Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50.
List v obrambo, sv. vere med ameriškimi Slovenci
MARCH, iSth. 1923. LETO (VOL.) XV
Sv. Jožef zdravnik naše dobe.
Rev. J. C. Smoley.
Kristus Gospod krvavi iz petero svetih ran--ta
bolest ni obraz imamo pred očmi v sveti postni dobi. ^anes pa vas, prijatelji, hočem opozoriti na druge, na Smešne rane, iz katerih krvavi današnji svet, rane, ki si jih Je prizadel svet sam. Te so: 1. Mržnja do dela; 2. napori in krik: "Proč od Kristusa"! 3. nezmernost in uži-Va'ije; 4. napuh in nepokorščina proti oblastim; 5. ne-2aupanje in obup.
Za te globoke rane ponuja in daje nam sv. Cerkev
lzvrstno zdravilo — ---češčenje sv. Jožefa---va-
ril'ia Jezusa Kristusa. Na njega obračamo lahko znamo-
besede, katere je spregovoril egiptovski Jožef---
Pi"edpodoba sv. Jožefa —--:" V vašo rešitev me je posta!' Bog pred vami." Sv. Jožef hoče ozdraviti današnjo človešl co družbo, hoče jo rešiti, toda človeška družba, 'ek, mora iti k Jožefu, kakor so to storili bratje egiptovskega Jožefa. Prijatelji, pojdimo tudi mi danes k sv. Jožefu, vzemimo od njega zdravila, ki nam jih podaja.
I. Kdor se delu izogiba, kdor smatra delo za neznosno breme, ta naj se ozre 11a sv. Jožefa--vsaj ste
/e videli njegovo podobo — — kako pridno in z vese-'jem dela. Delo se mu ne zdi sramotno, dela ne mrzi, kakor so ga mrzeli pogani, delo smatra sv. Jožef za čast 'n zasluženje. Težko in utrudljivo je bilo njegovo delo --delo tesarja. In katera misel je sladila sv. Jožefu to težko delo? Misel na Jezusa Kristusa, na Odre-Se,nka sveta, katerega je Bog njemu izročil v varstvo, !T"sel na njegovo sveto mater Marijo. "Vse za Jezusa" — ta misel mu je dajala silo in moč pri težavnem delu, Vse za Jezusa" — — ta misel mu je razveseljevala srce, ko
se ga je lotevala žalost. Glejte, prijatelji, tu imate prvo zdravilo, ki vam je
Podaja sv. Jožef za rane našega časa--ne "sladko"
Pohajkovanje,--ne malo dela, pa velika plača--,
ampak delo, pridno delo, vestno delo v poklicu, v stanu, v katerega nas je poklical Bog! To je podlaga življen-ske sreče, to je sredstvo za blaginjo človeške družbe! Seveda delajo in se trudijo mnogi v potu svojega obraza,
od ranega jutra do pozne noči--brez veselja, kakor
stroji, kakor nema žival . . . Zakaj? Ker delajo brez Boga, brez Jezusa! Glejte, ozirajte se vsi na Jožefa, našega zdravnika! Njegovo geslo: "Vse za Jezusa!" vam ho dalo veselje do dela, posvetilo bo, osladilo vam bo vaše delo!
2.	Sv. Jožef dela za Jezusa Kristusa, živi v njegovi neposredni bližini, gleda na njega, posluša njegove liubeznjive besede, skrbi za njega, ga objema, ga poljublja, ga oblači, hrani, varuje--v tem obstoji- Jo-
žefova največja čast in sreča na svetu. Vidite sedaj na-dalnje zdravilo za bolezni našega časa? "Bližje k Jezusu!" svetuje nam sv, Jožef.
Dandanes pa le premnogi kriče: "Proč od Kristusa"! Proč od Boga! "Proč od Kristusa"! vpijejo ti. ki oznanjajo brezverstvo, ki hočejo ljudstvo pripraviti ob krščanstvo. "Proč od Kristusa"! vpijejo ti ,ki hočejo zrušiti zakon, ki hočejo uničiti družinsko življenje! "Proč od Kristusa"! vpijejo ti, ki sramote cerkev, papeža, škofe, duhovne, ki sramote vero in verske obrede . . . Vprašam vas, bodo li ti kričači obnovili, prerodih človeško družbo? Jo bodo li ti privedli k prosveti in napredku? Zaslepljena! "Bližje h Kristusu"!--to je edina rešitev!
Bližje h Kristusu privedite svoje otroke, bližje h Kristusu pripeljite vaša društva, bližje h Kristusu privedite vaše družine in javno življenje!
3.	Takozvano "moderno" ljudstvo hoče živeti popolnoma "svobodno," prosto vseh vezi; toda ravno zato ker .je zavrglo vezi božjega zakona, je vklenjeno v toliko hujše vezi, ki so prav suženjske: ljudstvo je postalo su-
ženj strasti, uživanja in nezmernosti--in to je najhujša rana, je rak-rana današnjega človeštva, rak-rana i našega naroda! Kdo bo rešil naš narod te bolezni? Zmernost, varčnost, skromnost--kratko premaganje samega sebe, premaganje strasti--to nas uči sv. Jožef,
deviški mož 1'resv. Device! To nas uči sv. Jožef, ki si —
— dasi sam iz kraljevega rodu--odtrguje od ust,
strada, varčuje, da bi mogel vse potrebno priskrbeti za svojo družino.
Tako se moramo tudi mi povrniti po zgledu sv. Jožeta k varčnosti, zmernosti, skromnosti naših pradedov, pa bo ozdravelo naše življenje, vrnil se bo izgubljeni mir, vzcvetela bo sreča in blaginja človeštva in našega naroda.
4.	Prevzeten, napuhnjen človek hoče biti sam svoj gospodar, sam svoj bog; noče nad seboj priznavati ne božje, ne svetne oblasti; odtod vpornost nase mladine, odtod zaničevanje zakonov, odtod zaničevanje oblasti, odtod negotovost osebne lastnine, življenja, odtod anarhija, revolucijonarstvo, boljševizem.
Kako vse drugače je ravnal sv. Jožef! Pokoren je bil božji in svetni oblasti---na božji ukaz je vze! Marijo na svoj dom, dasi ni razumel božjega ukaza; na božji ukaz se poda na daljno pot v Egipt, na božji ukaz se zopet vrne v svojo domovino. Brez obotavljanja, brez premišljevanja je pokoren posvetni oblasti: v zimskem času potuje iz Nažareta v Betlehem, da bi se dal popisati s svojo zaročenko Marijo, kakor je to ukazal cesar Avgust.
Tudi nam je potrebna pokorščina napram božjim in svetnim zakonom, dokler ti ne nasprotujejo božjim zakonom. Ozirajmo se pogosto na sv. Jožefa, učimo se od njega biti pokorni brez godrnjanja, pa se bo vrnil v človeško družbo toliko pogrešani red, mir, pokoj, zadovolj-nost in toli potrebna avktoriteta.
5.	Sv. Jožef pa ni bil nikakor prost trpljenja, skrbi in preganjanja. Koliko skrbi je imel doma v Nazaretu,
kako bo družinico preživel; še hujša je bila ta skrb v Egiptu! Rad bi bil preskrbel Božjemu Detetu, Božji Materi lepše življenje, toda on ni izgubil zaupanja v božjo Previdnost. Ne, 011 dela, se trudi in muči, varčuje, sicer se pa zanaša na božjo Previdnost. Pridejo grozne ure. Božjemu Detetu grozi nevarnost od Heroda, treba bežati v daljno tujino, a on ne godrnja, on ne vprašuje zakaj, ne obupa, ko ga muči lakota in žeja, vda se v voljo božjo in upa v pomoč Najvišjega, ki ga ne bo goljufala!
Kako krasen zgled, kako močno zdravilo za našo dobo! 1 dandanes muči marsikoga skrb, kje dobiti kruha za lačne otroke, kje vzeti za potrebno obleko, ko vlada splošno draginja! I dandanes preganjajo marsikoga Herodi, ogrožajo njegovo življenje. Tu vlada brezposelnost. tam je zopet slaba letina, drugje zopet neozdravljiva bolezen, marsikje zgubljena čast in poštenje, zgubljena ljubezen! Prijatelj, morda se te loteva obupnost? O, poglej na sv. Jožefa, vtopi se nekoliko v njegovo zaupanje, ki je bilio trdno, kakor skala, vdaj se v voljo božjo, pa se ti bodo zacelile rane, dvignil se boš k novemu upanju, novemu delu, novemu življenju!
Na eno pa ne smete pozabiti, na gorečo molitev k sv. Jožefu! Silna, močna je njegova priprošnja v nebesih. Kako naj bi Kristus Gospod odrekel prošnjo njemu, kateremu je bil na zemlji pokoren kot svojemu varuhu'! Njemu, ki ga časti v nebeški slavi in radosti! Prosite, pa vam bo dano, dano vsled priprošnje sv. Jožefa! Rabite zdravila, ki vam jih ta, njemu posvečeni mesec, sv. Jožef podaja! Vcepite v svoje duše veselje do dela, skrbite, da hote vedno blizo božjega Odrešenika, posnemajte njegove čednosti, čistost, skromnost, pokorščino in vdanost v voljo božjo! Delajte za Jezusa, delajte z Jezusom, živite pošteno, varčno, svojje skrbi pa zvrnite na nebeškega Očeta! On bo za vas skrbel in poskrbel! I v vašem življenju bo potem zažarela zopet radost, mir in za-dovoljnost, zažarela bo sreča sv. Jožefa!
n,.
""olska je romantična dežela. * e,1]avajo se velikanske gorske sku-'),,le in ozke prelepe ravnine. Med J0t|o na Tirolsko sem se ustavil v >e'jaku. Ker duhovnik najraje po-1 ^ svojemu duhovnemu sobratu, ato sem se tudi jaz ustavil pri čč.
' ^ančiškanih. Jaz imam že od ^ 'iclih nog rad redovnike. Pri nas ^kofji Loki, dasiravno je majhno I lle«to, imamo vendar dva samosta-, ' Sredi mesta so uršulinke, na t°ncu proti Stari Loki, ali po do-"dče na ali pri Fari so pa kapucini. ^ kapucinski samostan sem ved-'ad zahajal in ker so bili redovni-j.1 Jako prijazni, zato so se mi prisili, pa ne samo kapucini, ampak sPtah redovniki. Mislil sem zato že \Cas>h, da bi bil vstopil ali h kapu-ali pa kfrančiškanom. oel sem torej k frančiškanom v 'Jaku. En jako prijazen, mlad pa-
t (M- •
mi je razkazal samostan in cer-ev' Cerkev je krasna in če se ne mo-1 ]e zidana v gotskem slogu. Beljaka sem se odpeljal na-J^'iost v glavno mesto Tirolske —
fini
"sbruk. V Inšbruku sem se za par Nastanil pri 00. jezuitih, ki ima-jVelik kolegij. Ker so bile ravno °čitnice, je bilo v kolegiju dosti Poznega prostora.' ,^sak dan je nekaj dijakov napra-z menoj in P. Elijo Gavričem
"-let veda
na bližnje gorske velikane. Sena vrhove se nismo povspeli.
Pr'šli smo le do planšarjev, ki čuva-^ Poleti živino, ko se pase po pla-Ti so nam dali dobrega mle-I a 'n domačega sira. A to mleko je ^ 0 pristno, nepokvarjeno, ne tako, ga nekatere družbe (kompanije) Pr°dajajo po ameriških mestih, ko Je v posodi komaj za mezinec sme-ne> drugače pa menda sama voda.
Pri Lurški Materi.
Rev. John Miklavčič:
(Dalje.)
A na vozovih imajo napis: "The best milk."
P. Elija mi je razkazal, kolegij, hišo in vseučilišče. Gospod je bil rodom Hrvat, a je bil iskren do Slovencev. Opozoril me je na 17. avgusta, ko se je zvečer v mestu in po bližnjih hribih in gorah praznoval rojstni dan f cesarja Franca Jožefa.
Zares kra-sno je bilo, ko smo ob 9. zvečer stopili na ravno streho kolegija. Po mestu nebroj luči in lu-čic, po hribih in gorah pa neštevil-no kresov. Kaj tacega še nikdar nisem videli. Na enem hribu, dobro se •še spominjam, so bile iz samih kresov napravljene črke F. J. I. Pozno v noč smo zapustili teraso, dasi so se še vedno vžigali novi kresovi.
Ogledal sem si mesto, ki je lično in ima jako lepo lego pod gorami.
Iz Inšbruka sem se podal še v Meran in Bozen. Doma v Loki so mi pravili, da sta v Merami dva Ločana in res, dobil sem ju. Delala sta namreč v Merami različno hišno opravo, kar spada v mizarsko o-brt. O kako sta me bila vesela: "Kr-žajevski" Janez in brat njegov France. Začudila sta se mi, kako da jaz hodim po Merami, Povedal sem jima, kam grem. En dober dan sem bil v Meranu in si malo ogledal o-kolico. Videl sem dobro gojevane vinograde in prelepe vrtove, kierje raslo sadje boljše vrste. Ponekod sem našel vrtove, kjer so imeli 'Jablane in hruške ovite ali v papir ali v prav tenko platno.
Od Merana sem jo mahnil v Bozen, kjer 00. evharistinci noč in dan molijo pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom v cerkvi Jezusovega Srca. Tudi jaz sem bil p ar krat v tej cerkvi. Zelo velika monštran-ca je vrhu glavnega oltarja; ki je
nikdar ne premaknejo, le sv. hosti-jo preminjajo.
Iz Bozna sem se odpeljal v Fran-zensfeste, kjer sem čakal dunajskega romarskega vlaka.
Kolikor sem obiskali tirolske dežele. sem uvidel, da so Tirolci izvrstni, dobri, postrežljivi in prijazni ljudje. Take dobre ljudi sem pozneje našel tudi v Švici. Ker na premnogih krajih ljudje ne morejo v cerkev, imajo kar doma blizu hiše domačo kapelico, kjer vsaki večer pozvoni in se ljudje zberejo k molitvi.
Tirolci so tudi korenjaške postave, zato so jih od nekdaj "obrajta-li" na Dunaju za najboljše vojake. Tirolec je tudi globoko veren in njegova dežela je že od nekdaj posvečena Jezusovemu Srcu. Tz Tirolskega tudi izvira prelepa himna na čast Jezusovem Srcu, "O Jezus, vse tolažbe vir" katero zna na Tirolskem vsak otrok peti
Tirolci so bili izmej vseh staro-avstrijskih narodov najbolj verno udani cesarski hiši in tudi za časa svetovne voiske ni omagala ta uda-nost. To so liudie, ki so bili res iz srca, iz ljubezni za cesarja in bili vedno pripravljeni iti v boj zanj. Le škoda, da je sedaj ta prekrasna dežela razdeljena. Gornji del spada v Nemško Avstrijo, srednji in spodil 'i del na pod Italijo. Res je južni del podoben italijanskim pokraii-nam, kjer raste vinska trla in juž".i sadje, a to še ni vzrok, da bi moral biti ta del italijanski. Tirolci se tudi upirajo nenasitnemu sosedu, ki iih je podjarmil. Na dan. ko ie bila izvedena aneksija, So bili Tirolci črno oblečeni in imeli žaljne službe božje.
(Dalje.)
Dr. Posinger se mi predstavi. E-nako jaz njemu. Začne tudi meni znova pripovedovati, da je to jutro njegova hčerka hotela v Celovec, a ni bilo broda itd. — Res so "brihtni" Celovčani to storili, seve tudi takoj spoznali, da je bilo to "abderitsko" in so Dravo zopet lepo. odprli. A bilo je prepozno! Kaj storiti? Pravim: "Po mojem ni druge poti, kakor da stopimo z občino v dogovor in . . ." "Nič," pravi Posinger, "Narodni svet" je tu in ta naj prevzame vse!" Predlaga predsednika itd . . . "Pa kaj porečejo socialdemokrati?" ugovarjam, ker vedel sem, koliko jih je. "Prav ničesar," pravi g. Stummer, "veseli bodo, da bo kdo skrbel za red in oskrbel aprovizacijo." "Je res tako?", vprašam še enkrat. "Res, gotovo res! Saj poznam njih mišljenje!" Tako je govoril vodja in govoril resnico, ker tedaj, v prvem hipu, je istinito tako bilo. V par minutah je sklenjeno: "Narodni svet" prevzame ! Delali smo popolnoma v smislu celovških! sklepov, kjer so bili "sveti" postavljeni tudi v smislu cesarjevega manifesta, "da naj se narodi sami organizirajo." Zagotoviti si moramo predvsem žendarmerijo. Gremo najprej tja. Napis: "C. kr. žandarmerijska postaja" je, kakor tudi drugi javni slovenski napisi, med vojsko izginil, saj smo držali zmago že za rep! Razložimo položaj. Poveljnik ne ve, kako, kam. "Obrniti se moram na okrajno glavarstvo," pravi. "Nič!" odgovori Posinger, "ni ga več! Samo narodni sveti so merodajni!" — "A vprašati hočem glavnega poveljnika." — "Dobro, pa vprašajte!" Pokliče po-veljnika-majorja v Celovcu. "Jugoslovanski Narod, svet zahteva . . . kaj mi je storiti?" — "Naredite, kar Vam drago!", je bil odgovor, značilen za nastali razpad. Segli smo si v roke, pa ni še dosti držalo. Gremo na urade. Isto! "Šviga švaga
pomini
G. M. Trunk.
(Dalje.)
čez dva praga" . . . Pri občini je g. Kastner nervozno stopical sem in tja ter tarnal: "Ne morem ničesar narediti." Dobro! saj nismo nasilni. Popoldne ob 2. uri naj se zbere občinski odbor in se zmenimo. Vest o novem položaju je švigala ko iskra.
Ob določeni uri je poleg občinskih očancev prav vsa nemškutari-ja na občini. G. Posinger ni štedil ne krepkih izrazov, ne črnih barv. Presneto klaverno je sedelo do šestdeset nemškutarjev okoli dolge mize na občini. Popolnoma jim je zaprlo sapo, a dati vajeti iz rok, to boli. Da pridemo do hitrega sklepa, da Posinger 10 minut časa za posvetovanje. Ko stopimo iz občinske hiše, pride ravno Borovnikov Boštej, ki je bil pri nekem oddelku v Trgu. Ves prestrašen je. "Kako pa je?" vpraša ga oče? "Atej," pravi" strašno ! Naš poveljnik ie rekel: Nimam nikake moči več! ... mi smo na to odšli . . . Vse krade, ropa ... ljudje so kakor zverine! "To je nekaj za nas in za Borovciče. Takoj se vrnemo, niti pet minut ni še prešlo. "Gospodje," pravi Posinger, "ravno je dospel Borovnikov Boštej .. . idite ga vprašat, kako izgleda . . . ali hočete ali nočete...?" Ker slučajno ni bilo župana, je i-mel glavno besedo tovarniški inženir, ki je s kislim obrazom vklonil ponosno glavo in klaverno izjavil: "Mi se vdamo!"
Tudi nam, vsaj meni, ni bilo morda do oblasti, trepetal sem, večkrat ugovarjal, ako je hotela reč preiti v demagogijo. Moja misel je bila le, kako pomagati v novih razmerah. Vsi smo pričakovali, da bo I-talijan vsak trenutek prišel. "Slovenci smo nekaki zavezniki antan-te . . . nas ne bodo prehudo prijeli, pač pa Nemce . . ." To je bilo jasno tudi nemškutarjem. Zato so se udali in prav nič ugovarjali, ko je g. Posinger kratkomalo mene i-menoval za "gerenta," dasi nisem
privolil, in vkljub temu, da smo na občinski hiši in v stolpu razobesili slovensko trobojnico. Moje načelo je bilo: "Quieta non movere! — "pusti, kar je mirnega!"
Brez posebnih dogodkov preidejo prihodnji dnevi. Čete prihajajo, vse prodaja, kupuje in —- krade! Vest podi vest. Ugodno poročilo nan1 dviga pogum, slabo nas vznemirja-Dne 1. novembra so imeli socij' shod. "Da je le konec,"- to je bila vsebina govorom in seve, "oni so do tega največ pripomogli," dasi so ves čas vojne molčali ko grob in stiskali rep med noge!
"Narodni sveti za Koroško" so imeli dne 4. novembra v Celovcu sestanek. Časopisi 1 so /imeli novice: "Angleži v Trstu" . . . "Amerikan-ci v Beljaku" . . . "Francozi v Celovcu" ... "Z vso resnostjo je zatrjeval neki kmet, da je prejšni dan bil v Beljaku1 in tam videl "ameri-kanske" oficirje. Pozneje se je izkazalo, da so bili to srbski oficirji-ujetniki, ki so se vračali iz Solno-grada in srečno rešili Ljubljano, kakor pač vsakdo ve.
V Celovcu greva z g. Borovni-kom na uredništvo "Mira". G. Smo-dej nekako čudno pogleda in prav hudomušno vpraša: "Kako je v Borovljah ?" — 'Dobro, vse mirno!' odvrneva! Še bolj se nasmehne. Kaj to, si mislim? "Angleži so v Trstu," pravim, ko vidim debel napis v "Slovencu." Pomilovalno me pogleda, in zdelo se mi je, da hoče reči: "Blagor ti, če veruješ!" "Kaj niso? Ali ni to res?" — "Vse narejeno," odvrne s še hujšim nasmehom. Silno me zgrabi, hočem udariti ob mizo . . . "Ali ničesar ne vesta?" nadaljuje Smodej, "baje maršira cela kompanija "Jungšicov" proti Borovljam!!" Grom in strela! Moja prva miselj je: kri! To se mora preprečiti! Vrelo, kuhalo je v meni, ko z g. Borovnikom stopava proti "Hotelu Trabesinger." Kliče-
J0 111 e k telefonu. G. Posinger po-
l)rašuje iz Borovelj, kako je. Nekaj
mu odgovorim, na kar nekdo zakli-
"Govorite nemško!" Aha, do-
r°! Povem Posingerju, kaj sem
^išal o "Jungšicih," da baje "mar-
slrajo" in da hočem stopiti z me-
r°dajnimi krogi v dogovor, da se
P^preči prelivanje krvi. "Dobro,"
I)ravi Posinger s posebnim povdar-
0ltl." a povejte pa tudi, da se bo-
1Tl° mi sili umaknili. Toda pridemo
V 24 urah nazaj in pripeljemo 30 ti-
S°c vojakov!" To je moral cenzor
j1*1 telefonu slišati in je morda izda-
ker "Jungšicov" ni bilo.
Pred hotelom mi nekateri časti-
taJ°. da smo Borovlje prevzeli, da
So v slovenskih rokah itd. — O
maršu" niso še ničesar vedeli in
llsPeh je bil še na moji strani. Za-
to: "častitam, g. župnik!" Zberemo
Se k posvetovanju. Najprej so Bo-
r°vlje in "Jungšici," ki marširajo...
Ijlače se tresejo . . . Neuspeh je na
Vuliku . . . Zdaj po Trunku, ki je
tako neumen, da ni imeli uspe-
la • • . Dr. Arnejc se razkorači:
^-do je zaukazal, da naj "Narodni
Sveti" prevzamejo . . .?" Nisem
Pustil dalje govoriti. Zarjul sem:
^e'nu ste jih pa potem postavili?!"
Tako je v politiki! Uspeh moraš 'meti in nihče ne vpraša, kako, in Castitali ti bodo, proslavljali te. A-nimaš uspeha — — te bo vse ^rcalo. To sem izkusil še večkrat.
°svetovanje je bilo klaverno, ker na nemški strani je rastla reakcija, 'vazal se pogum in odpor, mi smo stare vere, prepuščeni samim
sebi. Ko
se vrnemo, je bilo v Borovljah k sreči vse mirno. Zopet je rastel 1)0gum. Skrbela me je aprovizacija. Sklenemo, da grem v torek čez Lju-
belj — (prvikrat!) — gledat kako je v Ljubljani in če dobimo kaj. To je bil pri tem moj edini namen. Na trgu v Borovljah je bil ta dan shod. G Posinger je ljudem govoril na srce, naj se ničesar ne boje, ker "Trunk je šel v Ljubljano, da pripelje vojake . . ." To so seve slišali vsi nemškutarji in od tega dne sem bil jaz tisti, ki je vse "naredil," "der Hauptmacher" — "kolovodja," kakor so za menoj sikali. A kaj sem jaz delal v Ljubljani? O-pazoval, gledal, premotrival sem in videl dosti . . . vso našo slabost! Domov grede me je morila samo e-na misel: Ko bi le nemškutarji o-stali na občini! Moke, špeha, sladkorja. . . in . . .! "Pošljemo Vam," so mi rekli v Ljubljani, "a vse vam med potjo pokradejo . . .!" Na večer dospem! Ni zastav! Odstranili, ne, strgali so jih! Drugi dan pride g. Lečnik: "Ali naj protestiramo?" . . . "HvalimoBoga, g. Lečnik," "pravim, "da so bili tako neumni in nas niso posadili na gnoj." Strategi nemškutarji niso bili. Vse okol-ščine in vse razmere so bile take, da bi se bilo v teh dneh lahko vse doseglo, ako bi bila kaka izdatna pomoč mogoča od zunaj. Nočem presojati in obsojati tedanje "Narodne vLade," ker zdi se mi, da je polom Slovence dobil popolnoma nepriprav ljene in je le nekaterim srečnim slučajem pripisovati, da ni šla vsa Slovenija po Dravi, a rešitev bi bila mogoča le te prvi dni. Poiskusov ni manjkalo.
Dne 120 novembra se raznese po Borovljah ko blisk novica: "Slovenci so prišli! "Brata, nadporočnik in poročnik, Hajnrihar iz znane rodbine v Škofji Loki sta prišla na dveh tovornih avtomobilih in s 13 vojaki. Korajžni so bili, nemčurji pa v strahu. Nadporočnik je videl vso si-
tuacijo in šel takoj po pomoč, žal, skoraj zastonj, ker brat poročnik se je moral v pondeljek zjutraj natiho-ma umakniti. Veseli smo bili, ko so prišli, a kratkemu upu je sledilo britko razočaranje. Bali smo se, da pride nemškutarija, s katero se je med tem zvezala "značajna" social-demokracija, na kak "pogrom". A niso imeli korajže, ker g. Hajnrihar je nadporočniku Tschebausu zagotavljal, da pride preko Karavank najmanj 3000 Jugoslovanov. Morda je ta curek izdal. Vsekako so Nemci zasedli Mali Ljubelj, jako važno postojanko. Odpor je rastel. Dne 19. novembra sem imel sv. mašo pri Sv. Jožefu na Dolih. Fant ministrant prileti za menoj in pripoveduje: "Gospod, Slovenci so zopet prišli!" Resnično. Stotnik, pozneje major pl. Lavrič, je dospel čez Ljubelj s krdelom kakih 60 mož, ko je nemška posadka na Malem Ljubelju precej strahopetno odšla. Tokrat sem mislil, bo šlo, ker jih pride še več, kakor se je zatrjevalo. Prišlo je tudi nekaj žandarjev, ki so odšli pred Lahom, s poveljnikom ritmoj-strom Cvahte. Šli so celo v Ziljsko dolino, a kmalu so Nemci videli, da smo slabi in začeli napadati. Major Lavrič je prosil, prosil, pa ni bilo pomoči. Nemški pogum je od dne do dne rastel, dokler ni prišlo do bojev koncem grudna 1. 1918. in začetkom 1. 1919. Žilo in beljaški o-kraj so kmalu očistili, Rož se je vpiral, naši so se držali hrabro, posebno predora niso pustili, a končno, ko so Nemci začeli napadati od celovške strani, se je moral u-makniti tudi oddelek iz Borovelj, ker je bil major Lavrič ranjen in ujet. Držali so pa Jugoslovani še celo črto Šmarjeta, Dravo in čez Dravo, okolico ob Velikovcu.
TIHA. NEDELJA. Jezus pa se je skril in je odšel iz templja. Jan. 8, 59.
Jezus pa se je skril in odšel i/. templja. Tako se. končuje današnji evangelij. Kaj drugega pač to hudobno ljudstvo ni zaslužilo, kakor da se mu je Jezus skrili! Pobirali so kamenje, da bi ga vrgli vanj — — na Kristusa, na njega, ki je ska-zoval samo dobrote, ki je prišel na svet, da bi človeštvo odrešil.
Jezus se je skril. Gorje človeku, kateremu se Jezus skrije; nesrečen je — — časno in večno.
Prijatelji moji, varujmo se, da se ne skrije i nam, trudimo se z vsemi s.ilanii, da bo Odrešenik vedno pred
nami in pri nas--v njega vpi-
rajmo svoje oči v življenju in v smrti!
Minule nedelje smo šli v duhu zu Kristusom Gospodom na štiri gore; pokazal sem vam, kako je bil Zve-ličar skušan, kako se je spremenil, kako je učil množice osmero blag-rov in jih čudežno nasitil; danes vas povedem zopet na drugo goro, da bi se od Kristusa učili. Na katero goro vas popeljem danes? Danes praznujemo tiho ali črno nedeljo; sv. cerkev je pričela vpirati svoje oči v smrt Gospodovo--popeljem vas danes na goro, kjer se je pričela smrtna britkost Gospodova: na Oljsko goro.
Romarji v sv. deželo kaj radi obiskujejo to goro; saj je tako pomenljiva! Na njej rastejo oljke, kojih starost sega prav do prvih dob krščanstva; s teh oljk si trgajo vejice v spomin, da so videli .mesto, kjer je Kristus v svoji smrtni britkosti potil krvavi pot. Stopimo tudi mi v duhu na to goro in si ponesimo nekatere vejice seboj!
TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ
Pise Rev. J C. Smoley
Ko je Kristus Gospod končal zadnjo večerjo in se z molitvijo zahvalil nebeškemu Očetu, je šel s svojimi apostoli na Oljsko goro. Sel je zadnjikrat po tej poti s svojimi apostoli; vedel je, da ga bodo v tej noči vjeli, vedel je, da se mu bliža smrt. Sam je rekel apostolom: "Vsi se bote nad menoj pohujšali v tej noči."
Ko je prišel do vasi, ki se imenuje Getzemarii, je pustil apostole tam. "Posodite nekoliko, jaz grem molit. "Vzel je seboj Petra, Jakoba in Janeza, pričel je postajati žalosten, smrtne britkosti so ga pričele obhajati. "Moja duša je žalostna do smrti," jim je rekel.
Sedaj, prijatelji, pazite, kaj ie storil Kristus Gospod. Sel je malo dalje, pravi evangelist, in je padel na svoj obraz in je molil in rekel: "Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelili od mene; vendar pa ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti!" In tako je molil v drugo in v tretje: Oče, pri tebi je vse mogoče, naj gre ta kelili od mene; pa ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti! In ko so ga obšle smrtne težave, je molil še bolj goreče. Njegov pot pa je bil, kakor kaplje krvi, tekoče na zemljo.
Dve stvari so tu, prijatelji, na katere moramo posebno obrniti našo pozornost:
V prvi vrsti smrtne težave Gospodove. "I11 se je začel zgražati in žalovati," pravi evangelist; "njegov pot pa je bil kakor kaplje krvi." Zakaj se je pričel zgražati Gospod? Zakaj so ga obhajale take smrtne težave, da je potil krvavi pot? Kaj ga je tako težilo?
Težilo ga je mnogo. Sv. Janez Krstnik je rekel o njem : "Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe
sveta." Grehi sveta so ga težili; seda) ko se je bližala njegova smrt, je l'1' ;l la teža grehov neskončna. "MoJa | duša je žalostna do smrti," je reke' j Jezus. Troje je imel tu pred očmi■ | preteklost, sedanjost in prihodnjost; j Videl je v duhu vse grehe, ki so I'1' f li storjeni od pričetka človeštva, od jj krvi pravičnega Abela pa do krV s Zaharijeve, sinu Barahijevega, ki s'-' ga ubili med templjem in oltarjem • S videl je vse grozne grehe, ki so ji'1 j storili pogani v svoji zaslepljenosti-Težila ga je sedanjost: videl je JU' deževo izdajstvo, videl ie grozote-ki so se godile v Jeruzalemu, vi' del je kazen, katero so klicali Jeruzalemčani z nebes na se' Težila ga je prihodnjost; njegov p0' gled je segal do konca sveta, njegovo oko je videlo vse neštevilne grehe . . . To ie Gospoda težilo; težilo ga je pa tudi, ker je videl, kako bo bičan, s trnjem kronan, kako 11111 bodo pljuvali v obraz, videl je, kako bo umiral na križu . . .
Bil je v smrtnih težavah. Poglejmo, kaj je Kristus storil. Molil je-In ta njegova molitev bo ostala n«1 veke kot najkrasnejši zgled vsake molitve, ko se človek obrača k svojemu Bogu: "Oče, pri tebi je vse mogoče, vzemi ta kelili od mene; toda ne kakor jaz hočem, marveč kakor ti." Pri tebi je vse mogoče —' — glejte, prijatelji, to zaupanje; ne kakor jaz hočem, marveč kakor ti
--glejte to vdanost v voljo boz-
jo!
Prijatelji, tudi nad nas prihajajo marsikatere težave in križi, tudi nu moramo pogosto iti na goro križev in trpljenja, tudi za nas bo prišla ura smrtnih težav. Tu na Oljski gori se učimo od božjega Odrešenika. kaj moramo storiti: Molimo! Molimo zaupno: "Pri tebi, Oče, je vse mogoče!", molimo pa tudi vdani v
voljo božjo: "Ne kakor jaz hočem, marveč kakor ti!"
Premislimo pa še, kaj se je dalje godilo na Ooljski gori. Razun Kristusa so bili tam še trije apostoli, Prišel je potem Judež z vojaštvom 1,1 Kristusovimi sovražniki.
Kaj so storili apostoli? "Ostanite tukaj in čujte," jim je rekel Gos-P°d. In je šel malo dalje in molil, hi ko je končal molitev, se je vrnil k njim in jih našel speče. Rekel je Petru: "Tako niste mogli eno uro c"ti z menoj ? Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo." Šel je v (h"Ugo molit, se zopet vrnil in jih našel speče. In jih je pustil in zopet sel in v tretjič molil; ko se je vrnil, So zopet spali.
Učenci so spali! Njihov Gospod "i Učenik je v smrtnih težavah, licenci pa spe; proti Gospodu in Uče-mku se vzdigujejo sovražniki, da ki ga pokončali, umorili--prijatelji njegovi, apostoli, katere je Posebno odlikoval, pa spe! Kako kri tka stvar! Prijatelji, poglejte, se li to ne ponavlja vsak dan sedaj? Kristus živi v svoji cerkvi; kako pa se vedejo prijatelji Kristusovi, prijatelji cerkve? Kako se vedemo, kako ravnamo mi? Z vseh stra-n> vstajajo sovražniki s kiji, z me-c'. da bi Kristusa, cerkev uničili --'— kaj pa delamo mi? Mi spimo! Kakor da bi Kristusovih sovražnikov, sovražnikov cerkve ne videli! Kakor da bi se nas ta boj proti cerkvi čisto nič ne tikal! Mi spimo —
■ kako žalostno je to spanje!
Vzdramimo se, prijatelji, bodimo možje! Z Oljske gore kliče tudi nam Gospod: "Čujte in molite!" Čujmo, cla ne zgubimo naše sv. vere!
Apostoli so spali. Kaj pa so med tem delali sovražniki Kristusovi? So li tudi spali? Ne, niso spali; ti so culi! Culi so farizeji, culi so pis-marji; čul je Ana in Kajfež; čuli So judovski duhovni; čuli so vojaki, ker so bili plačani; čul'je i izdajalec Judež, ker je pričakoval plače za svoje izdajstvo — — trideset srebrnikov . . . Vsi so čuli!
In tako se godi še dandanes. So-vražniki Kristusovi, sovražniki vere
vedno čujejo; noč in dan so pripravljeni, da udarijo po Kristusu, da u-ničijo njegovo cerkev. Naj, prijatelji moji, nikdo ne podcenjuje njihovega dela, naj nikdo ne misli, da sovražniki počivajo, da mirujejo!
Judež je pripeljal vojake; Kristusa so zvezali, ker se jim je sam pustil, peljali so ga najprej k Anu, potem k Kajfežu, tu se je pričela sodba . . . Ljudje so sodili Boga!
Zapuščam v duhu Oljsko goro, prosim vas, da si vzamete iz današ-njega premišljevanja kakor jeruzalemski romarji oljčne vejice, to je sledeče resnice seboj: I za vas je trpel na Oljski gori Kristus smrtne težave! Ob času križev in trpljenja se po Gospodovem zgledu obrnite v molitvi k Bogu, bodite vdani v voljo božjo! Ne pozabite, da vam treba vedno biti čuječi, ker sovražnik vaš, sovražnik cerkve vedno bili . . .
Bog pa naj vam podeli svojo milost, naj vas ohrani stanovitne.v dobrem, da bi kaplje krvavega potu, katere je Kristus prelil za vas na Oljski gori, ne bile prelite zastonj! Amen.
-o-
VELIKI PETEK.
In nesoč svoj križ, je prišel vun na kraj, ki se imenuje Kalvarija, hebrejski pa Golga-ta, kjer so ga križali in ž njim dva druga. Jan. 19, 17—18.
Na goro Golgoto nas pelje sv. cerkev danes. Hoče, da bi opazovali in spoznali neskončno ljubezen božjega Sina, ki v groznih bolečinah umira za nas na lesu križa. "O, vi vsi, ki greste mimo, poglejte, če je kaka bolečina, kakor je bolečina maja." Sv. cerkev hoče, da bi mi pri pogledu krvavega kalvarijskega prizora svoje grehe objokavali . . .
Ko se je Kristus Gospod na gori Tabor spremenil, zasvetil se je njegov obraz kakor sobice, njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg. Ž njim so bili trije učenci: Peter, Jakob in Janez; in Peter je poln navdušenja vzkliknil: "Gospod, dobro nam je tukaj biti, postavimo si tri
šotore." Tu, na gori Golgoti, prijatelji, ne vidimo več vseli treh apostolov. Peter ga je zatajil, Jakob ga zapustil. Edino le Janez, ljubljenec Gospodov, je bil tu z Marijo, materjo Gospodovo; pa tudi ta ljubljenec bi ne bil rekel na tej gori: "Gospod dobro nam je tukaj biti." Kristus se je tudi spremenil, grozno spremenil. "Sem kakor črv . . . prebodli so mi roke in noge," prorokovali so o njem proroki.
Prijatelji, stopimo v duhu na goro Golgoto, pojdimo v duhu za našim Odrešenikom. To je zadnja pot, po kateri gremo v tem sv. postnem času za našim Odrešenikom. Zadnja gora je, na katero stopamo v naših postnih premišljevanjih.
Gora Golgota! Na njenem vrhu vidimo tri križe, dva razbojnika sta tu križana, in sredi med njima Kristus. Vsi trije umirajo. Najbolest-nejša je pač bila smrt Kristusova --bil je prej bičan, s trnjem kronan, potem še le na križ pribit.
Trije križi--trije umirajo. In,
prijatelji, kako različna smrt! Eden umira tako sveto: "Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!" — To je K ristus, ki je iz ljubezni do nas postal človek. Drugi umira spokorno: "Midva trpiva po pravici . . . Gospod, spomni se mene, ko prideš v svoje kraljestvo."--To je razbojnik na Gospodovi desnici. Tretji u-mira nespokorno. Tri različne smrti. --Pojdimo na goro Golgoto,
premišljujmo te tri smrti in dajmo si odgovor na vprašanje: Kake smrti si pa želimo mi umreti?
t. Ob levici Gospodovi križ in na njem razbojnik! Mnogo je imel na svoji vesti. Bil je ropar, razbojnik, morilec, zato je bil obsojen na tako smrt .Blizo smrti je. Kake misli se mu pač porajajo v njegovi duši? Se li morda z grozo spominja svojih dejanj? Li morda obžaluje svoje zločine? V njegovo dušo sicer ne vidimo, toda o kakem kesu ni duha ni sluha. To je videti iz besed, ki jih je na križu spregovoril. Misli le na svoje bolečine, je poln zgražanja, ker mu jemljo življenje...
In poln zlobe se obrača k križane-mu Kristu, k temu Kristu, o katerem je svoječasno slišal čudovite stvari: kake čudeže je delal, da je živel kakor kak velik prorok, da je baje Sin božji, a visi tu ko nedolžno jagnje--k temu Kristu se obrača bogokletno in pravi: "Če si ti Kristus, Sin božji, pomagaj sam sebi in nama." Prijatelji, še ob uri smrti bogokletstvo!
Tu, prijatelji moji, imate zgled nespokornega grešnika prav do trenutka smrti.
Je li mogoče, da je grešil še v svoji smrtin uri z bogokletstvom ? Sam v bolečinah, se posmehuje umirajočemu Kristusu? Dve verigi držite njegovo dušo vklenjeno.
Navada. Davno že se je navadil, biti prez vsakega čuta proti bližnjemu. Bil je ropar in morilec. Ko je ropal, ni imel sočutja s tem, katerega je oropal. Ko je moril in ubijal, ni imel sočutja s tem, s kojega krvjo se je omadeževal. Tako je živel leta in leta in sedaj v smrtni uri svoje navade ni mogel opustiti: "Če si ti Kristus, Sin božji, pomagaj sebi in nama!", tako se posmehuje in norčuje iz umirajočega Kristusa.
Prijatelji, tu vidimo najlepše, kam vede navada. Dokler je človek živ in zdrav, se ne briga, da bi se odrekel, da bi opustil grešno navado. O-pustim jo, ko pride smrt . . . Blaznež, li misliš, da te bo navada zapustila? Smrtni trenutek nima moči, da bi stri grešno navado. V trenutku smrti grešne navade ne boš odložil!
Duša bogokletnega roparja je nadalje obupala. Obup! Nikjer ni videl več kake pomoči. Besede, ki jih je spregovoril: "Pomagaj sebij in nama!" so bile le v posmeh. Smrt je bila neizogibna. In potem je konec komedije življenja! Da, ko bi bil! Toda morda je po smrti le še drugo življenje; morda me čaka tam večni Sodnik . . . Take in podobne misli so se mu vzbujale, in vendar se še poln zlobe posmehljivo, zanič-Ijivo obrača k umirajočemu Kristusu.
Obup! Koliko umirajočih je že i-melo tako usodo! Dokler je bil zdrav, se je norčeval iz vere, norčeval iz cerkve, norčeval iz Boga! In ko umira, prihajajo mu pred oči vsa dejanja njegovega življenja, prihaja mu na misel negotovost: Morda je pa po smrti le še novo življenje? Da, s smrtjo se bo pričelo novo življenje; v svoji smrtni uri vidi in spozna, da mora biti tako življenje, da prejme vsak svoje plačilo. Toda
on noče življenja po smrti--vsaj
nima nič dobrega pričakovati. Zato pa sovraži Kristusa, v katerega bi moral verovati; zato sovraži vero, ki mu pravi, da se prične po smrti novo, večno življenje. Umira v obupu !
II. Pustimo ta nesrečni prizor, stopimo k drugemu križu, ki stoji ob Kristusovi desnici. Tudi na njem visi razbojnik, tudi on je bil ropar in morilec. Tudi on umira! Toda kako različna je njegova smrt od smrti razbojnika na levici! Ni bil grešnik iz navade, nesrečne okolšči-ne so ga privedle v greh, bil je zapeljan, dal se je premagati strastem ; kopičil je zločin na zločin, dokler ga
ni dohitela kazen--in sedaj v
smrtni uri se mu oglaša vest; z grozo vidi, kaj je delal v svojem življenju; žal mu je, kesa se, da je tako globoko zabredel. Ko bi mogel u-mreti tako pravično, kakor umira ta ob njegovi strani, kakor umira Jezus Kristus! In tu sliši razbojni-ka-tovariša, kako bogokletno preklinja nedolžnega Jezusa; razgorčen se obrne k njemu in mu pravi: "Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tisti obsodbi ? In midva sicer po pravici trpiva, prejemava namreč po zasluženju svojih del, ta pa ni nič hudega storil." Nato se pa obrne k Jezusu in ga prosi: "Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." In Jezus mu reče: "Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju!"
Smrt spokornika! Kako krasna, prijatelji, ta smrt: "Še danes boš z menoj v raju!"
Stopimo bližje k temu križu, po-
glejmo, kaj je bil vzrok, da se je razbojnik skesano obrnil k Gospodu.
Bila je v prvi vrsti vera. Davno že je slišal o Jezusu Kristusu in veroval v njega. Delal je sicer greh, a vero si je ohranil. Zato je v svoji smrtni uri prosil Jezusa, v katerega je veroval: "Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." Ke-„ sal se je svojega pregrešnega življenja, ki ga je Odrešeniku odtujilo; v smrti se je zopet k njemu približal — — sedaj prosi!
Glejte, prijatelji moji, vero! To je oni čolniček, ki človeka obvaruje in reši v burjah, viharjih pogina.
Vera--in koliko je ljudi, ki so
ta čolniček zavrgli, v smrtni uri bi
ga radi imeli; tedaj silijo vanj--
toda zastonj je njihov napor, Njih smrt ni spokorna, dasi se zdi! Milost vere so za vedno zapravili, rešilni čolniček pogreznili v blato življenja.
Razbojnika na desnici je privedlo k pokori spoznanje. Kako je bil v življenju goljufan. Služil je grehu, in greh mu je mnogo obljubljal ; obljubljal veselje, obljubljal uživanje--sedaj pa visi tu zapuščen, ne preostaja mu drugega, ko britki, žalostni spomini! Sedaj obžaluje vse; sedaj se spominja, kako bi bil srečen, ko bi bil služil Bogu ! Sedanj se obrača k Gospodu, morda se ga bo usmilil. Gospod, vse mi je žal! Kesam se, da sem bil tak hudodelec, kesam se neskončno, da nisem bil tvoj učenec; Gospod, ne zavrzi me v moji poslednji uri! Sedaj umiram, Gospod, odpusti! Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!
Prijatelji moji, ne čakajte na poslednjo uro, še le takrat boste spoznali, kako britko vas je varal in goljufal greh . . . Sedaj v življenju premišljujte, kaj je boljše: Služiti Bogu ali hudiču! Smrt je
najboljši učitelj--smrt spokor-
nega razbojnika naj vas uči, za kaj vam treba skrbeti v življenju.
III. Obrnimo se sedaj k tretjemu križu, ki stoji med obema razbojni-
k To je Kristusov križ. Sin °zji tu umira. In poglejte, kakšne j^.. 1 umira! Grozne so njegove bo-
c'ne, toda smrt njegova je krasil ie sveta! Velik, svet je bil Kri-svojem življenju, velik, svet
na
stus v
Kr
St
ristus v svoji smrti!
Poglej
°Pimo bližje k temu križu
111
D,
mo
bližje to umiranje.
Polni] Uri
K

°P°lnjeno je," pravi Gospod; »Voir 1 *
^ J0 dušo izroča nebeškemu Očetu.
°P°lnjeno je--kaj pa je do-
Kristus, da se tega v svoji spominjal r'stus se je včlovečil, da bi za . s ^pel. Da se je mogel včlovečiti, Potreboval matere. Do te matere 11Tlel sinovske dolžnosti. Zato pa 0(|hajajoč iz tega sveta poskrbel hr Komu naj izroči svojo do-kr.J svojo sveto mater? Glejte, pod lzem stojj njegov ljubljenec, sv.
jatipy .	.v
*]> ' nJegov dobri, zvesti ucenec. eni11 jo izroči: "Sin! Glej tvoja
mati!" Ti boš mesto mene njen sin; podovem ! Dopolnjeno je! Svatov-
ti skrbi za njo! Dopolnjeno je; poskrbel sem za svojo mater!
Kristus se je včlovečil, da bi nas odrešil. Iskal je, kar je bilo zgubljenega. Na križu je bila njegova naloga dopolnjena. Ustanovil je cerkev v zveličanje svojih vernikov in tej cerkvi je izročil nebeške zaklade: vero, zakramente; tej cerkvi je dal vidnega poglavarja, ki naj ga
nadomestil je--dopolnjena je
njegova naloga. Pribit je na križ, njegova kri je imela izbrisati grehe
sveta--njegova kri je tekla, iz-
mila grehe--dopolnjeno je!
Prijatelji moji, o da bi bila tudi naša smrt tako sveta! Ko bi vsak izmed nas mogel na svoji smrtni postelji reči: Dopolnjeno je! Vršil sem svoj poklic, storil sem, kar mi je Rog v mojem živjlenju storiti naložil! Dopolnjeno je! Bil sem dober delavec v vinogradu Gospodovem; bil sem dobro seme na polju Gos-
sko oblačilo, ki si mi je, Gospod, dal pri sv. krstu, prinašam čisto: "Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!"
Prijatelji moji, s tem končujem naše današnje premišljevanje, končujem naše potovanje po gorah, po katerih sem vas vodil v svojih postnih premišljevanjih, ko sem hodil v duhu z vami za Kristusom na goro skušnjav, na goro spremenjenja, na goro kruhov, na goro smrtnih težav. Ne pozabite mojih besedi! Spominjajte se, kaj storiti v času skušnjav po zgledu Kristusovem ; kako se spremeniti; kaj storiti, da hote vredni nebeške blaženosti, kako prejemati sv. obhajila, kako ravnati v križih in težavah. Daj Bog, da bi na vaši smrtni postelji tudi vi slišali besede, katere je Jezus spregovoril k skesanemu razbojniku: "Resnično, ti povem, še danes boš z menoj v raju!" Amen.
rj? fj? ^f? ff? fj? flj? rf? fj? rl? ^J? ^f? ^
Spovedna molčečnGst.
Rev. J. C. Smoley.
skrbno se varuje spovedna Cecnost, nam kažejo naslednji Jodkj zadnjih desetletij. ^'eta 1863. umoril je v vasi Ora-jj Rusija, organist nekega moža.
loS
tow,
Stre'il ga je s puško, katero je nia-Pr«; koVj
skrii
Hit'1' žuPniku Kabylovic in takoj „ 0 Pričel župnika sumničiti glede Puško so seveda našli v k Vl' kroglja, katero so izrezali t]0]^lStreUenega moža, se ie popol-
PreJ ukradel v župnišču v župni-odsotnosti. Puško je potem v cerkvi. Še isti dan se je spo-
je . Prilegala puškini cevi, umor o! 1 torai dokazan. Župnik je bil v na dosmrtno ječo in odgnan (]0k] v' Mr'jo k težkemu delu. Dasi ne-SVo.e«. ni rekel župnik besedice v Vej0 °bramko, da ne bi kršil spo-^e molčečnosti.
je več kot dvajset let. Or-
dala
1 Uisf •
ni -1 . nevarno obolel. Vest mu
losf mirU' strall> kaj bo v več-' &a je prignal, da je pred pri-
čami izjavil, da je on ustrelil dotič-nega moža v nadi, da se bo lahko o-žetiil z vdovo ustreljenega moža. Ko so hoteli župniku Kabylovicu sporočiti to veselo vest in ga obvestiti, da ga je sodišče oprostilo, je bil že mrtev. Šestnajst let je trpel v podzemskih rudnikih v Sibiriji, dokler ga ni rešila smrt.
Abbe Dumoulin, duhoven nadško-. fije Air, Francija, je bil obtožen, da je umoril bogato, staro gospo in jo oropal, ko je prišla k njemu po večjo, svote denarja. Bil je obsojen, odveden v Novo Kaledonijo (Avstralija) kjer so ravnali z njim kot z najhujšim hudodelcem. To se je zgodilo 1. 1889. Cerkvi in veri sovražno časopisje je napisalo cele strani o tem umoru. Tri leta pozneje je obolel cerkovnik obsojenega duhovnika. Pred smrtjo je izjavil pred pričami, da je on tat in morilec. Povedal je tudi ,da je šel še isti dan, ko so našli mrtvo truplo, k Dumoulinu k
spovedi in da se je tega umora spo-vedal. Radi tega se duhoven ni mogel in ni hotel braniti. Rajše je trpel sramotno, najhujše trpljenje in pomanjkanje, kakor da bi bil prekršil spovedno molčečnost.
Leta 1894. obsodilo je sodišče v Baltimore, Md., katoliškega duhovna Lutza, da je nekemu na smrt bolnemu bankirju ukradel večjo svoto denarja. Pri sodnijski obravnavi je duhoven edinole zatrjeval, da ni tat, sicer pa ni hotel dati nikakega pojasnila, kako je prišel bankirjev denar, — on je mejtem umrl, v njegovo last. Duhoven je nastopil kazen. Po dveh letih pa se je izkazalo, da je bankir izročil ta denar duhovnu, ki ga je prišel previdet z zakramenti za umirajoče, da bi ga povrnil neki osebi, katero je bankir prej oškodoval. Ta restitucija, povrnitev škode, je spadala v spoved in je moral duhoven o zadevi molčati. To pa duhoven Lutz ni maral
kršiti in je šel rajše po nedolžnem v ječo.
Mučeniki spovedne molčečnosti še niso izumrli in ne bodo izumrli, do-
"Glede našega obubožanja ne zadene menihov taka krivda, kakor ravno zadnje kralje," je rekel Reg-nier. "Glejte! Hinavski zvijačnosti Franca I. se je posrečilo, da je z razkošnostjo ugonobil barone, jih naredil za svoje hlapce, ki so mu morali služiti, kakor najeti vojaki, če niso hoteli lakote poginiti. Z bleščečimi igrami, z odlikovanji in drugimi mamili, je vabil kralj plemstvo na svoj dvor. Plemstvo je prišlo in pokončalo samo sebe. Treba se je bilo stanu primerno napraviti, in ta potrebna dragocena oprava je požrla neb roj denarja. Ko so jezdili vitezi na kraljevi dvor, nesli so na svojem telesu svoje gozdove, mline, polja, v obliki zlatega nakitja in dragocenega orožja. Kralj pa je znal svobodne može, katere je la-pravila kraljeva zvijačnost za berače, potolažiti in - odškodovati,--
potaknil jih je v svojo armado, iz svobodnih baronov so postali odvisni vojni hlapci."
Vsi so brez izjeme pritrdili tem besedam.
"Naš upor ,ni torej nikako izdajstvo, dejanje samoobrambe je, dejanje pravičnosti in maščevanja," trdil je Dacier. "Mi hočemo zlomiti in streti kraljevo moč,--mi zahtevamo, da se nam vrnejo naše stanovske svoboščine in pravice."
"Je pa še drug vzrok, vsled katerega se ne strinjam s teboj, da
kler bo trajala Cerkev. To je zopet dokaz, da je spoved postavljena od Boga. Edino le Bog mora krepčati duhovna s svojo milostjo, da trpi
požigamo samostane in koljemo menihe," nadaljeval je Regnier. "Nemški reformator, Martin Luter, je rekel, da so samostani zavetišča za plemstvo. In mož je imel prav! Le premnogo je baronov, ki so poslali po štiri sinove izmed peterih v samostan, ker so mogli samo enega pošteno preskrbeti. Ti baroni v me-niški kuti imeli so brezskrbno, veselo življenje. Obljube, posti in druge krotitve in samozatajevanja jim niso delala posebnih preglavic. Bili so dobro preskrbljeni, ni se jim slabo godilo. Ustanove in posestva, ki so jih naši predniki darovali samostanom, so bila kaj dobro naložena, — — plemstvo je živelo od njih."
"Tega tudi ne mislim tajiti," le-kel je Briquemont. "Tudi priznam, da niso mladi baroni, ki so morali prisiljeni zlesti v meniško haljo, ni-kaki pobožnjaški svetohlinci, ampak pravi veseljaki, s katerimi bi se kaj lahko izhajalo. Toda ta mal dobiček na eni strani, nikakor ne odtehta škode na drugi strani. In ravno ta škoda je, ki me vzpodbuja in podžiga k jezi in maščevanju proti tem prokletim meniškim haljam! — — Povejte mi, prijatelji, kedo pa je, ki podpira s tako spretnostjo in s takim uspehom kraljevi dvor pri njegovem nasilstvu? Kedo pa je pomagal in še pomaga kralju, da je koval za nas verige? Svetohlinski me-
rajše izgnanstvo, ječo in smrt, kakor da bi prelomil spovedno molčečnost.
nihi so bili! Vneto in brez prenehanja pridigujejo in uče pokorsC' 110 do oblasti, ki je od Boga. Kd°r
je pokoren oblasti--tako uče ""
— ta je pokoren božjim odredba'11, ^ Kdor se pa ustavlja oblastim, ta 5e ustavlja božjim zapovedim. PomlS lite vendar enkrat, prijatelji, ^ prav za prav tak nauk pomenja! ^ bi ti vražji menihi pridigovali: Vsa^ ka oblast, ki vlada pravično, je 0 Boga — — bi človek ne rekel 111 česar. Toda kratkomalo trditi in 11 čiti, da se vsak, ki se ne pokori ob lasti, upira Bogu, to je pa
strupa
nauk za neumno ljudstvo. Kaj končna posledica takega nauka-Ravno ta, kar imamo: Kralja, ki se ne briga za nikake pravice, ki se ,ie briga za nikake svoboščine, ki vlac'^ ko kak bog, ki tepta vse s svoji'11' l božjimi nogami, ki ima končno samega za boga. In verni posluša ci? Ljudstvo in plemstvo? No, —^ ^ osleparjeno ljudstvo bo posluša svoje menihe, pokorilo se bo g°5 poski in božji oblasti, ljudstvo suženj enega samega tirana. I'1 to--proč z menihi!"
"Ti si zopet enostran.sk," dejal J^ Regnier. "Treba biti pravičen, za molčati ne smemo ničesar. Kedo P' je prisilil nasilne kralje, da so uk|^ nili svoje tilnike? Da so bili pra^lC ni plemstvu in ljudstvu? BiH so P' peži. In kedo je skrbel za to, da 5 imele papeževe kazni učinek?

Konrad Bolanden:
Šentjernejska noč.
Zgodovinski roman. Prosto preložil :
Rev. J. C. Smoley-
so menihi. Kedo je branil nižje plem-stvo proti nasilnim državnim veli-kašem? Papeži! I n kedo je zopet v bojih nosil duševno orožje za
Papeže,--kdo je izvojeval pra-
yicno stvar teptanega plemstva na l2recno povelje papežev? Bili so zo-Pet menihi! Poglejte v zgodovino svojega lastnega rodu, pa boste našli zgledov in dokazov dovolj."
1'ako je bilo to včasih, sedaj je Pa drugače," rekel je Briquemont. dandanes so menihi, škofje, sploh v_si farji, niti papež ,ni izvzet, kra-'jevi najemniki, pomagači pri njegovem nasilju. Ko bi farji dandanes branili plemstvo, bi nam ne bilo tre-'3a, da se borimo pod praporjem čilega evangelija. Sploh bi se nova, c'sta božja beseda ne bila mogla nikoli tako visoko dvigniti, ko bi sta-'a božja beseda ne bila v službi hlapčevanja tako zelo propadla." Odpiranje vrat je prekinilo govor. Markez Hugo Riviere je vstopil. Glej, glej! Coligny-jev poroč-11'k!" rekel je veselo Ribaud. "Ta-
1 .	•
K°J bomo slišali, da nisem bil nikak kriv prerok."
Markez se je v kratkem času ja-
1.	J
y izpremenil. Par tednov je zadoščalo, da so vtisnili njegovemu ob-razu in njegovemu vedenju resno-skušenega moža. Kdor ga je natančneje opazoval, zapazil je na ob-razu nekako otožnost in klavernost, Posledice notranjih bojev in brit-kih razočaranj glede nazorov in o-Seb, katere je visoko čislal. Resno je stopil k mizi, pri kateri je vstal Briquemont s svojega sedeža.
"Cast mi je, in sem jako vesel," 'ekel je med nekako surovini sme-h°m, "da pozdravim hrabrega mai'-keza Riviere-a kot prvega gosta na Sv'ojem domu. Sedite, gospod poroč-n'k; naj vam tekne vino iz moje kleti. Soditi po vaši zaprašeni opra-Vl> ste morali biti jako dolgo na po-Najprej pa izperite prah iz va-Sega grla s to žlahtno kapljico."
Vzel je bokal in nalil vina v kozarec
Začudeno je poslušal Riviere Rri-rlueniontov govor in obstal. "Hvala vam za vaš gostoljuben
pozdrav, vitez Briquemont! Toda ne spodobi se, da bi se sel prej krepčal, dokler ni izvršil naročene mu naloge. •—- — Za Vas, Briquemont, in za ostale gospode prinašam grajo in ukaze od vrhovnega poveljnika vseh protestantovskih sil. Admiral graja najostreje prestopek njegovega u-kaza, ker ste skrajno črto prednjih straž prekoračili za tri ure in tako izpostavili hrabre čete nevarnosti, da jih od.reže in zajame sovražnik."
"Stojte! Dovolj za enkrat!" zavpil je jezno Dacier. "Kaj, gospod markez? Vi prinašate nam, plemenita-šem Francije, ukaze, kakor da bi bili mi njegovi najeti in plačani vojaki? Tako predrznost mi najodločneje zavračamo. Mi nikakor ne služimo kakemu sovrstniku, ampak svobodi in pravičnosti, v ko j i je služil Colignv sam. Ker smo, mislim, popolnoma opravičeni, da smo zadovoljni z današnjim uspehom za splošno stvar, ie bilo jako neumno od admirala, da nas graja. Z zvijačo in hitrim napadom smo zavzeli trden grad', reke' bi v nan je ozidje trdnjave Poitiers, — — in zato. mislim, bi nas moral admiral pohvaliti, nikakor pa grajati. — — Prepričan sem, da s temi besedami nisem izrazil samo osebnega mnenja, marveč tudi mnenje svojih prijateljev in sobojevnikov."
"Gotovo, gotovo!" pričeli so vpiti baroni drug za drugim.
Riviere ie le predobro poznal t'--mo in svojeglavnost svojih sovrstnikov, da bi se uklonili kralju ali komu drugemu. Zato iz previdnosti ni hotel grajati težkega prestopka proti disciplini urejenega vojaškega vodstva.
"Ni moja naloga," je rekel, "da bi sodil o mnenju gospodov, je li dobro ali ne. Jaz imam edino le nalogo, da sporočim admiralova pove-lja."
"Jako pametno od vas, gospol markez!'' je dejal Ribaud. "Radovedni smo, kaj nam admiral Gašpar Colignv ukazuje."
"Admiral je mnenja, da zadošča mala posadka v varstvo Montluca. Zato ukazuje, da se ostale čete ne-
mudoma vrnejo v odkazane jim postojanke."
"To točko so osvojitelji gradu Montluca že rešili, — — ali ni tako, gospodje?" dejal je jezno Briquemont. "Toda nadaljujte, markez! Kakor vidim, še niste gotovi z admiralovimi ukazi."
"Z zadoščenjem in radostjo je sprejel admiral vest o zaplembi bogatih cerkvenih zakladov opatije sv. Viktorja. Denar, ki nam ga je poslala v podporo Anglija, je izčrpan. Nemški najeti vojaki zahtevajo, da se jim pogojena plača natančno izplačuje, vsled tega bomo morali porabiti opatijske zaklade v ta namen."
"Ste že končali, markez?" vprašal je Briquemont s prisiljenim smer hom.
"Sem, in sedaj se bom odzval vašemu prijaznemu povabilu," je odgovoril Hugo, se vsedel za mizo in izpraznil kozarec.
"Poslušajte pa sedaj naš odgovor, gospod poročnik, na Colignyjeve 11-kaze, povelja in odredbe," dejal je jezno in porogljivo Briquemont. "Pobožne in hrabre čete hugenot-ske se bodo vrnile v svoje prejšnje postojanke, kakor hitro bodo požgale tam-le malike in njihove služabnike. Kar zadene stražo gradu Mont-luc-a, smo sklenili, da bomo mi sami prevzeli stražo z našimi hlapci, dokler ne bo Poitiers obkoljen, da drzni Balafre ne bo mogel vzeti meni lastnine, ki sem si jo po pravici pridobil. Vedite namreč, da smo mi nadalje sklenili, da damo Brique-montu, ki je žrtvoval že ^vse, kar je imel, nekako odškodnino za to. To se pravi, mi mu bomo prepustili grad Montluc in vsa k gradu pripadajoča posestva, gozdove, polja in sehšča. Na teh skalah bom v bodoče gospodoval, v tem zidovju se bom trdovratno ustavljal vsakemu, ki bi se predrznil, dotakniti se moje lastnine. Kar se tiče končno bogatih o-patijskih zakladov, so si jih moji trije sobojevniki že med seboj razdelili, k čemur so po starih vitežkih o-bičajih opravičeni!"
Glasnik Društev Najsv. Imena.
H. B.
Ali še moremo biti verni?
Tako se sprašuje moderna znanost in njeni oholi zastopniki. Seveda je njih odgovor: Ne, misleč, izobražen moderni človek, kateremu so rezultati moderne vede znani, ne more biti več veren, še manj prepričan kristjan, najmanj pa katoličan, ker katolicizem je še bolj ozkosrčen in nazadnjaški. Enega ali druzega srce je morda še zastrupljeno od verske tmine, ker ga je mati zgodaj začela trapiti s takimi stvarmi in so se zato pregloboko zajedle v njegovo mlado dušo, a v glavi mu že sije solnce vede, ki mu bo kmalu posijalo tudi v srce. Ne, nismo, ne moremo biti več verni, še manj prepričani kristjani, najmanj seveda katoličani. Verige dogme so strte. Svobodna znanost naj živi!
Ta pesem je prava stanovska himna moderne brezverske vede. Čuje se s katedlrov vseučilišč, čujel po raznih zdravniških in drugih laboratorijih, odmeva od votlih glav naših Prosvetarjev in Časarjev, ki se postavljajo s tem pavovim perjem, kakor petelin z jajcem, ki ga je kura znesla. Mej tem hreščečim in bob-nečim "zmagoslavjem" vede nad vero pa se čujejo zamolkli streli samomorilcev, ki se jim zdi življenje brez Boga neznosno, čujejo se streli banditov, ki človeškega življenja ne gledajo več v luči vere, zato jim je toliko vredno, kot mušje. Pa to so šele streli predstraž. Prava bratomorna vojska človeka zoper človeka, pravi boj na nož, je še na pohodu. Tisti, ki čujejo njene prusa-ško trde korake in gledajo njene maščevanja peneče se ustnice, se na vso moč trudijo, da bi preprečili spopad, ki pomeni pogin človeške družbe z vso skoro 2000-letn0
kulturo. Ne samo katolič., tudi drugi jasno in trezno misleči kristjani, so zaklicali v to razdrto in zato tako nemirno človeško mravljišče: Mi moramo zopet postati verni, krščanski, katoliški, ali pa napravimo testament čez človeštvo kulturnih držav in narodov.
Toda mislečih je danes malo. Živimo v dobi strojev. Kakor so roke prepustile mnogo svojega nekdanjega dela raznim dotičnim strojem, tako so glave prepustile svoje delo tiskarskim strojem. Kar produ-cirajo kolesa tiskarskih strojev, to je merodajno, ne to kar pride izpod koles v glavi. Toda to, kar pride izpod koles tiskarskih strojev, ima le enodnevno vrednost in še tista ni velika. Nihče navadno njimi tako kratkega spomina, kakor politični časnikarji, od katerih so tiskarski stroji odvisni. Oni so glasniki dnevnih dogodkov in njih odmevov. I-deje pa, ki so gibajoče sile človeške zgodovine,, rabijo desetletja, da stoletja od cvetja do sadu. To je pa za današnji površni svet, tudi tiste, ki imajo kratke lase in se zato bahajo, da imajo tim daljšo pamet, predolga in pretežavna pot. Misliti je premalo plodonosen biznes, tako menijo, prepustimo ga drugim. Ko bi ga prepustili takim, ki res kaj mislijo, bi naj še bilo. Toda oni dajejo svoje glave v "rent" ljudem, katerih glavna moč je osredotočena v širokih ustih, s katerimi hočejo zakriti praznoto glave. Zato pa danes blesteča fraza najde več odprtih ušes, kot globoka misel.
Mi moramo zopet postati verni, kristjani, katoličani, je globoka misel, za katero se skriva nova pomlad za človeško družbo. A pojdi lju-
dem to pridigat, zlasti tistim, ki mislijo, da so zadosti izobraženi, biti voditelji človeške družbe. Smejali se ti bodo in rekli, da zavajaš ljudi nazaj v duševno temo in sužnost srednjega veka. Nastopi pa s frazo: Ali moremo še biti verni, kristjani, katoličani ? Danes, v dobi tolikega napredka in vsakovrstnih iznajdb? Prepričan bodi, da ti bo vse ploskalo, če boš na to vprašanje odgovoril z odločnim: Ne? Ah, to je žalostno spričevalo za našo dobo, ki vendar toliko nase drži, osobito za može, ki se tako radi norčujejo iz dolgih ženskih las in kratko pametjo. V resnici bi si morali pa oni kite spletati, ne ženske, ker so v tem oziru mnogo bolj pametne, se ne puste od vsakega frazarja, ki se s kakimi navidezno učenimi izrazi odkod priklati, trapiti.
Poglejte naše "učenjake" okrog "Prosvete" in "Časa." Vso njihovo znanost bi lahko v en smrkov robec zavil, pa bi še ne bilo kaj. Pa kdo jim kliče slavo, kadar razpostavlja-jo svojo ukradeno robo? Ženske? Bore malo. Te jih večinoma preklinjajo. Moški so, taki, ki se imajo za prosvitljene, ki pravijo, da znajo sami misliti. Ti občudujejo njih učenost, se ji klanjajo, ter vsklikajo: "Ne, ne moremo biti več verni, kristjani, še manj pa katoličani. Znanost ie enkrat za vselej pomedla z verskimi bajkami!" Revčki. Ko bi spoznali, kako malo resnične in resne znanosti je v glavah njih voditeljev, ne dosti več kot v zelnatih, bi jih bilo sram, da so jim zastavili svoje možgane.
Resnična, temeljita, globoka znanost, vodi k Bogu, polovična k vragu. Znanstveniki, ki mu je za resni-
Cn' n'ij je komu ljuba aH ne, ne bo n'koli vprašal: Ali morem še biti ve-len> kristjan, katoličan? In če bo stavil to vprašanje, bo dal nanje od-cen odgovor: Ne samo morem, ' ,nPak moram biti, če se nočem s !)ametjo skregati. Resnična znanost 'n ne more biti sovražnica vere. ' ste obe hčerki istega očeta, ne-Vr,tvn.riene Modrosti. Vera je starša, znanost mlajša. Kakor starej-j 1 sestrica mlajšo za roko vodi, ta-U) Vei"a znanost. Tudi znanost ni o-tr°k, ki še ne zna hoditi in ga je za-v° treba pestovati. Ne, tudi ona je
/e na krepkih lastnih nopfah, vendar Hi
c Potrebna vodstva, sicer prej ali 'te.' za j de na stran pota. Skušnja uči, a kadarkoli je prešerno odklonila Vr>dilno roko vere, je zgrešila pravo mesto resnice je objela zmoto. kat0 l'e bila resnim zrfanstvenikom, So z lučjo razuma iskali resnice, era vedno kompas, na katerega so Priono ozirali, da vedo, če so na Pravi poti proti resnici ali ne. No-_ en resnični učenjak ni pri svojih jamstvenih raziskavanjih, na tem a-. 011 e 111 polju, zgubil vere, ampak si ,0 Se bolj utrdil. ^ Potrdilo tega vzemimo samo e-ega. To je Louis Pasteur, katerega ' 0 etnico rojstva je ves učenjaški Svet pred kratkim proslavljali. Pa-
steur je bil učenjak svetovnega slo-Vesn •
st> ' m sicer na tistem polju znano-
'' kjer pravijo, da bo vera pokopani	.
z ' , 1,1 "a njenem grobu zasajen ' CnJi križ, to je na polju nara-°s'ovnih ved. T
1, slavni učenjak in veliki do-]e°tn'k človeštva se je rodil v Do-na Francoskem 27. dec. T822., °t sin priprostega usnjarja. Prvot-' ni kazal posebnega zanimanja za ,Vl znanstveno izobrazbo, ampak Je h°tel postati sobni slikar. Šele Pozneje se je z vsem ognjem svoje-navdušenja vrgel na polije na-'^voslovnih ved, na katerem ga je ukal svetovni sloves. Po dokonča-1 srednješolskih in višješolskih studijah, je bil nekaj časa prof. na ^nnnaziji v Dijonu, nato je pa dobil niesto vseučiliškega prof. v Strass-
burgu. Tu je nastopil svojo iznajdi-teljsko kariero. Ne moremo vseh njegovih iznajdb obširjene naštevati, zlasti onih ne, o katerih navaden človek niti pojma nima. Omenimo le iznajdbe, katerih korist za blagor človeštva je vsakemu na dlani.
Pasteurjeva zasluga je, da danes poznamo tako zvano glivico kvalivko, ki provzroča vrenje pri vinu in drugih tekočinah. Njemu se imamo zahvaliti, da moremo danes obvarovati vino, mleko in druge tekočine cela leta nepokvarjene. Po njem je način konserviranja dobil ime pasteuriza-~iia. On je dokazal, da iz mrtve tva-rine ne more vskliti življenje, kar naši opičarji še danes trdijo. Njegove študije o bakterijah, so napotile kirurga Listeta, da je našel sredstvo proti gnojenju ran, kar je že toliko ljudem rešilo življenj. On je našel bacila provzročitelja sviloprej-ske in živinske kuge, kar je dovedlo znanost do cepljenja proti vsem nalezljivim boleznim sploh, in kar je mej vojno toliko ževljenj rešilo. Pasteurjevi zavodi, v katerih se zdravijo od steklih psov ogrizeni, so splošno znani. Tisoče takih bi umrlo najstrašnejše smrti, za steklino, ko bi ne bilo Pasteurja, ki je odkril steklinsko glivico in sredstvo jo v kali zadušiti. Kdor pravočasno pride v tak zavod, se mu ni treba bati stekline. Istotako se ima njemu zahvaliti tisoče mater za življenje in tisoče otrok za mater. Na podlagi njegovega bateriološkega študija je zdravniška veda prišla v okom za-strupljenju, katerega žrtev je prej postalo toliko mater-porodnic. Po pravici se tedaj tega velikega učenjaka šteje mej največje dobrotnike človeštva pretečenega stoletja.
Priznanje za njegovo učenjaško in človekoljubno delo ni izostalo. S častnimi naslovi,' častnimi medaljami, častnim članstvom in častnimi premijami so ga naravnost obsuli, ne samo njegova domovina, ampak ves kulturni in učeni svet. Po mnogih drugih sodeč, bi človek mislil, da bo njegova vera vtonila v znanosti in slavi, ki mu je radi nje od vseh stra-
ni donela. Toda ne! Kakor drugi v resnici veliki znanstveniki: Mor-gagni, oče patologije, Auenbrugger, oče fizikalne diagnoze, Galvani, oče elektrike, John Mueller, največji me-dicinec 19 stol., Schwann, oče študija o celicah, Klavdij Bernard, oče glandularne psihologije in toliko družili, je bil tudi Pasteur, oče mikrobiologije globoko veren mož. Splošno znan je njegov izrek: "Čim več znam, tim bolj je moja vera podobna veri bretonskega kmeta. Ko bi vse vedel, kar je moč vedeti, bi imel pa vero bretonske kmetice." Bretonci so namreč glede trdnosti v veri svetovni termometer.
Da Pasteurju to ni bilo samo prazna fraza, je kazalo njegovo življenje. Vsako leto je šel za praznik presv. Rešnjega Telesa domov v svoj rojstni kraj, da se udeleži slovesne evharistične procesije. V svojem slavnostnem govoru na učenjaka Littre-ja je je razkril vso svojo globoko verno dušo. "Srečen človek," tako je govoril, "ki nosi v sebi božanstvo, vzor lepote, vzor u-metnosti, vzor znanstva, vzor domoljubja, vzor evangeljskih čednosti, ter stremi za tem vzorom. Ti vzori so živi viri velikih misli in velikih dejanj." Kar nikakor ni mogel razumeti, je bankerot znanstvenikov glede Boga, o čegar bivanju vidni svet okrog nas tako jasno priča. Ko se mu je 28. sept. 1. 1895. polagoma približila smrt, kateri je toliko žrtev iztrgal, ji je popolnoma miren in jasnih oči pogledal v koščeni obraz. Prosil je, naj mu bero življenje sv. Vincenca Paveljskega, katerega je posebno rad imel, ker mu je pomagal trgati otroke iz objema smrti. Z rožnim vencem v roki je odšel k Bogu po plačilo.
Torej ta mož je bil tim bolj veren, čini bolj je prodrl v kraljestvo znanosti. Zdaj pa pridejo naši "učenjaki"', od "Prosvete" in "Časa", ki niso vredni, da bi Pasteurju čevlje snažili in začno govorančiti, da je sv. pismo bajka, da so dogme srednjeveške zarjavele verige, da je cerkev nazadnjaška, kratko, da je zna-
nost veri skopala grob in ji zapela: Requiescat in pace. Njih še bolj omejeni in omračeni backi jim pa ploskajo in jih proslavljajo. Ce to ni tragikomično, potem sploh ne vem kaj je. Ne., ne, prava globoka znanost ne bo veri nikoli Requiema pela, naj razni puhloglavci alia Ker-že še tako meh pritiskajo. Ko ga bodo prignali do vrha, jim bo počil, znanost bo pa pokleknila pred vero
in jo pozdravila kot svojo gospo-varhinjo. •
Krščanski možje, zlasti vi možje Dr. Najsv. Imena, vsaj vi ohranite svojo glavo na pravem koncu in nikar ne zastavljajte svojih možgan ljudem, ki imajo telečje. Bodite tudi vi Bretonci glede vere. Zadnja opora vaše vere seveda ne sme biti Pasteur. ali katerikoli učenjak, ker to bi bila preslaba podlaga zanjo. Ve-
rovati je treba, ker je Bog večna resnica to razodel in zapovedal verovati. Pač pa naj vas taki zgledi žive, močne vere, kakor jo vidite pri Pasteurju, krepe v njej. Kadar bo odkod kdo prišel s svojimi učenja-škimi plevami in vam s svojo motno leščerbo razuma hotel lopiti po solncu vere. recite mu: Dokler bodo taki možje verovali, kakor je bil Pasteur, smo tudi mi še lahko verni!
ameriške novice.
Rev. Ciril Zupan, O. S- B. — napaden. Samo božji previdnosti, ki se je poslužila Rev. Alojzija Mlinarja, se ima Rev. Ciril Zupan, slovenski župnik v Pueblu, Colo, zahvaliti, da ni postal žrtev zločinske roke. Dne 20. febr. zvečer je bilo, ko sta Rev. Ciril in Rev. Mlinar sedela v spodnji sobi tamkajšnega žup-nišča. Rev. Ciril je opravljal svoje du-hovske molitve, Rev. Mlinar je pa nekaj bral. Kar pozvoni. Da bi Rev. Ciril lahko mirno naprej molil, gre Rev. Mlinar odpirat. Vstopila sta dva moška. Prižge jima luč v sprejemni sobi. A onadva sta jo meni nič tebi nič mahnila naravnost v sobo, kjer je bil Rev. Ciril. Ko bi ne bilai tako predrzna, bi se bil Rev- Mlinar, kakor po navadi, odstranil, da se sama pogovorita z g. župnikom. A njuna predrznost in potuhnjenost, zlasti pa, ker sta skrbno zaprla sobna vrata, mu tega ni pustila. Slutil je. da nimata poštenih namenov, zato se je postavil mej oba pred Rev. Cirila, kar jima pa očitno ni bilo ljubo. Na vprašanje Rev. Cirila kaj želita, ie manjši potegnil revolver in ga nastavil Rev. Cirilu na čelo, a ni takoj sprožil, oz. se ni sprožil. Že v naslednjem trenutku ga je zgrabila roka P. Cirila in mu zmešala cilj. Zdaj se je pa začel boj za življenje in smrt. Rev. Mlinar je priskočil na pomoč Rev. Cirilu, drugi bandit na svojemu tovarišu. Boj je trajal kake tri minute. Stoli, orodje, telesa vse .ie letelo sem in t.ia. Valjali so se po tleh, bili tolkli, davili. Ko je Rev. Ciril večjega bandita vrgel v ob omaro za knjige, da se je šipa zdrobila in zažven-ketala na tla, je prihitela še huharica. V metežu in razburjenju ni razločila Rev. Mlinarja, od bandita, s katerim se ie boril, in je njemu, mesto banditu, pri-
ložila eno z mokro cunjo, nato pa zasledovala bandita, ki je pobegnil. Ker je manjši Rev. Cirila, ko se ie s starejšim ruval, z veliko silo udaril po glavi, da se je ob peči na tla zgrudil, je še potem, ko sta že oba pobegnila, bil prepričan, da .ie ustreljen, kar pa k sreči ni bilo res, ker se streljalo sploh ni. — Kaj sta prav zaprav hotela, ali denar ali samo življenje duhovnikovo, se ne more z gotovostjo reči. Na podlagi zasebnega poizvedovanja Rev. Mlinarja, se zdi slednje bolj verjetno. — Ko je denverski škof Rt. Rev. Tihen zvedel o napadu, ki se hvala Bo.gu ni posrečil, je takoj osebno prišel v Pueblo, Rev. Cirilu, ki ga visoko ceni, častitat, da ga je Bog po junaškem sobratu obvaroval nasilne smrti. Tudi mi njemu in njegovemu rešitelju iz srca častitamo. Bog z njima še naprej!
Avtomobilski kralj Henrik Ford je vsekako eden največjih bizneških ženi-jev cele Amerike. On še "čifute," ki so rojeni za to, "bita" in imajo strah pred njim. Iž priprostega delavca je postal multimilijonar, ki danes tisočem in tisočem daje zaslužka. Kot tak, ki je sam okusil vse gorje proletarca, ima tudi zdaj, ko je postal magnat in kapitalist, smisel in srce za težave in težnje pro-letarijata. To se vidi iz njegovih nazorov, ki jih je razvil svojemu prijatelju pastorju Rev. Dr. S. S: Marquis'u. Mej drugim je dejal: "Premoženje, ki sem je spravil skupaj, ni v tem pomenu moje, da bi lahko naredil z njim kar bi se mi zljubilo. Moje je v toliko, da imam kontrolo in nadzorstvo čezenj- Delavstvo, ki se ie z menoi trudilo in potilo, je pomagalo skupaj spraviti. Potem ko 0110 za to dobil svoje plače in svoj del lež od dobička, smatram za svojo dolžnost, da preostalo zopet nazaj v pod-
jetje naložim, da se bo to še bolj razširilo, še več delavcev zaposlilo in jih moglo še boljše plačati." Ko bi bili vsi kapitalisti tega prepričanja in temu primernega ravnanja, bi bil boj mej kapitalisti in delavstvom, kolikor je ekonomskega značaja, kmalu končan. A ne mislite, da so te Fordove ideje nekaj docela novega. Če berete sv. očete, jih boste, že tam našli. In še s kakim ognjem so se borili za njih uveljavljenje proti tedanjim kapitalistom. V tem je tedaj Ford popolnoma na katoliškem stališču, l.ani ie ljubljanski "Slovenec" celo poročal, da je konvertiral, o čemer pa m> ničesar ne vemo. Da pa ima mož za to pravega duha, o tem ne dvomimo. Kar ni še lahko se zgodi.
Ku Klux Klanom prede. Od dveh strani jim prede. Vlada je končno le postala pozorna nanje in začela spoznavati, da so pravi srednjeveški roparski vitezi, ki jim je človeško življenje zelo poceni. Strahoviti umori v Louisiani, ki nimajo primere v zgodovini človeštva, so ji odprli oči. Od vseh strani se oglašajo državni governerji in drugi prominentni možje proti njim, ter zahtevajo postavne prepovedi njih organizacije, ki pravo a-meriško prostost in svobodo z obema nogama tepta. Na drugi strani je pa ljudstvo samo započelo akcijo proti njihovem, že vse meje presegaiočim terorjem. Posebna organizacija jih na skrivnem zasleduje. Kakor hitro ima proti komu zadostne dokaze, da je Kit Klux Klan, ga s sliko in podatki izpostavijo na sramotni oder ameriške javnosti, kakor svoj čas starokrajske rokovnjače. Ljudstvo potem takega, ako zavzema kako Vplivnejše mesto, bojkotira. Če je biznes-men, od njega ničesar ne kupuje, če je bančni uradnik, začne jemati denar iz
ne.0 j" tak° °dbor prisili, da ga izbac-,or se vidi je ta način boja proti
nJ'ni h T -ac vlal Je ta na^,n boja proti Klai ,a-> vspešen. Po izjavi chicaških stu - V' Je radi tega samo v tem meto t _25,ooo izstopilo iz organizacije. Pri ..cnie viteze seveda silno jezi. Za-n0m ' So maščevanje, zlasti katoliča-tisto' So to idejo započeli. Sklenili so fiila . ato'iško časopisje, ki jih napada, tOVo 1110 'n z raznimi lažmi uničiti. Go-"aza'd • mU mars'^aj lahko škodijo, a bil *!."'e J1'' Pa le hudič po glavi do-naj akor vedno, morda takrat, ko bo "j mislil, kakor na Klavariji.
U
Jugoslovanske novice.
DrerJllr' 11 aš ljubljeni provincijalni ofil ptci,,ik v Ljubljani, Very Rev. Marina i^)0,ečeki O. F. M. Nisem mislil, da PiSat- >m moral tako hitro za pozdravom jet . "osmrtnico. Komaj par mesecev Voi2v ,ar setn sa vesel pozdravil, kot noje vse a Predstojnika provincije, ki "e v n.as tukajšne slovenske frančiška-iiiii Jt)a. Pozdravil sem ga s tim več-"alaščSC ni' ker scm poznal, kakor rnarn 2a tako mesto. Kot iz kararskega fran...?na izklesan mož se je oklenil 'iitre anskega reda v naši provinciji, v ter 2 pv0v'1O(h' prišel do njenega krmila, vespo roko prijel zanj. Takoi smo -nofrabili' naj pride, kakor hitro mu bo
Soče,
"as l nas Amerikance pogledat, da ra?ne samo osebno, ampak tudi po
,0>h. v katerih živimo, poznal. Ne-10	bi bil tO tudi storil. Toda komai
flv
lastn'Je' Za krmilo provinciie in pokazal li0/j° n1" spretnost, je omahnil v poste-"'eKo\ c "i več vstal. Dasi poročila c skoraj štirimesečne bolezni ni-
so nič ugodnega obetala, smo vendar tipali, da bo premagal, zlasti, ker nam je nedavno še sam pisal. A to upanje je pred par dnevi padlo na ničlo. Dobili smo sporočilo, da so ga na povelje zdravnikov 12. febr. spravili v bolnišnico, da mu ponovno punktirajo in da se ga je lotila jetika, ki se ie razvila iz vnetja reberne mrene. Seveda tako hitro nismo pričakovali konca. Se isti dan zvečer, kakor razvidimo iz mrtvaškega lista, je umrl. najbrž na posledicah operacije, ki je njegov oslabljen organizem ni mogel več prenesti. Z njim je provinci-ia izgubila pravega očeta in mater obenem. Bil je ena tistih redkih srečnih narav, izpopolnjenih po zdravi ascezi, ki je vladala z ljubeznijo, ter vsacega, ki je imel še kaj zdravega čuta in plemenite volje, tudi obvladala. Pred njim si imel sicer strah, a ne hlapčevskega, ampak si-novskega, ker si vedel, da če mu ni kaj prav, bo šel najprej molit, predno ti bo povedal in ko ti je ljubeznivo očetovsko novedal, je šel zopet molit, da ne hi bilo zastonj povedano. Kot tak je bil magnet za vsacega, ki je kedaj z njim občeval. Kjerkoli ie služboval, je bil ljubljen, v samostanu in zunaj samostana. Dasi je bil kot provincial šele par mesecev zopet v Ljubliani, in še teh je več kot polovico prebil v postelji, je vendar vsa verna Ljubljana prihitela k pogrebu in s solznimi očmi obkrožala njegov pre-rani grob. Truplo ie blagosl. prevz. ljubljanski škof sam. Potrta stoji provincija, in mi v duhu z njo, ob svežem grobu očetovskega voditelja, še posebno, ker je v teku osmih mesecev že drugi aktivni pro.vincijal, ki ga nam je smrt pobrala.
Do prihodnje volitve, ki se bo vršila šele v jeseni 1925. bo vodil njegove posle provincijalni namestnik Very Rev. Dr. P. Regalat Čebuli- Rajnemu večni mir, njegovemu nasledniku mnogo blagoslova in vspeha.
Kaj se godi v domovini? Na volitve se pripravljajo. Vse je nervozno, kakor mravlje, če jim mravljišče razkoplješ. Vse bega sem in tje, da spravi celice življenja na varno. Vedo, vsi vedo, da gre zdaj Slovencem in Hrvatom za biti in ne biti, oz. biti Slovenec in Hrvat, ali pa samo Srb. Srbi in njih slovensko-hrvat-ske poturice mažejo z ljudstvu pokradenimi milijoni, da bi Savo in Dravo speljali v Drino. Slovenci in Hrvati, pa pravijo, da imajo raje svoje luže, kot Drino. Dne 18. t- m. se bo odločilo, kako bo. Čisto varne se Srbi in njih podrep-niki ne morejo čutiti, ker si na vse mogoče barbarske in barabske načine prizadevajo streti zadnje napore našega ljudstva po samostojnem življenju. Zadnja poročila pravijo, da so jugoslovanski fašisti razbili tiskarno sv. Cirila in Metoda v Mariboru, da preprečijo zadnje časnikarske pozive na ljudstvo, naj pri volitvah kakor en mož nastopi za obrambo svojih pravic. Upamo, da taki balkanski nastopi ljudstva ne bodo razdelili, ampak še bolj strnili v enotno železno fronto. Da bi le tudi hrvatskega Radiča že enkrat pamet srečala, potem se bo že dalo prenrečiti srbske nakane in prekrižati njih račune. Poživljamo vas, ki boste pravočasno dobili v roke to št. Ave Marije, da molite za srečen izid volitev, ker drugače: Tužna naša domovina.
ZAHVALE IN PRIPOROČILA.
itiu ;n a Jujem se presv. Srcu Jezusove-Usliša ■ ar'jmemu za ponovno milostno darUj„ 16 m°j'h prošenj. Za prospeh lista šo	enega pa za eno sv- ma-
lariji Pomagaj. PošT e'menovana. Johnstown, Pa. ria jn Jani $t.oo za cenjeni list Ave Ma-liuba Priporočam v molitev, da bi Uuber** at' Božja sprosila celi družini
Ra kravja. "Zahy i15 .Znidaršič, Cleveland, Ohio, mu JuJeni se presv. Srcu Jezusove-'°stiin -Jl,'>0 7-dravie, ki naj mi ga mi-se naprej ohrani. prjsr.	F. B. Pueblo, Colo.
SoveinjCua llvala milostnemu Srcu Jezu-Vsein V2a lIS''®ane Prošnje. Da bi nam in li„," nPaj tudi zanaprej bilo dobrote p2.1" Polno. Obli 1-1abeta Gerbec, Barberton, O. se bon SCm prebl- Dcvici Mariji, da iemu 0Va,Vn° zahvaliI' ako izprosi mo-Dresliša1 ljubo zdravje. Ker ona ni ležnosti m°jih Prošenj, tudi iaz s hva-J0 spolnjujem svojo dolžnost in

RAZNO.
prilagam $1.00 za razširjanje Marijine slave po njenem lepem listu.
Frank Marvar, Collinwood, o.
--o-
DAROVI:
Po $2.00:
Marian Dolenc, Cleveland, 0-; Tony Squab, 1 selin, Pa.; Airs. A. Vesel, Cleveland, Ohio. Po $1.00:
M. Rihtar, Pittsburgh, Pa.; Katarina Sterk, Elcor. Minn.; Miss Stcrbenc, Eve-letli, Minn.; Ana Virant, Aurora, Minn.; B. K. Johnstown, Pa.; Anna Plemel, Mineapohs. Minil.; Aloisia Zore, Cleveland, O.; Barbara Zugel, Joliet, 111.; Frank Marvar, Cleveland, O.; Math Hudovernik, Sartell, Minn. Po 50c.
Anton Strukel, Gilbert, Minn.; Josephine Lavtizar, McKinley, Minn.. Mary Vaupotič, Chicago, 111.; Mrs. Udovich, Calumet, Mich.; Mrs. Afderklam, St. Mary's, Pa. za sveče.; Mrs. K. Spreitzer, So. Omaha, Nebr.; Frank Anžlovar, Forest City, Pa.
R. Skiff, Pueblo- Colo.; Maria Oto-ničar, Cleveland, O.; John Stražišar, Cleveland, O.; Lucia Goršek, Milwaukee, Wiss.; Mihael Šepec, Pittsburgh, Pa.; Mrs. J. Evanish, Lorain, O.; Blaž Mo-■ličnik, Rice, Minn.; Maria Toleni, Tioga, Wis.; Andrew Tomsha, Valley, Wash,; Neimenovana, Gilbert, Minn.; Maria To-mec, Joliet, 111-; Philippa Žagar, New York, City; Gertrude Jelene, New York, City; Neimenovana, Oregon City, Ore.; Mary Dugar, Indianapolis, Ind.; Frances Baraga, Cleveland, O.; Mrs. Barle-tič, Summit, 111.; Mrs. Mary Larich, Phoenix, Ariz.; Frank Urshitz, Milwaukee, Wis.
Magdalena Brula; John Eržen; M. Ka-stelic; Neža Tenko; Peter Spolar; Ana Tekauc.
Po 25c.
J. Pečjak, Johnstown, Pa.; F. Sever, Forest City, Pa.
Za Glasnik darovala Mrs. Johana Kirn, Waukcgan, 111. $5.00.
Ana Brula; Katie Bajuk; Joe Japel; Tom Erčul; Mary Vaj da.
Dragi otroci: —V
slovenski šoli v Chicago, so dale častite sestre učiteljice otrokom nalogo, da so mi morali vsi pisati. "Kai so delali med počitnicami." Dobil sem cel kup pisem. Izmed vseh pa so naredili najbolje: Jožef Per-ko, Mary Falle, Mary Omerzel v slovenščini in Rose Omrzel v angleščini! Tudi vsi drugi so dobro naredili. Vendar ti so se držali pravila, da so naredili kratko, snažno in lepo zloženo. Poslušajte kaj in kako so napisali: Dragi striček: Tukaj vam malo popišem, kaj sem delal med počitnicami. Pohvaliti se ne morem, če hočem po pravici povedati. Mašo sem večkrat zamudil. ker ni hotela iti postelja z menoj — bil sem tako zaspan. Če sem bil zdrav, so me moji tovariši večkrat seboj vzeli, ko so šli kam ven iz mesta-Drugače sem se pa doma igral na jar-di. Včasih me je pa skušnjava premagala. da sem se tudi kam na cesto iz-cfubil, pa je bilo potem doma vedno "ojoi." Vaš mali
Joseph Perko VI. raz.
Dragi striček: Šola se. je zopet začela in moje počitnice so se skončale. Kako bo zopet sedaj lepše. Kadar je šola smo mi otroci bolj pridni, vsaka ura gre bolj v korist! Zjutraj bolj zgodaj vstati in se nripraviti za šolo, je lepo. Posebno sem na vesela, ko imamo sedaj slovenske sestre. Kako je to veselo v šoli, ker se z njimi tako pogovorim, kakor doma z mamo. Mej počitnicami sem bila pri teti v Highland Park. Lepi kraj ie to, ,pa ne za mene. Teta so mi rekli: kar pojdi nazaj domu. Pa zakaj? Ker mi je bilo dolg čas. Vam povem, da je nailepše pri mami pa pri ati. Ljubo doma. Z Bogom striček.
Mary Falle, V. razred.
Dragi striček: — To ie moje prvo slovensko pismo. Želim Vam sporočiti, kako sem se imela vacation time. Prvi teden sem šla dela iskat, pa vsak delodajalec mi je rekel, da sem še premlada. Potem sem morala doma ostati pa mami
pomagati v kuhinji. Morala sem kuhati, nrati in peglati. Vsaki dan sem se morala učiti piano eno uro. Vesela sem, da se ie slovenska šola začela, ker samo. v slovenski šoli smo slovenski otroci res doma. Drugod smo pa tujci in nas ->o strani gledajo. Vas pozdravim
Mary Omerzel. VII. razr.
Dragi striček: — I like to tell you about the time I had during this vacation time, but I tell you the truth, that vacation time is the hardest time of the year! T had to wake up early, clean up the house and scrub the floor. But after that I ask my mother, if could take a walk to the park. But she would answer "110"! She would say, take your stitching and stich al lday for the Church Fair. I sat so long I oould'nt sit no longer. I made two dresses for the Fair, two table cloths and one apron. Hurrah! Hurrah! Hurrah fo.r School! Your truly
Rosie Omerzel, VII- razr. *
Posebno me veseli, ko so lepo po pravici povedali in se niso lagali. Jako lepo ie, da otroci priznajo svoje napake, ker je znamenje, da so ponižni, kar pa ima Je-zušček tako rad pri otrocih.
Kako pa kaj vi, my darlings, ali kaj pridno nrobiratp Ave Maria? Zadnje čase dobivam boli malo prostora odmerjenega v "Ave Maria" za naš komer. Je pač samo komer, zato nas pa tako radi v kak komer potisnejo.
Za mesec maj bomo pa začeli veliko delo za list "Ave Maria. Veste, kaj bomo naredil? Kdor mi bo poslal deset novih naročnikov za "Ave Maria, mu bom poslal "Radio" aparat, da boste lahko doma poslušali muziko! Če bo mogoče bom kedaj tudi jaz šel govorit in se bomo kar ustmeno pomenili. Otroci pripravite se! Deset novih naročnikov, to ni taka reč! "Radio" imeti doma. je pa lepo. So, Children, get ready!
Vaš striček, Joliet, 111. — Dragi Striček: v listu ave marija berem kako lepo vam boys and girls pišejo, zato vam tudi jast prišem, jast hodim v slovensko šolo Svetega Jožefa sem v tretim razredu in grem sake teden k spovedi in svetem ophajilo in se
rat učim tudi slovensko pisati 1,1 brati ko bom velik bi bil rad off'cC 8 years prosim odpišite mi! v kof boy ali pa bisness man, star se'11 ner vas prav lepo pozdravljam?-Stephen W. Marolt. Dragi Steve: — No, to je pa le" po od tebe, da si mi tudi ti pis*1' posebno me pa veseli, ko mi sP°" ročaš, da se rad slovensko uds-Tako je prav! Three cheers! Lc večkrat nam kaj piši. Tudi me yc' seli, da želiš postati najprej off,ce boy in potem še-le bisnessman. _kcJ se mora vedno z nizkim zače"; kdor hoče visoko priti.
Nekater|
american boys hočejo pa posta'1 business man, ne da bi se kaj uCl" li nreie. To je napačno. Bog te živi, dragi Steve!
Tvoj Striček.
Canon City, Colo: — Dragi Striček: Jast vam pišim par words, da sem bila jaslice en Calender. Jaslice so lePe i Colendar je lep tudi. Lepo vam za'1 valim za Calendar- Kako so boys an girls na korneri? Dear Striček. I a'n sending you best regards and wisheS for a happy New Year. Good bye.
Miss Ana Susman.
Draga Anica: — Hvala za tvoje zdrave in vošila. Enako tudi jaz te" vošim. Boys and girls na kornerju s°
O. K. Kajneda, da ste? Le še večkraf piši:
Tvoj Striček
Valley, Washington. — Dragi Str1' ček: Spet sim prišel na vaš korner k" vam kai več pišem vas lepo pozdrav']11 in tukaj vam pošle mama za eno mas° in mi nesmete zamert ki se tako doli?0 nisem nič oglasil sem imel zmeram sti dela vam bom pa zdej bolj pog°s pisal. Zdej hodim spet v šolo
in imam0 jako lepo Vreme. Zdaj vas lepo
pozdra^
vim, kakor tudi moji brati in sestre-bogom!
Frank Tomsha-
Dragi Frankie: Saj sem te res že pogrešal, ker midva sva bila zmiraj bra prijatelja. Zato me veseli, da si oglasil. Le še večkrat se daj!
Pozdravlja tebe in tvoje brate in seR' Tvoj Striček-
Cleveland, O- — Dragi striček. Taz rada prišla na vaš corner, če tudi s® še majhna stara sem komaj 8 let. 'l0J,' vi šolo Sv. Lovrenca sem v 3 Grade. ' tečeno leto sem prejela prvo Sv. °'>'l!1' lo. Sedaj ko vem za Vas Striček bom di za vas darovala Sv. obhajilo ^ liubi Tezušček Vam vse obilo poplaf* Mama me uče slovensko brati in . ti jast pran rada berem list Ave M sedai pa Vas lepo pozdraviio moj s in mama posebno pa iaz Vašn ma: Frances Mervar-
Draga Frances: — Kako si ljubez"^ vo napisala to pisemce. Bi! sem zelo vesel. Bog ti plačaj Sv. obhajil0-tero si za me prciela- Le večkrat se glasi.	Tvoj Striči'
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: (poslano): AH se m°re ob nedeljah in praznikih zamujene sv. maše nazaj pridobiti, ako se gre v ta namen mej tednom
k sv. maši?
Odgovor: Ker je vprašanje nejasno, vam moram dati prav za prav Več odgovorov:
a) Ako bi kedo lahko šel na za-P°vedan dan k sv. maši, ker ni pojavno zadržan, a ne gre, češ, da šel enkrat mej tednom v ta na-nien. svoje nedeljsko-prazniške dolž-1°st» ni spolnil, ker mora biti tisti an Pri sv. maši, ko je zapovedano, k) Ako je bil zapovedan dan po-!tavno zadržan, mej tednom ni dol-iti, pač pa je zelo dobro, če gre. a ta način lahko nadomesti glavni ?am*n. ki ga ima nedeljska sv. ma-Sa. to je odpočitek duše v Bogu. Jaz osebno prepričan, da Bog ta-enii1> ki zapovedan dan ni mogel 1 Pri sv. maši, pa želi mei tednom j^domestiti, to prav tako všteje, ka-^ r.Ce bi bili zapovedan dan, ako ne >0'j- ker s tem pokaže več dobre
v0lj'e> kot marsikateri tistih, ki ie šel
zapovedane dni, a bolj iz navade v •
' K°t iz gorečnosti.
Ako bi pa kedo v življenju
^e''ko nedeljsko-prazniških sv. maš
nemarnem opustil, bi se pred
do ^0tT1 seveda vsakokrat težko za-
Toda če pozneje, ko ga je pa-
v> srečala, skuša zamujeno na ta
nadomestiti, da ne gre samo,
Povedane dni, ampak celo mej ted-
, ■ je to brez dvoma eden rjaj-
Jsih načinov za storjene grehe
^^ "°ro delati. Najlažje s tem porav-
a Sv°i dolg pred Bogom.
^ ' Vprašanje (poslano): Ali s«
po smrti videli in spoznali?
sP i OVor: videli in spoznali
. °nio. Toda do sodnjega dne, ko
Se tlU" te'° za	l10
SpI 'IOrno 'e spoznali, Oricenova mi-da
Priv S'	sodnjega dne
zela neko nedomestno telo, da ii
več ne brani. Zato o kakem telesnem gledanju do sodnjega dne, ne more biti govora, pač pa o duševnem, ki se imenuje spoznanje. Duša bo nesla s seboj vse spoznanje, ki si ga je tu pridobila, torej tudi spoznanje raznih oseb. Dušo in du-ševnost dotične osebe bo spoznala naravnost, deloma naravno, deloma nadnaravno. Naravno, v kolikor se ji ie dotična duša tukaj razodela, nadnaravno, v kolikor ji bo Bog pomnožil naravno spoznanje z lučjo nebeške slave. Če tukaj Bog daje svetim dušam nadnaravno spozna-nie bližnjega duševnosti. da mu vidijo v srce, bo to tim bolj storil po-veličanim v nebesih. Telo bližnjega, svojih dragih, bo duša sicer tudi spoznala že pred sodnjim dnevom, a ne naravnost, v poveličanem stanju. ki šele sledi, ampak le v kolikor ima njegovo podobo v sebi vtisnjeno, ker ga je v življenju gledala. Tudi to spoznanje bo pri ločeni duši veliko iasnejše, kot ie se^ai. Sedaj se ljudi, ki smo jih morda samo enkrat videli, le motno snnmin;amo, ali celo pozabimo, da bi jih bili ke-daj videli. Poznejši naši vtisi so njih
podobo zabrisali. Ločena duša bo i-mela vse vtiske celega svojega zem-skega potovanja v družbi telesa v prvotni svežosti pred očmi. Po sod-njem dnevu se bomo videli in spoznali tudi telesno' naravnost. Saj bo vsak prejel isto telo, ki je tukaj kot zaveznik duše bilo boj za večno življenje. Seveda bo telo poveličano. Tako zvani vegetativni proces telesa bo orenehah Oči bomo ohranili, *
oz. se nam bodo na novo odprle, jasnejše in čistejše, kakor so otrokove po krstu. Tista vez prijateljstva, ki nas je tukaj vezala, se bo tam nadaljevala, seveda očiščena vseh nizkotnih, sebičnih, grešnih primesi in ožarjena z zlato nebeško zarjo, ter brez strahu ločitve. Stari-ši bodo spoznali otroke, otroci sta-riše. Vidieli bodo, kaj so na zemlji drug za drueega storili, da so prišli v nebesa. Drug drugega bodo zahvaljevali, vsi skupaj pa hvalili Boga, ki iim je bil tako dober. Ne bo pa kalilo niili sreče to. če se je eden ali drugi izmej njih dragih pogtt-bil. V Bog-n bodo gledali njegovo pravično obsodbo, in slavili neskončno božio pravičnost. Q, naši po-
Naznanilo.
J^^	ntuuiucriuiu ICUl, UČI H
bo lV"° te*en,'e P° telesni zvezi ne ^ihio nebeškega veselja, je brez
bo kali]0
i *
°stne podlage in je danes nihče
Tem potom uljudno naznanjamo, da se je upravništvo listov: EDINOST in AVE MARIA — GLASNIK PSJ. razločilo, da bo tako zamoglo 'dati svojim naročnikom bolj točno postrežbo.
ZATO prosimo vse cenjene naročnike in dopisnike, zlasti pa naše drage zastopnike, da v bodoče pišejo in pošiljajo,
na upravništvo "AVE MARIA — GLASNIK PSJ":
1.)	vse, kar se tiče teh dveh listov,
2.)	naročnino na "Cvetje" in 3, red.
3.)	darove
4.)	maše za tukai, maše za Brezje itd.,
5.)	verska vprašanja, prošnje za misijone i. dr.
Na "EDINOST PUBL. CO." pa:
1.)	vse, kar se tiče lista "EDINOSTI" to je, naročnina, oglasi dopisi i. t. d.
2.)	naročila za tiskovine
3.)	naročila za knjige
4.)	naročila za devocionalije, društvene regalije itd.
5.)	Denar za "POŠILJANJE V STARI KRAJ".
Ob enem izrekamo vsem prav iskreno zahvalo in se priporočamo za naklonjenost tudi za naprej.
TISKOVNA DRUŽBA "EDINOST" (Edinost Publishing Co.)
jn
UPRAVA "AVE MARIA — GLASNIK PSJ".
smrtni upi so sila tolažljivi!
4. Vprašanje (poslano): Ali 0-trok, ki je umrl v starosti od 7—8 let tudi potrebuje sv. maš in mu koristijo?
Odgovor: Ali jih potrebuje ali ne, to samo Bog ve. Mi le to vemo, da kakor hitro človek k pameti pride, kar se zgodi normalno t)krog sedmega leta, pri nekaterih malo prej, pri drugih tudi malo pozneje, je zmožen greha. Kdor je pa zmožen greha, pri človeški slabosti navadno ni dolgo brez njega. O smrtnem grehu pri takem otroku res ni lahko govoriti, še nima zadostnega spoznanja. Mali grešniki so pa taki otroci prav lahko, zato jih pa priganjamo k zgodnjemu prejemanju sv. zakramentov, ki so najboljši protistrup. Vsekako je dobro in pametno, da se tudi za takim otrokom moli in daruje zanj svete maše.
NAROČNIKI!
Tisti, kateri še niste prejeli našega stenskega Koledarja prosimo, da se nemudoma priglasite, imamo jih še nekaj v zalogi. Za ne-naročnike, je koledar 25c. za v stari kraj 30c. Pisma naslavljajte na:
"AVE MARIA" 1852 West 22nd Place
CHICAGO, ILLINOIS.
KNJIGE
prejeli smo novo zalogo sledečih knjig:
Goffine, razlaga'nje Cerkv. leta.$1.75 Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah 2.
zvezek......i..............$2.50
Na poti v večnost...........75
Vzorniki prvega sv. Obhajila .. .55 Skrivnost Prev. Reš. Telesa ... .65 Osmero blagrov ali nauk o she-
čnem življenju...............75
Naročila naj se pošiljajo na:
"AVE MARIA" 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILLINOIS.
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hue! prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnih, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zaVojčku. Cena 30 centov.
Ker so dihalni organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ
■MHMMMMHHHiMMMMM	^mmmmmmmmmmmmmmmmmm	- ,	_____•
Cena 25 in 50 centov.
Grlo je večkrat vneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
za grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov.
Zgoraj navedena zdramila prodajajo v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severova" in ne vzemite drugih.
W.( F. SEVERA CO.,--CEDAR RAPIDS, IOWA
ROJAKI
kateri želite dobiti iz starega kraja sorodnike ali prijatelje in jim želite poslati prošnje (Affidavit) se obrnit« pismeno ali osebno na:
Michael Zeleznfkar
ET* SLOVENSKI NOTAR ^S (v uradu "Edinosti.) 1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILLINOIS.
ALI VEŠ? "Ave Maria" in "Edinost" STE SI KAKOR Maria in Marta.
ZATO
ako prihaja v tvojo hišo samo Ave Maria, takoj se vsedi in pokliči vanjo še Edinost. Vedi, da potem Ti glede katoliškega prepričanja ne boš mrtvi Lazar. Če si bil dozdaj, Te bo pa Gospod po njih poklical iz groba.