ci ra no eko loš ko pri de la vo. Z vi di ka par ti ci pa tiv ne ga ur ba ne ga kme tijs tva ve lja iz po sta vi ti tudi skup nost ni vrt On kraj grad biš ča v Ljub lja ni (Cve ji ć s so de lav ci 2015; Po ljak Is te nič 2019), ki je na stal na de gra di ra nem zem ljiš ču, in štu - dent ska skup nost na vr to va v ljub ljan ski Rož ni do li ni, ki sta od lič na pri me ra us pe šne si ner gi je med ci vil no ini cia ti vo in jav no us ta no vo. 2.3 Ur ba no kme tijs tvo kot orod je za so cial no vklju če va nje Kon cept so cial ne vklju če no sti je ne loč lji vo po ve zan s poj mom so cial ne iz klju - če no sti; v raz pra vah je sled nji pre vla dal kot iz ho diš če, saj naj bi »so cial no iz klju če ni« ljud je »… po tre bo va li po li ti ko, ki bi omo go či la nji ho vo so cial no vklju če va nje …« (Hall 2010, 48; Ca me ron 2006). Sča so ma se je po li tič ni di skurz preu sme ril iz »iz klju če no - 28 GEORITEM 31 sti« v na vi dez po zi tiv nej ši in zdaj po vsod pri so ten izraz »vklju če nost«, pa tudi nje - go ve šte vil ne so po men ke, kot so so li dar nost, druž be na ko he zi ja, so cial ni ka pi tal in in te gra ci ja, ki so se za če le red no upo rab lja ti v raz lič nih po li tič nih in druž be nih okoljih (Sil ver 2015). Oba kon cep ta, ki pred stav lja ta dve stra ni is te ga ko van ca, se se daj obrav - na va ta v raz no li kih kon tek stih, tudi (če prav red ke je) v zve zi z ur ba nim kme tijs tvom. V aka dem skih kro gih se ve či no ma na na ša ta na druž be no pri kraj ša nost lju di v post - mo der nih druž bah, v ka te rih dein du stria li za ci ja, teh no loš ki raz voj in raz drob lje nost trga dela pov zro ča jo de mo graf ske in druž be ne spre mem be (Man dič 2005). V po li - ti ki se kon cept ra zu me kot skup ni ime no va lec za raz lič ne teme, ki spa da jo pod okri lje so cial nih pro gra mov. V po li tič no be se diš če Evrop ske uni je je ter min vsto pil sre di osem - de se tih let prejš nje ga sto let ja, kot iz pe ljan ka iz fran co ske ga izra za exc lu sion so cia le (Pea ce 2001). So cial na iz klju če nost se od ta krat na prej ne po ve zu je zgolj z mo ne tar - nim vi di kom, am pak po leg po manj ka nja ma te rial nih vi rov za je ma tudi nez mož nost za so de lo va nje v gos po dar skem, po li tič nem, kul tur nem in druž be nem živ lje nju ter iz - klju če nost iz pre vla du jo če (»main strea mov ske«) orien ta ci je druž be (Fi li po vić 2005). Kon cept so cial ne iz klju če no sti se to rej upo rab lja v dveh smi slih (Pea ce 2001). V ožjem je so po men ka za revš či no, ki se na na ša po se bej na brez po sel ne ali ose be z niz ki mi do hod ki. Kot tak se na ve zu je na kon cept druž be ne ko he zi je. V ko he ziv ni druž bi naj bi se na mreč po li tič na, druž be na in gos po dar ska sta bil nost ohra nja la s člans - tvom (ozi ro ma par ti ci pa ci jo) v pla ča ni de lov ni sili. Tako ra zu me va nje so cial ne ga iz klju če va nja je zna čil no za Evrop sko uni jo, saj je ta v prvi vr sti gos po dar ska zve za in zato tež ko uve ljav lja skup no so cial no po li ti ko, če ta ni po ve za na z gos po dars tvom. V šir šem smi slu pa je so cial na iz klju če nost di na mi čen pro ces, v ka te rem ljud je doživ - lja jo po manj ka nje sred stev in/ali odre ka nje druž be nih pra vic, kar se ka že v več krat ni pri kraj ša no sti, tr ga nju dru žin skih vezi in druž be nih od no sov ter iz gu bi iden ti te te in življenj ske ga smi sla. Tak šno ra zu me va nje in opre de li tve, zna čil ni pred vsem za humani stič ne ra zi ska ve, po se bej pou dar ja jo so de lo va nje in so cial no vklju če va nje. V kon tek stu ur ba ne ga kme tijs tva sta po memb na oba vi di ka, če prav je prvi pou dar - jen v dr ža vah v raz vo ju, vključ no z vzhod no Evro po (Zez za in Tas ciot ti 2010), dru gi pa v gos po dar sko raz vi tej ših ozi ro ma bo ga tej ših dr ža vah, v ka te rih so raz šir je ni skup - nost ni vr to vi (Ma cias 2008; See land, Düben dor fer in Han smann 2009; Tur ner, He nryks in Pear son 2011; Ca ban nes in Ra po so 2013) in kjer pred vsem ne vlad ne or ga ni za ci - je us ta nav lja jo po seb ne vr to ve za so cial no vklju če va nje svoj skih ran lji vih sku pin, kot so ljud je s po seb ni mi po tre ba mi, Romi, mi gran ti ali dru ge sku pi ne (Buc king ham 2005; Mou lin-Doos 2014). Po dru gi stra ni lah ko tudi na jem ni vr tič ki, ki so na me nje ni pr - vens tve no pri de la vi hra ne in rast lin ter pro sto ča snim in re krea tiv nim de jav no stim, pred nost no spod bu ja jo dru ge vi di ke druž be ne ga živ lje nja, ka kr šen je so cial no vklju - če va nje (Zam mit in Šu klje-Er ja vec 2016). Ide jo so cial ne ga iz klju če va nja so v zna nost in po li ti ko vpe lja le so cio loš ke ra ziskave. Te pou dar ja jo, da sta so cial na vklju če nost ozi ro ma iz klju če nost po sle di ca po manjkanja 29 Družbeni učinki urbanega kmetijstva ena ko sti, kar je zna čil no za vse druž be, tudi naj pre pro stej še. Po jav po ve zu je jo z dru - gi mi kon cep ti, pred vsem z druž be no so li dar nost jo (Durk heim 1933; We ber 1947) in so cial nim ka pi ta lom (Bour di eu 1985; Put nam 2000). Ni pa nuj no, da po sa mez - ni ke iz klju ču je druž ba, pač pa se ti lah ko iz do lo če nih de jav no sti ve čin ske druž be iz klju ču je jo sami (Gid dens and Grif fiths 2006). Burc hardt, Le Grand in Piac haud (2002) so opre de li li šti ri di men zi je so cial ne iz - klju če no sti: iz proi zvod nje, po ra be, druž be nih in te rak cij in po li tič ne ga udejs tvo va nja. Ne ka te ri ra zi sko val ci opo zar ja jo tudi na dru ge ob li ke iz klju če no sti, kot sta pro stor - ska in kul tur na (No wo sielsky 2008). K zmanj ša nju na ve de nih raz sež no sti so cial ne iz klju če no sti lah ko po memb no pris pe va prav ur ba no kme tijs tvo. Kot ugo tav lja ta Sem - pik in Al drid ge (2002), ur ba no kme tijs tvo ozi ro ma vrt nar je nje omo go ča ta pri de la vo hra ne ozi ro ma udejs tvo va nje, ki ga vr tič kar ji, oseb je in dru gi vple te ni obrav na va jo kot delo; v ne ka te rih po te zah je celo po dob no for mal ni za po sli tvi. Vrt nar je nje je po - ve za no tudi s po ra bo – je pri ljub lje na pro sto ča sna de jav nost, iz ka te re so ran lji ve sku pi ne po go sto iz klju če ne, ki ob pri de la ni hra ni bis tve no pris pe va h ka ko vo sti nji - ho ve ga živ lje nja. Us tvar ja pri lož no sti za šte vil ne ob li ke druž be ne in te rak ci je, kar po zi tiv no vpli va na ob li ko va nje te ra pevt skih, so cial nih in po dob nih skup no sti ter kre - pi ob čut ke pri pad no sti raz lič nim druž be nim sku pi nam (Haigh 2008; Hic key 2008; Sem pik, Hine in Wil cox 2010). Po leg tega vr tič kars tvo ude le žen cem omo go ča, da uprav lja jo vrt ali koor di ni ra jo de jav no sti, kar je ob li ka po li tič ne ga udejs tvo va nja. SIEITC4O IGRG A IVHRA Sli ka 9: Ur ba no kme tijs tvo kot orod je za so cial no vklju če va nje otrok in mla dost ni kov. 30 GEORITEM 31 Ve lik del ur ba nih vr tič kov je ure jen na jav nih zem ljiš čih, zato vr tič kar jem olaj šu je - jo rabo jav ne ga pro sto ra, v do lo če nih pri me rih – pred vsem ka dar gre za prak se, ki zdru žu je jo raz lič ne ran lji ve sku pi ne ozi ro ma ran lji ve in ne ran lji ve sku pi ne – pa pris - pe va jo tudi k spre je ma nju in ra zu me va nju kul tur ne raz no li ko sti. Te raz sež no sti in zna čil no sti so cial ne iz klju če no sti so prav tako pou dar je ne v ra - zi ska vah in ana li zah na po droč jih so cial ne ga dela in de lov ne te ra pi je, kjer je na sta lo naj več štu dij, ki so cial no vklju če nost po ve zu je jo z ur ba nim (in tudi ru ral nim) kmetijs tvom (Has sink in Van Dijk 2006; Sem pik 2008; De Bruin s so de lav ci 2010; Hau ben ho fer s so de lav ci 2010). Osre di nja jo se na raz lič ne ka zal ni ke so cial ne ga vklju - če va nja, kot so za po slo va nje, na sta ni tev, izo bra že va nje, so de lo va nje v pro sto ča snih ali druž be nih de jav no stih, do stop do zdravs tve nih sto ri tev, zdravs tve no za va ro va nje, so cial na pod po ra in druž be no ko rist no delo. Do stop do teh do brin iz bolj šu je člo ve - ko vo do bro po čut je in oseb ni po ten cial (Lloyd, Tse in Dea ne 2006). Nji ho vi pri sto pi in pri sto pi dru gih stro kov nja kov, ki v delo vklju ču je jo na ra vo, so zdru že ni pod poj - mom ze le na os kr ba (an gleš ko green care) (Sem pik, Hine in Wil cox 2010). Eden pr vih struk tu ri ra nih pri sto pov k upo ra bi na ra ve za iz bolj ša nje zdrav ja – ozi ro ma dela v na - ra vi, to rej tudi kme to va nja ozi ro ma vrt nar je nja – je bila hor ti kul tur na te ra pi ja. Gre za spe cia li zi ra no ob li ko de lov ne te ra pi je z upo ra bo rast lin in dela na vrtu kot glavne de jav no sti. Z njo je po ve za no te ra pevt sko vrt nar je nje, to je vrt nar je nje za spod bu - ja nje zdrav ja. Raz li ka med nji ma je v tem, da ima hor ti kul tur na te ra pi ja vna prej do lo čen kli nič ni cilj, med tem ko je te ra pevt sko vrt nar je nje splo šne je us mer je no v iz bolj ša - nje bla gi nje po sa mez ni ka, po memb nej ši zanj je druž be ni kon tekst. Zato se za tako ob li ko udejs tvo va nja, vsaj v An gli ji, ob te ra pevt skem vrt nar je nju upo rab lja tudi izraz so cial no vr tič kars tvo (Sem pik 2010). V Evro pi se kme tijs tvo majh ne ga ob se ga po go sto upo rab lja tudi kot ob li ka re - ha bi li ta cij ske so cial ne os kr be, zla sti za lju di s te ža va mi v du šev nem raz vo ju in uč ni mi te ža va mi. V ne ka te rih evrop skih dr ža vah za nje vzpo stav lja jo bol ni šnič ne kme ti je (Hine 2008) ozi ro ma os krb ne kme ti je (Has sink in van Dijk 2006), na ka te rih je kme tijs tvo več na men sko – na me nje no ni le pri de la vi hra ne, pač pa tudi za go tav lja nju zdravs - tve ne os kr be. Po leg go je nja kul tur nih rast lin se za spod bu ja nje zdrav ja in do bre ga po čut ja lah ko upo rab lja tudi ži va li (Ber get in Braa stad 2008; Sem pik 2010; Ber get in Ih lebk 2011). Ven dar pa ve li ka ve či na štu dij v vseh znans tve nih dis ci pli nah in stro kah iz ha ja iz pred po stav ke, da so do bri skup nost ni (in še kak šni dru gi) vr to vi nuj no vklju ču - jo či, sla bi pa do lo če ne sku pi ne pre bi val cev iz klju ču je jo (Neo in Chua 2017). Do bri pri me ri naj bi zmanj še va li eko nom ske sti ske, bla ži li ne za po sle nost, pre se ga li pri kraj - ša nost pri sto ri tvah in ome je va li po li tič no ran lji vost. Ven dar pa ra zi sko val ci če da lje po go ste je opo zar ja jo na nez mož nost mno gih pre bi val cev, da bi za ra di nee na kih druž - be no-gos po dar skih vi rov, mo či in po li tič ne ga do sto pa ena ko prav no so de lo va li v vrt - nar je nju in od tega ime li ena ke ko ri sti. Ne ka te ri av tor ji zato pred la ga jo, naj po zor nost 31 Družbeni učinki urbanega kmetijstva z vklju če va nja in iz klju če va nja preu sme ri mo na od go vor nost in preu ču je mo, kako prev ze ma nje od go vor no sti – bo di si za ohra nja nje vrta bo di si za us tvar ja nje pro sto - ra za skup nost – pov zro ča iz klju če va nje in vklju če va nje ter kak šna skup nost se ob tem ob li ku je (Neo in Chua 2017). 2.4 Ur ba no kme tijs tvo kot de jav nik traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja Kot od go vor na na raš ča jo čo ur ba ni za ci jo in okolj ske spre mem be, ki ogro ža jo pri - hod nost člo veš tva, je po sve tu če da lje bolj uve ljav lje na in na ši ro ko spre je ta pa ra dig ma traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja. Traj nost no me sto je na mreč or ga ni zi ra no tako, da lahko v njem vsi pre bi val ci za do vo lju je jo svo je po tre be, ne da bi s tem ško do va li na rav ne - mu oko lju ali po slab še va li bi val no oko lje dru gim lju dem, tako zdaj kot v pri hod nje (Gi rar det 1996). Ne ka te re bolj kom plek sne opre de li tve traj nost ne ga ur ba ne ga raz - vo ja za je ma jo tudi že ljo po spre mem bi, vods tvo, ki je spo sob no na čr to va ti dol go roč no, de lo va nje prek ad mi ni stra tiv nih meja, spo sob nost nad zo ra nad zem ljiš či in dru gi - mi viri ter pou da rek na ce lot ni živ ljenj ski dobi meš ča nov (CABE 2009). Ve či na av tor jev pa se pri na šte va nju pr vin traj nost no sti bolj ali manj na sla nja na kla sič no opre de li - tev, ki te me lji na treh med se boj pre ple te nih in us kla je nih raz sež no stih raz vo ja – RAKER Š SMELA Sli ka 10: Za ra di uk leš če no sti ne ka te rih preo sta lih kme tij v mest no tki vo se po jav lja nuja po od va ža nju hlev ske ga gno ja na oko liš ka ob de lo val na zem ljiš ča, kar, kot je raz vid no z ob moč ja Šiš ke v Ljub lja ni, lah ko po te ka tudi po pro met nih uli cah in ce stah. 32 GEORITEM 31 gos po dar ski, druž be ni in okolj ski. V ne ka te rih opre de li tvah se kot osred nji ste ber po - jav lja tudi kul tur na raz sež nost ozi ro ma iden ti te ta, ki jo ob kro ža jo ste bri druž be ne pra vič no sti, eko loš ke ga rav no ves ja in gos po dar ske sa mo za dost no sti (Nur se 2006). V ur ba no kme tijs tvo so vklju če ni raz no vrst ni ak ter ji, ki po ma ga jo ude ja nja ti zelo raz lič ne ci lje, zato ima ta de jav nost šte vil ne učin ke na mest no gos po dars tvo, druž - bo in oko lje (Lo hr berg s so de lav ci 2016a). Kme tij ska pri de la va ni nuj no nas prot je so dob ne ga me sta, am pak je lah ko ena od me sto tvor nih de jav no sti, ki pris pe va k prož - no sti in iz bolj ša ni traj no sti mest (Bart hel in Isen dahl 2013; Lov šin 2014). V znans tve ni li te ra tu ri naj de mo obi lo do ka zov, da ur ba no kme tijs tvo po zi tiv no pris pe va k traj nost - ne mu ur ba ne mu raz vo ju (Drech sel in Don gus 2009; Pear son, Pear son in Pear son 2010; Or si ni s so de lav ci 2013), pa tudi po ten cia lih ur ba ne ga kme tijs tva za ob vla do va nje ključ nih iz zi vov mest, kot so revš či na, so cial na iz klju če nost, pre hran ska var nost, vars - tvo oko lja in od tu je nost od na ra ve (de Ze euw, van Veen hui zen in Dub be ling 2011; Sche romm 2015). Ven dar so ob moč ja za ur ba no kme tijs tvo za ra di sla be ga poz na - va nja med sek tor ske ga zna ča ja te de jav no sti ter po manj klji ve vklju če no sti v pro stor sko in ur ba ni stič no po li ti ko ter na čr to va nje ena od naj bolj ogro že nih ka te go rij ze le ne in - fra struk tu re (Deel stra in Gi rar det 2000; Breu ste 2010; Lo hr berg s so de lav ci 2016a). Zato je po memb no, da na čr to val ci v več ji meri pre poz na jo vlo go ur ba ne ga kme tijstva I INBMA GORUAM Sli ka 11: V so dob nem ur ba niz mu je za za go tav lja nje traj nost no sti če da lje bolj poudar - je na skrb za ze le ne po vr ši ne, kar je opaz no tudi v lom bar dij ski pre stol ni ci Mi la no, kjer so rast li nje na bal ko nih ne ka te rih tam kajš njih stolp nic poi me no va li kar nav pič ni gozd. 33 Družbeni učinki urbanega kmetijstva kot ene iz med po memb nih de jav no sti, ki opre de lju je so dob na me sta ter pris pe va k nji - ho vi traj no sti in prož no sti. V na da lje va nju pov ze ma mo ključ ne last no sti ur ba ne ga kme tijs tva z vi di ka treh ključ nih raz sež no sti traj nost ne ga raz vo ja. Med tem ko se ve či na pro mo tor jev ur ba ne ga kme tijs tva osre do to ča na nje go ve druž be ne in okolj ske ko ri sti, so gos po dar ske ko ri sti ve li ko krat slab še ra zum lje ne ali celo za po stav lje ne (van der Schans s so de lav ci 2016). Po oce nah Or ga ni za ci je združe - nih na ro dov za pre hra no in kme tijs tvo (FAO) je v ur ba no kme tijs tvo na sve tu vklju čenih okrog 800 mi li jo nov lju di; 200 mi li jo nov jih je ko mer cial no na rav na nih. Po ne ka terih oce nah ur ba no kme tijs tvo pris pe va med 15 in 20 % hra ne na sve tu (Pölling s so de lav ci 2016). Pred vsem na mezo- in ma kro rav ni ima ve lik trž ni po ten cial in nudi šte vil ne za po sli tve ne pri lož no sti (Nu gent 2000), na mi kro- in me zo rav ni pa ima po - mem ben po ten cial za raz voj pod je tij in do da no vred nost, zla sti v tr go vi ni, mar ke tin gu in do bav nih ve ri gah (Pear son, Pear son in Pear son 2010). Po se bej ve lja ome ni ti trž no us mer je ne ob li ke ur ba ne ga kme tijs tva, ki jih lah ko oz na či mo za skri te zma go val ce na raš ča jo če ga šte vi la traj nost nih raz voj nih stra te gij. Ena od po memb nih si ner gij ur ba ne ga kme tijs tva je na mreč upo ra ba sla bo iz ko riš - če nih vi rov, kot so praz na zem ljiš ča, praz ne stav be, or gan ski od pad ki in pa da vin ska od pad na voda (van der Schans s so de lav ci 2016). V zad njih de set let jih so zla sti v raz - IČTRAHR EN JAOB Sli ka 12: Ur ba no kme tijs tvo je po mem ben de jav nik lo kal ne in zdra ve sa moo skr be s hra no. 34 GEORITEM 31 vi tem sve tu vznik ni le nove ob li ke praks z raz vi ti mi druž be ni mi ino va ci ja mi, oko lju pri jaz ni mi živ ljenj ski mi slo gi ter kom bi ni ra ni mi pri sto pi od spo daj navz gor in od zgo - raj navz dol: part ner sko kme to va nje, skup nost no kom po sti ra nje in vrt nar je nje, gve ril sko vrt nar je nje in skvo ter sko kme to va nje, ur ba ne pre hran ske stra te gi je, si stem jav ne ga na ro ča nja lo kal ne hra ne, pod po ra ma lim pod jet ni kom, za dru gam in so cial - nim pod jet jem, lo kal ne pre hran ske ve ri ge, vključ no z manj ši mi vr to vi in ži vil ski mi trž ni ca mi, ter gi ba nje Slow Food z obu ja njem lo kal ne pri de la ve hra ne, kme tij skih tr - go vin in trž nic (Giacchè in Tóth 2013; Spil ková in Perlín 2013). Med to vrst ne prak se uvrš ča mo tudi splet no pro da jo ter do sta vo sve že ga sad ja in ze le nja ve v za to po sebej pri prav lje nih za bojč kih. Z na šte ti mi prak sa mi ur ba no kme tijs tvo po ma ga ob dr ža ti de nar v do lo če nem kra ju, kar kre pi lo kal no gos po dars tvo. Ur ba no kme tijs tvo je po memb no tudi z vi di ka last ne pri de la ve hra ne, zla sti v naj - bolj rev nih dr ža vah v raz vo ju, kjer bla ži mest no revš či no, ve ča pre hran sko var nost in iz bolj šu je ka ko vost živ lje nja. V Evro pi so tak šne prak se po go stej še v nek da njih so - cia li stič nih dr ža vah, kjer niso zgolj ob li ka pre živ lja nja pro ste ga ča sa in re krea ci je, tem več tudi po memb na pre ži ve tve na stra te gi ja (Al ber in Koh ler 2008) in pri lož nost za us - tvar ja nje do dat ne ga za služ ka (Gla van s so de lav ci 2016). De lež gos po dinj stev z last no pri de la vo hra ne se si cer med temi dr ža va mi moč no raz li ku je; po ne ka te rih oce nah jih je v Ro mu ni ji kar 99 % (Mar lier in At kin son 2010), s 43 % pa je med več ji mi tudi v Slo ve ni ji (Al ber in Koh ler 2008; Lut har s so de lav ci 2008). Po dru gi stra ni pa mno - gi ra zi sko val ci opo zar ja jo, da vlo ge in po me na last ne pri de la ve hra ne ne sme mo pre ce nje va ti (El lis in Sum berg 1998; Zez za in Tas ciot ti 2010; van der Schans s so de - lav ci 2016). Druž be ni vi di ki ur ba ne ga kme tijs tva so med vse mi tre mi raz sež nost mi traj - nostnega raz vo ja naj bolj te me lji to ra zi ska ni. Po zi tiv ni učin ki ur ba ne ga kme tijs tva na druž be no traj nost nost so šte vil ni: pre hran ska var nost in do stop nost, pre hra na in zdravje, oseb no bla go sta nje, psi ho loš ke ko ri sti, po ve ča na te le sna de jav nost, ob ču te - nje pro sto ra, es tet sko za do voljs tvo, dru že nje, kre pi tev skup no sti, oseb ne veš či ne in ena kost spo lov (Pear son, Pear son in Pear son 2010). Tudi dru ge štu di je na va ja jo vrsto druž be nih ko ri sti ur ba ne ga kme tijs tva, od pre hran ske var no sti, splo šne ga te le snega in du šev ne ga zdrav ja do na ve za no sti na so se sko in bla gi nje (Com stock s so de lav ci 2010; Kor tright in Wa ke field 2011; Soga s so de lav ci 2017). Uk var ja nje z vrt nar je njem de ni mo vzbu ja ču te in sti mu li ra vr sto od zi vov, ki vpli va jo na uče nje, izra ža nje in za - tr je va nje, iz bolj šu je jo druž be na raz mer ja in spod bu ja jo zdrav ju pri jaz no ve de nje (Hale s so de lav ci 2011). Z vi di ka za go tav lja nja šir ših druž be nih učin kov je po memb na tudi ugo to vi tev, da je ur ba no kme tijs tvo spo sob no preo bra zi ti ur ba no po kra ji no in pre hran ski si stem, saj pre bi val cem (vključ no na pri mer z vrt nar ji pri se ljen ci) omo go ča ak tiv no vlo go pri spre mi nja nju svo je ga bi val ne ga in živ ljenj ske ga oko lja (Ba ker 2004) ter uprav ljanju in pro stor skem na čr to va nju (Cve ji ć s so de lav ci 2015). V tem kon tek stu lah ko ur bano 35 Družbeni učinki urbanega kmetijstva kme tijs tvo obrav na va mo tudi v ne ga tiv nem smi slu, kot ne kaj nad lež ne ga, tri vial nega in gr de ga (M bi ba 1994), ali kot tve ga nje za zdrav je lju di za ra di ne pri mer ne lo ka ci - je, na pri mer ob glav nih pro met ni cah (Smre kar 2009) ali vi rih pit ne vode (Jam nik, Smre kar in Vrš čaj 2009), za kar pa je bolj malo do ka zov. Druž be ne ko ri sti ur ba ne ga kme tijs tva av tor ji po go sto obrav na va jo z vi di ka če - da lje bolj uve ljav lje ne ga kon cep ta eko si stem skih sto ri tev. Ra zi ska va v Bar ce lo ni je iden ti fi ci ra la kar 20 eko si stem skih sto ri tev, ki jih nu di jo ur ba ni vr to vi, in priš la do spoz na nja, da so naj po memb nej ša sku pi na kul tur ne sto ri tve, kot so uče nje in izo braže - va nje, druž be na in te gra ci ja in ko he zi ja, es te ti ka, stik z na ra vo, spro sti tev in pre živ lja nje pro ste ga ča sa (Camps-Cal vet s so de lav ci 2016). Če prav se po men tra di cio nal ne pri - de la ve hra ne v raz vi tih dr ža vah zmanj šu je, tudi dru ge ra zi ska ve do ka zu je jo, da ima jo vr to vi šte vil ne nes por ne ka ko vo sti in pris pe va jo k do bro bi ti druž be, s či mer se jih da laž je vpe ti v ur ba ni stič no na čr to va nje (Breu ste in Art mann 2015). V pri mer ja vi z druž be ni mi in gos po dar ski mi so okolj ski vi di ki ur ba ne ga kme - tijs tva slab še ra zi ska ni. Po dob no kot ve lja za druž be ni ste ber, so po go sto obrav na va ni sko zi kon cept eko si stem skih sto ri tev, kot so biot ska raz no vrst nost, opra še va nje in pridela va hra ne. Na splo šno ve lja, da so glav ni po zi tiv ni okolj ski učin ki ur ba ne ga kme - tijs tva kom po sti ra nje, bla že nje učin ka to plot ne ga oto ka ter ve za va in skla diš če nje og lji ka. Glav ni ne ga tiv ni učin ki so hrup, smrad in pe sti ci di; sled nji so po ten cial na grož nja ka ko vo sti pod zem ne vode (Pear son, Pear son in Pear son 2010). Med te me lji tej ši mi okolj ski mi ra zi ska va mi ve lja ome ni ti pre gled ni čla nek Li no - ve, Phil pot to ve in Jha je ve (2015). Ob šte vil nih ko ri stih, kot so biot ska raz no vrst nost, opra še va nje, za ti ra nje ško dljiv cev in pri la ga ja nje pod neb nim spre mem bam, so av - tor ji raz kri li tudi po ten cial ne ško dlji ve po sle di ce ur ba ne ga kme tijs tva, kot so ugod na me sta za raz mno že va nje ko mar jev, ne var nost raz lit ja ke mi ka lij, ki pov zro ča jo onesna že nje oko lja in zdravs tve na tve ga nja, ter po ten cial no tek mo va nje za vodo v suš - nej ših oko ljih. V pre gled nem član ku (Wang in Clark 2016) je bil preu čen tudi pris pe vek vr tov k biot ski raz no vrst no sti z za go tav lja njem ha bi ta tov za raz lič ne avtoh to ne rast - lin ske in ži val ske vr ste. Ugo tov lje no je bilo, da bo ime lo če da lje bolj pri ljub lje no ur ba no vr tič kars tvo vpliv na abiot ske in biot ske pr vi ne v oko lju, ki bodo v ne ka te rih pri me - rih ne ga tiv ne (na pri mer spre me nje ni ci kli og lji ka, hra nil in vode na ur ba nih in su bur ba ni zi ra nih ob moč jih). S tem so vr tič kar ska ob moč ja tudi po ten cial ni de jav - nik glo bal nih okolj skih spre memb. Ome ni ti ve lja še ra zi ska vo o eko si stem skih sto ri tvah za seb nih in skup nost nih vr tov, zla sti v lo kal ne mu pod neb ju, re gu la ci ji vode in biot ski raz no vrst no sti. Av - tor ji so med dru gim ugo to vi li, da skup nost ni vr to vi v pri mer ja vi z za seb ni mi pomembne je pris pe va jo k re gu la ci ji vode in last no stim kro že nja hra nil ter v več ji meri spod bu ja jo rast av toh to nih in spon ta no ra sto čih rast lin skih vrst (Ca bral s so - de lav ci 2017). 36 GEORITEM 31 3 Med na rod ni ok vir spod bu ja nja raz vo ja in uprav lja nja ur ba ne ga kme tijs tva Glav ni na men tega po glav ja je pre gled iz bra nih med na rod nih stra teš kih do kumen - tov, ki vpli va jo na raz voj ur ba ne ga kme tijs tva, ter evrop skih pro gra mov in pro jek tov, ki so to vrst no kme tijs tvo raz vi ja li samo po sebi ali kot orod je za do se ga nje šir ših druž - be nih učin kov. Ana li za uprav ne ga in po li tič ne ga kon tek sta to vrst ne ga kme tijs tva, ki je bila oprav lje na v ok vi ru ak ci je COST Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe (Lo hr berg s so - de lav ci 2016a), je na mreč po ka za la, da ur ba no kme tijs tvo pra vi lo ma ni vklju če no v na cio nal ne agen de – ne v kme tij ske po li ti ke ne v ur ba ni stič no na čr to va nje (več o tem v na sled njem po glav ju). Temu pri tr ju je tudi Or ga ni za ci ja zdru že nih na ro dov za pre - hra no in kme tijs tvo (FAO), ki ugo tav lja, da ta sek tor za ra di urad ne »ne vid no sti« ne pre je ma jav ne po mo či in ni pod nad zo rom mest (Ur ban agri cul tu re 2019). Zato je za raz voj ur ba ne ga kme tijs tva ključ no, kako ga ra zu me jo in spod bu ja jo med na rod - ni in stru men ti – evrop ski, ki so lah ko prav no za ve zu jo či ali pa po da ja jo smer ni ce na cio nal nim, re gio nal nim in lo kal nim po li ti kam, in glo bal ni, ki dr ža ve za ve zu je jo k ukre pa nju, če prav sank ci je za neu kre pa nje niso pred vi de ne. 3.1 Ur ba no kme tijs tvo v med na rod nih stra teš kih do ku men tih Med na rod ne stra teš ke do ku men te lah ko raz de li mo na ti ste, ki jih spre je ma Evrop - ska uni ja, in glo bal ne, ki jih spre je ma jo med na rod ne or ga ni za ci je, kot so Or ga ni za ci ja zdru že nih na ro dov ali UNESCO. To pod po glav je naj prej obrav na va evrop ske strate - gi je (Skup na kme tij ska po li ti ka, Stra te gi ja Evro pa 2020, Ur ba na agen da EU, Te ri to rial na agen da EU, Leip ziš ka li sti na o traj nost nih evrop skih me stih, De kla ra ci ja iz To le da, Bru selj ska ur ba na de kla ra ci ja in ma kroe ko nom ske stra te gi je EU), nato pa še dve glo - bal ni (Agen da za traj nost ni raz voj do leta 2030 in Nova ur ba na agen da – Ha bi tat III). Ana li za ka že, da si cer le red ke iz po stav lja jo ur ba no kme tijs tvo, če prav lah ko to po - memb no vpli va na iz pol nje va nje za stav lje nih ci ljev. Skup na kme tij ska po li ti ka (SKP) (Evrop ska ko mi si ja 2013) je skup na po li ti ka vseh dr žav Evrop ske uni je. Uprav lja in fi nan ci ra se na evrop ski rav ni iz sred stev njene - ga pro ra ču na. Glav ni me ha ni zem te po li ti ke so pro gra mi raz vo ja po de že lja (PRP) – tre nut no še za ob dob je 2014–2020 – ven dar SKP ne raz li ku je med po de žel ski mi in ur ba ni mi ob moč ji. Kljub glav ni pod po ri kme tijs tvu na po de žel skih ob moč jih pa je ur ba no kme tijs tvo iz ukre pov izrec no iz klju če no le v red kih pri me rih, na pri mer tistih za di ver zi fi ka ci jo po de žel skih ob mo čij. Tako stra te gi ja dr ža vam čla ni cam omo go ča, da jo pre ne se jo tudi na ur ba na ob moč ja. Vklju ču je ši rok na bor ukre pov in in strumen - tov, ki pod pi ra jo tudi ur ba no kme tijs tvo, kot so ne po sred na pro da ja, oz na če va nje lo - kal nih ži vil, krat ke do bav ne ve ri ge, she me ka ko vo sti, tr že nje, kme tij sko-okolj ske she me, so de lo val ni pri sto pi, pi lot ni pro jek ti in na lož be (prek pro gra mov LEADER/CLLD). 37 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Dru ge pr vi ne SKP, po memb ne tudi za ur ba no kme tijs tvo, so she me pod po re za mla - de kme te in trž ne spod bu de za sad je in ze le nja vo (Ra mon i Su moy, Cal lau in Lo hr - berg 2016). Ven dar pa ana li ti ki opo zar ja jo, da SKP k ur ba ne mu kme tijs tvu lah ko pris pe va samo v teo ri ji, saj se za ra di nje go ve ga pre skrom ne ga pris pev ka k zmanj še - va nju po manj ka nja hra ne po ra ba sred stev SKP za nje gov raz voj zdi ne smo tr na in neu - pra vi če na (Curry s so de lav ci 2014). Evro pa 2020 (2010) je stra te gi ja, ki do lo ča vi zi jo evrop ske ga so cial ne ga trž ne ga gos po dars tva v 21. sto let ju. Na me nje na je preob li ko va nju Evrop ske uni je v pa met - no, traj nost no in vklju ču jo če gos po dars tvo, ki za go tav lja vi so ko stop njo za po sle no sti, pro duk tiv no sti in so cial ne ko he zi je. Opre de lju je tri med se boj no po ve za ne pred nost - ne na lo ge: pa met no rast (raz voj gos po dars tva, ki te me lji na zna nju in ino va ci jah), traj nost no rast (spod bu ja nje gos po dar nej še ga, oko lju pri jaz nej še ga in kon ku renč - nej še ga gos po dars tva) in vklju ču jo čo rast (spod bu ja nje gos po dars tva z vi so ko za po sle nost jo, ki za go tav lja druž be no in te ri to rial no ko he zi jo). Ci lji so po ve ča ti za - po sle nost, okre pi ti ra zi ska ve in raz voj, ub la ži ti pod neb ne spre mem be, zmanj ša ti rabo ener gi je, iz bolj ša ti izo bra že va nje ter zmanj ša ti revš či no in so cial no iz klju če nost. Kme - tijs tvo (izrec no ali po sred no v po ve za vi s po de že ljem) je ome nje no le na šti rih me stih, in si cer kot evrop ska pred nost, kot sreds tvo za za nes lji vo pre skr bo hra no, kot del gos - po dar ske po li ti ke in kot cilj kme tij skih skla dov. Stra te gi ja ur ba ne ga kme tijs tva ne ome nja, pa če prav lah ko prav ta de jav nost ob čut no pris pe va k ci ljem, ki se na na ša - jo na za po slo va nje, so cial no vklju če nost in traj nost no na rav na nost. Ana li za v na da lje va nju te me lji pred vsem na ra zi ska vi Lo hr ber ga s so de lav ci (2016b). Stra te gi ja pred vi de va, da bo do leta 2020 v Evrop ski uni ji v sta rost ni sku pi ni od 20 do 64 let za po sle nih 75 % lju di in da bo sta revš či na ali so cial na iz klju če nost ogro - ža li vsaj 20 mi li jo nov lju di ozi ro ma če tr ti no manj kot ob nje nem na sta ja nju. Ker je ur ba no kme tijs tvo raz šir je na de jav nost – z njim se na sve tu uk var ja okrog 800 mi - li jo nov lju di (Ur ban agri cul tu re 2019) – ki se bolj opi ra na splo šno zna nje kot for mal no izo bra že va nje, ima ve lik po ten cial, da ran lji vim sku pi nam, kot so na pri mer nek va - li fi ci ra ni de lav ci ali ose be s po seb ni mi po tre ba mi, omo go či so de lo va nje v de jav no stih z gos po dar skim po ten cia lom. Rev nim pri de lo va nje hra ne pred stav lja po mem ben so - cial ni ko rek tiv, ki bla ži ne go to vost pri pre hran ski pre skr bi, hkra ti pa (tudi) za nje lah ko us tva ri de lov na me sta. Za ra di na splo šno manj še in ten ziv no sti in ome je ne raz po - ložljivo sti ur ba nih zem ljišč v pri mer ja vi s pre vla du jo če kme tij skim po de že ljem je ohra nja nje kme to va nja v dru ži nah ali majh nih skup no stih še en po ten cial, ki bi ga bilo tre ba spod bu ja ti na po li tič ni rav ni. Z ukre pi za po ve ča nje za po slo va nja ran lji - vih oseb v ur ba nem kme tijs tvu in za kre pi tev so cial ne ga vklju če va nja prek kme to va nja bi lah ko ur ba no kme tijs tvo znat no pris pe va lo k tret ji pred nost ni na lo gi obrav na va - ne stra te gi je, to je do se ga nju vklju ču jo če ra sti. Pri me ri do brih praks ur ba ne ga vr tič kars tva, ki so vzpo stav lje ne tako, da us trezajo po seb nim po tre bam otrok in mla di ne, ima jo ve lik izo bra že val ni po ten cial. Stra te - 38 GEORITEM 31 gi ja Evro pa 2020 izo bra že va nje opre de lju je kot bis tve no go ni lo gos po dar ske ra sti. Urba - no kme tijs tvo s svo ji mi prak tič ni mi iz kuš nja mi us tvar ja od lič no oko lje za ne for mal no in vse živ ljenj sko uče nje, zla sti o eko lo gi ji, par ti ci pa tiv nem na čr to va nju in so cial nem vklju če va nju, to rej o ključ nih de jav ni kih traj nost ne ga (ur ba ne ga) raz voja. V šte vil - nih dr ža vah se ga upo rab lja kot me to do za pri do bi va nje prak tič nih veš čin, po treb nih za delo, ali za vno vič no vklju če va nje otrok v si stem for mal ne ga izo bra že va nja (več o tem v 6. po glav ju). Ima to rej ve lik po ten cial, da pris pe va k dru ge mu ci lju stra tegije Evro pa 2020, to je zmanj ša nju de le ža mla dih, ki zgo daj opu sti jo šo la nje, na naj več 10 %. Stra te gi ja Evro pa 2020 opre de lju je tudi traj nost na na če la, kot so bla ži tev pod - neb nih spre memb in po ve ča nje rabe ob nov lji vih vi rov ener gi je. Pred vi de va, da bodo iz pu sti to plo gred nih pli nov za pe ti no manj ši od rav ni v de vet de se tih le tih 20. sto - let ja, da se bo 20 % ener gi je us tva ri lo iz ob nov lji vih vi rov in se bo za 20 % iz bolj ša la ener get ska učin ko vi tost. Po ten cial ur ba ne ga kme tijs tva kot vira ob nov lji ve ener gi je (proi zvod nja bio ma se, bio pli nar ne) je zla sti v vzhod ni Evro pi še ved no pre ma lo iz - ko riš čen, se pa mest nim vr to vom in kme ti jam priz na va, da znat no zmanj šu je jo og ljič ni od tis, oze le nju je jo me sta, zmanj šu je jo in zno va upo rab lja jo od pad ke (kom po sti ra - nje), po ve ču je jo biot sko raz no vrst nost, iz bolj šu je jo ka ko vost zra ka in pris pe va jo k več ji okolj ski oza veš če no sti. To je še po se bej po memb no pri raz vo ju krat kih proi zvod nih in do bav nih ve rig ter po sle dič no pri zmanj še va nju pro met nih iz pu stov. Za ra di svo - jih traj nost nih učin kov se ur ba no kme tijs tvo do bro uje ma z več sek tor ski mi po li ti ka mi Evrop ske ko mi si je, ki obrav na va jo pod neb ne ukre pe, biot sko raz no vrst nost in eko - si stem ske sto ri tve. Z ohra nja njem tra di ci je pri pri de la vi in po ra bi hra ne (na pri mer tra di cio nal nih teh nik, re cep tov, jedi, pre hra nje val nih na vad) pris pe va tudi k va ro - va nju ne snov ne kul tur ne de diš či ne in kul tur ne po kra ji ne, ka te rih po men opre de lju je jo šte vil ne kon ven ci je in stra te gi je tako Evrop ske uni je kot Unes ca. Ur ba na agen da EU je stra te gi ja za učin ko vi tej še us kla je va nje po li tik, ak ter jev in de lež ni kov uprav lja nja mest ter za bolj še ra zu me va nje ur ba ne ga raz vo ja. Ob li ko va - nje te stra te gi je je opre de lil Do go vor iz Am ster da ma (2016). Njen glav ni cilj je iz ko ri sti ti vse po ten cia le ur ba nih ob mo čij in s tem laž je do se či stra teš ke ci lje Evrop ske uni je, in si cer z iz bolj ša no prav no ure di tvi jo, po ve ča nim fi nan ci ra njem in iz bolj ša nim znanjem. Pred nost ne teme iz ha ja jo iz stra te gi je Evro pa 2020 in se na ve zu je jo na vključe - va nje mi gran tov in be gun cev, ka ko vost zra ka, revš či no v me stih, sta no va nja, krož no gos po dars tvo, de lov na me sta in veš či ne v lo kal nem gos po dars tvu, ur ba no mo bil nost, di gi tal no tran zi ci jo, pri la ga ja nje pod neb nim spre mem bam, ener get sko tran zi ci jo, traj - nost no rabo pro sto ra in so na rav ne re ši tve, ino va tiv na in od go vor na jav na na ro či la, var nost na jav nih pro sto rih ter kul tu ro in kul tur no de diš či no. Kme tijs tvo je v Do go vo ru iz Am ster da ma, ki je ključ ni do ku ment Ur ba ne agen - de EU, ome nje no le en krat, in še to kot vir one sna že va nja, ki vpli va na ka ko vost zra ka. Ur ba no kme tijs tvo ni ome nje no, naj ver jet ne je zato, ker na čr to val ci mest kme tij ska ob moč ja še ved no poj mu je jo pred vsem kot po ten cial na za zi dlji va zem ljiš ča. Ven dar 39 Družbeni učinki urbanega kmetijstva pa za ra di glo bal nih iz zi vov, kot so ur ba ni za ci ja, za go tav lja nje var ne hra ne in traj nost - ni raz voj, ur ba no kme tijs tvo lah ko po sta ne po memb no orod je za ure sni če va nje glo bal nih po li tik. Pri po mo re lah ko k vklju če va nju mi gran tov in be gun cev v ve činsko druž bo – to do ka zu je jo Med na rod ni vr to vi v Göttin ge nu (več o tem v 6. po glav ju) – ohra nja nje ze le nih po vr šin ozi ro ma ne za zi da nih zem ljišč lah ko pris pe va h ka ko vo - sti zra ka, s pri de la vo hra ne lah ko bla ži revš či no naj ran lji vej ših sku pin, do bro se umeš ča v krož no gos po dars tvo (va ru je oko lje in je del gos po dar skih de jav no sti), us tvar ja lah - ko de lov na me sta, omo go ča uče nje no vih veš čin in spret no sti, z eko loš ko pri de la vo pri po mo re k boju pro ti pod neb nim spre mem bam, omo go ča var no rabo jav ne ga pro - sto ra tudi na job čut lji vej šim pre bi val cem ter z ohra nja njem tra di cio nal nih pri sto pov k pri de la vi hra ne spa da v kul tur no de diš či no, vred no ohra nja nja. Ključ ni me ha niz mi za iz va ja nje Ur ba ne agen de EU so part ners tva evrop skih mest, dr žav čla nic, Evrop ske ko mi si je in dru gih evrop skih us ta nov. Slo ve ni ja so de lu je v še - stih part ners tvih in v treh od teh lah ko k ure sni če va nju ci ljev pri po mo re ur ba no kme tijs tvo: v part ners tvih za krož no gos po dars tvo, za traj nost no rabo pro sto ra in so - na rav ne re ši tve ter za kul tu ro in kul tur no de diš či no. Žal pa ur ba no kme tijs tvo niti v teh ni pre poz na no kot po se bej stra teš ko po memb no, če prav ga ome nja ta ak cij ska na čr ta dveh part ner stev (tret je, part ners tvo za kul tu ro in kul tur no de diš či no, sre di fe bruar ja 2019 še ni ime lo niti za gon ske ga se stan ka). Ak cij ski na črt za krož no gospo - dars tvo (Cir cu lar Eco nomy Ac tion Plan 2018) kot ene ga od ukre pov za preob li ko va nje zgradb in praz nih pro sto rov pred la ga raz voj no ve ga mo de la ur ba ne ga uprav lja nja krož - ne ga me sta po zgle du uprav lja nja vno vič ne ur ba ne upo ra be. Mo del naj bi vklju če val spod bu ja nje krož nih stavb, ki bi kom bi ni ra le pri de la vo (ur ba no kme tijs tvo) po ra bo hra ne (re sta vra ci je) in re ci kli ra nje od pad kov. Ak cij ski na črt za traj nost no rabo pro - sto ra in so na rav ne re ši tve (Su stai nab le Use of Land … 2018) kot ne ga tiv ni uči nek šir je nja mest ome nja iz gub lja nje kme tij skih zem ljišč in opo zar ja, da se teh (vr to vi, nji ve, trav ni ki in pa šni ki, ki so še ved no v rabi) in ze le nih po vr šin (par ki in po dob - no) zno traj mest ne ga tki va ne sme ra zu me ti kot pre ma lo upo rab lje na zem ljiš ča, ki naj bi jih me sta si cer iz ko ri sti la za svoj raz voj. Na črt to rej za go var ja ohra nja nje kme - tij skih zem ljišč in ur ba ne ga kme tijs tva kot pri mer ne rabe pro sto ra. Dru gi ak cij ski na čr ti kme tijs tvo ali ur ba no kme tijs tvo ome nja jo kveč je mu kot vir one sna že va nja ali kot ka zal nik pod neb nih spre memb (učin ki na pri del ke in kme tij ske si ste me). Ur ba no kme tijs tvo lah ko učin ko vi to pris pe va tudi k ure sni če va nju ci ljev ne kate - rih dru gih agend Evrop ske uni je, ki se v ci ljih, tako kot Ur ba na agen da EU, v glav nem na na ša jo na stra te gi jo Evro pa 2020 in prav tako izrec no ne ome nja jo ur ba ne ga kme - tijs tva. Te ri to rial na agen da EU (2007) je na me nje na do se ga nju bolj kon ku renč ne in traj nost ne Evro pe raz no li kih re gij. Ena od nje nih pred nost nih na log je kre pi tev eko loš kih struk tur in kul tur nih vi rov kot do da ne vred no sti raz vo ja, v ka te ri ima lah - ko ur ba no kme tijs tvo po memb no vlo go. Leip ziš ka li sti na o traj nost nih evrop skih me stih (2007) spod bu ja vzpo sta vi tev urav no te že ne ga pro stor ske ga raz vo ja, te me lje - 40 GEORITEM 31 če ga na evrop ski po li cen trič ni ur ba ni struk tu ri. Ur ba no kme tijs tvo lah ko ključ no pris - pe va k več ci ljem, pred vsem k us tvar ja nju in za go tav lja nju vi so ke ka ko vo sti jav nih pro sto rov, re vi ta li za ci ji ogro že nih ur ba nih pre de lov, kre pi tvi lo kal ne ga gos po dars - tva in lo kal ne po li ti ke trga dela, pa tudi k izo bra že va nju, us po sab lja nju in druž be nim ino va ci jam. De kla ra ci ja iz To le da (To le do Dec la ra tion 2010) pre poz na va po tre bo po traj nost nem raz vo ju, te me lje čem na druž be ni ko he zi ji, zato za go var ja in te gri ra - no ur ba no re ge ne ra ci jo, med dru gim tudi z ohra nja njem kme tij skih zem ljišč okrog mest, ne pa v njih sa mih. Ur ba no kme tijs tvo je sklad no tudi s ci lji te de kla ra ci je. Bru - seljska ur ba na de kla ra ci ja (Brus sels Ur ban Dec la ra tion 2011) pod pi ra traj nost ni ur ba ni raz voj kot del med na rod ne agen de na lo kal ni, na cio nal ni in med na rod ni rav - ni ter opo zar ja na po memb no vlo go mest kot us tvar jal cev gos po dar ske ra sti, druž be ne sta bil no sti, traj nost ne ur ba ne mo bil no sti in ener get ske učin ko vi to sti ter ino va tiv nih stra te gij za bla že nje pod neb nih spre memb. Med dru gim spod bu ja ur - ba ne po li ti ke in ra zi ska ve o učin ko vi tem pri do bi va nju ener gi je iz ob nov lji vih vi rov, vzpo stav lja nju oko lju pri jaz ne ga mest ne ga gos po dars tva, ur ba ni pre hran ski var no - sti, uprav lja nju mest, ukre pih pro ti pod neb nim spre mem bam in dru gih so dob nih ur ba nih iz zi vih, ki jih lah ko raz re šu je mo tudi prek ur ba ne ga kme tijs tva. Re gio nal na po li ti ka Evrop ske uni je v pro gra mu 2014–2020 pr vič po se bej pou - dar ja, da je tre ba okre pi ti ur ba no po li ti ko in si pri za de va ti za so cial no vklju če va nje, no be na od evrop skih ma kro re gio nal nih stra te gij pa ur ba ne ga kme tijs tva ne prepoz - na va kot prio ri te te ozi ro ma ga ne iz po stav lja kot te mat ske ga ci lja. Ur ba no kme tijs tvo lah ko z raz re še va njem druž be nih iz zi vov prek raz me ro ma enot nih pri sto pov k iz - va ja nju pi lot nih ukre pov in me to do lo gij us pe šno pris pe va k iz bolj ša nju učin ko vi to sti ur ba ne ga uprav lja nja (Cunk, Straus in Zam fi ra 2017; Szalók, Ben de in Ko zi na 2019). Za ra di spod bu ja nja traj nost ne ga za po slo va nja, so cial ne ga vklju če va nja – nepo sred - no (in situ) in po sred no (z oza veš ča njem o di skri mi na ci ji in po seb nih po tre bah ran lji vih sku pin) – prak tič ne ga us po sab lja nja, ne for mal ne ga uče nja in za go tav lja nja mož no - sti za pri de la vo zdra ve hra ne za ran lji ve sku pi ne pre bi vals tva ima ur ba no kme tijs tvo ve lik po ten cial, da pris pe va pred vsem k druž be no us mer je nim temat skim ci ljem vseh evrop skih ma kro re gio nal nih stra te gij (po do nav ske, ja dran sko-jon ske, alp ske in balt - ske), ki se jih si cer šir še do ti ka jo evrop ski so cial ni pro gra mi, plat for me in fondi. De kla ra ci ja ti soč let ja Zdru že nih na ro dov, ime no va na tudi Mi le nij ska de kla ra ci - ja, in Raz voj ni ci lji ti soč let ja ozi ro ma Mi le nij ski raz voj ni ci lji, za stav lje ni do leta 2015, so ve li ko pris pe va li k oza veš ča nju jav no sti, kre pi tvi po li tič ne vo lje in ak ti vi ra nju sred - stev za boj pro ti revš či ni. Na obeh te me lji Agen da za traj nost ni raz voj do leta 2030 (Spre me ni mo svet … 2015). V nje nem sre diš ču so ci lji traj nost ne ga raz vo ja, ki pred - vi de va jo iz ko re ni nje nje revš či ne in traj nost ni raz voj za vse, pou dar ja jo pa tudi učin ko vi te in sti tu ci je in do bro uprav lja nje. Evrop ska uni ja se je za ve za la, da bo te ci - lje ure sni če va la tako v svo jih no tra njih kot zu na njih po li ti kah in jih sku ša la do se či do leta 2030. 41 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Če prav raz voj ur ba ne ga kme tijs tva sam po sebi ni cilj, lah ko bis tve no pris pe - va k za stav lje nim ci ljem. Z za go tav lja njem za nes lji ve pre skr be s hra no in no vi mi de lov ni mi me sti za niz ko kva li fi ci ra ne de lav ce lah ko v znat ni meri bla ži revš či no, prav tako lah ko z za go tav lja njem zdra vih in hran lji vih ži vil zmanj šu je la ko to. Kot niz ko in ten ziv na de jav nost na pro stem iz bolj šu je zdrav je in do bro po čut je. Po nu - ja pri lož no sti za prak tič no in vse živ ljenj sko uče nje, s či mer po ve ču je ka ko vost izo - bra že va nja. Ne zah te va po seb ne mo či ali de li tve na log med moš ki mi in žen ska mi, zato pris pe va k za go tav lja nju ena ko sti spo lov. Z manj in ten ziv ni mi in eko loš ko usmer je ni mi de jav nost mi ohra nja či sto pod zem no vodo. S proi zvod njo bio ma se in postav lja njem bi oe lek trarn lah ko za go tav lja ob nov lji vo ener gi jo. Z mož nost jo vzpo stav lja nja de lov nih mest za tež ko za pos lji ve lju di po nu ja pro stor za do stoj no delo in tako lah ko pris pe va h gos po dar ski ra sti. Prav tako us tvar ja pri lož no sti (zla - sti) za so cial ne ino va ci je. Do bre prak se so cial ne ga vklju če va nja v kon tek stu ur ba - ne ga kme tijs tva do ka zu je jo, da ima to ve lik po ten cial za zmanj še va nje druž be nih in gos po dar skih nee na ko sti. Ve li ko pris pe va k traj nost ni na rav na no sti mest in skup - no sti, spod bu ja od go vor no po ra bo in proi zvod njo, bla ži pod neb ne spre mem be, zaradi eko loš ke pri de la ve hra ne ne vpli va na biot sko raz no vrst nost mor ja, lju dem za go tav lja sti ke z na ra vo in ohra nja po de žel sko raz sež nost mest ne ga živ lje nja, ima ve lik po ten cial za kre pi tev so cial nih in sti tu cij, za čim bolj ši iz plen pa spod bu ja ob - li ko va nje part ner stev. Nova ur ba na agen da – Ha bi tat III (2016), ki so jo Zdru že ni na ro di leta 2016 spre je li v ek va dor skem glav nem me stu Qui tu, je ena naj no vej ših spre je tih glo bal nih stra te gij, ki se na na ša na ur ba na ob moč ja. Ur ba ni za ci jo ra zu me kot orod je za traj - nost ni raz voj in je eden red kih med na rod nih do ku men tov, ki eks pli cit no ome nja ur ba no kme tijs tvo in ga pre poz na va kot in he ren ten del traj nost ne ga raz vo ja; dr žave za ve zu je, da bodo »… pod pi ral [e] mest no kme tijs tvo in od go vor no, lo kal no in traj nost - no po ra bo in proi zvod njo ter druž be no vza jem nost s spod bud ni mi in do stop ni mi omrež ji lo kal nih tr gov in tr go vin kot mo go čih na či nov za pris pe va nje k traj no sti in var no sti hra - ne …« (Nova ur ba na agen da 2016, 26). Na da lje do ku ment spod bu ja vklju če va nje skr bi za var nost hra ne in pre hran skih po treb zla sti rev nih mest nih pre bi val cev v ur ba nistično in pro stor sko na čr to va nje z na me nom od pra vi ti la ko to in pod hra nje nost. Za go varja tudi us kla je va nje traj nost ne var no sti hra ne in kme tij skih po li tik na vseh mest nih, pri - mest nih in po de žel skih ob moč jih, da bi se olaj ša li pri de la va, skla diš če nje, pre voz in tr že nje hra ne po tro šni kom na pri mer ne in ce nov no ugod ne na či ne, zmanj ša le iz gu - be hra ne in ko li či ne za vr že ne hra ne ter omo go či la nje na po nov na upo ra ba. Pou dar jen je tudi po men traj nost ne rabe zem ljišč ter pre pre če va nje ne po treb nih spre memb rabe tal, iz gu be kme tij skih zem ljišč ter ob čut lji vih in po memb nih eko si ste mov. Hkra ti pa lah ko ur ba no kme tijs tvo, po dob no kot v pred hod no pred stav lje nih stra te gi jah, bis - tve no pris pe va tudi k dru gim ci ljem te agen de, ki si pri za de va za raz voj traj nost nih mest in na se lij za vse. 42 GEORITEM 31 Pov za me mo lah ko, da je ur ba no kme tijs tvo kljub ve li ke mu po ten cia lu za do se - ga nje ci ljev raz lič nih med na rod nih stra te gij red ko upo rab lje no kot med sek tor sko po droč je de lo va nja, če prav bi to za go to vo okre pi lo nje go ve po zi tiv ne učin ke (Lo hr - berg s so de lav ci 2016b). Skup na kme tij ska po li ti ka ga si cer ne iz klju ču je iz ukre pov, ven dar so ti vsee no na me nje ni pred vsem raz vo ju po de že lja. Tudi ve či na dru gih stra - teš kih do ku men tov Evrop ske uni je ur ba ne ga kme tijs tva ne ome nja, tudi ko, si cer obrob no, kme tijs tvo obrav na va jo kot evrop ski po ten cial ali del gos po dars tva. Iz je - ma je Ur ba na agen da EU, ki v kar dveh ak cij skih na čr tih izrec no iz po stav lja nuj nost spod bu ja nja ur ba ne ga kme tijs tva. Med glo bal ni mi do ku men ti pa mu naj več po zor - no sti na me nja Nova ur ba na agen da – Ha bi tat III, ki dr ža ve za ve zu je k nje go ve mu pod pi ra nju za ra di nje go ve ga po memb ne ga pris pev ka k traj no sti in var no sti hra ne. Za raz voj ur ba ne ga kme tijs tva je to rej ključ na nje go va in te gra ci ja v raz lič ne (ali celo vse) po li ti ke Evrop ske uni je v na sled njem pro gram skem ob dob ju (Mc El dow ney 2017). 3.2 Ur ba no kme tijs tvo v pro jek tih evrop ske ga so de lo va nja Z ana li zo evrop skih pro gra mov fi nan ci ra nja in pro jek tov evrop ske ga so de lo va - nja smo sku ša li od go vo ri ti na vpra ša nja, kako po go sto je te ma ti ka ur ba ne ga kme tijs tva za sto pa na v evrop skih pro jek tih, v ko lik šni meri je bila do slej pre poz na - na kot orod je za do se ga nje šir ših druž be nih učin kov in, ali se za sto pa nost te ma ti ke med po sa mez ni mi dr ža va mi, čla ni ca mi EU, raz li ku je. Ana li zi ra li smo 44 evrop skih pro gra mov te ri to rial ne ga so de lo va nja, ki ob se ga pro - gra me tran sna cio nal ne ga, me dre gio nal ne ga in čez mej ne ga so de lo va nja, ter os ta le iz bra ne re le vant ne pro gra me Evrop ske ko mi si je (na pri mer H2020, COST, Crea ti ve Eu ro pe, URBACT) v zad njih dveh fi nanč nih pers pek ti vah (od 2007 do 2017, ko je bila oprav lje na ra zi ska va). V splet nih ba zah pro gra mov in na splet ni stra ni keep.eu (med mrež je 1) smo pro jek te is ka li s po moč jo še stih an gleš kih izra zov (gar den, gardens, ur ban gar de ning, ur ban agri cul tu re, ur ban far ming, ur ban food). Za vsak pro jekt smo iz pi sa li ključ ne me ta po dat ke o vse bi ni, cilj nih sku pi nah, geo graf ski pokri to sti, prostor ski rav ni in re le vant no sti gle de na šir še druž be ne učin ke 1.) par ti ci pa ci je v od - lo če val skem pro ce su, 2.) vklju če va nja ran lji vih sku pin v druž bo in 3.) traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja. Skup no smo na temo ur ba ne ga kme tijs tva od za čet ne ga na bo ra 44 pro gra mov v 18 pro gra mih iden ti fi ci ra li 27 re le vant nih pro jek tov. Pro jek ti so te mat sko zelo raz no rod ni: naj več (19) jih za sle du je cilj traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja, sle di te ma ti ka so cial ne vklju če no sti ran lji vih sku pin (15), par ti - ci pa tiv no na čr to va nje pa je za sto pa no v ne ko li ko manj ši meri (9) (sli ka 13). Med 27-imi pro jek ti jih se dem obrav na va dve temi hkra ti, šest pa vse tri teme. Pro jek ti na go var - ja jo raz no vrst ne cilj ne sku pi ne. Naj po go stej ša so pre bi val ci oz. splo šna jav nost (12), sle di jo ran lji ve sku pi ne (sta rej ši, brez po sel ni, mla di, pri se ljen ci …) in ob la sti (9) ter pod jet ja (5) (pre gled ni ca 3). 43 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Pre gled ni ca 3: Sez nam pro jek tov s te ma ti ko ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih pro gra mih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. na slov pro jek ta pro gram cilj na sku pi na LANDSCAPE CHOREOGRAPHY From Wa sted Land To Sha red Spa ce Crea ti ve Eu ro pe pre bi val ci UP TO NATURE Crea ti ve Eu ro pe pre bi val ci Re si lients Crea ti ve Eu ro pe pre bi val ci (kul tur ni de lav ci) SAUL – Su stai nab le & Ac ces sib le NWE ENO – Eu ro pean pre bi val ci, ob la sti, pod jet ja Ur ban Lands ca pes Com mu nity Ini tia ti ve INTERREG IIIB SIDIG MED – Ur ban and Peri-ur ban Eu ro pean Neigh bour hood pre bi val ci (kul tur ni Agri cul tu re, Cross Bor der Coo pe ra tion and Part ners hip In stru ment de lav ci), ob la sti in the Me di ter ra nean (ENPI) SUPURBFOOD – To wards su stai nab le Ho ri zon 2020 pre bi val ci, ob la sti mo des of ur ban and peri-ur ban food pro vi sio ning HORTIS – Hor ti cul tu re in Towns for Life Long Lear ning pre bi val ci (brez po sel ni) Inc lu sion and So cia li sa tion COST – Ac tion Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe COST ob la sti COST – Ac tion Ur ban Al lot ment Gar dens COST pre bi val ci AGRI-URBAN URBACT II–III pre bi val ci (zla sti mla di), ob la sti Su stai nab le Food in Ur ban Com mu ni ties URBACT II–III pre bi val ci, ob la sti, pod jet ja Food Smart Ci ties for De ve lop ment EYD 2015 pre bi val ci Sup por ting Pio neers in Ur ban-Ru ral In ter reg IVB – North West pre bi val ci En tre pre neurs hip to crea te vi tal new hubs Eu ro pe 2007–2013 MP4 – Ma king Pla ces Pro fi tab le – In ter reg IVB North Sea pre bi val ci, ob la sti (s po droč ja Pub lic and Pri va te Open Spa ces Re gion 2007–2013 uprav lja nja od pr te ga pro sto ra), pod jet ja IFOAM EU – LIFE16 NGO/BE/200043 Life + ob la sti MADRE – Me tro po li tan Agri cul tu re for In ter reg Me di ter ra nean pre bi val ci (zla sti ran lji ve De ve lo ping an in no va ti ve, su stai nab le 2014–2020 sku pi ne) and Res pon sib le Eco nomy CAMARG – Clu ster of In no va ti ve Zero-km In ter reg Me di ter ra nean pod jet ja (kmet je, pre hran ski Agro-food Mar ket pla ces for Growth 2014–2020 obrt ni ki, mali tr gov ci) 44 GEORITEM 31 UGB – Ur ban Green Belts – Smart In ter reg Cen tral Eu ro pe pre bi val ci in te gra ted mo dels for su stai nab le ma na ge ment of ur ban green spa ces for crea ting more healthy and li veab le ur ban en vi ron ments HICAPS – HI sto ri cal CA stle Park S In ter reg Cen tral Eu ro pe pre bi val ci (ose be z ovi ra nost mi) BALKANET In ter reg Bal kan- pod jet ja (mala in sred nje -Me di ter ra nean 2014–2020 ve li ka) EUROSCAPES In ter reg IVC 2007–2013 pre bi val ci Hybrid Parks In ter reg IVC 2007–2013 pre bi val ci Green Men tal Health Eu ro pean So cial Fund pre bi val ci (ose be z ovi ra no- st mi in nji ho vi dru žin ski čla ni) Agri gent Eu ro pean So cial Fund pre bi val ci (brez po sel ni) Ljungnäsvil lan Eu ro pean So cial Fund pre bi val ci (dol go traj no brez po sel ni, pri se ljen ci) Eco vil la ge Stra te gies for Com mu nity Anna Lindh Foun da tion pre bi val ci (žen ske) Mo bi li za tion 2012 Agri Go4Ci ties – Ur ban agri cul tu re for In ter reg Da nu be pre bi val ci (ran lji ve sku pi ne), chan ging ci ties: go ver nan ce mo dels for ob la sti bet ter in sti tu tio nal ca pa ci ties and so cial inc lu sion 9 socialna vključenost ranljivih skupin 19 participativno načrtovanje trajnostni urbani razvoj 15 Sli ka 13: Za sle do va nje šir ših druž be nih učin kov ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih projek tih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. 45 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Geo graf ski vzo rec vklju če no sti part ner jev v pro jek te po po sa mez nih dr ža vah raz - kri va pre vla do gos po dar sko raz vi tej ših dr žav za hod ne in juž ne Evro pe (sli ka 14). Med nji mi iz sto pa Ita li ja s 16 pro jek ti, v več kot 10 pro jek tov so bili vklju če ni tudi part - ner ji iz Špa ni je, Nem či je, Dan ske in Zdru že ne ga kra ljes tva. V post so cia li stič nih dr ža vah sred nje in vzhod ne Evro pe je za sto pa nost v pro jek tih manj ša. Raz lo ge za to lah ko iš če mo v raz lič nih zgo do vin sko-po li tič nih oko liš či nah, ki so vpli va le na raz voj ur - ba ne ga kme tijs tva. Na Za ho du so ob la sti na raz lič nih pro stor skih rav neh na črt no spod bu ja le reur ba ni za ci jo, spod bu ja le mre že nje med pri de lo val ci in uva ja le pro gra - me za oži vi tev ur ba ne ga kme tijs tva (Lo hr berg in Si mon-Rojo 2016). Nas prot no pa je v nek da njih so cia li stič nih dr ža vah še dan da nes mož no ču ti ti po sle di ce za vi ra nja za seb ne pod jet niš ke po bu de v so cia li stič nem druž be no-po li tič nem si ste mu, kar ver - jet no vpli va tudi na mi sel nost part ner jev v evrop skih pro jek tih in nji ho vo slabše poz na va nje pri lož no sti, ki jih po nu ja ur ba no kme tijs tvo za do se ga nje šir ših druž be - nih učin kov. Za ra di po manj ka nja tra di ci je, viš je stop nje gos po dar ske ne go to vo sti in sti hij ske ga pro stor ske ga raz vo ja se sta nje na tem po droč ju le po ča si spre mi nja (Lohr - berg in Si mon-Rojo 2016). Z ran lji vi mi sku pi na mi (brez po sel ni, ose be z ovi ra nost mi, sta rej ši, mla di, pri seljen - ci, Romi) se to rej uk var ja kar 15 pro jek tov. Prek raz lič nih ob lik ur ba ne ga kme tijs tva jih že li jo in te gri ra ti v druž bo, jim po ma ga ti na za po sli tve ni poti in nas ploh iz bolj ša ti ka ko vost nji ho ve ga živ lje nja. Med nji mi ve lja iz po sta vi ti pro jekt Agri Go4Ci ties, ki se pos ve ča par ti ci pa tiv ne mu ur ba ne mu in pe riur ba ne mu kme tijs tvu kot učin ko vi ti me to di za iz bolj ša nje jav nih in sti tu cio nal nih zmog lji vo sti pri od prav lja nju druž be - no-eko nom ske iz klju če no sti ran lji vih sku pin in spod bu ja nju traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja v Po do nav ju. Pro jekt raz vi ja me to do lo gi jo, ki bo iz bolj ša la zmož no sti jav nih uprav za vklju če va nje us trez nih de lež ni kov in ci vil ne druž be v uprav lja nje ter jav no par ti ci pa ci jo nas ploh. Po dob no tudi pro jekt SIDIG MED ur ba no in su bur ba no kme - tijs tvo upo rab lja kot orod je za uprav lja nje ob last nih struk tur ter pro mo ci jo druž be ne ga in med kul tur ne ga dia lo ga prek za drug in zdru ženj, ki se bo ri jo pro ti so cial ni iz klju - če no sti in revš či ni. V pro jek tih je po memb no za sto pa na pa ra dig ma traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja. Pro jekt AGRI-URBAN de ni mo obrav na va pri de la vo hra ne v ma lih in sred nje ve li - kih me stih sko zi kon cept traj no sti, ven dar s pou dar kom na gos po dar skem ste bru (us tvar ja nje za po sli tve nih mož no sti). Obrav na va ne so tudi ini cia ti ve na po droč ju ur - ba ne ga kme tijs tva in mož no sti za te snej še po ve zo va nje ur ba nih in ru ral nih ob mo čij. Pro jekt Su stai nab le Food in Ur ban Com mu ni ties se osre do to ča na traj nost ne vi di ke pri de la ve hra ne v me stu, kot so eko loš ko in traj nost no pri de la na hra na, nje na traj - nost na do sta va in pri de la va na raz no vrst nih mest nih zem ljiš čih. Te mat sko so ro den Sli ka 14: Vklju če nost po sa mez nih dr žav v pro jek te ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih pro gra mih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. p 46 GEORITEM 31 število projektov 0 1 do 4 0 500 1000 5 do 6 km 7 do 10 Avtorji vsebine: partnerstvo projekta AgriGo4Cities Avtorja zemljevida: Jernej Tiran, Manca Volk Bahun 11 do 16 Podlaga: Natural Earth © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika 47 Družbeni učinki urbanega kmetijstva pro jekt Food Smart Ci ties for De ve lop ment sku ša us tva ri ti koor di ni ra no ur ba no pre - hran sko agen do in raz kri ti po ten cial de cen tra li zi ra ne ga evrop ske ga so de lo va nja v boju pro ti revš či ni in la ko ti. Ra zi sko val ni pro jekt SUPURBFOOD se uk var ja s krat ki mi pre hran ski mi ve ri ga mi in že li v so de lo va nju s sred nje ve li ki mi pod jet ji iden ti fi ci ra ti ino va tiv ne ob li ke pre skr be s hra no, uprav lja nja s hra ni li, vodo in od pad ki ter multi - funk cij sko rabo mest ne ga in ob mest ne ga pro sto ra. Ome ni ti ve lja še pro jekt HORTIS, ki se osre do to ča na skup nost ne vr to ve ter izo bra že va nje brez po sel nih odra slih o vrt - nar je nju in nje go vih po sa mez nih vi di kih (biot ska raz no vrst nost, par ti ci pa ci ja, gno ji la in po dob no). Ne ka te ri pro jek ti se osre do to ča jo na eko nom ske vi di ke, na pri mer CAMARG, ki s preiz ku ša njem na pred nih e-pro daj nih re ši tev pod pi ra male pri de lo val ce hra ne, ali BALKANET, ki pre poz na va ino va tiv ne po slov ne mo de le zno traj ok vi rov traj nost ne - ga raz vo ja. Pro jekt PURE Hubs se osre do to ča na kre pi tev druž be no-gos po dar skih po ve zav med pri de lo val ci hra ne na ur ba nih in ru ral nih ob moč jih (med sek tor sko po - ve zo va nje, učin ko vi te do bav ne ve ri ge). Kre pi tev po ve zo va nja med de lež ni ki, sek tor ji in dr ža va mi je tudi cilj pro jek ta MADRE, pri če mer je ob eko nom skih vi di kih mo - čan pou da rek na druž be nih ino va ci jah in ran lji vih sku pi nah. Ci lja do lo če nih pro jek tov sta pro mo ci ja in za go vor niš tvo; tako je pro jekt IFOAM EU, v ka te rem so de lu je jo vse dr ža ve čla ni ce EU in ne kaj pri dru že nih čla nic, za sno - van kot kam pa nja/krov na or ga ni za ci ja za or gan sko pri de la no hra no v Evro pi, ki sku ša dvig ni ti za vest ob li ko val cev po li tik o po me nu bolj traj nost nih kme tij skih praks. Šte vil ni pro jek ti se ur ba ne ga kme tijs tva do ti ka jo zgolj po sred no –ur ba ne vr to - ve na pri mer obrav na va jo kot ene ga iz med šte vil nih ti pov mest nih ze le nih po vr šin (UGB), ur ba nih po kra jin (SAUL), po kra jin skih ti pov (EUROSCAPES) ali jav nih pro - sto rov (MP4), ur ba no kme tijs tvo pa sku ša jo upo ra bi ti za do se ga nje dru gih, de ni mo uprav ljav skih, na čr to val skih ali druž be nih ci ljev. Ur ba no kme tijs tvo se po jav lja tudi v kon tek stu po ten cial ne rabe mest nih (Hybrid Parks) ali graj skih par kov (HICAPS). Ne ka te ri pro jek ti se te ma ti ke ur ba ne ga kme tijs tva lo te va jo tudi prek umet no sti. Pro jekt LANDSCAPE COREOGRAPHY je sku šal vklju či ti lju di v us tvar ja nje no vih ur ba nih vr tov na de gra di ra nih ur ba nih ob moč jih prek iz ved be de lav nic in umet niš - kih do god kov, pro jekt UP TO NATURE je umet ni ke (ple sal ce, glas be ni ke, igral ce) po va bil k iz ved bi aku stič nih umet niš kih pred stav na temo okolj sko-druž be nih iz zi - vov, vključ no s kme tijs tvom in vrt nar je njem, pro jekt RESILIENTS pa se je osre do to čil na prož ne us tvar jal ne prak se (eno od po dro čij je bilo tudi ur ba no vrt nar je nje), ki so jih z raz lič ni mi pri sto pi raz vi ja li kul tur ni de lav ci. Po se bej ve lja ome ni ti dve ak ci ji COST, v ka te rih so so de lo va li ra zi sko val ci iz 21 evrop skih dr žav. Prva (Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe) iz ha ja iz spoz na nja, da ur ba no kme - tijs tvo lah ko po memb no pris pe va k traj nost ne mu in prož ne mu ur ba ne mu raz vo ju ter k us tvar ja nju in vzdr že va nju več funk cij skih ur ba nih po kra jin. Ak ci ja je s svo ji - mi šte vil ni mi re zul ta ti, med ka te ri mi ve lja iz po sta vi ti ana li ze po li tik, pod jet niš kih 48 GEORITEM 31 mo de lov in vlo ge ur ba ne ga kme tijs tva v pro stor skih do ku men tih, spod bu di la opre - de li tev evrop ske ga pri sto pa in naj bi pri po mo gla k več je mu pou dar ku ur ba ne ga kme tijs tva v pri hod njih ra zi ska vah, spre mem bam skup ne kme tij ske po li ti ke ter spod - bu ja nju za seb nih in jav nih ak tiv no sti v to vrst nih pro jek tih in na čr to va nju. Dru ga ak ci ja (Ur ban Al lot ment Gar dens) pa se je pos ve ti la raz no li kim vi di kom ur ba ne ga vr tič kars - tva (pro stor ski, okolj ski, druž be ni, uprav ljav ski), ka te re ga re le vant nost in po ten cia li do slej še niso bili po drob ne je preu če ni. Ve lik pou da rek v ak ci ji je bil tudi na učin - kih re zul ta tov; tako so se sklad no s ti po lo gi jo pri me rov iz evrop skih mest ob li ko va le nove po li ti ke in smer ni ce za vr tič kar ska ob moč ja. Ak ci ja naj bi pris pe va la k bolj še - mu ra zu me va nju ok vi ra za po li tič ne ak ci je v raz lič nih evrop skih dr ža vah in te sne je po ve za la mlaj še ra zi sko val ce na tem po droč ju. 4 Na cio nal ni ok vir spod bu ja nja raz vo ja in uprav lja nja urbane ga kme tijs tva Z vi di ka rabe zem ljišč se ur ba no kme tijs tvo uvrš ča med ze le ne po vr ši ne in infrastruk tu ro, ki ju po leg ur ba nih kme tij in vr tov se stav lja jo še par ki, dre vo re di, po - ko pa liš ča, otroš ka igriš ča, ob vod ne ze le ne po vr ši ne, ze le ne po vr ši ne v sta no vanj skih so se skah, šport no re krea cij ske po vr ši ne in po dob no. Kljub ak tual no sti ur ba ne ga kme - tijs tva ter nje go ve mu pris pev ku k pre hran ski sa moo skr bi in pri la ga ja nju pod neb nim spre mem bam je pre se net lji vo, da se – vsaj po sred no – na in sti tu cio nal ni rav ni v Re - pub li ki Slo ve ni ji po jav lja le v treh do ku men tih, med tem ko so ga po vsem zaobš li na cio nal no po memb ni in stra teš ki do ku men ti, kot na pri mer Stra te gi ja za iz va ja nje re so lu ci je o stra teš kih us me ri tvah raz vo ja slo ven ske ga kme tijs tva in ži vils tva do leta 2020 (2014), Vi zi ja Slo ve ni je 2050 (2017), Stra te gi ja raz vo ja Slo ve ni je 2030 (2017) ter Re so lu ci ja o stra teš kih us me ri tvah raz vo ja slo ven ske ga kme tijs tva in ži vils tva do leta 2020 – »Za go to vi mo.si hra no za ju tri« (2011). Z ur ba nim kme tijs tvom se ne uk - var ja ta niti naj no vej ša do ku men ta Za kon o kme tijs tvu (ZK me-1E 2018) in Za kon o kme tij skih zem ljiš čih (ZKZ-F 2017)! V Slo ve ni ji na in sti tu cio nal ni rav ni ze le ne po vr ši ne ome nja jo le že rah lo za sta - re la Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je iz leta 2004, Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZUreP-2), spre jet leta 2017, ki pred vi de va pri pra vo nove to vrst ne stra te - gi je, in Nacional no po ro či lo o ur ba nem raz vo ju – Ha bi tat III (2016). Vsi tri je do ku men ti pou dar ja jo po men, ki ga ima jo vr to vi in dru ge ze le ne po vr ši ne za ka ko - vost bi va nja na ur ba nih ob moč jih, in so si enot ni, da je ta zem ljiš ča nuj no tre ba upo šte va ti pri načr to va nju ter ure ja nju raz vo ja mest in sta no vanj skih so sesk. Samo Na cio nal no po ro či lo po leg po memb no sti in ko ri sti ze le nih po vr šin po se bej iz po - stav lja tudi po men ur ba ne ga kme tijs tva kot do dat ne ga vira pri de la ve hra ne. V njem je ome nje no še, da so ob sto je če kme ti je v slo ven skih me stih pred vsem po sle di ca ujetosti 49 Družbeni učinki urbanega kmetijstva kme tij ske rabe prosto ra zno traj mest, zato bo za do se ga nje ugod nih učin kov ur ba - ne ga kme tijs tva v pri hod nje v Slo ve ni ji tre ba v pro stor skem na čr to va nju opre de li ti ob moč ja, na menjena ur ba nim kme tij skim zem ljiš čem in nji hov raz voj us mer ja ti v sme - ri več funk cio nal no sti in sou po ra be. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, ki je te melj ni pro stor ski stra teš ki in dol go roč ni akt o us mer ja nju pro stor ske ga raz vo ja dr ža ve, ter mi na ur ba ni vr to vi ozi - ro ma vr tič ki ne poz na, ome nja pa šol ske vr to ve kot del ze le ne ga si ste ma, ki ga opre de li kot (Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja … 2004, 7): »… ce lo vi tost kra jin skih se sta vin na ob moč ju me sta ali na se lja.« Sno val ci ome nje ne Stra te gi je so se za ve da li po me na ze - le ne ga si ste ma mest, ki omo go ča vi tal nost in ka ko vost bi val ne ga oko lja, bla ži tem pe ra tur ne ek stre me in omo go ča po stop no od va ja nje pa da vin skih voda, zato se v Stra te gi ji na raz lič nih me stih pou dar ja, da je pri na čr to va nju ter ure ja nju mest in sta no vanj skih so sesk tre ba spod bu ja ti za go tav lja nje za dost nih jav nih, pred vsem ze - le nih po vr šin, ki za go tav lja jo urav no te že nost med od pr tim in gra je nim pro sto rom. Av tor ji so po se bej iz po sta vi li, da je tre ba ob li ko va ti ze le ni si stem na se lja, v ka te re ga naj se vklju či ze le ne po vr ši ne na se lja, vod ni in ob vod ni pro stor ter kme tij ska in gozd - na zem ljiš ča, po sa mez ne dele ze le ne ga si ste ma pa je tre ba opre de li ti z vi di ka nji ho ve ob li kov ne, eko loš ke in so cial ne vlo ge (Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja … 2004). Vse to naj bi se iz va ja lo pred vsem prek pro gra mov za na čr to va nje jav nih pro sto rov v na - se ljih ter ob li ko va nja ze le nih si ste mov in nji ho ve jav ne funk ci je. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZUreP-2) o ze le nih po vr ši nah go vo ri v sklo pu ze - le ne ga si ste ma, h ka te re mu pri šte va tudi po vr ši ne za ur ba no vrt nar je nje. Ze le ni si stem je v tem za ko nu opre de ljen kot (ZUreP-2, 3. člen): »… na čr to van si stem vars tva in raz vo ja ze le nih po vr šin v po se li tve nih ob moč jih ter dru gih ze le nih in us tvar je nih struktur v pro sto ru, ki se na nje na ve zu je jo.« Nje gov po gla vit ni na men je za go tav lja nje ka kovost - ne ga živ ljenj ske ga oko lja lju di ter pris pe va nje k druž be nim, eko loš kim in gos po dar skim funk ci jam mest. 29. člen tega za ko na na čr to val cem na re ku je, da je tre ba za go tav lja ti do volj jav nih po vr šin v ti stih na se ljih, zno traj ka te rih so med dru gi mi ome nje ni tudi ze le ni si ste mi. Po leg tega za kon pred vi de va, da se po drob nej še vse bi ne in po se ge za iz va ja nje ze le ne ga si ste ma opre de li v ur ba ni stič ni in kra jin ski za sno vi, ki sta ob vez - na stro kov na pod la ga za pri pra vo re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na, ob čin ske ga pro stor ske ga pla na in OPN (ZUreP-2, 62., 63. in 64. člen), ter v od lo ku o ure ja nju po do be na se lij in kra ji ne, s ka te rim ob či na ure ja ur ba ni in pro stor ski raz voj na pra - vi lo ma že zgra je nih ob moč jih na se lij (ZUreP-2, 120. člen). Ne na zad nje, za kon za iz va ja nja in ure ja nja po se gov v pro stor pred vi de va tudi pri pra vo, spre jem in ob ja vo zbir ke dr žav ne ga pro stor ske ga reda, v ka te ri bodo po leg pra vil, pri po ro čil in smer - nic pred stav lje ne tudi do bre prak se (ZUreP-2, 15. člen). Iz pre gle da na ve de nih do ku men tov iz ha ja, da je ure ja nje jav nih ze le nih po vr šin ozi ro ma ze le ne ga si ste ma, ka mor spa da jo tudi ur ba ne kme ti je in vr tič ki, v Slo ve ni ji pri sot no zgolj na de kla ra tiv ni rav ni, po drob nej še ure ja nje ze le nih po vr šin in še pose - 50 GEORITEM 31 bej vr tič kov, pa je bolj kot ne pre zr to. Na to vr sten iz ziv opo zar ja jo tudi pri Or ga ni - za ci ji zdru že nih na ro dov za pre hra no in kme tijs tvo (FAO), kjer ome nja jo, da v kme tij skih po li ti kah in ur ba ni stič nem na čr to va nju mno gih dr žav ur ba no kme tijs - tvo ni pre poznano (Ur ban agri cul tu re 2019). V Slo ve ni ji do bolj ce lo vi te ga in opre de lje ne ga uprav lja nja ze le nih po vr šin in s tem tudi ur ba ne ga kme tijs tva ni priš - lo niti z no vim Za ko nom o ure ja nju pro sto ra iz leta 2017, ki je na do me stil Za kon o pro stor skem na čr to va nju (2007). Novi za kon, ki poj ma ur ba ne ga kme tijs tva ne poz - na, v sklo pu ze le ne ga si ste ma pa ome nja ur ba no vrt nar je nje, ne pred pi su je na cio nal nih stan dar dov za ure ja nje in vo de nje po dat kov o po sa mez nih eno tah ze le ne ga si ste ma, tem več so po drob no sti pre puš če ne ob či nam, ki si mo ra jo za uprav lja nje ze le ne ga si - ste ma same za go to vi ti člo veš ke in fi nanč ne vire. Po dob no iz po stav lja Si mo ne ti je va (2016), ki na va ja, da se je si stem ure ja nja jav nih ze le nih po vr šin kot del si ste ma ko - mu nal nih de jav no sti po letu 1992 preob li ko val in na pod la gi Za ko na o lo kal ni sa mou pra vi (ZLS 2007), Za ko na o vars tvu oko lja (ZVO-1-UPB1 2006) in Za ko na o gos - po dar skih jav nih služ bah (ZGJS 1993) po stal ena od iz vor nih na log po sa mez ne ob či ne, ki se mo ra jo pri ure ja nju ze le nih po vr šin znaj ti po svo je. Mar sik je preo braz ba si ste - ma, tudi za ra di si stem skih po manj klji vo sti, še ni v ce lo ti iz pe lja na (Čer ne 2009; Si mo ne ti 2016). Po po drob ni ana li zi ure ja nja jav nih ze le nih po vr šin je Si mo ne ti je - va (2016, 106) ugoto vi la, da so »… ključ ne sla bo sti si ste ma, da delo ob či ne in dru gih last ni kov in uprav ljav cev z ure ja njem jav nih in dru gih ze le nih po vr šin ni us trez no pod - pr to z enot ni mi dr žav ni mi pred pi si, da po te ka raz de lje no med raz lič ne stro kov ne služ be na ob čin ski rav ni, ki so po ve za ne zgolj šib ko in ne for mal no ter da ne za go tav lja učin - ko vi te ga so de lo va nja med stro kov ni mi služ ba mi ob či ne in dru gi mi uprav ljav ci in last ni ki, in sti tu ci ja mi in po sa mez ni ki, pri stoj ni mi za ure ja nje raz lič nih ze le nih po vr šin na se lja.« Na raz voj ze le nih po vr šin so v ve li ki meri vpli va le us tav ne spre mem be, preu sme - ri tev v trž no gos po dars tvo in de na cio na li za ci ja po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je leta 1991 (Šmid Hri bar s so de lav ci 2018a). Mar si ka te re ze le ne po vr ši ne so priš le v za seb no last ali pa do do konč ne raz me ji tve last ni ne še ved no ni priš lo. V zve zi s tem Si mo ne ti - je va (2016) opo zar ja na ne var nost pri va ti za ci je ze le nih po vr šin, kar lah ko vodi v nji ho vo ogra je va nje in de gra da ci jo. V nas prot ju s par ki in ze le ni ca mi, ki so v Slo ve ni ji ve čino - ma pro sto do stop ni in vsaj zaen krat še niso ome je ni z rabo, kar jih uvrš ča med jav no do bro, vr tič ki niso jav no do bro, am pak tako ime no va no ‘skup no’ (Šmid Hri bar s so - de lav ci 2018a). V ur ba nem oko lju ima jo po memb no vlo go pri za go tav lja nju ka ko vo sti živ lje nja in bla gi nje meš ča nov. A ob tem se je tre ba za ve da ti, da jih upo rab lja jo le dolo - če ne sku pi ne lju di, za dru ge pre bi val ce pa so te ze le ne po vr ši ne prak tič no ne do stop ne, saj ima vsak vrt svo ja pra vi la in po go je, kdo, kdaj in kako sme vrt na ri ti ozi ro ma pri tem so de lo va ti. Red kok je so mest ni vr tič ki po vsem od pr ti in do stop ni naj šir ši jav - no sti, zato je tre ba že pri nji ho vem sno va nju raz miš lja ti, kako v nji ho vo de lo va nje vklju či ti čim več raz lič nih de lež ni kov in ran lji vih sku pin, da bodo ko ri sti pri na ša li tudi šir ši skup no sti. Po leg tega so pri no vej ših ob li kah vr tov bolj pou dar je ne družbene 51 Družbeni učinki urbanega kmetijstva funk ci je, kot so so de lo va nje in po ve zo va nje, so li dar nost in izo bra že va nje, manj pa pre hran ska sa moo skr ba. Vse na ve de no bo tre ba upo šte va ti pri za pol nje va nju vr ze li v na cio nal nem ok viru in po nu di ti po moč ob či nam. Od 11-ih mest nih ob čin so ime le ja nuar ja 2019 pra vil - nik ozi ro ma od lok o ure ja nju vr tič kov le šti ri (Ljub lja na, Mur ska So bo ta, Slo venj Gra dec in Ve le nje). Do dat no spod bu do pri ure ja nju ur ba nih vr tov in za go tav lja nju vi rov za - nje bi lah ko pris pe va le tako ime no va ne Traj nost ne ur ba ne stra te gi je – TUS (2019), ki so jih pri pra vi le vse mest ne ob či ne v Slo ve ni ji in s tem po sta le upra vi če ne do čr - pa nja dela evrop skih ko he zij skih sred stev v pro gram skem ob dob ju 2014–2020, ter nova stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Ven dar bo za raz voj ze le ne in fra struk tu re mest in ur ba nih ob mo čij tre ba pri pravi ti tudi bolj spe ci fič ne na cio nal ne smer ni ce, ki bodo pod la ga kon kret nej šim od lo kom in pra vil ni kom. Tre ba bo ob li ko va ti ja sna pra vi la in stan dar de za na čr to va nje in uprav - lja nje z ur ba ni mi vr to vi, ki bodo do stop ni šir še mu kro gu upo rab ni kov, od pr ti za vklju če va nje ran lji vih sku pin, obe nem pa bodo bla ži li in po ve če va li od por nost mest na pod neb ne spre mem be. Po leg tega bo tre ba pred vi de ti sreds tva, ki bodo omo go - ča la za gon in vsaj mi ni mal no vzdr že va nje raz lič nih ob lik ur ba nih vr tov, na me nje nih šir šim skup no stim. Do bre prak se, pred stav lje ne v 6. po glav ju, so lah ko dra go ce na po moč pri prav ljav cem to vrst nih stra teš kih in iz ved be nih do ku men tov na niž jih rav - neh, ki bodo pri po mo gli k pre no su in rea li za ci ji idej v prak so. Že zdaj pa do se da nje prak se ka že jo, da je za do se ga nje teh ci ljev nuj no tako med sek tor sko so de lo va nje kot po ve zo va nje. 5 Ur ba no kme tijs tvo kot grad nik me sta na pri me ru Ve le nja 84 km2 pro stra na Mest na ob či na Ve le nje zav ze ma vzhod ni del Ša leš ke do li ne. Obrob je ob či ne sega v hri bo vit svet, do lin sko dno, ki meri prib liž no 20 km2, pa se je iz nek da nje ve či no ma kme tij ske po kra ji ne v zad njih pet de se tih le tih za ra di in ten zivne - ga iz ko pa va nja pre mo ga z vse mi sprem lja jo či mi po se gi in pro ce si te me lji to preo bra zi lo. Osred nji del ob či ne je rav nin ski del ob reki Paki. Ob čin sko sre diš če je me sto Ve le - nje, ki je hkra ti tudi naj več je na se lje v Ša leš ki do li ni in po memb no in du strij sko sre diš če, ki pre raš ča v re gio nal ni sa vinj sko-ša leš ki cen ter z raz vi to tr go vi no ter os ta li mi uprav ni mi, izo bra že val ni mi in dru gi mi de jav nost mi (Ša lej 1999; Pred sta vi tev ob či - ne Ve le nje 2018). Na ob moč ju Ve le nja je bilo kme tijs tvo pri mar na de jav nost še tik pred gos po dar - skim raz ma hom ob kon cu 19. in na za čet ku 20. sto let ja za ra di pre mo gov niš tva (Se her 1998), ki je bo tro va lo pro stor skim, druž be nim in dru gim spre mem bam. V fazi na - črt ne grad nje Ve le nja po 2. sve tov ni voj ni so si ta krat ni od lo če val ci pri za de va li, da bi ohra nja li ze le no in sonč no oko lje »… za ru dar je, ki de la jo v temi, pod zem ljo …«, 52 GEORITEM 31 kar jim je us pe va lo do za čet ka se dem de se tih let, ko se je za če la kri za v ru dars tvu in se je za čel ru ši ti za stav lje ni kon cept mest ne ga raz vo ja (Klja jič 1999; Po les 1999; Ša - lej 1999). Neu god ne gos po dar ske in po li tič ne raz me re so po me ni le za če tek ob dob ja sti hij ske ga raz re še va nja ur ba nih prob le mov in in du strij ske grad nje, ki je bila ce nej - ša in teh no loš ko manj zah tev na. Ko li či na ze le nih po vr šin se je zmanj še va la, ka ko vost bi va nja pa slab ša la; k temu je pri po mo glo tudi moč no de gra di ra no oko lje za ra di in - du stri je. Ob kon cu se dem de se tih se je v Ve le nju pri če lo na črt no ure ja nje vr tič kar ske de jav no sti, de lo ma za ra di po bud pre bi vals tva, de lo ma za ra di pre mo gov ni ka, ki je us - li šal že lje za po sle nih in jim na praz nih zem ljiš čih omo go čil vr tič kars tvo. Za tem se je pri čel tudi pro ces reur ba ni za ci je, ki je po me nil novo ob dob je v raz vo ju me sta. Po - gla vit ni na men je bil pre no va in ure ja nje ur ba nih zem ljišč ter zgoš ča nje ob sto je če ga mest ne ga tki va, saj za ra di pro stor skih ome ji tve nih de jav ni kov šir je nje nav zven ni bilo več mo go če (Po les 1999; 2013). Vr tič kars tvo je pod pi ra la tudi ob či na, ga v poz nej - ših fa zah si stem sko ure di la in omo go či la nje gov na dalj nji raz voj. Us pe šen pri mer im ple men ti ra nja vr tič kars tva v raz voj me sta je pri po mo gel h ka ko vost nej še mu pre - živ lja nju pro ste ga ča sa, re krea ci ji in ne na zad nje tudi več ji pre hran ski sa moo skr bi Ve lenj ča nov, ki ve či no ma ži vi jo v več sta no vanj skih stav bah. 5.1 Na čr to va nje me sta v par ku in za čet ki ur ba ne ga kme tijs tva Po ve če va nje po treb po iz ko pu pre mo ga je po 2. sve tov ni voj ni vpli va lo na po - tre be po de lov ni sili, ki se je spr va pri se lje va la iz Slo ve ni je kot re zul tat »bega z vasi v me sta« ozi ro ma iz »iz kme tijs tva v in du stri jo«. Poz ne je so se v Ve le nje pri se lje va li iz vseh re pub lik nek da nje Ju go sla vi je, kar je še ved no vid no v pe stri na rod nost ni in kul tur ni se sta vi mest ne ga pre bi vals tva (Po les 1999; 2013). Po po dat kih De mo graf - ske štu di je Mest ne ob či ne Ve le nje (2015) je pre bi vals tvo v Ve le nju med le to ma 1948 in 1961 na ra slo za 677 %, med le to ma 1961 in 1991 pa še za 355 %. Po letu 1991 šte - vi lo pre bi val cev stag ni ra in celo rah lo na za du je, med tem ko se za ra di su bur ba ni za ci je v ne ka te rih oko liš kih po de žel skih na se ljih po ve ču je (Šte vi lo pre bi val cev 2018). Hi tra rast pre bi vals tva in gos po dar ski raz mah sta zah te va la preu da ren raz mi slek o na dalj njem pro stor skem raz vo ju Ve le nja, ki se je ob li ko va lo sko zi raz lič ne pro stor - ske na čr te (Di Bat ti sta 2011). Leta 1948 je ar hi tekt Vi ljem Str mec ki iz de lal Ur ba ni stič ni na črt Ša leš ke do li ne, ki je tako ime no va no »Novo Ve le nje« po sta vil na reč no te ra so, var no pred po pla va - mi ta krat še ne re gu li ra ne reke Pake in ugrez ni na mi, ki so na sta ja le za ra di ru dar je nja. Na črt je pred vi del niz ke grad nje tako za bi va nje kot os ta le de jav no sti. Vsi ob jek ti so bili ure je ni na mre ži z us me ri tvi jo, da so ideal no oson če ni, pou da rek je bil na bi va - nju v skup no sti (Po les 2013). Zgle do va li so se po ur ba ni stič nem kon cep tu »me sta, ki žar či«, kot ga je za sta vil švi car sko-fran co ski ar hi tekt Le Cor bu sier. Po tem konceptu ima jo ze le ne po vr ši ne iz je men po men s čle ni tve no in hi gien sko funk ci jo (Gan tar 1984). 53 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Kljub gos po dar ski mo či je za ra di cen tra li stič ne ga uprav lja nja dr ža ve v Ve le nju os - ta ja lo le malo sred stev za in ve sti ci je, zato na črt ni bil rea li zi ran. Gra di li so ba ra ke, eno dru žin ske hi še in ru dar ske pro vi zo ri je. Do te da nji raz voj je ka zal na to, da bo Ve - le nje v pri hod no sti spal no na se lje brez me sto tvor nih us ta nov (Po les 2013). Leta 1950 je di rek tor pre mo gov ni ka po stal Nestl Žgank, ki je to funk ci jo oprav - ljal do leta 1965, med le to ma 1969 in 1978 pa je bil ve lenj ski žu pan (Klja jič 1999). Za čr tal je novo vi zi jo raz vo ja pre mo gov ni ka in spod bu dil grad njo no vo dob ne ga, sonč - ne ga in zrač ne ga me sta za ru dar je z dru ži na mi. Zgle do val se je po za hod noe vrop skih me stih in pri čel z drz nim na čr to va njem »me sta v par ku«. To naj bi bilo funk cio nal - no, es tet sko in ka ko vost no za bi va nje v svet lo bi in ze le nju kot nas prot ju ro vom, v ka te rih so ru dar ji de la li. Leta 1957 je ar hi tekt Ja nez Trenz iz de lal nov ur ba ni stič ni na črt Ve - le nja. Me sto je po sta vil v rav nin ski del do li ne, ob že re gu li ra no Pako. Pro gram funk cij me sta, ki so bile med se boj lo če ne, je os tal po do ben in mest no sre diš če je bilo na čr - to va no kot po seb na cona. Z grad njo dru ge faze me sta, ki po Žgan ko vem na ro či lu ni v ni če mer več sme lo spo mi nja ti na de lav ske ko lo ni je, sta bila ur ba ni zem in ar hi tektu - ra za sno va na po med na rod nem slo gu mo der ne. Stav be so bile za miš lje ne am bi cioz no, es tet sko in funk cio nal no. Na me sto da bi v me stu ure ja li par ke, so me sto po sta vi li v park, v na ra vo. Po leg bi vanj skih ob jek tov so zgra di li vse os ta le po treb ne ob jek te, na me nje - ne raz lič nim de jav no stim. Me sto ni bilo samo sebi na men, saj naj bi vi so ka ka ko vost JENELE V JAEZU M IVHRA Sli ka 15: Ma ke ta cen tral nih mest nih po vr šin Ve le nja, na re je na po rea li zi ra nem prostor skem na čr tu. 54 GEORITEM 31 ur ba ne ga oko lja sta no val ce preo bra zi la v vzor ne čla ne so cia li stič ne skup no sti. Mest - no sre diš če se je gra di lo z udar niš kim de lom, pri če mer so si pre bi val ci ob do lo če nem šte vi lu oprav lje nih ur pri do bi li pra vi co za pro si ti za sta no va nje. V de se tih le tih je na - sta lo novo, so dob no ur ba no sre diš če Ša leš ke do li ne, ki je bilo slav nost no od pr to 20. sep tem bra 1959. Ve lja lo je za ur ba ni stič ni pre se žek z ze le ni mi po vr ši na mi, peš pot - mi, zrač nost jo, ure je nost jo in ko mu nal no oprem lje nost jo. Ze le ne po vr ši ne so bile do sled no na čr to va ne, saj je bila skrb za ka ko vost bi va nja pre bi val cev iz jem ne ga po - me na (Po les 1999; 2013). V se dem de se tih le tih se je pr vot na ar hi tek tur na za sno va spre me ni la za ra di šir - je nja raz pr še ne eno dru žin ske grad nje in grad nje blo kov skih sta no vanj skih so sesk. Novi ob jek ti so pre se gli me ri lo pr vot ne ga me sta ter ur ba ni stič ne li ni je v tlo ri su in vi šin skem ga ba ri tu. Udar niš ko delo so za me nja li sa mo pris pev ki (Po les 2013). Rast šte vi la pre bi val cev in sta no vanj ska prob le ma ti ka so bili te melj no vo di lo na čr to valcem pro sto ra, zato se je gra di lo hi tre je, s ce nej ši mi al ter na ti va mi manj zah tev nih pro jek - tant skih ob jek tov (Vu či na 2000). V tem ča su so se za če le in ten ziv no ka za ti ne ga tiv ne po sle di ce pre mo gov niš tva. Po leg Škal sta za ra di ugre za nja po vrš ja iz gi ni li tudi vasi Pre lo ge in Druž mir je (Po les 1999). V Ša leš ki do li ni se je za ra di po sle dic pre mo gov - niš tva iz se li lo več kot 400 dru žin (Iz gub lje ni kra ji … 2012). Kma lu po naj več jih proi zvod nih us pe hih Pre mo gov ni ka v osem de se tih le tih se je po glo bi la okolj ska kri - za (Po ro či lo o sta nju oko lja … 2014). Po vr šin ske vode so bile v izred no sla bem sta nju, iz gub lja la so se tudi ro do vit na kme tij ska zem ljiš ča (Šter benk in Že vart 2017). Pre mo gov nik je za čel v več jem ob se gu re kul ti vi ra ti zem ljiš ča že pred okolj sko kri - zo, ve či no ma v ob moč ja za re krea ci jo. Na po bu do pre bi val cev, ki so se zve či ne pri se li li s po de že lja in so ime li iz kuš nje z ob de lo va njem zem lje in sa moo skr bo, so za go to vi li prva več ja ob moč ja za vr tič kars tvo (Ne na vad no vr tič kar sko na se lje … 2011; Lov šin 2014). Pre mo gov nik je si cer prva zem ljiš ča za ob de lo va nje dal v na jem že leta 1914, s či mer je pri po mo gel k iz bolj ša nju stan dar da dru žin ru dar jev. Med več ji mi gos po - dar ski mi kri za mi je pov pra še va nje po to vrst nih zem ljiš čih na raš ča lo. Pre lom no je bilo leto 1974, ko so za pr li Glinš kov ja šek in iz ved li eno pr vih re - kul ti va cij zem ljišč v oko li ci pre mo gov ni ka, ka mor so pri ne sli ro do vit no prst (Niti na Kun ta-Kin te … 2013). Spr va so po sta vi li le ne kaj lop z do lo či tvi jo os nov nih pra vil; lope so lah ko do bi li v upo ra bo le ru dar ji. Pre mo gov nik je na sta le stroš ke vzdr že va - nja po rav nal sam in upo rab ni kom ni bilo tre ba pla če va ti na jem ni ne. Na se lje se je po ča si ši ri lo in po sto po ma ure ja lo sklad no s po ve ča ni mi po tre ba mi po to vrst nih ob de lo - val nih zem ljiš čih (Ne na vad no vr tič kar sko na se lje … 2011). Leta 1977 je Za vod za ur ba ni zem Ve le nje iz de lal na črt za vr tič kar sko na se lje s 127 par ce la mi v prib liž ni iz me ri 200 m2 in s tip ski mi lo pa mi ve li ko sti 3 × 3 m. Leto poz - ne je je na na brež ju Ve lenj ske ga je ze ra na sta lo prvo slo ven sko vr tič kar sko na se lje, po enem glav nih ju na kov v ta krat pri ljub lje ni te le vi zij ski na da lje van ki poi me no va no Kun - ta Kin te (Niti na Kun ta-Kin te … 2013). Lope za shra nje va nje orod ja so se pra vi lo ma 55 Družbeni učinki urbanega kmetijstva spre me ni le v bi val ne vi ken de ob vr tič ku, s či mer je na se lje kma lu pre ra slo vr tič kar - ske ok vir je (Pe čov nik 2014), kar pa se je pri ča ko va lo že ob nje go vem na stan ku. Po leg za go tav lja nja »košč ka zem lje« za ob de lo va nje so s ta kim ukre pom do se gli šir še druž - be ne učin ke, kar je sov pa da lo z edins tve nim pro stor skim na čr to va njem Ve le nja iz pre te klih let in za go tav lja njem pri jet ne ga bi val ne ga oko lja za ru dar je. Na se lje dan da nes meri 5 ha in ob se ga 250 par cel ena kih ve li ko sti v iz me ri 200 m2. Če prav si lah ko vsak last nik hiš ko pre no vi po svo je, so še ved no do lo če ne glav ne zna čil no sti in ome ji tve nje nih ve li ko sti (4 × 4 m), bar ve, ga ba ri ta, ma te ria lov in stre he, ki se jih mo ra jo last ni ki dr ža ti tudi pri so dob nih pre no vah. Ob jek ti so lah - ko tudi pod kle te ni in lah ko ima jo nad stre šek. Po leg tega ve lja v na se lju hi šni red – ni elek tri ke (ra zen iz sonč nih ce lic), do stop z av to mo bi li je do vo ljen le ob pet kih do - pol dan za do sta vo, ob so bo tah, ne de ljah in praz ni kih je pre po ve da no delo z gla sni mi orod ji in po dob no – ki je bil do lo čen v so glas ju med last ni ki in uprav ni kom, pod - jet jem Ha bit. Spre mi nja nje pra vil in po so dab lja nje in fra struk tu re ter os ta le po bu de lah ko last ni ki hišk ka dar ko li po sre du je jo od bo ru, ki so ga do lo či li sami, ta pa ko mu - ni ci ra z uprav ni kom. Last niš tvo zem ljišč je raz de lje no med ob či no in pre mo gov nik. Last ni ki hišk uprav ni ku pla ču je jo let no na jem ni no v vi ši ni prib liž no 100 EUR (Ne - na vad no vr tič kar sko na se lje … 2011; Lov šin 2014). V is tem ob dob ju, v poz nih se dem de se tih ozi ro ma na za čet ku osem de se tih let sta na po do ben na čin, na po bu do ob ča nov ter s sreds tvi Pre mo gov ni ka Ve le nje, na sta li vr tič kar ski ob moč ji Sta ra vas in Lipa vzhod. V poz nej šem ob dob ju je zem ljiš če obeh preš lo v last ob či ne. Vr tič kar ski ob moč ji sta na sta li na praz nih zem ljiš čih kot za ča - sni ure di tvi, zato je nju na pri hod nost ne go to va. Za ra di pre hod ne ga zna ča ja zem ljišč K ŠEVOTIR PROGERG Sli ka 16: Pa no ra ma vr tič kar ske ga na se lja Kun ta Kin te v Ve le nju. 56 GEORITEM 31 se niso po se bej ure ja la in raz vi ja la. Obe vr tič kar ski ob moč ji sta brez ogra je in na njih ni ure je na po seb na in fra struk tu ra ali opre ma, z iz je mo miz in sto lov, ki so si jih vr - tič kar ji pri skr be li sami. Ob či na iz va ja le nad zor nad ure je nost jo ob mo čij in šir je njem vr tov, z ure ja njem pa se ne uk var ja. Par ce le za ob de lo va nje ni mo go če urad no na je ti niti ni za nje tre ba pla če va ti na jem ni ne. Par ce le so raz lič no ve li ke in ob či na nima toč - ne ga pre gle da nad nji ho vim šte vi lom (Ko zi na s so de lav ci 2017; Ko drič 2019). Vr tič kar sko na se lje Sta ra vas je na ob moč ju med to var no Go re nje, že lez niš ko pro - go in Sta ro elek trar no, na zem ljiš ču, na ka te rem se na čr tu je grad nja po slov ne cone. Za ra di neu strez ne ga nad zo ra v za čet nih fa zah se je ne nad zo ro va no ši ri lo in do se glo po vr ši no prib liž no 3,7 ha, na ka te ri je prib liž no 130 nee na ko ve li kih par cel. Ko so se leta 2017 pri če la dela za grad njo prve faze po slov ne cone, so uki ni li prib liž no 40 do 50 vr tov. Leta 2019 se bo v pri me ru us pe šno pri dob lje nih sred stev pri če la grad nja dru ge faze in uki nje ni bodo še do dat ni vr to vi, tako da bo tam pred vi do ma os ta lo le še od 30 do 50 vr tov. V poz nej ših fa zah bodo tudi ti uki nje ni, med dru gim tudi za - ra di grad nje na čr to va ne hi tre ce ste. Za pri za de te upo rab ni ke vr tič kov se že iš če jo mož no sti na do mest nih ob čin skih zem ljišč, če prav jih že zdaj pri manj ku je (Ko zi na s so de lav ci 2017; Ko drič 2019). Vr tič kar sko ob moč je Lipa vzhod je v do li ni Tre bu še, za ben cin sko čr pal ko ob vsto - pu v Ve le nje iz celj ske sme ri. Ob moč je vr tov je ure je no na zem ljiš ču, ve li kem 4,6 ha, kjer je raz po re je nih okrog 60 nee na ko ve li kih par cel. Vr tič ki so za ča sna ure di tev na zem ljiš ču pre hod ne ga zna ča ja, ven dar na Ob či ni zaen krat še ni ma jo na čr tov, da bi vr tič ke v bliž nji pri hod no sti uki ni li ozi ro ma na do me sti li z dru go rabo (Ko zi na s so - de lav ci 2017; Ko drič 2019). 5.2 Na črt no ure ja nje ur ba ne ga kme tijs tva So ča sno z raz vo jem Ve le nja so na raš ča le po tre be po no vih zem ljiš čih za ob de - lo va nje. Ob či na je po bu de in za čet ke vr tič kars tva s stra ni Pre mo gov ni ka odo bra va la in poz ne je prev ze la tudi od go vor nost za ure ja nje tega po droč ja. V dol go roč nem pla nu ob či ne Ve le nje za ob dob je 1986–2000, ki je bil do pol njen v le tih 1988, 1990 in 2009, opi su je jo, da je sa mos voj gos po dar ski raz voj ter jal ve lik del pro sto ra za in du strij ske ob jek te in po se li tev. Iz gub lje no je bilo ve li ko naj bolj ših kme tij skih zem ljišč, kar je v nas prot ju z na če li vars tva oko lja in do brin splo šne ga po - me na. Sklad no s tem na va ja jo (Od lok o spre mem bah … 1986, 1988, 1990, 2009, 15): »Ved no več ja ur ba ni za ci ja pro sto ra in že lja po ob de lo va nju zem lje ter ja jo več je po vr - ši ne za vr tič kars tvo. Taka raba po me ni s svo jo re krea cij sko funk ci jo in funk ci jo ze le nja vme sni pro stor med ur ba ni zi ra nim in od pr tim pro sto rom, zato jo bomo uva ja li na obrobju za zi dal nih po vr šin, ven dar ne kot traj no rabo. Po vr ši ne za za ča sno rabo bomo ob li ko - va li po ča sov nih ter mi nih, v skla du s pro gra mom pr vot ne na memb no sti, za po sa mez na sred nje roč na plan ska ob dob ja.« 57 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Do ure di tve po droč ja vr tič kars tva in spre jet ja Pra vil ni ka o za ku pu vr tov leta 2008 so se v ob či ni sre če va li z več gve ril ski mi vr to vi, ki so si jih ob ča ni sami po - sta vi li na tu jih zem ljiš čih. Kljub na čel ni pod po ri ob či ne vr tič kars tvu je to mar sik - je ka zi lo vi dez oko lja. Eno več jih ne for mal nih vr tič kar skih ob mo čij je bilo ob Celj ski ce sti. Po nje go vi uki ni tvi so za go to vi li zem ljiš če za vr to ve Kranj ca Bev če, poz ne - je pa se je iz ka za lo, da je pov pra še va nje še ved no ve li ko, zato so leta 2013 ure di li še do dat ne vr to ve Ob že lez ni ci. Za upo ra bo par ce le na teh ob moč jih zna ša let na na jem ni na 20 evrov ob skle ni tvi po god be za 5 let, ki se lah ko po dalj ša ali pred ča - sno pre ki ne. Med le to ma 2012 in 2013 so poo stri li nad zor nad upo ra bo ob čin skih vr tov ter po skr be li za re den nad zor po stav lja nja za ča snih ob jek tov, ki bi lah ko ka - zi li vi dez oko lja. Na vseh vr to vih lah ko upo rab ni ki po sta vi jo rast li nja ke do vi ši ne 50 cm in le se ne kole do vi ši ne 150 cm, ki jih mo ra jo po zi mi od stra ni ti (Pra vil nik o za ku pu vr tov 2006; Spom la di 200 no vih … 2013; Ko drič 2019). Pra vil nik do lo - ča tudi te melj ne smer ni ce rav na nja na ob moč jih Sta ra vas in Lipa vzhod, če prav tam za upo ra bo vr tič ka ni tre ba skle ni ti po god be in pla če va ti na jem ni ne. Si cer pa ure ja pra vi ce in dolž no sti na jem ni kov in na je mo da jal ca (ob či ne). Do lo če ni so splo - šni po go ji in me ri la, ki jih mo ra jo na jem ni ki iz pol nje va ti za pri do bi tev vrta in tudi, da ga lah ko ob dr ži jo v ča su skle nje ne po god be. Do lo če ne so šte vil ne ome ji tve, na pri mer gos po dar no rav na nje, pre po ved mo te nja jav ne ga reda in miru, tudi da ja - nja v pod za kup tret jim ose bam, ob ka te rih neu po šte va nju se lah ko po god ba pre - JENELE VE INČB OEN STE M IVHRA Sli ka 17: Na jem ni vr to vi Kranj ca v Bev čah. 58 GEORITEM 31 ki ne. Kljub spod bu dam k eko loš ke mu vrt nar je nju pa ni po seb nih ome ji tev gle de upo ra be pe sti ci dov ali dru gih ke mič nih gno jil (Ko zi na s so de lav ci 2017; Še ved no mo žen … 2018). Vr tič ki Kranj ca Bev če so bili vzpo stav lje ni leta 2009 na ob moč ju, ve li kem 6200 m2, ki ga bodo po po tre bi v dru gi fazi raz ši ri li. Ob moč je je raz de lje no na 81 vr tič kov v izme - ri 32 m2 (4 × 8 m); tre nut no so vsi za se de ni. Na ob moč ju je skup ni ob jekt, na me njen shra nje va nju orod ja in toa let nim pro sto rom. Ob ob jek tu je zbi ral nik me teor ne vode, ki jo upo rab lja jo za za li va nje vr tov. Ce lot no vr tič kar sko ob moč je je ogra je no in s klju - čem do stop no le na jem ni kom (Ko zi na s so de lav ci 2017; Ko drič 2019). Vr tič ki Ob že lez ni ci so bili ure je ni leta 2013 kot za ča sna ure di tev na obrob ju me - sta. Na ob moč ju se bo v pri hod njih le tih zgra dil del se ver ne ga dela 3. raz voj ne osi. Ob moč je, ve li ko 4500 m2, je raz de lje no na 98 par cel v iz me ri 32 m2 (4 × 8 m). Trenut - no je za se de nih prib liž no 90 % vr tov. Na ob moč ju so ure je na ke mič na stra niš ča in zbi ral nik vode za za li va nje vr tov (Ko zi na s so de lav ci 2017; Ko drič 2019). Kljub for mal ni ure di tvi po droč ja pa pri stoj ni pou dar ja jo, da so po tre be po vr - tič kih še ved no ve li ke, kar je za njih ve lik iz ziv in ob ča sno pre se ga zmog lji vo sti Ob či ne. Iz va ja nje nad zo ra nad upo rab ni ki je zah tev no in se iz va ja le en krat let no, svo je vr - sten iz ziv je že sama ko mu ni ka ci ja s po sa mez ni ki. Za že le no je, da bi se vr tič kar ji ne koč or ga ni zi ra li in z Ob či no o po tre bah in nad grad njah v pri hod no sti ko mu ni ci ra li na pri mer prek od bo ra ali druš tva (Ko drič 2019). IKNDAL KOGARD Sli ka 18: Na jem ni vr to vi Ob že lez ni ci. 59 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Če prav je Ve le nje lah ko zgled os ta lim ur ba nim ob moč jem na po droč ju na črt ne - ga ure ja nja mest nih vr tič kov, je pri hod nost nje go ve ga vr tič kars tva ne go to va. Pre gled vseh ak tual nih stra teš kih do ku men tov ka že na očit no po manj ka nje na dalj nje ga spodbuja nja ur ba ne ga vr tič kars tva in ohra nja nja pr vin me sta v par ku. V ak tual nem iz ved be nem na čr tu Traj nost ne ur ba ne stra te gi je Mest ne ob či ne Ve le nje je med raz - voj ni mi ci lji v po sred ni po ve za vi s tem za pi san le eden, ki spa da v ste ber »Traj nost no Ve le nje«: Ohra nja ti ob seg in iz bolj ša ti ka ko vost jav nih po vr šin in ze le nih po vr šin v me - stu. Ne po sred ne po ve za ve z raz vo jem ali ohra nja njem vr tič kar skih praks ni mo go če za sle di ti v no be ni od stra te gij (Iz ved be ni na črt … 2017; Stra teš ki do ku men ti 2019). Uki nja nje vr tov na zem ljiš čih pre hod ne na ra ve za ra di pred vi de ne za zi da ve, sklad - ne z ak tual ni mi pro stor ski mi na čr ti, kli če po nad grad nji si stem ske ure di tve vr tič kars tva iz pre te klo sti. Ena ta kih pri lož no sti je re vi di ra nje ob čin ske traj nost ne ur ba ne stra - te gi je, ki se bo po be se dah vod je Služ be za raz voj ne pro jek te in gos po dars tvo za če la iz va ja ti že leta 2019 (Knez 2019). Po leg na jem nih vr tov, na me nje nih ob ča nom, so v ur ba nem oko lju tudi vr tič ki pri raz lič nih izo bra že val nih us ta no vah, na me nje ni uče nju (Ko zi na s so de lav ci 2017). Več enot vrt ca Ve le nje ima last ne vi so ke gre de, ki so bile po stav lje ne z na me nom spod bu ja nja otrok ži ve ti sklad no z na ra vo (S krt kom Li gi jem … 2017). Več let ima - jo svo je izo bra že val ne vr to ve tudi os nov ne šo le Mihe Pin tar ja To le da, Gu sta va Ši - li ha in Go ri ca. Na po druž nič nih šo lah je Ljud ska uni ver za Ve le nje ure di la po de žel ske vr to ve (Ur ba no vrt nar je nje za … 2018). V Ve le nju je bilo v zad njih le tih iz ve de nih več vrtič kar skih pro jek tov, kjer je bila po bu da dana »od spo daj navz gor«. Raz lič ne or ga ni za ci je so v so de lo va nju z de lež ni ki s šte vil nih po dro čij iz re ci kli ra nih ma te - ria lov iz de la le eko loš ke ur ba ne vr tič ke na več lo ka ci jah: pred nek da njo stav bo Zveze pri ja te ljev mladi ne Ve le nje, na te ra si Doma za vars tvo odra slih Ve le nje in pred Mla - din skim cen trom Ve le nje. Ur ba ni vrt ima tudi Za ve tiš če za brez dom ne ose be Center Hi ša, ki ga upo rab lja za raz lič ne de jav no sti v ok vi ru de lov ne te ra pi je (Ur ba no vrt - nar je nje za … 2018). Na ob moč ju Mest ne ob či ne Ve le nje so tudi tri ur ba ne kme ti je. 10 ha ve li ka tu - ri stič na kme ti ja Tu še vo je v vasi Lo pat nik, na nad mor ski vi ši ni 618 m. Kme ti jo, ob da no z goz dom, trav ni ki in pa šni ki, od leta 2004 vodi mla da petč lan ska dru ži na. Po leg go - stin ske po nud be po nu ja šte vil ne šport ne ak tiv no sti (Ko zi na s so de lav ci 2017; Tu še vo 2019). 21 hek tar jev ve li ka tu ri stič na kme ti ja Kar nič nik je v vasi Hra sto vec, na nad - mor ski vi ši ni 560 m. Od leta 2010 jo vodi mla da trič lan ska dru ži na. Po leg go stin ske po nud be po nu ja well ness sto ri tve (Ko zi na s so de lav ci 2017; Kar nič nik 2019). V eko mu zej preu re je na Gri lo va do ma či ja je sta ra vi ni ča ri ja, ki sto ji na nek daj vi no rod - nem po boč ju vasi Lip je. Se stav lja jo jo hi ša s čr no ku hi njo, ze le njav ni in ze lišč ni vrt, če bel njak, vi no grad in sa dov njak. Ve li ka je prib liž no 2 ha. Uprav nik do ma či je je Muzej Sli ka 19: Pro stor ska raz po re di tev ur ba ne ga kme tijs tva v Mest ni ob či ni Ve le nje. p 60 GEORITEM 31 ities alilović o4C ela HN griG © 7 ladine Velenje ojca etije ačija Projekt A ila M ebelica za varstvo odraslih Č erilo 1 : 30.000m izobraževalni in terapevtski vrtovi– vzpostavitev v letu 2019 om enter za vzgojo, izobraževanje urbane km arničnik rilova dom 3 Zveza prijateljev m D C in usposabljanje Vrtec V Vrtec Vrtec Tinkara Vrtec Vrtiljak Vrtec Lučka K Tuševo G s 2 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 018–2 ora D Šilih O ajdihojca iciban H ni vrtovi Z orica ustav iha Pintar Toledo inska G V ladinski center G G M Šentilj V Škale najem obstoječi izobraževalni in terapevtski vrtovi, nastali v letih 2008 enter hiša Š Š Š Š Š Š M C O O O O O O Vrtec Tinkara Vrtec Vrtiljak Vrtec Lučka Vrtec N Vrtec C Vrtec Jakec Vrtec Jurček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 LIPA začetek 80-ih let EČ 3 EVB 2009 13 6 1 8 11 1 35 4 S 5 2 9 12 4 VA 8 A 7 R 1 I 10 BODOČE HITRE CESTE 15 STA IC TRASA začetek 80-ih let N E ELEZ 2013 T Ž IN B K TA 1978 O NU 2 K 14 61 Družbeni učinki urbanega kmetijstva RALO KTREBLA Sli ka 20: Pro če lje tu ri stič ne kme ti je Kar nič nik. Ve le nje, ki tam pri re ja šte vil ne ak tiv no sti – de lav ni ce, og le de, pri re di tve – z na me - nom pri ka za ene red kih ohra nje nih pri me rov de diš či ne vi ni čar jev na ob moč ju Vin ske Gore. Ko se je ob kon cu 19. sto let ja tudi na tem ob moč ju po ja vi la trt na uš, je vin ska trta sko raj po vsem iz gi ni la. Vi ni ča ri je so se preob li ko va le v do ma či je manj ših kme - tov. V tem ča su so Gri lo vi do ma či ji pri zi da li gos po dar sko po slop je (Ko zi na s so de lav ci 2017; Gri lo va do ma či ja 2019). 5.3 No vej ši pri me ri ur ba ne ga kme tijs tva za do se ga nje druž be nih učin kov Leta 2017 je Mest na ob či na Ve le nje v so de lo va nju s part ner ji iz več dr žav sred - nje in vzhod ne Evro pe (Bol ga ri ja, Češ ka, Čr na gora, Ma džar ska, Nem či ja, Ro mu ni ja, Slo vaš ka in Slo ve ni ja) za če la z iz va ja njem med na rod ne ga pro jek ta Ur ba no kme tijs - tvo za spre mi nja nje mest: uprav ljav ski mo de li za bolj še in sti tu cio nal ne zmog lji vo sti in druž be no vklju če nost (Agri Go4Ci ties). Nje gov na men ni le za go tav lja nje in spod buja - nje sa moo skr be pre bi val cev ter ak tiv ne ga pre živ lja nja pro ste ga ča sa, tem več upo ra ba ur ba ne ga kme tijs tva kot me to de za so de lo va nje v od lo če val skem pro ce su in od prav - lja nje druž be no-eko nom ske iz klju če no sti ran lji vih sku pin ter po sle dič no pro mo ci jo traj nost ne ga raz vo ja mest nih ob mo čij. Iz ho diš če pro jek ta je od sot nost me ha niz mov, ki bi omo go ča li par ti ci pa tiv no na čr to va nje pro sto ra – pri stop »od spo daj navz gor« – 62 GEORITEM 31 kar ka že v zmanj ša ni mo ti va ci ji pre bi val cev za so de lo va nje v uprav lja nju mest. Ljudje, ki se naj manj vklju ču je jo v to vrst ne pro ce se, so po na va di odri nje ni na rob druž be, na raš ča jo če druž be ne in gos po dar ske nee na ko sti pa se odra ža jo tudi v zmanj ša ni ka - ko vo sti živ lje nja v me stih. V ta na men je Mest na ob či na Ve le nje po enot ni me to do lo gi ji par ti ci pa tiv ne ga ur ba ne ga kme tijs tva na raz lič nih lo ka ci jah v me stu za če la vzpo stav lja ti skup nost ne vr to ve. Na pod la gi še stih iz ve de nih de lav nic, na ka te rih je so de lo va lo 170 oseb, pred - stav ni kov ran lji vih sku pin (otro ci, mla di, sta rej ši in os ta re li, brez po sel ni, brez dom ne ose be, ose be s te ža va mi v du šev nem raz vo ju, pri se ljen ci – pri pad ni ki al ban ske skup - no sti – in dru gi), so do lo či li lo ka ci jo za več ji skup nost ni vrt in več manj ših vr tov pri or ga ni za ci jah, ki se uk var ja jo z ran lji vi mi sku pi na mi. Ide ja o skup nost nem vrtu v Sonč - nem par ku je vznik ni la že pred pro jek tom, saj je bila ena od lo ka cij re ci kli ra nih vi so kih gred pri Vili Moj ci, ki je bila ne koč pro stor Me dob čin ske zve ze pri ja te ljev mla di ne Ve le nje (MZPM Ve le nje). Ob se li tvi or ga ni za ci je v Vilo Rož le v Sonč nem par ku se je v Vili Moj ca or ga ni zi ra la nova eno ta Vrt ca Ve le nje in ob pre no vi so re ci kli ra ne gre - de od stra ni li. Po pre te klih iz kuš njah z dru ge lo ka ci je so si v MZPM Ve le nje za iz va ja nje svo - jih ak tiv no sti v Sonč nem par ku že le li nov skup nost ni vrt. Ideal na pri lož nost za to je bil pro jekt Agri Go4Ci ties. Na par ti ci pa tiv nih de lav ni cah so do lo či li mi kro lo ka ci jo vrta, ki je bila poz ne je us kla je na s kra jin skim ar hi tek tom, saj je Sonč ni park va ro va - no ob moč je vrt no-ar hi tek tur ne de diš či ne, pa tudi z vods tvom or ga ni za ci je gle de na nji ho ve de jav no sti. Sklad no z de lav ni ca mi so pre poz na li po tre be de lež ni kov in se odloči li, da bo Ob či na za go to vi la vi so ke gre de za več or ga ni za cij, ki se uk var ja jo z ranlji - vi mi sku pi na mi – Dom za vars tvo odra slih Ve le nje (DVO Ve le nje), Vr tec Ve le nje (pri 5 eno tah, kjer gred še ni ma jo) ter Cen ter za vzgo jo, izo bra že va nje in us po sab lja nje Ve le nje (CVIU Ve le nje). Mi kro lo ka ci jo pri or ga ni za ci jah in opre mo ter vr sto se men in sa dik so nak nad no do lo či li z vsa ko or ga ni za ci jo po se bej. Z za go to vi tvi jo do dat - nih gred pri teh or ga ni za ci jah Ob či na do dat no spod bu ja izo bra že val ni in te ra pevt ski vi dik vr tič kars tva v Ve le nju. Vse ome nje ne or ga ni za ci je bodo gre de do bi le v uprav lja nje in se ob tem za ve - za le, da jih bodo upo rab lja le sklad no z nji ho vi mi ak tiv nost mi. Ob či na bo po iz - kaza nih po tre bah na de lav ni cah v ok vi ru pro jek ta do dat no opre mo za vzdr že va nje vr tov za go to vi la še or ga ni za ci ja ma Mla din ski cen ter Ve le nje in Za ve tiš če za brez - dom ne ose be Druš tvo Hi ša. Obe or ga ni za ci ji ima ta vr tič ke že ne kaj let in jih upo - rab lja ta sku paj s svo ji mi va ro van ci. Vr to vi kot pi lot ne ak tiv no sti pro jek ta bodo pred vi do ma za ži ve li v prvi po lo vi ci leta 2019, ko jih bo ob Dne vu Zem lje (22. aprila) Mest na ob či na Ve le nje pre da la v upo ra bo or ga ni za ci jam, ki se uk var ja jo z ran ljivimi sku pi na mi. Ve le nje nav kljub in ten ziv no ur ba ni zi ra ni in in du stria li zi ra ni po kra ji ni, okolj - skim bre me nom in dru gim ur ba nim iz zi vom ve lja za pri mer us pe šno re kul ti vi ranega 63 Družbeni učinki urbanega kmetijstva in preob li ko va ne ga oko lja. Ukre pi za bla že nje ne ga tiv nih učin kov hi tre ga raz vo ja v zad njih ne kaj de set let jih so bili pri la go je ni na rav nim in druž be nim po seb no stim mest ne ga ob moč ja in se iz ka za li za pri mer ne. Si ner gi je med pod jet ji in lo kal no skup - nost jo, in sti tu ci ja mi, or ga ni za ci ja mi, druš tvi in po sa mez ni ki so pri ved le do se danjega sta nja me sta, ki ga kljub od mi ku od pr vot nih ur ba ni stič nih na čr tov lah ko oz na čimo kot ze le no me sto. Že lje po zem ljiš čih za vr tič kars tvo so bile us li ša ne, na za čet ku pred - vsem po za slu gi Pre mo gov ni ka. Temu je sle di la Ob či na, prev ze la uprav lja nje in za - čet ne us pe šne ak ci je nad gra di la s si stem sko ure di tvi jo po droč ja. Ne gle de na to pa se mesto še ved no soo ča s šte vil ni mi iz zi vi, na ka te re bo tre ba od go vo ri ti že v bliž - nji pri hodnosti. Nad zor nad upo rab ni ki vr tič kov je zelo te ža ven, ko mu ni ka ci ja z nji mi pa ote že - na. Na Ob či ni si že li jo bolj še or ga ni zi ra no sti vr tič kar jev v ob li ki druš tva ali od bo ra, ki bi bil vme sni člen med upo rab ni ki na jem nih vr tov in Ob či no ozi ro ma uprav ni - kom. Po leg tega je bilo ne kaj zem ljišč, na me nje nih na jem nim vr to vom, že uki nje nih, za ra di spre mem be na memb no sti zem ljišč pa se pred vi de va še do dat no uki nja nje obsto - IKNDAL KOGARD Sli ka 21: Do lo ča nje mi kro lo ka ci je in vse bin bo do če ga skup nost ne ga vrta na eni od de lav nic v Sonč nem par ku v Ve le nju. 64 GEORITEM 31 je čih ob mo čij vr tič kov. Mož no sti za nji ho vo na do me sti tev se še iš če jo. Ne go tov raz - voj vr tič kars tva v Ve le nju še do dat no od se va dejs tvo, da ta de jav nost ni ome nje na v no be nem od ak tual nih ob čin skih stra teš kih do ku men tov. V Traj nost ni ur ba ni stra - te gi ji je na ve den le en raz voj ni cilj, ki je po sred no po ve zan z ur ba ni mi vr tič ki kot se stav nim de lom ze le nih po vr šin. Po tre ben bo pre mi slek o ure di tvi prav no-for mal - nih pod lag, ki bodo za go to vi le nji ho vo us trez no obrav na vo. Skup nost ni ur ba ni vr to vi bodo v ur ba nem pro sto ru Mest ne ob či ne Ve le nje no vost. Obe ta jo se tudi spre mem - be v ure di tvi na jem nih vr tov, za ka te re bo, po na ved bah so de lav cev na Mest ni ob či ni Ve le nje, kma lu zmanj ka lo pri mer nih zem ljišč. 6 Do bre prak se ur ba ne ga kme tijs tva s šir ši mi druž be ni mi učin ki To po glav je pri na ša ana li zo do brih praks ur ba ne ga kme tijs tva, ki po leg te meljne pri de la ve hra ne za sle du je jo šir še druž be ne učin ke, kot so: 1.) par ti ci pa ci ja v od lo - čeval skem pro ce su, 2.) so cial no vklju če va nje ran lji vih sku pin pre bi vals tva in 3.) trajnost ni ur ba ni raz voj. Od go vo ri ti že li mo na vpra ša nje, ali ima jo us pe šne prak - se ur ba ne ga kme tijs tva po sve tu skup ne zna čil no sti ali pa je us pe šnost od vi sna od naklju čij ali mor da od lo kal ne ga ali na cio nal ne ga kon tek sta. Na men je tudi po da ti na pot ke, kako vzpo sta vi ti ur ba ni vrt, ki ima po zi tiv ne okolj ske (ohra nja nje ze le - nih po vr šin, zmanj ša nje učin kov pod neb nih spre memb), pre hran ske (pri de la va eko - loš ke hra ne), zdravs tve ne (zdra va pre hra na, gi ba nje na sve žem zra ku), ek si stenč ne (več ja sa moo skr ba, mož nost za služ ka s pro da jo pri del kov in iz del kov) in druž bene učin ke (kre pi tev skup no sti, vklju če va nje ran lji vih sku pin, med ge ne ra cij sko so delo - va nje, med se boj na po moč, so li dar nost in strp nost). Pred stav lje ne do bre prak se pa so lah ko tudi mo ti va ci ja lju dem, da se lo ti jo vrt nar je nja in se ak tiv no vklju ču je jo v to vrst ne po bu de. Pri is ka nju do brih praks smo se osre di ni li na nam bliž nje ob moč je sred nje in vzhod ne Evro pe, ne kaj do brih praks pa je tudi iz Se ver ne Ame ri ke. Skup no smo iz - bra li 21 do brih praks, ki smo jih gle de na vse bi no in ključ ne ude le žen ce raz de li li na skup nost ne (12), so cial ne (3), vzgoj no-izo bra že val ne (4) in te ra pevt ske vr to ve (2). Na sli ki 22 so pro stor sko pri ka za ni iz bra ni pri me ri do brih praks ur ba ne ga kme tijs - tva s šir ši mi druž be ni mi učin ki, ki jih v na da lje va nju po drob ne je pred stav lja mo. Iz bra ne vr to ve smo po drob ne je preu či li v in terv ju jih z de lež ni ki, ki smo jih iz - ved li oseb no, prek te le fon skih po go vo rov ali prek orod ja Skype. Pri vsa ki do bri prak si Sli ka 22: Raz po re di tev iz bra nih ur ba nih vr tov, ki smo jih opre de li li kot do bre prak se do se ga nja šir ših druž be nih učin kov v sred nji in vzhod ni Evro pi ter Se ver ni Ame ri ki. p str. 66 65 Družbeni učinki urbanega kmetijstva aji arijalg n o u B mo R aj a ib k r a S s k a s ra j k r š l a a a go ž v rn o d Č o a l a P S M vin a insno a B ercego k H a šav k a rH š j a e i ijn Č r ev t loS s v A a j a m i j k 0 i 03 č lat m 0 I 02 e a 0 N c 01 ivŠ 0 a er, elik i vrt mu a Mn n to ar u n ič, eter K ah rib t A , P B raževaln H lk b Isten id iran o štitu a i vrt i in d izo i vrt ljako ej T ca V a m m – an n 0 k 0 k stn 0 0 o i vrt ateja Šm rafsk a 0 a o g 0 2 2 n arth jn evtsk aša P a: Jern K ik eo e pu cialn e: S ral E , G n e e eh in U e ljevid v ki M 0 0 sk vzgo so terap atu Z ž a r 0 0 A u ž e 0 0 1 1 S r r rici vseb rji zem C d d m laga: N R d Z A vto vto o Z A M A M P © 0 0 66 GEORITEM 31 smo iz ved li struk tu ri ra ne in terv ju je s pred stav ni kom ob či ne, rav na te ljem šo le ali vrtca (od vi sno, za kak šen vrt je šlo), do dat no z uprav ljav cem vrta, ki je po go sto za sto pal vklju če no ne vlad no or ga ni za ci jo, in, kjer je bilo mož no, s čla ni lo kal ne skup no sti oziro - ma ran lji ve sku pi ne, vklju če ne v do bro prak so. Tako smo pri do bi li raz lič ne po gle de na uprav lja nje in de lo va nje po sa mez ne ga ur ba ne ga vrta. Dob lje ne od go vo re smo pove - za li v zgod bo, ki smo jo raz čle ni li na na sled nje sklo pe: • prvi ko ra ki – v tem sklo pu so raz lič ni de lež ni ki pred sta vi li, kako so za če li ure sni - če va ti do bro prak so in kdo je bil njen po bud nik; • vsak po sa mez nik šte je – opi sa ne so raz lič ne vlo ge in po sa mez ni de lež ni ki; • skri te se sta vi ne – os vet lje ni so ključ ni de jav ni ki, ki pri po mo re jo k us pe šno sti dobre prak se; opre de lje ne so tudi ko ri sti za po sa mez ne de lež ni ke; • vi di ki vklju če no sti – ta sklop je pos ve čen vi di kom vklju če no sti in par ti ci pa tiv nosti; • svet lej ša pri hod nost – pred vi de va nja, kako naj bi se prak sa raz vi ja la v pri hodnje; • smer ni ce za za čet ni ke – nas ve ti in na mi gi vsem zain te re si ra nim, ki bi radi iz ved li po dob no prak so na svo jem ob moč ju, in • po sa mez nik lah ko spre me ni svet – pred stav lja vlo go in po men oseb ne mo ti va - ci je po sa mez nih de lež ni kov, ki so ve li ko krat ključ ni za us peh do lo če ne prak se. Po drob ne zgod be 21-ih do brih praks so ob jav lje ne v ka ta lo gu do brih praks (Šmid Hri bar s so de lav ci 2018b), v tej knji gi pa smo ključ ne zna čil no sti po sa mez nih dobrih praks str ni li v kraj še opi se, raz vrš če ne po ti pih vr tov. 6.1 Skup nost ni vr to vi Več kot po lo vi ca vr tov, ki smo jih pre poz na li kot do bre prak se, se uvrš ča med skup - nost ne vr to ve. Naj več krat na sta ja jo na po bu do do lo če ne skup no sti (na pri mer so se ske) in te me lji jo na skup nem delu, pri če mer lah ko vr tič kar ji sku paj ob de lu je jo ce lot ni vrt in si pri del ke de li jo ali pa sku paj oprav lja jo le do lo če na opra vi la (na pri - mer spom la dan ska pri pra va gre dic, kom po sti ra nje), ob de lu je jo vsak svo jo gre di co in po bi ra jo last ne pri del ke. Glav ni na men to vrst nih vr tov ni pri de la va hra ne, pač pa druž be no po ve zo va nje (dru že nje, med se boj na po moč). 67 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Pa lač ni vrt (Pa lo ta-kert), Székes fehérvár, Ma džar ska Pa lač ni vrt je prvi székes fehérvárski skup nost ni vrt. Leta 2013 je na stal v so se ski Palo - taváros (Pa lač no me sto), na po bu do mest ne ga vr tič kar ske ga druš tva, ki je tam kajš njim pre bi val cem že le lo po nu di ti pro stor za dru že nje in vrt nar je nje, ob tem pa neu po rabljeni pro stor iz ko ri sti ti za pri de la vo hra ne. Vsak vr tič kar ima svo jo gre di co. Za izo bra ževa - nja in dru ge ak tiv no sti skr bi jo raz lič ne ne vlad ne or ga ni za ci je, ki skup no sti po ma ga jo tudi pri vzdr že va nju vrta. Naj šte vilč nej ša ran lji va sku pi na so sta rej ši, če prav je vrt od prt za vse. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) skup nost je so de lo va la že pri na čr to va nju in vzpo stav ljanju vrta, tako da je ta ob li ko van po že ljah in pri ča ko - va njih nje nih pri pad ni kov, hkra ti pa je to pris pe va lo k bolj ši po ve za no sti so de lu jo čih in moč nej ši iden ti te ti skup no sti; 2.) us ta nav lja nje vrta so mest ne ob la sti pod pr le s fi - nanč ni mi sreds tvi, lo kal na pod jet ja pa z ma te ria lom; pod po ra se še ved no ob ča sno na da lju je in 3) vrt je za raz lič ne ak tiv no sti od prt vsem obi sko val cem. IKNDAL KOGARD Sli ka 23: Dvig nje ne gre di ce Pa lač ne ga vrta v Székes fehérváru. 68 GEORITEM 31 Skup nost ni cen ter Plechárna (Plechárna Černý Most), Pra ga, Češ ka Plechárna je skup nost ni cen ter s po nud bo šte vil nih pro sto ča snih in kul tur nih de jav - no sti, v sklo pu ka te re ga je tudi skup nost ni vrt. Tega se stav lja jo skup ne vi so ke gre de, skal ni vr tič ki in kom post nik. Če prav so po bu do zanj dali pre bi val ci 14. praš ke četrti, za nje go vo de lo va nje for mal no skr bi Skup nost ni cen ter Plechárna, ki ga je us ta no - vi la ob či na. Po leg vrt nar je nja je nje gov glav ni na men nu di ti pro stor za spon ta no dru že nje ob raz lič nih do god kih. Na me njen je vsem pre bi val cem, ker pa v tej če tr ti ži vi mno go pri se ljen cev in sta rej ših, je vrt tudi pro stor so cial ne ga vklju če va nja. Ključ - ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) uprav lja lec vrta je for mal na or ga ni za ci ja, ki skr bi za de lo va nje vrta (fi nan ci ra nje, upo ra ba zem ljiš ča) in skup no sti (koor di na ci ja de jav no - sti, or ga ni za ci ja do god kov); 2.) vrt je na me njen raz lič nim ak ter jem – po leg skup no sti tudi bliž nji ka var ni za go je nje ze lišč in skup nost ne mu cen tru za nje go ve ak tiv no sti ter 3.) skup nost in uprav lja lec se red no sre ču je ta in spro ti re šu je ta ak tual ne za de ve. ANRÁHCEL PRETNE I CN STONPU SK Sli ka 24: Skup nost ni vrt v Plechárni iz ptič je pers pek ti ve. 69 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Ču dež ni ze le ni pro stor (ZáZe Mie), Spišská Nová Ves, Slo vaš ka Vrt ob reki Hornád je na stal s pro jekt ni mi sreds tvi fun da ci je Eko po lis. Pri nje go vem vzpo stav lja nju so so de lo va le tri ne vlad ne or ga ni za ci je v part ners tvu z me stom Spišská Nová Ves, ki je last nik zem ljiš ča. Vrt se stav lja jo per ma kul tur ne gre di ce, na rav no otroš - ko igriš če, ze lišč na spi ra la, sen zor na pot, gli ne no ple za liš če, sa dov njak, vrt na lopa in in for ma cij ska tab la o pro jek tu. Nje gov glav ni na men je go je nje kul tur nih rast lin, tudi manj zna nih, ze lišč in za čimb, pred vsem z na me nom izo bra že va nja in ozaveš - ča nja pre bi vals tva. Nev lad ne or ga ni za ci je iz va ja jo raz lič ne de lav ni ce, na kate rih je mož no pri do bi va ti nova zna nja (teh ni ke pri de la ve, go je nje rast lin) in spret no sti (vrt - nar je nje). Vrt je od prt za vse, po seb no pri vla čen je za ma te re z otro ki. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) vrt uprav lja več ne vlad nih or ga ni za cij z raz lič ni mi zna nji, kar po me ni več jo raz no vrst nost de jav no sti; 2.) po god ba z me stom je pet let na, z od - po ved nim ro kom ene ga leta, kar za go tav lja traj nost prak se in 3.) od pr tost za vse in pe stre izo bra že val ne de jav no sti pris pe va jo k ohra nja nju za ni ma nja za vrt nar je nje, šir - je nju to vrst ne ga zna nja in za ve da nja o po me nu mest nih ze le nih po vr šin. IAKAVO SLPRO ICVNE Sli ka 25: Praz no va nje Dne va Zem lje leta 2016 na vrtu ob reki Hornád. 70 GEORITEM 31 Vrt Stadt Ac ker (Stadt Ac ker Gar ten), München, Nem či ja Vrt je na stal na po bu do pre bi val cev so se ske Ac ker mann bo gen, nje go vo us ta no vi - tev pa je iz pe lja lo lo kal no zdru že nje, ki se s pod po ro me sta uk var ja s pro mo ci jo udejs - tvo va nja lo kal ne ga pre bi vals tva za jav no do bro in z vzpo stav lja njem in fra struk tu re za mre že nje. Po več le tih raz pr še ne ga vrt nar je nja mu je ob či na z na jem no po god - bo do de li la ob moč je za vrt, kjer je vzpo sta vi lo skup ne gre di ce. Vrt je ob pri de la vi hra ne na me njen pred vsem iz me nja vi znanj ter dru že nju in po ve zo va nju skup no - sti. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) vrt je skladen z mest no eko loš ko in so cial no vklju ču jo čo raz voj no stra te gi jo, zato me sto pod pi ra koor di na tor sko zdru - že nje in daje zemljiš če v na jem; 2.) vrt je sre di so se ske, zato je lah ko do sto pen vsem nje nim pre bi val cem in 3.) vrt je od prt za vse, ki že li jo bo di si vrt na ri ti bo di si se zgolj dru ži ti. IKNDAL KOGARD Sli ka 26: München ski skup nost ni vrt Stadt Ac ker z vrt no lopo. 71 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Skup nost ni vrt Vi di mo va (Ko mu nitní za hra da Vi di mo va), Pra ga, Češ ka Vrt zdru žu je okrog sto vr tič kar jev, ki let no na je ma jo do lo če no šte vi lo gre dic, pri de - lu je jo hra no, skr bi jo za skup ne gre de in or ga ni zi ra jo skup nost ne de jav no sti. Uprav lja ga praš ka ne vlad na or ga ni za ci ja, ki se osre di nja na skup nost no vrt nar je nje in kom - po sti ra nje. Po leg lo kal nih pre bi val cev vrt upo rab lja jo tudi ljud je s te ža va mi v du šev nem raz vo ju, ki so v tej ne vlad ni or ga ni za ci ji za po sle ni. Si cer ne ob de lu je jo last nih gre - dic, pač pa skup ne, po ma ga jo pa še pri vzdr že val nih de lih in se stav lja nju no vih le se nih vi so kih gred. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) me sto pod pi ra vrt s (si cer skrom - ni mi) fi nanč ni mi sreds tvi, za po sle ni v mest ni upra vi pa lah ko vsa kod nev no sprem lja jo nje go vo de lo va nje, saj je lo ci ran tik ob mest ni hi ši; 2.) na vrtu se ljud je s te ža va mi v du šev nem raz vo ju dru ži jo z lo kal ni mi pre bi val ci brez to vrst nih te žav, kar za go tavlja do bro so cial no vklju če va nje, ena ko pa ve lja tudi za dru ge ran lji ve sku pi ne (žen ske, otro ke) in 3.) kom bi na ci ja sa mo stoj nih in skup nost nih gred daje vr tič kar jem do volj svo bo de pri od lo ča nju, hkra ti pa spod bu ja med se boj no strp nost, so li dar nost, vza - jem nost in dru ge skup nost ne vred no te. ANRE ČANNA Sli ka 27: Ži va hen utrip skup nost ne ga vrta Vi di mo va v Pra gi. 72 GEORITEM 31 Skup nost ni vrt Ku hi nja (Ko mu nitní za hra da Kuchyňka), Pra ga, Češ ka Na te ra sah nad Pra go je na za seb no po bu do last ni ce ene od par cel in ob po mo či nevlad - ne or ga ni za ci je na stal vrt Ku hi nja, ki ga lo kal ni pre bi val ci upo rab lja jo za pri de la vo hra ne, pre živ lja nje pro ste ga ča sa, dru že nje in or ga ni za ci jo izo bra že val nih do god kov. Po bud ni ca je pris pe va la za gon ska sreds tva, si cer pa se vr tič ki fi nan ci ra jo iz let nih prispev kov čla nov skup no sti in sred stev, ki jih raz pi su je jo ne vlad ne or ga ni za ci je. Vr - tič kar ska skup nost, ki vklju ču je tudi pri pad ni ke ne ka te rih ran lji vih sku pin (rev nej še dru ži ne, sa mo hra nil ke, sta rej ši, štu den ti), se po ve zu je z dru gi mi lo kal ni mi druš tvi. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) petč lan ski od bor pred stav ni kov vr tič kar ske skup no sti koor di ni ra de jav no sti, uprav lja s sreds tvi in ko mu ni ci ra z dru gi mi vr tič - kar ji, ki se sre ču je jo vsaj en krat me seč no; 2.) na par ce li ži vi vrt nar, ki je po lo vič no za po slen pri druš tvu KZ Kuchyňka in s tem za dol žen za uprav lja nje z vr tom ter 3.) skup nost se pri izo bra že val nih de jav no stih (og le di, do god ki) po ve zu je z ne vlad ni - mi or ga ni za ci ja mi in šo la mi, da do se že več raz no li kih lju di in tako jav nost us pe šne je ozaveš ča o po me nu vr tič kars tva. ÁVOTAN JAA INŘETAK Sli ka 28: Skup nost ni vrt Ku hi nja. 73 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Vrt Kra snan ski (Krasňanský ze lo voc), Bra ti sla va, Slo vaš ka Vrt Kra snan ski je prvi skup nost ni vrt, us ta nov ljen v Bra ti sla vi. Med sta no vanj ski mi blo ki, na neu po rab lje nem zem ljiš ču nek da nje zdravs tve ne us ta no ve, ga je leta 2012 z us pe šno pri dob lje ni mi sreds tvi prek za seb ne fun da cije vzpo sta vi la ne vlad na or ga - ni za ci ja Eco Fund, ki vodi tudi tam kajš nji skup nost ni cen ter. Vr tič kar ji iz bliž njih blo kov ob de lu je jo 27 vi so kih gred ali vreč, vsa ka dru ži na ozi ro ma ose ba svo jo, in si de li jo orod je, kom post in tudi pri del ke, ki jih si cer en krat na leto pro da ja jo na po seb nem do god ku. Vrt ima še pro stor za se de nje, knjiž ni co s pro sto do stop ni mi knji ga mi in ptič jo kr mil ni co. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) ob za gon skih sreds tvih je tudi me sto prek par ti ci pa tiv ne ga pro ra ču na omo go či lo na kup po treb ne ga ma teria - la, opre me in rast lin, po leg tega pa je ob iz te ku prve na jem ne po god be to po dalj ša lo za sred nje roč no ob dob je; 2.) do god ki na vrtu (či stil ne ak ci je, pik ni ki, dan od pr tih vrat) v or ga ni za ci ji nje go ve skup no sti po ve zu je jo pre bi val ce so se ske in jih oza veš ča - jo o po me nu mest ne ga vr tič karstva in 3.) vr tič kar ji za iz bolj ša nje pri de lo va nja upo rab lja jo raz lič ne teh ni ke, kot so eko loš ki na ma kal ni si stem in per ma kul tur no vrt - nar je nje po na če lu »hügel kul tur« (viso ke gre de z nag ni tim le som). IAKAVO SLPRO ICVNE Sli ka 29: Delo in dru že nje na bra ti slav skem skup nost nem vrtu Kra snan ski. 74 GEORITEM 31 Skup nost ni vrt in re krea cij ski cen ter Mak kosházi (Mak kosházi Közösségi Kert és Sza ba didő Központ), Sze ged, Ma džar ska Vrt je na stal med mest ni mi stolp ni ca mi za ra di po tre be nji ho vih pre bi val cev, kma lu pa se je raz ši ril z re krea cij skim pro sto rom (fit ne som). Po bu do za vrt je dala ena od pre bi valk, ure sni či li pa so jo z ve li kim an gaž ma jem pred stav ni ka mest ne če tr ti. Vzpo - stav lja nju se je pri dru ži la tudi ne vlad na or ga ni za ci ja. Ob či na, ki je nad zo ro va la vzpo sta vi tev vrta, je dala na raz po la go zem ljiš če in za go to vi la sreds tva za ze melj ska dela, prst, do stop do vode in kom post nik. Po leg (pred vsem sta rej ših) lo kal nih pre - bi val cev gre di ci na je ma ta bliž nja šo la in or ga ni za ci ja za lju di s po seb ni mi po tre ba mi. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) v vrtu z lo kal ni mi pre bi val ci so bi va več ran lji vih sku pin, kar po ve ču je strp nost in iz bolj šu je so cial no vklju če va nje; 2.) vrt je tudi re - krea cij ski pro stor, kar po ve ču je mož no sti ak tiv ne ga pre živ lja nja pro ste ga ča sa in 3.) vrt pod pi ra pred stav nik mest ne če tr ti, ki se ob mo re bit nih te ža vah ak tiv no an ga žira. EDNE BAB SAC Sli ka 30: Zna čil ne gre di ce sze ged ske ga skup nost ne ga vrta Mak kosházi. 75 Družbeni učinki urbanega kmetijstva On kraj grad biš ča, Ljub lja na, Slo ve ni ja Vrt On kraj grad biš ča je na stal leta 2010 kot umet niš ki eks pe ri ment v grad be ni jami v sre diš ču Ljub lja ne, na po bu do ne vlad ne or ga ni za ci je, ki je v nje go vo vzpo stav lja - nje že od za čet ka vklju če va la zain te re si ra ne pre bi val ce. Me sto je iz da lo do vo lje nje za za ča sno rabo zem ljiš ča in ga po dalj šu je vsa ko leto. Okrog 100 lju di ob de lu je 40 majh - nih gre dic, pri prav lja skup ne ak ci je in or ga ni zi ra jav ne do god ke, hkra ti pa si med se boj po ma ga tudi pri opra vi lih zu naj vrta. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) za vzdr že va nje vrta skr bi šti ri- do petč lan ski koor di na cij ski od bor pred stav ni kov vr tič - kar ske skup no sti, ki tudi uprav lja s sreds tvi in ko mu ni ci ra z dru gi mi vr tič kar ji; 2.) us ta no vi telj ska ne vlad na or ga ni za ci ja pod pi ra koor di na cij ski od bor, mu po ma ga in skr bi za for mal no prav no de lo va nje vrta (ko mu ni ka ci ja z ob či no, pri do bi va nje do - vo ljenj) in 3.) vrt v skup nih ak ci jah in med se boj ni po mo či ne po ve zu je le vr tič kar jev, pač pa z dne vi od pr tih vrat in do god ki po nu ja mož no sti dru že nja in so de lo va nja tudi šir ši skup no sti. IČ NE IS TK JALO P ŠA SA Sli ka 31: Ob vrt nar je nju je na ljub ljan skem skup nost nem vrtu On kraj grad biš ča poskrb lje no tudi za igro otrok. 76 GEORITEM 31 Vrt pri ja teljs tva (Gra di na na druž ba), So fi ja, Bol ga ri ja Vrt pri ja teljs tva so kla sič ni mest ni vr tič ki, a zaen krat še brez na jem ni ne in s pra vi li, ki so jih sku paj do re kli vr tič kar ji in ne ob či na kot last nik zem ljiš ča. Nas ta li so, po - tem ko se je po ka za lo, da mo del skup nost ne ga vrta ne de lu je. Meš ča ni ob de lu je jo vsak svo jo gre di co, med nji mi pa so tudi sta rej ši in mla de dru ži ne, ki ima jo v glav nem podpov preč ne do hod ke. Pred krat kim je za svo jo gre do za če la skr be ti tudi ne vlad - na or ga ni za ci ja, ki pod pi ra rev nej še pre bi val ce in dru ge ran lji ve sku pi ne. Glav ni na men vrta je pri de la va hra ne, hkra ti pa vr tič kar ji or ga ni zi ra jo do god ke za dru ge meš ča ne in so de lu je jo na raz lič nih ze le nih fe sti va lih. Vr to vi so na ob čin ski zem lji, me sto za - go tav lja tudi vodo in va ro va nje. Za ra di neu re je ne za ko no da je pa je pri hod nost vr tič kov ne go to va. Ključ ni de jav ni ki nji ho ve us pe šno sti so: 1.) zemljiš če in voda sta brez plačna, kar omo go ča do stop nost vrta tudi naj ran lji vej šim sku pi nam; 2.) ne vladna or ga ni za - ci ja z zgle dom vzga ja vr tič kar je za so li dar nost in po moč ran lji vim sku pi nam in 3.) pri ljub lje nost prak se pris pe va k za ve da nju, da je za laž je vzpo stav lja nje ur ba nih vr - tov tre ba spre me ni ti za ko no da jo. VOK IN M INRBOD Sli ka 32: Po let je na bol gar skem Vrtu pri ja teljs tva. 77 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Vrt Tla te lo co (Huer to Tla te lo co), Ciu dad de México, Me hi ka Vrt Tla te lo co je na de gra di ra nem ob moč ju us ta no vi la ne vlad na or ga ni za ci ja, da bi za go to vi la zdra vo hra no in us tva ri la ka ko vost no oko lje, ki bi kre pi lo po ve za nost pre - bi val cev. Vrt naj bi pris pe val tudi k boju pro ti pod neb nim spre mem bam. Na me njen je pred vsem lo kal nim pre bi val cem, ne kaj jih je kot pro sto volj cev so de lo va lo že pri nje go vem vzpo stav lja nju. Me sto je oči sti lo ob moč je in pri pe lja lo ma te rial, vrt os kr - bu je z vodo in elek tri ko ter po ma ga pri iz pe lja vi do god kov. Vr tič kar ji pri de lu je jo hra no, se uči jo vrt na ri ti in uži va jo v ze le nju. Na vrtu, ki ima tudi ho tel za žu žel ke, us pe va več kot 50 vrst rast lin,. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) vrt je za ni miv pred - vsem za sta rej še in žen ske, saj jim omo go ča ak tiv nej še živ lje nje, dru že nje in čus tve no pod po ro; 2.) vrt ohra nja rast lin sko in ži val sko raz no li kost, saj tu us pe va več kot 50 vrst kul tur nih rast lin, ima jo se men sko ban ko in ho tel za žu žel ke ter 3.) šte vil ni og - le di, štu dij ski obi ski in do god ki ter vklju če nost ne vlad ne or ga ni za ci je, ki ra zi sku je ob nov lji ve vire, po pu la ri zi ra jo vr tič kars tvo, izo bra žu je jo pre bi val ce in jav nost ozaveš - ča jo o nje go vem po me nu. NEM ISE WMADA Sli ka 33: Me hiš ki vrt Tla te lo co iz ptič je pers pek ti ve. 78 GEORITEM 31 Bo san ski vr to vi Nova ob zor ja (New ho ri zons Bo snian gar dens), To ron to, Ka nada Vrt v ka nad skem To ron tu je v so de lo va nju z vlad ni mi služ ba mi, pred stav ni ki lo kal - nih ob la sti in pro sto volj ci us ta no vi lo ne pro fit no zdru že nje Mul ti cul tu ral As so cia tion of Bo snian Se niors and their Friends. Vr tič kar ji, teh je okrog 140, so v glav nem čla ni zdru že nja, v ka te rem pre vla du je jo iz se ljen ci iz Bo sne in Her ce go vi ne ter dru gih re - pub lik nek da nje Ju go sla vi je. Med vr tič kar ji so tudi dru ži ne iz dru gih dr žav. Ak tiv no sti na čr tu je ta in koor di ni ra ta iz vr šni od bor in koa li ci ja vr tič kar jev. Vr tič kar ji pri de lu - je jo hra no, go ji jo ro že in se dru ži jo. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1) vrt je ključ ni del več kul tur ne ga zdru že nja sta rej ših Bo san cev, ki ga fi nan ci ra So cial De ve lop ment Ca na da Fund, kar za go tav lja nje go vo dol go roč nost; 2) me sto pod pi ra vrt z za go tav - lja njem zem ljiš ča in vode in 3) vrt pri se ljen ce z je zi kov nim, fi nanč nim in čus tve nim pri manj klja jem us pe šno spod bu ja k de jav nej še mu vklju če va nju v druž bo. NAMRE BARUA , L ICVOJLONA MAKILM Sli ka 34: Vr tič kar ski kom pleks Bo san ski vr to vi Nova ob zor ja v To ron tu. 79 Družbeni učinki urbanega kmetijstva 6.2 So cial ni vr to vi Gre za vr to ve, na me nje ne pred vsem vklju če va nju in in te gra ci ji oseb, ki pri ha ja - jo iz dru gač ne ga oko lja ozi ro ma se za ra di svo je dru gač no sti lah ko hi tro znaj de jo na druž be nem robu. Vrt nar je nje jim omo go ča spoz na va nje kul tur nih raz no li ko sti, hi - trej še uče nje no ve ga je zi ka in laž jo in te gra ci jo v novo oko lje, spod bu ja pa tudi dru ge po zi tiv ne druž be ne učin ke. S poj mom so cial ni vr to vi po ne kod, na pri mer v An gli - ji, oz na ču je jo te ra pevt sko vrt nar je nje (Sem pik 2010). V tej mo no gra fi ji ta dva tipa vr tov raz li ku je mo, pri če mer ima jo te ra pevt ski pou dar je no zdravs tve no funk ci jo, so - cial ni pa druž be no. Te ra pevt ske vr to ve obrav na va mo v pod po glav ju 6.4. Li va da LAB, Ljub lja na, Slo ve ni ja Vrt na robu Ljub lja ne je na stal na po bu do ra zi sko val cev z Bio teh niške fa kul te te Uni - ver ze v Ljub lja ni, v sklo pu evrop ske ga pro jek ta Green Sur ge. Na me njen je mla dim, ki naj bi prek dru že nja in vrt nar je nja spoz na li zdrav na čin živ lje nja ter os vo ji li nove prak tič ne veš či ne in ne for mal na zna nja, s či mer naj bi si iz bolj ša li za po sli tve ne mož - no sti. Vrt to rej de lu je kot mla din ski cen ter na pro stem in ur ba ni la bo ra to rij za uče nje, kar na ka zu je že nje go vo ime. Po leg ome nje ne ga po memb no pris pe va k ur ba ni ze le - ni in fra struk tu ri. Ključna de jav nika nje go ve us pe šno sti sta: 1.) ak tiv no vklju če va nje mla dih v uprav lja nje vrta in s tem nji ho vo opol no mo če nje za vr ni tev v izo bra že val - ni si stem ali za po sli tev ter 2.) ve li ko raz no li kih de lež ni kov pris pe va k raz vo ju in šir je nju prak tič nih veš čin in znanj. SKULOPE R JAAG Sli ka 35: Gre di ca na so cial nem vrtu Li va da LAB v Ljub lja ni. 80 GEORITEM 31 Rom ski vr to vi, Ve jar pri Treb njem, Slo ve ni ja Rom ski vr to vi v na se lju Ve jar so vzo ren pri mer so cial ne ga vklju če va nja et nič ne sku - pi ne v Slo ve ni ji. Pro jekt sta spod bu di la ob či na Treb nje in njen žu pan, pri klju či la pa sta se jima tre banj ski Cen ter za so cial no delo in Dnev ni cen ter Kher Šu Be ši. Na men teh vr tov je in te gra cija in vklju če vanje Ro mov v druž bo ter po sre do vanje znanj o pride - la vi hra ne in bolj zdra vem pre hra nje va nju. Prvo leto so na prej enot ni nji vi po sa di li krom pir in pri de lek raz de li li med kra ja ne. Na sled nje leto so nji vo raz de li li med 23 rom skih dru žin, ki so se od lo či le za so de lo va nje, v poz nej ših le tih pa pre raz po re di li vr tič ke, ki so jih ne ka tere dru ži ne pre ne ha le ob de lo va ti ali so jim vr to vi po sta li pre - ve li ki. Vr tič ki v pov preč ju me ri jo 100 m2. Ključ ni de jav ni ki nji ho ve us pe šno sti so: 1.) plod no so de lo va nje raz no li kih de lež ni kov, ki so po ma ga li vzpo sta vi ti vr to ve in so sode - lo va li tudi pri dru gih ak tiv no stih, na pri mer delu z otro ki in mla dost ni ki, sve to va nju s prak tič ni mi na pot ki pri vrt nar je nju in eko nom ski ra ču ni ci, učenju ku ha nja ter pred - sta vi tvi zdra ve ga pre hra nje va nja; 2.) moč na oseb na mo ti va ci ja vklju če nih Ro mov za vrt nar je nje in pri de lo va nje last ne hra ne, ki je ce nej ša in bolj zdra va ter 3.) po tr pež - lji vost vseh de lež ni kov. IČLO SM ŠAATAN Sli ka 36: Rom ski vr to vi pri Treb njem so za to čiš če odra slih in otrok. 81 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Med na rod ni vr to vi v Göttin ge nu (In ter na tio na le Gärten Göttin gen), Göttin gen, Nem či ja Glav ni na men pe tih vr tov v nemš kem me stu Göttin gen je vklju če va nje pre bi val cev raz lič nih na rod no sti in spod bu ja nje med kul tur ne ga dia lo ga. Nji hov moto je, da so od pr ti za vsa ko gar ne gle de na iz vor in da so po li tič no nev tral ni. Na sta nek vr tov sega v leto 1995, ko so v Göttin gen za če li pri ha ja ti be gun ci z Bal ka na ter iz Ira na in Iraka. Us ta no vi li so druš tvo in ure di li prvi vrt, poz ne je pa so v raz lič nih pre de lih Göttin - ge na ure di li še šti ri vr to ve. Raz no li ki čla ni druš tva, ki pri ha ja jo iz naj manj 20-ih dr žav, jav nim lo kal nim us ta no vam nu di jo pre va ja nje, kar znat no pris pe va k opol no mo če - nju po sa mez nih čla nov in nji hovi učin ko vitej ši in te gra ciji v nemš ko druž bo. Ugo to vi li so, da se prek sre če vanj na vrtu mi gran ti hi tre je nau či jo je zi ka kot na je zi kov nih te - ča jih. Ključ na de jav ni ka nji ho ve us pe šno sti sta: 1.) sku pi ne na po sa mez nih vr to vih so et nič no raz no li ke, kar je ključ no za vza jem no ko mu ni ka ci jo in ra zu me va nje drug dru ge ga in 2.) vrt nar je nje je skup na stič na toč ka, okrog ka te re se gra di med kul tur - ni dia log. ..V ENEG INTTÖ GNETRÄ GELAN IOTANRET IN Sli ka 37: Be gun ci in dru gi čla ni druš tva na Med na rod nem vrtu v Göttin ge nu priprav lja jo novo gre di co. 82 GEORITEM 31 6.3 Vzgoj no-izo bra že val ni vr to vi Med vr to vi, na me nje ni mi vzgoj nim vse bi nam, iz sto pa jo štir je ur ba ni vr to vi. So zno traj šol skih kom plek sov in omo go ča jo prak tič no uče nje na pro stem. Ima jo dobro for mal no pod po ro, ki za go tav lja us trez na sreds tva, pre nos znanj in dol go roč nost praks. Mala te ra sa, Ljub lja na, Slo ve ni ja Šol ski vrt v iz me ri 50 m2 je ure jen na stre šni te ra si Gim na zi je Jo že ta Pleč ni ka v Ljub - lja ni, nas pro ti učil ni ce za bio lo gi jo. Na njem di ja ki sku paj z uči te lji co bio lo gi je go ji jo 28 vrst ze le nja ve, 27 vrst cvet lic, gr mov nih in dre ve snih rast lin ter 17 vrst ze lišč. Po - leg spoz na va nja rast lin vrt di ja kom nudi tudi pri do bi va nje or ga ni za cij skih veš čin, kre pi vztraj nost in spo sob nost so de lo va nja med di ja ki in uči te lji co, med ge ne ra cij sko in vse - živ ljenj sko uče nje ter so cia li za ci jo. Po seb nost vrta je, da upo rab lja jo na rav ni ma te rial Ur bans ca pe, ki za dr žu je vla go in je teh no loš ka ino va ci ja pod jet ja Knauf In su la tion, raz vi ja jo pa tudi la sten av to mat ski si stem za li va nja. Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe - šno sti so: 1.) so de lo va nje zelo raz no li kih de lež ni kov, ki so pris pe va li svo ja zna nja, in vklju če nost di ja kov od sa me ga za čet ka je spod bu di lo iz me nja vo zna nja in veš čin; 2.) for mal na pod po ra rav na te lja (od lo če val ca), ki za go tav lja fi nanč na sreds tva za po sta - vi tev in vzdr že va nje vrta; 3.) do ber ak cij ski na črt, ki so ga pri pra vi li stro kov nja ki; ti so pri po mo gli tudi k teh nič nim in es tet skim re ši tvam ter 4.) moč na oseb na an ga ži - ra nost vklju če nih de lež ni kov in pri prav lje nost na pro sto volj no delo. IC ID VAKUL Sli ka 38: Ze le na Mala te ra sa nad »belo« Ljub lja no. 83 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Šol ski vrt Kar dža li (Uči li šna gra di na v Kărd ža li), Kar dža li, Bol ga ri ja Eko loš ki vrt je ure jen na šol skem dvo riš ču v sre diš ču bol gar ske ga me sta Kar dža li, ka mor radi za ha ja jo tudi so sed je in sta rej še ose be iz bliž nje ga doma za os ta re le. Na vrtu ima jo ve lik kom post nik, kjer lah ko kom po sti ra jo bio loš ke od pad ke iz ce lot ne so se ske. Po seb nost vrta je, da zdru žu je učen ce raz lič nih et nič nih sku pin (bol gar ske, turš ke in rom ske). Ključ ni de jav ni ki nje go ve us pe šno sti so: 1.) so de lo va nje šte vil nih raz no li kih de lež ni kov in vklju če nost raz lič nih ran lji vih sku pin; 2.) for mal na pod po - ra rav na te lji ce in pred stav ni ce mest ne ob či ne, ki po ma ga ta za go tav lja ti po treb na fi nanč na sreds tva in ma te rial ne do bri ne; 3.) nu de nje pri jet ne ga pro sto ra za dru že - nje in spro sti tev raz lič nim meš ča nom ter 4.) ve li ka mo ti vi ra nost in nav du še nje pri slad ka nju z na vrtu pri de la ni mi sa de ži. AVO INLA K IAF SO Sli ka 39: Gre di ce s kom post ni kom v ozad ju na šol skem vrtu v bol gar skem metu Kardža li. 84 GEORITEM 31 Na Beránku, Pra ga, Češ ka Vrt je na stal v ok vi ru sred nje šo le Mon tes so ri, za ka te ro je zna čil no, da že li del aktiv - no sti iz va ja ti na pro stem. V nje go vo na sta ja nje so bili vse od za čet ka po leg uči te ljev vklju če ni tudi učen ci in nji ho vi star ši, kar po ve ču je ob ču tek pri pad no sti. Z vr tom so us tva ri li svo je vrst no učil ni co na pro stem, kjer učen ci po leg us tvar ja nja, uče nja in spro - sti tve re zul ta te svo je ga dela upo rab lja jo tudi pri ku hanju in igri. Učen ci us tvar jal nost do dat no raz vi ja jo prek manj ših pro jek tov, ka kr šni so na pri mer ure di tev ba jer ja, grad - nja hi še iz sla me, grad nja pe či in po dob no, ki se jih ude le žu je jo med pou kom ali v pro stem ča su. Prek to vrst nih ak tiv no sti se učen ci priu či jo dela na vrtu, kar jim bo priš lo prav tudi, ko bodo odra sli. Žal ima jo v zad njem ča su te ža ve z van da liz mom. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) vklju če va nje učen cev v raz lič ne na lo ge v vseh fa - zah vzpo stav lja nja vrta (ob li ko va nje, grad nja, vzdr že va nje) kre pi ob ču tek pri pad no sti; 2.) upo ra ba vrta kot »ze le ne učil ni ce«, ki uči te ljem omo go ča, da uč ni na črt iz va ja jo s po moč jo raz lič nih pro jek tov na vrtu in 3.) star ši, če že li jo, lah ko ak tiv no so de lu je - jo pri ak tiv no stih in do god kih. AVORJEAMUE NAN JA Sli ka 40: Dvig nje ne gre de na praš kem vrtu Na Beránku. 85 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Ur ba no vrt nar je nje z učen ci v Bal ti mo ru (Bal ti mo re Ur ban Gar de ning with Students Af ter School), Bal ti mo re, Zdru že ne dr ža ve Ame ri ke Na vrtu se učen ci, sta ri od 7 do 11 let, po leg go je nja sad ja in ze le nja ve uči jo še dru - gih spret no sti. Delo, ki ga vo di jo vzgo ji te lji in ob ča sno pro sto volj ci, po te ka po šo li, in si cer v šti rih de lov nih sklo pih: vrt nar je nje, ku ha nje, us tvar jal ne umet no sti ter v sklo - pu, ki za je ma zna nost, teh no lo gi jo, in že nirs tvo in ma te ma ti ko. Učen ci so raz po re je ni v šti ri sku pi ne, v vsa ki jih je po 12, vsaka dva ted na pa me nja va jo de lov ne sklo pe. En krat let no or ga ni zi ra jo trž ni co, kjer učen ci pro da ja jo pri del ke in se uči jo rav na - nja s stran ka mi, do lo ča nja cene pri del ka, ra ču na nja, pi sa nja ra ču nov in po dob no. Prek vklju či tve v delo na vrtu še po se bej mest ni otro ci spoz na va jo, kako se pri do bi va hra - na in da ta »ne ra ste na po li cah tr go vin«. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) moč na po ve za nost pro gra ma z uč ni mi ci lji in raz vi ja nje raz lič nih znanj; 2.) so de lo va nje z lo - kal no re sta vra ci jo, ki ima rast li nja ke, v ka te rih učen ci po ma ga jo pri de lo va ti manj ši del ze le nja ve, ter 3.) pro gram po leg dela vklju ču je tudi igro, kar ima jo učen ci zelo radi. MO.CTO SPGOL.BMARGOR SPGU ://BPTTH Sli ka 41: Otro ci v ame riš kem me stu Bal ti mo re se na vrtu sko zi igro uči jo prak tič nih veš čin. 86 GEORITEM 31 6.4 Te ra pevt ski vr to vi Vrt nar je nje se je iz ka za lo za učin ko vi to tudi pri re ha bi li ta ci ji in so cia li za ci ji od - vi sni kov ter pri delu z ose ba mi z mot nja mi v du šev nem raz vo ju. Oba tipa ran lji vih sku pin si cer zah te va ta pri la go jen ri tem in pro gram dela, so de lo va nje z dru gi mi de - lež ni ki in ran lji vi mi sku pi na mi pa je ome je no. Vrt ni ca, Ber to ki, Slo ve ni ja Po mem ben del sta no vanj ske skup no sti Vrt ni ca, na me nje ne pred vsem moš kim al - koholi kom, ki so hkra ti brez dom ci ozi ro ma ni ma jo ure je ne ga so cial ne ga sta tu sa in so cial ne mre že, je 700 m2 pro stran vrt. Vrt nar je nje na njem je del urad ne re ha bi litaci - je, zato je pri stop spr va po te kal od zgo raj navz dol, poz ne je pa je po stal bolj vklju ču joč, saj se pri vsak da njih prak sah upo šte va jo po bu de in pred lo gi ude le žen cev pro gra ma. Po leg dela na vrtu ude le žen ci skr bi jo za do ma če ži va li. Red na opra vi la na vrtu in stik z na ra vo jih po mir ja jo, hkra ti pa jim od vra ča jo po zor nost od al ko ho la. Za ude le žen - ce, ki se v pro gra mu za dr ži jo od 9 me se cev do ene ga leta, je zelo po memb no, da jim re ha bi li ta cij ski pro gram nudi zna nje in veš či ne ter jih opol no mo či, da se bodo lah - ko zno va vklju či li v druž bo. Ključ na de jav ni ka us pe šno sti sta: 1.) fi zič no delo in skrb za vrt nek da njim od vi sni kom omo go ča laž jo vklju či tev v druž bo in vzdr že va nje alko - hol ne ab sti nen ce ter 2.) uk var ja nje z vr tom ude le žen cem po ma ga os mi sli ti živ lje nje. N IJARAM S SAAITRA KDOVAZ Sli ka 42: Te ra pevt ski vrt Vrt ni ca v Ber to kih. 87 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Bar ka, Zbi lje, Slo ve ni ja Eko loš ki vrt v Zbi ljah je na stal s so de lo va njem in kom bi ni ra njem ak tiv no sti dveh dru - štev: društva Sorš ko po lje in Društva za po moč ose bam z mot njo v du šev nem raz vo ju – Bar ka. Sled nje ima pro sto re in po sest, is ka lo pa je do dat ne ak tiv no sti, ki bi jih lah - ko upo ra bi lo v svo jih pro gra mih. Na dru gi stra ni so čla ni druš tva Sorš ko po lje is ka li pro stor, kjer bi lah ko ure di li eko loš ki vrt in pri re ja li de lav ni ce o traj nost no pri de la - ni hra ni, sa moo skr bi, iz me nja vi iz ku šenj in po dob nem. Spr va so v svo je ak tiv no sti vklju če va li tudi ose be z du šev ni mi mot nja mi iz druš tva Bar ka, a se je iz ka za lo, da je to za nje pre na por no. Čla ni druš tva Bar ka zdaj vrt upo rab lja jo do pold ne, del no lah - ko po bi ra jo tudi do lo če ne pri del ke, čla ni druš tva Sorš ko po lje pa ga ob de lu je jo po pold ne, ko pri re ja jo tudi de lav ni ce in raz lič ne do god ke. Enkrat ali dva krat let no čla ni obeh dru štev so de lu je jo pri skup nih ak tiv no stih, na pri mer pri sa je nju. V pri - hod nje bi čla ni druš tva Sorš ko po lje so de lo va nje radi raz ši ri li na otro ke iz bliž njih šol in vrt cev ter nji ho ve star še in sta re star še. Ključ ni de jav ni ki us pe šno sti so: 1.) učin - ko vit do go vor med dve ma druš tvo ma o upo ra bi skup nih pro sto rov in vrta; 2.) mre že nje raz lič nih de lež ni kov in 3.) osre di nja nje na več raz lič nih de jav no sti (in ne zgolj na eno), ki te me lji jo na skup nem ci lju, kar pri po mo re k bolj raz no li kim de lež ni kom in ude - le žen cem ter us pe šnej ši pro mo ci ji vrta. ALAR JEŽ JATAM Sli ka 43: Vrt Bar ka v Zbi ljah nudi pro stor zelo raz no li kim lju dem za sre če va nja in dru že nja. 88 GEORITEM 31 6.5 Ključ ne zna čil no sti us pe šnih vr tič kar skih praks Sin tez ne ugo to vi tve o de lež ni kih, vklju če nih ran lji vih sku pi nah, fi nanč nih vi di - kih, ko ri stih in spe ci fi kah do brih praks so na pod la gi zbra nih po dat kov pred stav lje ne v ma tri ki na sli ki 44. Od lo če val cem, pro stor skim na čr to val cem, pred stav ni kom lo - kal nih skup no sti in ran lji vih sku pin ter dru gim ak ti vi stom naj slu ži jo pri uprav lja nju ob sto je čih ali za sno vi no vih ur ba nih vr tov. Ve či na vr tov je na sta la na po bu do lo kal nih skup no sti ali ne vlad nih or ga ni za cij, ne ka te ri tudi pe da go gov in jav nih služb (cen tra za so cial no delo ozi ro ma za be gun - ce). Te or ga ni za ci je na vad no koor di ni ra jo de jav no sti in za de lo va nje vrta pri do bi va jo fi nanč na sreds tva. Lo kal ne ob la sti, na šo lah pa vods tvo, take vr to ve na če lo ma pod - pi ra jo, naj več krat z (brez plač no) od da jo zem ljiš ča, ure di tvi jo in fra struk tu re (pre skr ba z vodo), na ku pom ma te ria la (prst, ogra je), pla če va njem sprot nih stroš kov in s fi nanč - ni mi pris pev ki. Na dru gi stra ni for mal ni od lo če val ci naj več krat niso ne po sred no vklju če ni v de lo va nje vrta, obi sku je jo pa z njim po ve za ne do god ke. Ka dar vrt nima moč ne pod po re od lo če val cev, je nje go va pri hod nost vpraš lji va; v ta kih pri me rih je vr tič kar je strah pred uki ni tvi jo vrta ali nez mož nost jo nje go ve ga na dalj nje ga vzdr - že va nja. Vr to vi lah ko le iz je mo ma de lu je jo brez for mal ne fi nanč ne pod po re; iz je ma so red - ki pri me ri, ki jih ob či na si cer pod pi ra, ven dar jim za ko no da ja ne omo go ča skle pa nja dol go roč nej ših po godb za to vrst no rabo zem ljiš ča. Po go sto ak ter ji sami pris pe va jo ne kaj sred stev, na pri mer s čla na ri no vr tič kar ske mu druš tvu, red ke je s pro sto volj ni - mi pris pev ki, pro da jo pri del kov in jedi iz njih ali or ga ni za ci jo jav nih do god kov. Traj nost praks po leg po manj ka nja stal nih fi nanč nih sred stev ogro ža ta tudi zgolj za ča sna raba zem ljišč (krat ko roč ne po god be o na je mu ali upo ra bi) ali, v ne ka te rih pri me rih, neza - va ro va nost ob moč ja, tako da se po jav lja jo prob le mi z van da liz mom in kra jo pri del kov. Naj po memb nej ši za de lo va nje vrta so mo ti vi ra ni lo kal ni pre bi val ci, ki ži vi jo v nepo - sred ni bli ži ni in lah ko hi tro po sto ri jo, kar je tre ba. Manj po go sti ak ter ji pri de lo va nju vrta so pod jet ja, ra zi sko val ne us ta no ve, cer kev, neod vi sni stro kov nja ki, pro sto volj - ci, obrt ni ki, umet ni ki in pri šol skih vr to vih star ši. Pod jet ja lah ko pris pe va jo ma te rial za vrt no po hiš tvo, ki ga iz de la jo obrt ni ki in spret nej ši pro sto volj ci. Ti tudi si cer poma - ga jo pri ob sež nej ših de lih, če prav niso nuj no upo rab ni ki vrta. Ra zi sko val ne us ta no ve, raz lič ni stro kov nja ki in umet ni ki pa red no iz va ja jo de lav ni ce in pre da va nja ter oza - veš ča jo jav nost o po me nu vr tič kars tva. Vr tič kar ji se s prak so naj bolj iden ti fi ci ra jo ta krat, ka dar so va njo vklju če ni od sa - me ga za čet ka, to rej že v fazi na čr to va nja in vzpo stav lja nja vrta. Vrt bo lje de lu je, ka dar ima pra vi la, o ka te rih se do go vo ri jo vr tič kar ji sami, in ka dar nje go vo de lo va nje koor - di ni ra ose ba ali or ga ni za ci ja z za dost no mero zna nja o vo de nju in po ve zo va nju sku pi ne, Sli ka 44: Zna čil no sti obrav na va nih do brih praks ur ba nih vr tov. p str. 90 89 Družbeni učinki urbanega kmetijstva a j vaci o a in k š o l o hn e t - - - - - + - + + - - - - - - - + - - - - ke i cif e p s e j n e č o m o n l o p o - - - - - + - - - - + - + + + - - - - + - a j aci t i l i b a h e r - - - - - - - - - - - - - - - - - - - + - e vj o zdra n v e š u d - - - - - + - + - - - - - - - - - - - + + o j aci e r k e o / r r za ig r o t os r p + + - + - + + - + + + + - - - + - + + - - ir v i k s n hra e r ni p t a d do + - + - - + + + + + + - + + + + + + + + + e j n va lo de o s o k s j eraci n e dg e m + - - - - + + + + + - - - + + + + + + - + e n i šč e v e v o a / n j n a a zn v o n + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + v e t i t os r p ir in s m - + - + + + + + - + + + - + + + + - + + - e k d o dog e n v a za j r o t os r p + + + + + + + + + + + + - - + + - - + - + e j n e ž u dr + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + i t ris ko k e ž u l s za - - - - - - - - + - - - - - + + - + - - + k e ž lo ni v č n a in en f t s a l - - - + - - + - - + + - - + + + - + - + + ra o p d o a p n č n a in a f ln a m r o f + + - + + + - + + + + + + + + + + + + + - e nc ina f i k li o h o k l / a i k ni s i v d o - - - - - - - - - - - - - - - - - - - + - lci va i b e r p i š e j a r t s + - + - + - + + - + + + - + + - - - + - + mi a b e r t o nimi p b e os e s p j ud j l - - - - - + - - - - + - - - - - - - + - + lni e os zp e r di b a l m - - - - - - - - - - - - + - - - - - - - - i t uden t š i / k a j ci / di en č u - + - - - - + - - - + - - + - + + + + - - i t n ra e / mig in p u k e s n č ni et - - - + + - - - - + - + - + + - - - + - - e k s en ž e / er t a m + + + - - + + + + + - + - - + - - - - - - ine p u k e s jiv l n a r va o n a t s a u ln va o k s razi - - - - - - - + - - - - + - + - - - - - - v e k cer - - - - - - - - - - - - - - + - - - - - - ci j l o v o t os r i p ug dr - + - - - - - + - - - - - - - - + - + k o r t i o š r a t s - - - - - - - - - - - - - - - + - - - - i k ni et um - - - - - - - + - + - - - - - - - - - - - i k ni t r b o - - - - - - - - - - - - - - - - + - - - - i k a j n v o k o r t sni s i v d o e n + - - + - - - + - + - - + - - + - - + - + e j et j d o p + - - - - + - - - - - - + + - + + + - - - a b ž u l a s ln a ci o a s n v a j - - - - - - - - - - - - - + + - - - - - - e j aci d un e / f n t i f o r ep O / n NV + + + + + + + + + + + + + + + + + + - + + lci va i b e r lni p ka lo + + + + + + + + + + + + - - + + - - + - + i og g a d e p - - - - - - - - - - + - - + - + + + + - + le o š o v t s d o v - - - - - - - - - - + - - - - + + + + - - ji r a in č b o + + + + + + - + + + + + + + + + - + + - - i k ni ž e l e d oru ova öttingenu v Baltim ova obzorja idim akkosházi cker B ardžali rasnanski ski vrtovi e vrta udežni zeleni prostor nkraj gradbišča ednarodni vrtovi v G a Beránku ala terasa rbano vrtnarjenje im Palačni vrt Vrt prijateljstva Vrt StadtA Bosanski vrtovi N Skupnostni vrt V Skupnostni vrt Kuhinja Vrt Tlateloco Vrt K O Skupnostni vrt M Skupnostni center Plechárna Livada LA Rom M N M U Šolski vrt K Vrtnica Barka Č čija čija adžarska em anada eška eška ehika adžarska eška em A eška država M Slovaška Bolgarija N K Č M Slovaška Slovenija M Č Slovenija Slovenija N Č Slovenija ZD Bolgarija Slovenija Slovenija Č – i – tip vrta socialni vrt skupnostni vrt vzgojno izobra ževalni vrt terapevtsk vrt 90 GEORITEM 31 uprav lja nju pro jek tov ozi ro ma pro sto rov in pri do bi va nju sred stev. Za pre bi val ce je po mem ben tudi ob ču tek, da lah ko sami od lo ča jo o uprav lja nju vrta. To po ve ču je ob - ču tek pri pad no sti vrtu, šir še mu ob moč ju in skup no sti. Ob pri pra vi jav nih do god kov se kre pi tudi po ve za nost čla nov šir še lo kal ne skup no sti. Skup nost ne vr to ve naj po go ste je upo rab lja splo šna lo kal na skup nost, ven dar so tudi zno traj nje ran lji ve sku pi ne pre bi vals tva, naj več krat sta rej ši in žen ske ozi ro ma ma te re sa mo hra nil ke ali otro ci in mla di, lah ko tudi brez po sel ni, rev nej ši in manj izobra že ni. Le v ne ka te rih pri me rih se pou dar ja izrec no vklju če va nje spe ci fič nih ranljivih sku pin, kot so pri se lje ni pri pad ni ki et nič nih sku pin in ljud je s po seb ni mi po treba mi ozi ro ma s te ža va mi v du šev nem raz vo ju. Šol ski vr to vi so pr vens tve no na - me nje ni otro kom, lah ko tudi ta kim s po seb ni mi po tre ba mi ali z neu god ni mi so cial - ni mi oko liš či na mi, te ra pevt ski vr to vi od vi sni kom in lju dem z mot nja mi v du šev nem raz vo ju, so cial ni vr to vi pa pri pad ni kom et nič nih sku pin ozi ro ma mi gran tom in brez - po selnim. Ran lji ve sku pi ne se na če lo ma ne zmo re jo same or ga ni zi ra ti, zato se na vad no vklju - ču je jo prek ne vlad nih or ga ni za cij ali pri stoj nih in šti tu cij, na pri mer šol in bol ni šnic, ki pre poz na jo nji ho ve po tre be in jih ume sti jo v lo kal ne pro gra me in stra te gi je, kar jim omo go či fi nan ci ra nje prak se. Ne vlad ne or ga ni za ci je ima jo tudi vlo go po ve zo va - nja ran lji vih sku pin, bo di si z lo kal no skup nost jo bo di si z od lo če val ci ali z obo ji mi. Na jus pe šnej še so ti ste prak se, kjer pri pad ni ki ran lji vih sku pin na vrtu de la jo ob boku z lo kal ni mi pre bi val ci ali (na šol skih vr to vih) z vrst ni ki brez to vrst nih te žav. Tako se po ve zu je jo, dru ži jo in si med se boj no po ma ga jo, pri če mer se raz vi ja ta ra zu me va nje dru gač no sti in med se boj na strp nost. Če prav je vr tič kars tvo v os no vi na me nje no pri de la vi hra ne, so v me stih po memb - nej ši nje go vi druž be ni učin ki. Omo go ča na mreč pro stor za dru že nje, mir in spro sti tev ter z or ga ni za ci jo raz no vrst nih do god kov bo ga ti jav no živ lje nje. Po memb no je tudi za pre nos znanj, uče nje prek dela in pri do bi va nje prak tič nih veš čin. Ob zdru že va - nju več ge ne ra cij mar si ka te ri vrt spod bu ja med ge ne ra cij sko so de lo va nje ter pred vsem mlaj šim po nu ja va ren pro stor za igro in re krea ci jo v na ra vi, kar je v mno gih me stih red ka do bri na. Po sa mez ni vr to vi so po memb ni tudi za opol no mo če nje do lo če nih sku - pin pre bi vals tva, kar ve lja pred vsem za so cial ne vr to ve (Romi, mlaj ši brez po sel ni) ali ti ste, ki so na me nje ni ose bam s po seb ni mi po tre ba mi. Te ra pevt ski vr to vi so lah ko ključ ni za re ha bi li ta ci jo ali iz bolj ša nje du šev ne ga zdrav ja. Vr to vi po sta ja jo po se bej po mem ben po li gon v boju pro ti pod neb nim spre mem - bam in za go tav lja nju traj nost nih pri sto pov. Nji ho vi upo rab ni ki raz vi ja jo raz lič ne teh no loš ke ino va ci je, iz bolj ša ve ali me to de, kot so av to mat ski na ma kal ni si stem, ma te ria li za za dr že va nje vla ge, bio kom po sti ra nje, se men ska ban ka ali ho tel za žu - žel ke. 91 Družbeni učinki urbanega kmetijstva 7 Sklep Na men knji ge je obrav na va ur ba ne ga kme tijs tva kot ino va tiv ne ga in učin ko vi - te ga orod ja za do se ga nje šir ših druž be nih učin kov, ki se na ve zu je jo na par ti ci pa ci jo ozi ro ma so de lo va nje v od lo če val skem pro ce su, so cial no vklju če va nje ter so cial no ko - he zi jo in traj nost ni ur ba ni raz voj. Nje na vse bi na sku ša pri ka za ti, kako lah ko ur ba no kme tijs tvo, če je za sno va no na so de lo va len in vklju ču joč na čin, vpli va na iz bolj ša - nje jav nih sto ri tev, spod bu ja ak tiv nej še dr žav ljans tvo, kre pi so de lo va nje jav no sti ter pris pe va k bolj ši struk tu ri in po do bi mest. Pre gled li te ra tu re je po ka zal, da je ur ba no kme tijs tvo v šte vil nih me stih in de lih sve ta pre poz na no kot po memb no orod je za do se ga nje šir ših druž be nih učin kov (na pri mer El lis in Sum berg 1998; Pear son, Pear son in Pear son 2010; Tor nag hi 2014; Kes - ha varz in Bell 2016; Lo hr berg s so de lav ci 2016a; Rich, Rich in Diz yee 2016; Zam mit in Šu klje-Er ja vec 2016). Kljub šte vil nim do ka zom pa na po li tič ni rav ni še ved no ni de lež no us trez ne pod po re. Med ana li zi ra ni mi stra teš ki mi do ku men ti na med na rod - ni rav ni ga izrec no ome nja ta samo ak cij ska na čr ta Ur ba na agen da EU (Do go vor iz Am ster da ma 2016) in v Or ga ni za ci ji zdru že nih na ro dov spre je ta Nova ur ba na agen da – Ha bi tat III (2016). Ur ba no kme tijs tvo je bo lje za sto pa no v pro jek tih pro - gra mov evrop ske ga so de lo va nja, a v post so cia li stič nih dr ža vah pre cej manj kot v gos po dar sko raz vi tej šem delu Evro pe. Med šir ši mi druž be ni mi učin ki pro jek tov pre vla du je ta traj nost ni ur ba ni raz voj in so cial no vklju če va nje ran lji vih sku pin. Kljub ve li ke mu po ten cia lu za do se ga nje ci ljev raz lič nih med na rod nih stra te gij, je ur - ba no kme tijs tvo red ko upo rab lje no kot sreds tvo med sek tor ske ga de lo va nja, če prav bi to za go to vo okre pi lo nje go ve po zi tiv ne učin ke (Lo hr berg s so de lav ci 2016b). S tega vi di ka bi bilo na med na rod ni rav ni ko rist no ob li ko va ti med sek tor sko us kla je no strategijo, ki bi po ja sni la po zi tiv ne učin ke ur ba ne ga kme tijs tva na po sa mez ne ci lje traj nost ne ga raz vo ja (Agen da za traj nost ni raz voj do leta 2030). Po po dat kih Or ga ni za ci je zdru že nih na ro dov za pre hra no in kme tijs tvo (FAO) pa ur ba no kme tijs tvo kot po mem ben se stav ni del kme tij ske po li ti ke in/ali ur ba ni - stič ne ga na čr to va nja ni priz na no niti na na cio nal ni rav ni (Ur ban agri cul tu re 2019). Slo ve ni ja se je tako na de kla ra tiv ni kot stra teš ki rav ni za ve za la k ohra nja nju ze le nih po vr šin, med ka te re spa da jo tudi ur ba ni vr to vi in kme ti je, ven dar je bre me uprav - lja nja pre lo že no na ob či ne. Pri tem dr ža va ne pred pi su je ja snih smer nic in stan dar dov, kako to vrst na zem ljiš ča spod bu ja ti in z njim uprav lja ti. Gle de na če da lje bolj raz no - li ke ob li ke po jav lja nja ur ba ne ga kme tijs tva v slo ven skih me stih je na men te knji ge tudi po sto ri ti prvi ko rak k pre mo sti tvi vr ze li med na cio nal no in lo kal no rav ni jo, saj so ob či ne ti ste, ki mo ra jo sa mo stoj no skr be ti tako za stra teš ko in iz ved be no na čr to - va nje kot tudi rea li za ci jo v prak si. Štu di ja pri me ra Mest ne ob či ne Ve le nje je po ka za la, da je v pre te klo sti na črt no ure ja nje ur ba ne ga kme tijs tva iz ha ja lo pred vsem iz po treb pre bi val cev po ob de lo va - 92 GEORITEM 31 nju zem ljišč, re krea ci ji in pre živ lja nju pro ste ga ča sa v ze le nem oko lju ter po slu ha Pre - mo gov ni ka Ve le nje za vse ne ga tiv ne po sle di ce hi tre ga ur ba ne ga in in du strij skega raz vo ja. Ob či na je vse sku paj pos pre mi la z odo bra va njem in omo go ča njem iz va ja - nja vr tič kars tva na praz nih zem ljiš čih, ki pa jih zmanj ku je ozi ro ma jih ogro ža nova raba zem ljišč. Kljub no vej šim so dob nim prak sam par ti ci pa tiv ne ga ur ba ne ga kme - tijs tva ob sta ja ne var nost, da bo sta vr tič kars tvo in kme tijs tvo v me stu mo ra la svoj pro stor pre pu sti ti dru gim de jav no stim. Prav v tak šnih pri me rih pa bi bile zelo do bro doš le na cio nal ne smer ni ce, ki bi spod bu ja le raz voj ur ba ne ga kme tijs tva in ga zaš či ti le pred bolj in va ziv ni mi in manj traj nost ni mi ob li ka mi rabe zem ljišč. Pre gled do brih praks ur ba ne ga kme tijs tva v dr ža vah sred nje in vzhod ne Evro - pe ter Se ver ne Ame ri ke ka že, da šir še druž be ne učin ke po go ste je do se ga jo skup nost ni, so cial ni, vzgoj no-izo bra že val ni in te ra pevt ski vr to vi, ka mor je vklju če nih več bolj razno - li kih de lež ni kov. Po drob nej ša ana li za je po ka za la, da se to vrst ni vr to vi brez us trez ne fi nanč ne in for mal ne pod po re ter vsaj mi ni mal ne in fra struk tu re (do stop do vode, skup no orod je in po dob no) dol go roč no ne mo re jo ob dr ža ti. Dru ga če je z na jem ni - mi vr to vi, kjer je tre ba pla če va ti na jem ni no, iz ka te re se po tem po kri va jo skup ni stroš ki, med tem ko je za ure di tev gred od go vo ren vsak po sa mez nik zase. Mar sik je so za us - peh ključ ni zelo mo ti vi ra ni po sa mez ni ki ali druš tva, ki zna jo po ve zo va ti in mo ti vi ra ti lju di, so de lo va ti z od lo če val ci ozi ro ma last ni ki vr tov in so spo sob ni pri do bi ti vsaj mi - ni mal na sreds tva. Po dob no sta na po droč ju uprav lja nja s kul tur ni mi vred no ta mi ugo to vi li že Šmid Hri bar je va in Le di nek Lo ze je va (2013), ki sta iz po sta vi li, da so za učin ko vi to in us - pe šno uprav lja nje ključ ne ose be, ki ima jo us trez no zna nje. Ran lji ve in mar gi na li zi ra ne sku pi ne, kot so brez po sel ni, rev ni, gi bal no in sen zo rič no ovi ra ne ose be, sta rej ši, mla - di, pri se ljen ci in Romi, se same pra vi lo ma niso zmož ne or ga ni zi ra ti in uprav lja ti vrta ali kme ti je in zato tež je ena ko prav no so de lu je jo v vrt nar je nju ozi ro ma kme to va nju. V teh pri me rih sta za ure sni če va nje po ten cia lov par ti ci pa tiv ne ga ur ba ne ga kme tijs - tva zna nje de lež ni kov in po sluh pri stoj nih in sti tu cij še to li ko bolj po memb na. S tega zor ne ga kota bi de ni mo zdravs tve ni in vzgoj no-izo bra že val ni za vo di, so cial ne us ta - no ve, ob či ne in tudi za seb ne us ta no ve lah ko moč ne je spod bu ja le ur ba no in pe riur ba no kme tijs tvo kot de jav nost, ki pri po mo re k bolj ši ma fi zič ni kon di ci ji in du šev ne mu zdrav - ju, spod bu ja rast vklju ču jo če skup no sti, pri na ša po zi tiv ne učin ke v boju pro ti pod neb nim spre mem bam in s tem vse stran sko po zi tiv no vpli va na ur ba ni eko si stem. 93 Družbeni učinki urbanega kmetijstva 8 Seznam virov in literature AgriGo4Cities. Medmrežje: http://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/11145 (15. 1. 2019). Airriess, C. A., Clawson, D. L. 1994: Vietnamese market gardens in New Orleans. Geographical Review 84-1. DOI: https://doi.org/10.2307/215778 Alber, J., Kohler, U. 2008: Informal Food Production in the Enlarged European Union. Social Indicators Research 89-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-007-9224-1 Arnstein, S. R. 1969: A Ladder of Citizen Participation. Journal of the American Institute of Planners 35-4. DOI: https://doi.org/10.1080/01944366908977225 Baker, L. E. 2004: Tending Cultural Landscapes and Food Citizenship in Toronto’s Community Gardens. Geographical Review 94-3. DOI: https://doi.org/10.1111/ j.1931-0846.2004.tb00175.x Barthel, S., Isendahl, C. 2013: Urban gardens, agriculture, and water management: Sources of resilience for long-term food security in cities. Ecological Economics 86. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2012.06.018 Berget, B., Braastad, B. O. 2008: Theoretical framework for animal-assisted interventions – implications for practice. Therapeutic Communities 29-3. Berget, B., Ihlebk, C. 2011: Animal-Assisted Interventions: Effects on Human Mental Health - A Theoretical Framework. Psychiatric Disorders - Worldwide Advances. DOI: http://dx.doi.org/10.5772/27318. Bole, D., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2017: Participatory research in community development: A case study of creating cultural tourism products. AUC Geographica 52-2. DOI: https://doi.org/10.14712/23361980.2017.13 Bourdieu, P. 1986: The forms of capital. Handbook of Theory and Research for the Sociology of Education. New York. Breuste, J. 2010: Allotment Gardens as Part of Urban Green Infrastructure: Actual Trends and Perspectives in Central Europe. Urban Biodiversity and Design 7. DOI: https://doi.org/10.1002/9781444318654.ch25 Breuste, J. H., Artmann, M. 2015: Allotment Gardens Contribute to Urban Ecosystem Service: Case Study Salzburg, Austria. Journal of Urban Planning and Development 141-3. A5014005. DOI: https://doi.org/10.1061/(ASCE)UP.1943-5444.0000264 Brussels Urban Declaration. Evropski parlament, Evropska komisija in UN-HABITAT, 2011. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/ zakonodaja/mednarodni_dokumenti/Declaration_Urban_Brussels.pdf Buckingham, S. 2005: Women (re)construct the plot: the regen(d)eration of urban food growing. Area 37-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1475-4762.2005.00619.x Burchardt, T., Le Grand, J., Piachaud, D. 2002: Degrees of exclusion: developing a dynamic, multidimensional measure. Understanding Social Exclusion. New York. 94 GEORITEM 31 Cabannes, Y., Raposo, I. 2013: Peri-urban agriculture, social inclusion of migrant population and Right to the City: Practices in Lisbon and London. City 17-2. DOI: https://doi.org/10.1080/13604813.2013.765652 CABE 2009: Future health. Sustainable places for health and well-being. Medmrežje: https://www.designcouncil.org.uk/sites/default/files/asset/document/future- health-full_1.pdf%20 (18. 2. 2019). Cabral, I., Keim, J., Engelmann, R., Kraemer, R., Siebert, J., Bonn, A. 2017: Ecosystem services of allotment and community gardens: A Leipzig, Germany case study. Urban Forestry and Urban Greening 23. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ufug.2017.02.008 Cameron, A. 2006: Geographies of welfare and exclusion: social inclusion and exception. Progress in Human Geography 30. DOI: https://doi.org/10.1191/0309132506ph614pr Camps-Calvet, M., Langemeyer, J., Calvet-Mir, L., Gómez-Baggethun, E. 2016: Ecosystem services provided by urban gardens in Barcelona, Spain: Insights for policy and planning. Environmental Science and Policy 62. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.envsci.2016.01.007 Cerar, A. 2015: Vključevanje prebivalcev v urejanje prostora na lokalni ravni: primer regeneracije izbranih ljubljanskih stanovanjskih sosesk. Doktorska disertacija, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Circular Economy Action Plan. Evropska komisija, 2018. Medmrežje: https:/ ec.europa.eu/ futurium/en/system/files/ged/ua_ce_action_plan_30.11.2018_final.pdf (15.2.2019). Comstock, N., Dickinson, L. M., Marshall, J. A., Soobader, M. J., Turbin, M. S., Buchenau, M., Litt, J. S. 2010: Neighborhood attachment and its correlates: Exploring neighborhood conditions, collective efficacy, and gardening. Journal of Environmental Psychology 30-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2010.05.001 Cunk, K., Straus, M., Zamfira, R. 2017: Approaching urban agriculture as a social innovation: Guidelines for the development and implementation of an action plan. Koper. Curry, N., Reed, M., Keech, D., Maye, D., Kirwan, J. 2014: Urban agiculture and the policies of the European Union: The need for renewal. Spanish Journal of Rural Development 5-S1. DOI: https://doi.org/10.5261/2014.esp1.08 Cvejić, R., Železnikar, Š., Nastran, M., Rehberger, V., Pintar, M. 2015: Urban Agriculture as a Tool for Facilitated Urban Greening of Sites in Transition: A Case Study. Urbani izziv 26 (supplement). DOI: https://doi.org/10.5379/urbani-izziv- en-2015-26-supplement-006 Černe, T. 2009: Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. De Bruin, S., Oosting, S., van der Zijpp, A., Enders-Slegers, M. J., Schols, J. 2010: The concept of green care farms for older people with dementia: An integrative framework. Dementia 9-1. DOI: https://doi.org/10.1177/1471301209354023 95 Družbeni učinki urbanega kmetijstva de Zeeuw, H., van Veenhuizen, R., Dubbeling, M. 2011: The Role of Urban Agriculture in Building Resilient Cities in Developing Countries. The Journal of Agricultural Science 149-S1. DOI: https://doi.org/10.1017/S0021859610001279 Deelstra, T., Girardet, H. 2000: Urban Agriculture and Sustainable Cities. Urban Agriculture on the Policy Agenda. Feldafing. Demografska študija MO Velenje. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o., Velenje, 2015. Di Battista, A. 2011: Nova odkritja pri raziskovanju Ravnikarjeve Nove Gorice in Trenzovega Velenja. Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) 47. Dogovor iz Amsterdama. Ministrstvo za okolje in prostor, 2016. Medmrežje: https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/pact-of-amsterdam_sl.pdf (10. 1. 2019). Drechsel, P., Dongus, S. 2010: Dynamics and sustainability of urban agriculture: examples from sub-Saharan Africa. Sustainability Science 5-1. DOI: https://doi.org/ 10.1007/s11625-009-0097-x Durkheim, E. 1933: The Division of Labor in Society. New York. Ellis, F., Sumberg, J. 1998: Food Production, Urban Areas and Policy Responses. World Development 26-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0305-750X(97)10042-0 Evropa 2020. Evropska komisija, 2010. Medmrežje: https://ec.europa.eu/info/business- economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance- monitoring-prevention-correction/european-semester/framework/europe-2020- strategy_sl (15. 1. 2019). Evropska komisija 2013: Overview of CAP Reform 2014-2020. Medmrežje: https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/policy-perspectives/ policy-briefs/05_en.pdf (20. 1. 2019). Filipovič Hrast, M., Dekker, K. 2009: Old habits die hard? Neighbourhood participation in post-WWII neighbourhoods in Slovenia and the Netherlands. Cities 26-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.cities.2009.03.002 Filipović, M. 2005: Analiza koncepta družbena kohezija skozi prizmo ločitve vsakdanjega sveta in sistema. Družboslovne razprave 21-48. Fraser, D. E. 2002: Urban ecology in Bangkok, Thailand: Community participation, urban agriculture and forestry. Environments 30-1. Fraser, D. E., Dougill, A. J., Mabee, W. E., Reed, M., Mcalpine, P. 2006: Bottom up and top down: Analysis of participatory processes for sustainability indicator identification as a pathway to community empowerment and sustainable environmental management. Journal of Environmental Management 78-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2005.04.009 Gantar, P. 1984: Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje. Ljubljana. Giacchè, G., Tóth, A. 2013: COST-Action Urban Agriculture Europe: UA in Barcelona Metropolitan Region: Short Term Scientific Mission Report. Medmrežje: 96 GEORITEM 31 http://www.urbanagricultureeurope.la.rwth-aachen.de/files/130319_stsmreport_ barcelona.pdf (18. 2. 2019). Giddens, A., Griffiths, S. 2006: Sociology (5th ed.). Cambridge. Girardet, H. 1996: The Gaia Atlas of Cities: new directions for sustainable urban living. London. Glavan, M., Černič Istenič, M., Cvejić, R., Pintar, M. 2015: Urban Gardening: From Cost Avoidance to Profit Making – Example from Ljubljana, Slovenia. Urban Agriculture. DOI: https://doi.org/10.5772/62301 Griffin, G. P. 2014: Geographic specificity and positionality of public input in transportation: a rural transportation planning case from Central Texas. Urban, Planning and Transport Research 2-1. DOI: https://doi.org/10.1080/ 21650020.2014.969442 Grilova domačija. Medmrežje: http://www.muzej-velenje.si/razstave/gril/ (18. 2. 2019). Haigh, R. 2008: Epilogue: growing together. Therapeutic Communities 29-3. Hale, J., Knapp, C., Bardwell, L., Buchenau, M., Marshall, J., Sancar, F., Litt, J. S. 2011: Connecting food environments and health through the relational nature of aesthetics: Gaining insight through the community gardening experience. Social Science and Medicine 72-11. DOI: https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2011.03.044 Hall, E. 2010: Spaces of social inclusion and belonging for people with intellectual disabilities. Journal of Intellectual Disability Research 54. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1365-2788.2009.01237.x Hassink, J., van Dijk, M. (eds.) 2006: Farming for Health: Green-care farming across Europe and the United States of America. Dordrecht. Haubenhofer, D. K., Elings, M., Hassink, J., Hine, R. E. 2010: The development of green care in western European countries. Explore 6-2. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.explore.2009.12.002 Hickey, B. 2008: Lothlorien community: a holistic approach to recovery from mental health problems. Therapeutic Communities 29-3. Hine, R. 2008: Care farming: bringing together agriculture and health. Ecos 29-2. Izgubljeni kraji v novi luči. Društvo Revivas Škale. Velenje, 2012. Izvedbeni načrt za Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje. Velenje, 2017. Jamnik, B., Smrekar, A., Vrščaj, B. 2009: Vrtičkarstvo v Ljubljani. Geografija Slovenije 21. Ljubljana. Karničnik. Medmrežje: https://www.turisticnekmetije.si/kmetija/karnicnik (18. 2. 2019). Keshavarz, N., Bell, S. 2016: A history of urban gardens in Europe. Urban allotment gardens in Europe. Abingdon. Kljajič, D. 1999: Velenje po letu 1945. Velenje: razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje. Knez, H. 2019: Revidiranje TUS MOV (osebni vir, 15. 2. 2019). Velenje. 97 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Kodrič, M. 2018: Občinski vrtovi v Velenju (osebni vir, 8. 1. 2018). Velenje. Kortright, R., Wakefield, S. 2011: Edible backyards: A qualitative study of household food growing and its contributions to food security. Agriculture and Human Values 28-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s10460-009-9254-1 Kozina, J., Tiran, J., Poljak Istenič, S., Repolusk P., Ercegović, J., Krušec, K., Kladnik, D., Šmid Hribar, M., Ferk, M., Kumer, P., Rus, P. 2017: Inventory report on the state of the art of relevant public institutions, vulnerable/marginalized groups and UPA in pilot areas. Ljubljana. Lampič, B., Mrak, I., Potočnik Slavič, I., Bednář, P., Žufan, P. 2010: Characteristics of organic food consumers in urban regions of Ljubljana and Ostrava. Dela 34-1. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.34.2.23-38 Larrison, C. R. 2002: A Comparison of Top-down and Bottom-up Community Development Interventions in Rural Mexico: Practical and Theoretical Implications for Community Development Programs. New York. Lefevre, P., Kolsteren, P., De Wael, M. P., Byekwaso, F., Beghin, I. 2001: Comprehensive Participatory Planning and Evaluation (CPPE). Antwerpen. Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih. Ministrstvo za okolje in prostor, 2007. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/ mednarodni_dokumenti/leipziska_listina.pdf (20. 1. 2019). Lin, B. B., Philpott, S. M., Jha, S. 2015: The future of urban agriculture and biodiversity-ecosystem services: Challenges and next steps. Basic and Applied Ecology 16-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.baae.2015.01.005 Lindemann-Matthies, P., Brieger, H. 2016: Does urban gardening increase aesthetic quality of urban areas? A case study from Germany. Urban Forestry and Urban Greening 17. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ufug.2016.03.010 Lloyd, C., Tse, S., Deane, F. P. 2006: Community participation and social inclusion: How practitioners can make a difference. Australian e-Journal for the Advancement of Mental Health 5-3. DOI: https://doi.org/10.5172/jamh.5.3.185 Lohrberg, F., Lička, L., Scazzosi, L, Timpe, A. 2016a: Urban Agriculture Europe. Berlin. Lohrberg, F., Pickard, D., Arapis, G., Branduini, P., Duží, B., Hernández Jiménez, V., Koleva, G., Laviscio, R., Scazziosi, L., Petralli, M. 2016b: Urban Agriculture Goes Brussels: Urban Agriculture as a Tool for the Europe 2020 Strategy. Urban Agriculture Europe. Berlin. Lohrberg, F., Simon-Rojo, M. 2016: Mapping urban agriculture on the European scale. Urban Agriculture Europe. Berlin. Lovell, S. T. 2010: Multifunctional Urban Agriculture for Sustainable Land Use Planning in the United States. Sustainability 2-8. DOI: https://doi.org/10.3390/su2082499 Lovšin, P. 2014: Between the Urban and the Rural: BACK TO THE CITY. Doktorska disertacija, Fakulteta za umetnost in oblikovanje Univerze Bauhaus. Weimar. Luthar, O., Dobrovoljc, H., Fridl, J., Mulec, J., Pavšek, M. (ur.) 2008: KRAS: trajnostni razvoj kraške pokrajine. Ljubljana. 98 GEORITEM 31 Macias, T. 2008: Working toward a just, equitable, and local food system: The social impact of community‐based agriculture. Social Science Quarterly 89-5. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1540-6237.2008.00566.x Mandič, S. 2005: Kakovost življenja: med novimi blaginjskimi koncepti in družbenimi izzivi. Družboslovne razprave 21-48. Marlier, E., Atkinson, A. B. 2010: Income and Living Conditions in Europe. Medmrežje: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/5722557/KS-31-10-555-EN.PDF/ e8c0a679-be01-461c-a08b-7eb08a272767 (19. 2. 2019). Mbiba, B. 1994: Institutional responses to uncontrolled urban cultivation in Harare: prohibitive or accommodative? Environment and Urbanization 6-1. DOI: https://doi.org/10.1177/095624789400600116 McEldowney, J. 2017: Urban agriculture in Europe: Patterns, challenges and policies. EPRS analysis. DOI: https://doi.org/10.2861/413185. Medmrežje: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2017/614641/EPRS_IDA (2017)614641_EN.pdf (12. 3. 2019). McTague, C., Jakubowski, S. 2013: Marching to the beat of a silent drum: Wasted consensus-building and failed neighborhood participatory planning. Applied Geography 44. DOI: https://doi.org/10.1016/j.apgeog.2013.07.019 Medmrežje 1: https://www.keep.eu/ (28. 1. 2019). Minkler, N., Wallerstein, N. 2008: Introduction to community-based participatory research. Community-Based Participatory Research for Health: From Process to Outcomes. Hoboken. Morgan, K. 2013: The rise of urban food planning. International Planning Studies 18-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/13563475.2012.752189 Morgan, K. 2015: Nourishing the city: the rise of the urban food question in the Global North. Urban Studies 52-8. DOI: http://dx.doi.org/0.1177/0042098014534902 Moulin-Doos, C. 2014: Intercultural gardens: the use of space by migrants and the practice of respect. Journal of Urban Affairs 36-2. DOI: https://doi.org/10.1111/ juaf.12027 Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III. Ministrstvo za okolje in prostor. Šuklje Erjavec, I., Miklavčič, T., Rogelj, A., Jerman, Z. (ur.). Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/ publikacije/porocilo_urbani_razvoj_HabitatIII.pdf (4. 2. 2019). Nared, J., Razpotnik Visković, N., Cremer-Schulte, D., Brozzi, R., Cortines Garcia, F. 2015: Achieving sustainable spatial development in the Alps through participatory planning. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.1631 Nenavadno vrtičkarsko naselje ob Velenjskem jezeru. Medmrežje: https://www.delo.si/ novice/slovenija/nenavadno-vrticarsko-naselje-ob-velenjskem-jezeru.html (8. 1. 2019). 99 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Neo, H., Chua, C. Y. 2017: Beyond Inclusion and Exclusion: Community Gardens as Spaces of Responsibility. Annals of the American Association of Geographers 107-3. DOI: https://doi.org/10.1080/24694452.2016.1261687 Niti na Kunta-Kinte solata še ne raste. Medmrežje: https://issuu.com/nascas/docs/ 15-2013/36 (18. 2. 2019). Nova urbana agenda – Habitat III. Ministrstvo za okolje in prostor, 2016. Medmrežje: http://habitat3.org/wp-content/uploads/NUA-Slovenian.pdf (13. 1. 2019). Nowosielski, M. 2008: Activization – a Tool for Social Inclusion in the Context of Polish Cities? Declining Cities/Developing Cities: Polish and German perspectives. Poznan. Nugent, R. 2000: The Impact of Urban Agriculture on the Household and Local Economies. Growing Cities, Growing Food. Urban Agriculture on the Policy Agenda. Feldafing. Nurse, K. 2006: Culture as the fourth pillar of sustainable development. Small States: Economic Review and Basic Statistics 11. DOI: https://doi.org/10.14217/ smalst-2007-en Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1988 in 1990, družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986–1990 in sprememb in dopolnitev planskih aktov dela občine Žalec za območje Mestne občine Velenje – dopolnitve 2009«. Uradni list RS št. 21/90, 34/92 (za dele bivše občine Žalec); Uradni vestnik občine Velenje št. 17/88, 7/01, 13/04, 17/10, 21/10; Uradni list RS št. 72/13-DPN; Uradni list RS št. 3/17-DPN. Velenje. Orsini, F., Kahane, R., Nono-Womdim, R., Gianquinto, G. 2013: Urban agriculture in the developing world: A review. Agronomy for Sustainable Development 33- 4. DOI: https://doi.org/10.1007/s13593-013-0143-z Partalidou, M., Anthopoulou, T. 2017: Urban Allotment Gardens During Precarious Times: From Motives to Lived Experiences. Sociologia Ruralis 57-2. DOI: https://doi.org/10.1111/soru.12117 Peace, R. 2001: Social exclusion: A concept in need of definition? Social Policy Journal of New Zealand 16. Pearson, L. J., Pearson, L., Pearson, C. J. 2010: Sustainable urban agriculture: Stocktake and opportunities. International Journal of Agricultural Sustainability 8-1. DOI: https://doi.org/10.3763/ijas.2009.0468 Pečovnik, L. 2014: Uporaba ekoremediacijskih ukrepov za oblikovanje krajine Velenjskega jezera. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Poles, R. 1999: Oris arhitekturnega razvoja Velenja – prek idealnega mesta do mesta priložnosti. Velenje: razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje. Poles, R. 2013: Velenje: sprehod skozi mesto moderne. Velenje. 100 GEORITEM 31 Poljak Istenič, S. 2019: Participatory urbanism: creative interventions for sustainable development. Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ AGS.5142 Pölling, B., Afranca, Ó., Alves, E., Andersson, G., Branduini, P., Egloff, L. D., Giachè, G., Heller, A., Herkströter, K., Kemper, D., Koleva, G., Mendes-Moreira, P., Miguel, A., Neves, L., Paulen, O., Pickard, D., Prados Maria, J., Recasens, X., Ronchi, B., Spornberger, A., Timpe, A., Torquati, B., van der Schans, J. W., Weissinger, H., Wydler, H. 2016: Creating Added Value: Societal Benefits of Urban Agriculture. Urban Agriculture Europe. Berlin. Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Velenje. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o., Velenje, 2014. Pothukuchi, K., Kaufman, J. L. 2000: The food system: a stranger to the planning field. Journal of the American Planning Association 66-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 01944360008976093 Pourias, J., Aubry, C., Duchemin, E. 2016: Is food a motivation for urban gardeners? Multifunctionality and the relative importance of the food function in urban collective gardens of Paris and Montreal. Agriculture and Human Values 33-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s10460-015-9606-y Pravilnik o zakupu vrtov. Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06, 26/07 in 18/07. Velenje. Predstavitev občine Velenje. Medmrežje: http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev (27. 12. 2018). Pretty, J. N. 1995: Participatory learning for sustainable agriculture. World Development 23-8. DOI: https://doi.org/10.1016/0305-750X(95)00046-F Putnam, R. D. 2000: Bowling Alone: The Collapse and Revival of American Community. New York. Racadio, R., Rose, E. J., Kolko, B. E. 2014: Research at the margin: Participatory design and community based participatory research. Proceedings of the 13th Participatory Design Conference: Short Papers, Industry Cases, Workshop Descriptions, Doctoral Consortium papers, and Keynote abstracts. New York. DOI: https://doi.org/ 10.1145/2662155.2662188 Ramon i Sumoy, R., Callau, S., Lohrberg, F. 2016: The CAP Reform as a Chance for Urban Agriculture. Urban Agriculture Europe. Berlin. Redwood, M. 2009: Agriculture in Urban Planning: Generating Livelihoods and Food Security. London. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Uradni list RS, št. 25/11. Ljubljana. Rich, K. M., Rich, M., Dizyee, K. 2016: Participatory systems approaches for urban and peri-urban agriculture planning: The role of system dynamics and spatial group model building. Agricultural Systems 160. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ j.agsy.2016.09.022 101 Družbeni učinki urbanega kmetijstva S krtkom Ligijem raziskujemo Velenje. Medmrežje: http://vrtec-velenje.si/wp- content/uploads/2014/08/ZBORNIK-KRTEK-LIGI-2017-small.pdf (9. 1. 2019). Scheromm, P. 2015: Motivations and Practices of Gardeners in Urban Collective Gardens: The Case of Montpellier. Urban Forestry and Urban Greening 14-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ufug.2015.02.007 Seeland, K., Dübendorfer, S., Hansmann, R. 2009: Making friends in Zurich’s urban forests and parks: The role of public green space for social inclusion of youths from different cultures. Forest Policy and Economics 11-1. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.forpol.2008.07.005 Seher, A. 1998: Zgodovina premogovnika Velenje, knjiga 2. Velenje. Sempik, J. 2008: Green care: A natural resource for therapeutic communities. Therapeutic Communities 29-3. Sempik, J. 2010: Green care and mental health: gardening and farming as health and social care. Mental Health and Social Inclusion 14-3. DOI: https://doi.org/10.5042/ mhsi.2010.0440 Sempik, J., Aldridge, J. 2002: Health, well-being and social Inclusion: therapeutic horticulture in the UK. CCFR Evidence paper 11. Leicestershire. Sempik, J., Hine, R., Wilcox, D. (ur.) 2010: Green care: A conceptual framework (COST Action 866). Loughborough. Silver, H. 2015: The Contexts of Social Inclusion. SSRN Electronic Journal. DOI: http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.2641272 Simoneti, M. 2016: Celovit sistem ukrepov za urejanje javnih zelenih površin v slovenskih naseljih. Doktorska disertacija, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Smrekar, A., 2009: Allotment keeping in Ljubljana. Geographia Polonica 82-2. DOI: https://doi.org/10.7163/gpol.2009.2.6 Soga, M., Cox, D. T. C., Yamaura, Y., Gaston, K. J., Kurisu, K., Hanaki, K. 2017: Health Benefits of Urban Allotment Gardening: Improved Physical and Psychological Well-Being and Social Integration. International Journal of Environmental Research and Public Health 14-1. DOI: https://doi.org/10.3390/ijerph14010071 Spilková, J., Perlín, R. 2013: Farmers’ markets in Czechia: Risks and possibilities. Journal of Rural Studies 32. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2013.07.001 Spomladi 200 novih »občinskih« vrtičkov. Medmrežje: https://issuu.com/nascas/ docs/08-2013/24 (15. 1. 2019). Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizacija združenih narodov o trajnostnem razvoju, 2015. Medmrežje: http://www.svrk.gov.si/delovna_ podrocja/razvojno_nacrtovanje/slovenija_in_agenda_2030/ (10. 12. 2018). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/ pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf (20. 1. 2019). 102 GEORITEM 31 Strategija razvoja Slovenije 2030. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ljubljana, 2017. Medmrežje: http://www.vlada.si/fileadmin/ dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (20. 1. 2019). Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ljubljana, 2014. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ podrocja/SKP/STRATEGIJA_12_6_2014.pdf (20. 1. 2019). Strateški dokumenti. Medmrežje: http://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/10891 (15. 2. 2019). Sustainable Use of Land and Nature-Based Solutons Partnership Action Plan. Evropska komisija, 2018. Medmrežje: https://ec.europa.eu/futurium/en/system/ files/ged/sul-nbs_finalactionplan_2018.pdf (20. 1. 2019). Szalók, M., Bende, C., Kozina J. 2019: Participatory urban agriculture governance plan for fighting social exclusion in the Danube Region. Székesfehérvár. Šalej, M. 1999: Historično-geografski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Velenje: razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje. Še vedno možen zakup vrtička. Medmrežje: http://www.velenje.si/sporocila-za- javnost/2015/03/7370-Se-vedno-moznost-za-zakup-vrticka (14. 1. 2019). Šmid Hribar, M., Kozina, J., Bole, D., Urbanc, M. 2018a: Javno dobro, skupni viri in skupno: Vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Urbani izziv 29-1. DOI: https://doi.org/10.5379/urbani-izziv- 2018-29-01-004 Šmid Hribar, M., Poljak Istenič, S., Kozina, J., Kumer, P. (ur.) 2018b: Participatory Urban Agriculture: Good Practices Catalogue. Ljubljana. Šmid Hribar, M., Ledinek Lozej, Š. 2013: The role of identifying and managing cultural values in rural development. Acta Geografica Slovenica 53–2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS53402 Šterbenk, E., Ževart, M. 2017: Zeleno Velenje. Velenje. Število prebivalcev, občine. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/20_ 05C40_prebivalstvo_obcine.asp (27. 12. 2018). Teritorialna agenda EU. Ministrstvo za okolje in prostor, 2007. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodni_ dokumenti/teritorialna_agenda_eu.pdf (15. 1. 2019). Thapa, R. B., Murayama, Y. 2008: Land evaluation for peri-urban agriculture using analytical hierarchical process and geographic information system techniques: A case study of Hanoi. Land Use Policy 25-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ j.landusepol.2007.06.004 103 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Toledo Declaration. Presidencia Española, 2010. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/ fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodni_dokumenti/toledo_ declaration_en.pdf (12. 1. 2019). Tornaghi, C. 2014: Critical geography of urban agriculture. Progress in Human Geography 38-4. DOI: https://doi.org/10.1177/0309132513512542 Trajnostna urbana strategija – TUS. Ministrstvo za okolje in prostor, 2019. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/urbani_razvoj_in_zemljiska_politika/ trajnostna_urbana_strategija/ (6. 2. 2019). Trendov, N. M. 2018: Comparative study on the motivations that drive urban community gardens in Central Eastern Europe. Annals of Agrarian Science 16-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.aasci.2017.10.003 Tress, G., Tress, B., Fry, G. 2005: Clarifying integrative research concepts in landscape ecology. Landscape Ecology 20. DOI: https://doi.org/10.1007/s10980-004-3290-4 Turner, B., Henryks, J., Pearson, D. 2011: Community gardens: Sustainability, health and inclusion in the city. Local Environment 16-6. DOI: https://doi.org/10.1080/ 13549839.2011.595901 Tuševo. Medmrežje: https://www.turisticnekmetije.si/kmetija/tusevo (18. 2. 2019). Urban agriculture, 2019. Medmrežje: http://www.fao.org/urban-agriculture/en/ (4. 2. 2019). Urbano vrtnarjenje za boljši svet, akcijski načrt za vzpostavitev (skupnostnega) urbanega vrta. Kaja Flis, s. p., Krajinsko arhitekturno projektiranje in oblikovanje. Velenje, 2018. Vadnal, K., Alič, V. 2008: Mestno kmetijstvo – oblike in izkušnje. Acta agriculturae Slovenica 91-1. van der Schans, J. W., Lorleberg, W., Alfranca, Ó., Alves, E., Andersson, G., Branduini, P., Egloff, L., Giacchè, G., Heller, A., Herkströter, K., Kemper, D., Koleva, G., Mendes-Moreira P., Miguel, A., Neves, L. D., Paulen, O., Pickard, D., Prados, M. J., Pölling, B., Recasens, X., Ronchi, B., Spornberger, A., Timpe, A., Torquati, B., Weissinger, H., Wydler, H. 2016: It Is a Business! Business Models in Urban Agriculture. Urban Agriculture Europe. Berlin. Vastl, N. 2000: Vrtičkarstvo. Specialistična naloga, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vizija Slovenije 2050. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://slovenija2050.si/ wp-content/uploads/2017/01/Vizija-Slovenije.pdf (20. 1. 2019). Vučina, M. 2000: Stanovanjska gradnja v razvoju mesta Velenje. Velenje 2000. Velenje. Wang, X., Clark, P. B. 2016: The environmental impacts of home and community gardening. CAB Reviews: Perspectives in Agriculture, Veterinary Science, Nutrition and Natural Resources 11. DOI: https://doi.org/10.1079/PAVSNNR201611052 Weber, M. 1947: The theory of social and economic organization. New York. 104 GEORITEM 31 Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Uradni list RS, št. 32/93. Ljubljana. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-F). Uradni list RS, št. 79/17. Ljubljana. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1E). Uradni list RS, št. 22/18. Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS-UPB). Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 30/18. Ljubljana. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/17. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB). Uradni list RS, št. 93/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16. Ljubljana. Zammit, A., Šuklje-Erjavec, I. 2016: Allotment gardens as a challenge for an urban designer. Urban allotment gardens in Europe. Abingdon. Zezza, A., Tasciotti, L. 2010: Urban agriculture, poverty, and food security: Empirical evidence from a sample of developing countries. Food Policy 35-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.foodpol.2010.04.007 Zgodovina prostora. Medmrežje: http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev/zgodovina (27. 12. 2018). 9 Seznam slik Sli ka 1: Pri mer na jem ne ga vrta z s privlač no vrt no hiš ko. 18 Sli ka 2: Pri mer dru žin skih vr tov v so se ski vrst nih hiš. 19 Sli ka 3: Pri mer skvo ter skih vr tov ob do lenj ski že lez ni ci v Ljub lja ni. 19 Sli ka 4: Ure je ni vr tič ki sre di mest ne ga tki va ame riš ke ga me sta Al bu quer que v su šni Novi Me hi ki. 22 Sli ka 5: Vrt na stre hi sta no vanj ske ga blo ka v hi tro raz vi ja jo čem se ki taj skem me stu Shen zen. 22 Sli ka 6: Med naj sta rej ši mi slo ven ski mi vr tič kar ski mi ob moč ji so vr to vi v ljub ljan skem pre de lu Kra ko vo. 23 Sli ka 7: Na črt no na sta lo vr tič kar sko ob moč je Kun ta Kin te v Ve le nju. 23 Sli ka 8: Par ti ci pa tiv no ur ba no kme tijs tvo kot me to da grad nje skup no sti in so de lo va nja v pro ce sih od lo ča nja. 27 Sli ka 9: Ur ba no kme tijs tvo kot orod je za so cial no vklju če va nje otrok in mla dost ni kov. 30 Sli ka 10: Za ra di uk leš če no sti ne ka te rih preo sta lih kme tij v mest no tki vo se po jav lja nuja po od va ža nju hlev ske ga gno ja na oko liš ka ob de lo val na zem ljiš ča, kar, kot je raz vid no z ob moč ja Šiš ke v Ljub lja ni, lah ko po te ka tudi po pro met nih uli cah in ce stah. 32 105 Družbeni učinki urbanega kmetijstva Sli ka 11: V so dob nem ur ba niz mu je za za go tav lja nje traj nost no sti če da lje bolj poudar je na skrb za ze le ne po vr ši ne, kar je opaz no tudi v lom bar dij ski pre stol ni ci Mi la no, kjer so rast li nje na bal ko nih ne ka te rih tam kajš njih stolp nic poi me no va li kar nav pič ni gozd. 33 Sli ka 12: Ur ba no kme tijs tvo je po mem ben de jav nik lo kal ne in zdra ve sa moo skr be s hra no. 34 Sli ka 13: Za sle do va nje šir ših druž be nih učin kov ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih projek tih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. 45 Sli ka 14: Vklju če nost po sa mez nih dr žav v pro jek te ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih pro gra mih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. 47 Sli ka 15: Ma ke ta cen tral nih mest nih po vr šin Ve le nja, na re je na po rea li zi ra nem prostor skem na čr tu. 54 Sli ka 16: Pa no ra ma vr tič kar ske ga na se lja Kun ta Kin te v Ve le nju. 56 Sli ka 17: Na jem ni vr to vi Kranj ca v Bev čah. 58 Sli ka 18: Na jem ni vr to vi Ob že lez ni ci. 59 Sli ka 19: Pro stor ska raz po re di tev ur ba ne ga kme tijs tva v Mest ni ob či ni Ve le nje. 61 Sli ka 20: Pro če lje tu ri stič ne kme ti je Kar nič nik. 62 Sli ka 21: Do lo ča nje mi kro lo ka ci je in vse bin bo do če ga skup nost ne ga vrta na eni od de lav nic v Sonč nem par ku v Ve le nju. 64 Sli ka 22: Raz po re di tev iz bra nih ur ba nih vr tov, ki smo jih opre de li li kot do bre prak se do se ga nja šir ših druž be nih učin kov v sred nji in vzhod ni Evro pi ter Se ver ni Ame ri ki. 66 Sli ka 23: Dvig nje ne gre di ce Pa lač ne ga vrta v Székes fehérváru. 68 Sli ka 24: Skup nost ni vrt v Plechárni iz ptič je pers pek ti ve. 69 Sli ka 25: Praz no va nje Dne va Zem lje leta 2016 na vrtu ob reki Hornád. 70 Sli ka 26: München ski skup nost ni vrt Stadt Ac ker z vrt no lopo. 71 Sli ka 27: Ži va hen utrip skup nost ne ga vrta Vi di mo va v Pra gi. 72 Sli ka 28: Skup nost ni vrt Ku hi nja. 73 Sli ka 29: Delo in dru že nje na bra ti slav skem skup nost nem vrtu Kra snan ski. 74 Sli ka 30: Zna čil ne gre di ce sze ged ske ga skup nost ne ga vrta Mak kosházi. 75 Sli ka 31: Ob vrt nar je nju je na ljub ljan skem skup nost nem vrtu On kraj grad biš ča poskrb lje no tudi za igro otrok. 76 Sli ka 32: Po let je na bol gar skem Vrtu pri ja teljs tva. 77 Sli ka 33: Me hiš ki vrt Tla te lo co iz ptič je pers pek ti ve. 78 Sli ka 34: Vr tič kar ski kom pleks Bo san ski vr to vi Nova ob zor ja v To ron tu. 79 Sli ka 35: Gre di ca na so cial nem vrtu Li va da LAB v Ljub lja ni. 80 Sli ka 36: Rom ski vr to vi pri Treb njem so za to čiš če odra slih in otrok. 81 Sli ka 37: Be gun ci in dru gi čla ni druš tva na Med na rod nem vrtu v Göttin ge nu priprav lja jo novo gre di co. 82 Sli ka 38: Ze le na Mala te ra sa nad »belo« Ljub lja no. 83 106 GEORITEM 31 Sli ka 39: Gre di ce s kom post ni kom v ozad ju na šol skem vrtu v bol gar skem metu Kardža li. 84 Sli ka 40: Dvig nje ne gre de na praš kem vrtu Na Beránku. 85 Sli ka 41: Otro ci v ame riš kem me stu Bal ti mo re se na vrtu sko zi igro uči jo prak tič nih veš čin. 86 Sli ka 42: Te ra pevt ski vrt Vrt ni ca v Ber to kih. 87 Sli ka 43: Vrt Bar ka v Zbi ljah nudi pro stor zelo raz no li kim lju dem za sre če va nja in dru že nja. 88 Sli ka 44: Zna čil no sti obrav na va nih do brih praks ur ba nih vr tov. 90 10 Seznam preglednic Pre gled ni ca 1: Ti po lo gi ja ur ba ne ga kme tijs tva (pov ze to po Lo hr berg s so de lav ci 2016a). 21 Pre gled ni ca 2: Les tvi ca so de lo va nja dr žav lja nov (pov ze to po Arn stein 1969). 26 Pre gled ni ca 3: Sez nam pro jek tov s te ma ti ko ur ba ne ga kme tijs tva v iz bra nih pro gra mih evrop ske ga so de lo va nja med le to ma 2007 in 2017. 44 107 108 zalozba.zrc-sazu.si 31 Jani Kozina Knjiga obravnava urbano kmetijstvo kot inovativno in učinkovito orodje za doseganje širših družbenih učinkov, ki se navezujejo Mateja Šmid Hribar na participacijo oziroma sodelovanje v odločevalskem procesu, Saša Poljak Istenič socialno vključevanje in trajnostni urbani razvoj. Urbano Jernej Tiran kmetijstvo kljub številnim družbeno-gospodarskim koristim še vedno ni deležno ustrezne podpore na mednarodni in nacionalni Nela Halilović politični ravni. V Sloveniji nimamo predpisanih jasnih smernic in standardov, kako spodbujati, zaščititi in upravljati z urbanim DRUŽBENI kmetijstvom. Zato je eden od namenov te knjige spodbuditi prvi TVA korak k premostitvi vrzeli med nacionalno in lokalno ravnijo. TIJS UČINKI Knjiga prikazuje, kako lahko urbano kmetijstvo, če je zasnovano URBANEGA na sodelovalen in vključujoč način, vpliva na izboljšanje javnih storitev, spodbuja aktivnejše državljanstvo ter prispeva k boljši KMETIJSTVA ANEGA KME strukturi in podobi mest. ENI UČINKI URB RUŽBD GEORITEM 31 9 0 1 6 9 8 7 0 7 7 1 0 5 GEORITEM 31