Mpic SLertfto",
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 239
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 12, 19,37
LETO XL — VOL. XL,
Naš kulturni vrt
Mestna vlada je te dni sporočila odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. da je naročila vse potrebne nasade za naš kulturni vrt v Donnswell Nurseries Co., katere lastnik Je J< w- Kallay v Perry, O. Pričenši v srede bodo začeli truki do-važati drevje, grmičevje, cvetlice in drugo za naš Vrt. Približno en mesec bo vzelo, da bo vse pravilno zasajeno in pripravljeno. Računa se, da bo Jugoslovanski kulturni vrt do 15. novembra kontno dcgotovljen. Ko boste spomladi začeli zahajati v vaš in naš kulturni vrt, se boste čudili, kaj je premogla umetniška vrtnarje-va roka, kateri je pomagala ameriška vlada in naš kulturni narod. Jugoslovanski kulturni vrt bo v spomladi mal paradiž, katerega bo občinstvo prav rado obiskovalo, se hladilo v prijetni senci, občudovalo umetniške vodomete, lepe stezice, predvsem pa zrlo na spomenike naših velmož, Barage, Cankarja, Gregorčiča in Njegoša. Pričakuje se, da bodo tekom prihodnjega poletja postavljeni še drugi spomeniki.
Rojaki, ki se zanimate za Kulturni vrt, stopite te dni in oglejte si, kako urno napreduje delo. Ko ste pred letom dni ogledovali zapuščeni prostor, ste menda zmajevali z glavami in rekli: Kaj bo to! Toda naklonjenost ameriške vlade napram Jugoslovanom, ki nam je podarila $70,000 za naše kulturno središče, in darežljivo-»ti Slovencev in Srbov, ki so zbrali skoro $7,000.00, se imamo zahvaliti, da bo naš Jugoslovanski kulturni vrt najlepši izmed vseh kulturnih vrtov v velikem Clevelandu. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta potrebuje šo več stotakev, da končno dovrši svoje delo. Mnogo stotin vas je kulturnih in zavednih Slovencev, ki ste Pri volji prispevati. Prosimo vas, odzovite se, v čast sebi in narodu tei, Ameriki. Te dni so darovali: družina Mr. in Mrs! Anton in Mary Anžlovar iz E. 155th St. $10.00, družina Bartol iz Carl Ave. $1.00. Iskrena hvala, še par sto takih družin in delo bo izvršeno, nakar prevzame v oskrbo naš Kulturni vrt mestna vlada m ne bc več stroškov z njim. Zavedni rojaki, odzovite se čimprej temu, prijaznemu klicu za povzdigo našega častnega imena v Ameriki.
Preveč ubijanja NAJNOVEJŠE VESTI
-o-
Rev. Charles Coughlin odpovedal vse nadaljne govore. NadiM Mooney pojasnjuje položaj
Detroit, 11. oktobra. Novi nadškof v Detrbitu, Edward Mooney, je včeraj izdal posebno izjavo za javnost, v kateri Pojasnuje svoje stališče napram znanemu radio pridigarju Rev. Charles Coughlinu.
Rev. Coughlin je nameraval začeti 31. oktobra s serijo radio govorov, ki bi bili oddajani po vsej Ameriki tekom 26 nedelj. Ker se je pa Rev. Coughlin pretekli teden jako neumestno izjavil o predsedniku Rooseveltu, &a je nadškof posvaril in posledica je bila, da je Rev. Coughlin odpovedal vse nadaljnje radio govore.
Most Rev. Mooney je včeraj izjavil, da mu ni bilo znano, da
je Rev. Coughlin preklical svoje bodoče radio govore. Povedal je, da je to popolnoma samostojno delo Rev. Coughlina.
Nadškof je nadalje povedal, da je Rev. Coughlin bil pretekli teden pri njem in sta obravnavala o govorih v bodočnosti. Nadškof je odsvetoval Rev. Coughlinu, da bi razpravljal politične zadeve, češ, da lahko zadene ob neprijetne strune, kar se je že prej večkrat pripetilo.
Rev. Coughlin je odšel od nadškofa in par ur pozneje je preklical vse nadaljne govore
javnost. Tekom svojega obiska pri nadškofu niti omenil ni, da namerava nehati z radio govori.
Razkazovanje likalnikov
V sredo; četrtek, petek in so koto se bo vršila v prodajaln; Norwood Appliance & Furni ture Co., 6104 St. Clair Ave. demonstracija Maytag likalnikov, ki so med najboljšimi sedaj na trgu. Maytag družba bo Poslala te dneve posebno izkušeno žensko, ki bo ta električni likalnik razkazovala in tudi pokazala v vseh podrobnostih, ka-ko se ž njim ravna. Ženske so vabljene, da pridejo te dneve na to demonstracijo. Tvrdka bo ob tej priliki dala tudi po eno lepo brisačo vsaki ženski, ki jo bo zHkala na tem likalniku. Nič vas ne stane, naučili se boste pa veliko, ako te dni obiščete Norwood Appliance & Furniture ^o.na 6104 St. Clair Ave.
Radio program
Danes popoldne od 4:00 do 4;30 se oddaja na WCLE radio Postaji slovenski kulturni radio . Program.
Važna seja
panes zvečer ob 7:30 se vrši ^ažna seja društva Danica št.
1 SDZ. Vse članice naj se brez lz.)'eme udeležijo.
Razporoka — samomor
Osem dolgih let sta živela Mr. in Mrs. Valentine Kokoszka v zakonu, ne da bi med seboj spregovorila eno samo besedo. Žena je stanovala v podstrešju, ■nož pa v spodnjih prostorih. Žena je možu skuhala vsako jutro zajtrk, katerega je použil, ne da bi rekel besedo. Zadnji -eden je Mrs. Kokoszka dobila razporoko. In ko je včeraj čakala moža, da pride na kavo, ga ni bilo. šla je pogledat in dobila ga je obešenega v sobi. Družina je stanovala na 13613 Durkee Ave.
Bogat plen
Tekom sobote in nedelje so vitezi svedra in drugi lopovi okradli Cclevelandčane za $3,500. Policija je dobila sporočilo o 17 roparskih vlomih in napadih, čudovito uspešno življenje imajo roparji pod županom Burtonom v Clevelandu.
Štrajk odgoden
Štrajk voznikov busov je bil včeraj odgoden. Začela so se nova pogajanja med unijo in kompanijami.
V Clevelandu je bilo letos od avtomobilov ubitih že 237 ljudi, ali 39 več kot lansko leto v istem času. število lahko in težko ranjenih znaša že nad 10,000, in v 9,000 slučajih so avtomobili poškodovali privatno lastnino. Končno so se razne oblasti zge-nile in bodo začele z vsakovrstno propagando, da se znižajo avtomobilske nesreče. Učitelji bodo v vseh šolah razdeljevali pamflete otrokom, da jih nesejo staršem, da čitajo. 100 ogromnih napisov na najbolj prometnih krajih mesta bo opozarjalo avtomobiliste. Na vsaki gasolinski postaji bodo dobili avtomobilisti pamflet, ki jim pove, kako naj se čuvajo nesreč. Mesto je nastavilo 29 na-daljnih policistov na motornih kolesih, ki bodo lovili kršilce avtomobilskih postav. V enem samem tednu je policija aretirala že 650 avtomobilistov, ki kljub vsem svarilom divje vozijo in se sploh ne brigajo za nobeno postavo. Sedaj, ko prihaja zima in bodo ulice mokre, je nevarnost še večja za nadaljne nesreče.
Deževje preprečilo večjo bitko na Kitajskem
Šangaj, 11. oktobra. Japonski težki topovi so otvorili strahovito kanenado danes zjutraj nad šangajerh, toda topovi so radi močnega deževja kmalu umolknili. Obenem je deževje pogasilo mnogo ognjev, ki so nastali na kitajski fronti radi bombardiranje. Več japonskih težkih topov je obtičalo v blatu. Tudi Kitajci so nameravali dne 11. oktobra začeti z ogromno ofenzivo napram Japoncem. Kitajci so v pondeljek praznovali obletnico obstanka kitajske republike in so hoteli proslaviti obletnico z ofenzivo, ki naj bi pognala Japonce od šangaja. Toda radi dežja se je tudi kitajska ofenziva izjalovila. Kitajska vlada je včeraj zagrozila s smrtno kaznijo vsem kitajskim častnikom, o katerih se dožene, da se niso dovolj junaško zopcrstavljali napredovanju sovražnika. Včeraj je dala ustreliti kitajska vlada dva generala, ki sta zapustila bojišče. Iz Mandžurije se poroča, da se prebivalstvo upira japonski nadvladi in je Japonska bila prisiljena poslati v Mandžurijo nadaljnih 25,000 vojakov.
-o--
Za novi most
Okrajne oblasti v Clevelandu so sprejele ponudbo zvezne vlade, ki bo prispevala $2,400,000, da se zgradi novi Main St. most preko Cuyahoga reke. Okraj Cuyahoga sam mora prispevati $1,200,000 k gradnji mosta. Zvezna vlada zahteva, da mora biti most zgrajen do 1. junija 1939, in da morajo okrajne oblasti pri mostu zaposliti najmanj 365 WPA delavcev. Okrajni inženir John McWilliams bo naredil tozadevne načrte za novi most.
Seja mladine SDZ
V sredo večer ob 6:30 se vrši seja mladinskih članov društva Kras št. 8 SDZ in od društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Po seji bo prijetno razvedrilo za mladino. Z najmanjšimi naj pridejo starši. Seve, tudi s starejšimi starši lahko pridejo, da bodo videli, kako znajo njih otroci voditi seje.
Mestna zbornica je sinoči pri svoji seji zavrgla ponudbo kempanije cestne železnice, ki je hotela vpeljati voznino za tedenski vozni listek po $1.35 in 5 tiketov za pol dolarja. Mestna zbornica je sprejela nujen predlog, ki zahteva tedenski vozni listek p« $1.25 in šest tiketov za 50 centov. Najbrž bo predlog mestne zbornice končno tudi odobren od kempanije.
Bivši policijski inšpektor v Clevelandu, Andrew Hagan, i ki je šel pred nekaj tedni v pokoj, je začel včeraj s političnimi govori, v katerih napada administracijo sedanjega župana Burtona. Povedal je, da se je pod Burtonom pojavil val zločinov, ki je brez primere v zgodovini Clevelanda. Policija ne aretira skoro nikogar, kot delavce, ki so na štrajku. Hagan je obljubil prinesti še marsikaj zanimivega na dan.
London, 11. oktobra. Mussolini je zapovedal laškim zra-koplovnim ekspertom, da prenehajo svoje sodelovanje s kitajskimi oblastmi. Pričakuje se, da bo tudi Nemčija umaknila svoje vojaške eksperte iz Kitajske. To se je zgodilo, ker želi tako Italija kot Nemčija pomagati Japonski.
Columbus, O. — Governor Martin Davey je imenoval znanega slovaškega odvetnika v Clevelandu, Franka So-taka, za člana državne pomi-Icšcevalne komisije s plačo $6,000 na leto. Sotak je bil prej republikanec, toda je lansko leto še! v Daveyev tabor, kar mu je Davey sedaj poplačal.
štrajk razvažalcev mleka v Clevelandu je bil sinoči v zadnjem trenutku preložen. Danes se bodo nadaljevala pogajanja med unijo in mlekarnami.
Komunisti v Franciji ne zaznamujejo napredka
Paris, 11. oktobra. Kantonske volitve, ki so se vršile po Franciji preteklo nedeljo so pokazale, da ima francoski narod zaupanje v sedanjo vlado ministerske-ga predsednika Chautempsa. Komunisti, ki so prerokovali velike zmage, so obstali na sedanjem stališču. V prihodnjem parlamentu bodo šteli komunisti še vedno 72 poslancev. Nekoliko so napredovali socialisti, a radikalni socialisti, tretja najmočnejša stranka v Franciji, so precej nazadovali. Sicer pa večina kandidatov ni dobila absolutne večine in prihodnjo nedeljo se bodo vršile: ožje volitve. Tekom volitev je bila oseba ubita in devetnajst ranjenih.
Radodarni židje
Ameriški židje nameravajo tekom prihodnjih šestih mesecev nabrati v Ameriki dva milijona dolarjev, da nakupijo za svoje sovrstnike novo zemljo v Palestini Od leta 1920 so židje prispevali v to svrhože $25,000,000.
Kolumbusov dan
Danes je Kolumbusov dan, postaven praznik v Ameriki. Banke in drugi javni zavodi so zaprti.
Krasen cerkveni koncert
V nedeljo popoldne se je vršil v cerkvi Marije Vnebovzete krasen cerkveni koncert, ki ga je fino prednašal pevski zbor Ilirija pod spretnim vodstvom g. Martina Rakarja. Polna cerkev faranov. Stotere električne luči so se odbijale ob ljubkih barvah novo poslikane cerkve. Orgle na koru buče, kot oddaljen grom tam za gorami, pa zopet mehko in nežno, kot iz sanj. Pevci in pevke pa v prekrasni nabožni pesmi poveličujejo slavo božjo. Neprekosljivi misijonar g. Vital Vedušek v ganljivi domačnosti čestita faranom na lepi cerkvi in poveličuje slovensko cerkveno pesem, ki jo je malokje slišal še tako milo in čutečo, kot v tej slovenski cerkvi.
Res, zelo prisrčno je bilo in slovenski verni narod v Collin-wocdu pač lahko sam sebi čestita nad svojimi uspehi in požrtvovalnosti. čestita si pa lahko tudi, da ima tako fin cerkveni pevski zbor Ilirijo in takega mojstra-voditelja, g. ,Martina Rakarja. Vsa čast vam!
Miru v delavskih vrstah ne ho. lewis je začel postavljati C. 1.0 na lastne noge
Atlantic City, N. J., 11. oktobra. Kdor je pričakoval, da. pride med American Federation of Labor in med Lewisovo organizacijo C. I. O. do sporazuma, se je motil. John Lewis je včeraj šel na delo, da se popolnoma odtuji delavskemu gibanju kot ga predstavlja A. F. of L. in bo skušal postaviti C. I. O. organizacijo na čvrsto podlago.
Konvencija American Federation of Labor je v Denver ju suspendirala in izgnala iz vrst organiziranega delavstva vse unije, ki pripadajo k Lewisu.
Lewis je označil ta korak delavske organizacije kot izdajal-
ski in vse obsoje vreden. Povedal je, da mu je popolnoma vseeno, če so unije še v nadalje članice American Federation of Labor, ker bo C. I. O. v kratkem mogočna samostojna organizacija.
Lewis je dejal, da so vodilne sile pri A. F. of L. v stikih s korporacijami in da delujejo v nasprotju z delavskimi interesi. Lewis se nahaja v tem mestu, kjer so se zbrali vsi odlični voditelji C. T. O., da pripravijo program za prvo konvencijo Lewisove delavske organizacije.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po miib mnogih naselbinah
Amerika je zopet dobila več milijonarjev
Washington, 11. oktobra. Tekom leta 1936 je dobila Amerika 41 novih milijonarjev, oziroma ljudi, katerih letni dohodki presegajo en milijon dolarjev. Poročilo zakladniškega oddelka vlade pravi, da je imelo v letu 1936 sedemindvajset ljudi dohodke od $1,000,000 do $1,500,-000 na leto, osem jih je služilo do $2,000,000, sedem je imelo letnih dohodkov, nad $3,000,000 in šest do $5,000,000. Nič manj kot 2,-170 oseb je v omenjenem letu služilo od $100,000 do $150,000 na leto, in ti so plačali skupaj $54,000,000 v dohod ninskem davku. 3,575,012 oseb v Zedi-njenih državah, ki so zaslužile več kot $2,000 na leto, je plačalo lani dohodninski davek. Ti so zaslužili skupaj $14,-909,812,000 in so od tega plačali $658,000,000 d o h o d n i n s k e ga j davka, ali za $120,000,000 več kot v letu prej.
--o-
Smrtna kosa
V	nedeljo večer je preminul v St. Alexis bolnišnici po enotedenski bolezni rojak John Godec, star 49 let in doma iz vasi Laze, fara Krka. V Ameriki je živel 33 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Marrijo, dve sestri, Angelo Marine in Alojzijo Zupančič. V stari domovini zapušča sestro Marijo Novak. Pogreb ranjkega se vrši v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 7818 Burke Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjke-mu ohranjen blag spomin. Iskreno sožalje sorodnikom!
Prijet ropar
V	Akronu je včeraj ob 1. uri popoldne neki samski ropar oropal Keiths gledališče za $58.00. Policija je bila obveščena in jej sledila roparju, ki je pobegnil v j avtomobilu. In ob 2:45 popoldne i so ga že prijeli policisti v bližnjem Shaker Heights. Lopov je končno priznal, da je zadnji teden oropal tudi v Clevelandu troje gledališč in odnesel $700.00.
Pozdrav
Mr. Joe in Mrs. Frances Medved pošiljata iz Beech Grove, Ind., lepe pozdrave prijateljem in znancem v Clevelandu.
V Ely, Minn., je umrl rojak Frank Gruden, rodom iz Kale pri Gorenjem Logatcu. Star je bil 44 let. V Ameriko je dospel leta 1922. še mlad se je oženil in kot izučen čevljar je odprl svojo lastno delavnico. Dela je imel veliko. Vse je šlo uspešno do prohibicije. Kakor mnogo drugih, je tudi njega vrglo iz tira. Prejšnje lepo družinsko življenje je ponehalo. Sam se je pečlaril nekod v. samoti, naposled pa ga je napadla bolezen rak, ki ga je spravila v hladni grob. V Barbertonu, Ohio, zapušča sina in hčer, v Evelethu, Minn., brata Johna in sestro omoženo Robich, v starerti kraju pa brata in dve sestri.
Za srčno hibo je v Pueblo, Colo., preminula Helen Perko-
vič, stara 47 let in rojena v Streator, 111.
Iz Woodward, Iowa, se poroča, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl rojak Anton Martin-čič, star 60 let in rojen v Očizli pri Capo d'Istria. V Ameriki je živel 28 let. Zapušča sina, ženo, dve vnukinji, v stari domovini pa hčer.
V	bližini Diamondville, Wyo., je bil v avtomobilski nesreči ubit rojak Anton Rudman, star 25 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, tri brate in štiri sestre.
V	Braddocku, Pa., je preminul rojak Joseph IvanČiČ, star 67 let, doma iz Kastava na Primorskem. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere.
Francozi odlašajo z vojnimi pripravami
Paris, 11. oktobra. Francija je danes obvestila angleško vlado da še ne bo odprla svoje meje španski in da ne bo nastopila proti Italiji, dokler ne dobi tozadevno angleške odobritve. Obenem je Francija naznanila, da je vsak čas pripravljena izpolniti svojo obljubo, da nastopi proti Italiji, ako Italija ne bo slovesno obljubila, da se ne bo več vmešavala v španske zadeve. Poleg tega mora Italija svoje sedanje čete umakniti iz Španije. Anglija zahteva popolen sporazum z Francijo predno obe deželi skupno nastopiti. Angleški kabinet ima jutri izvan-redno sejo, tekom katere se bo razpravljalo o španskih zadevah.
--o—-
Seksualni zločini
V Columbusu so prijeli 31 let starega Fred Turnerja, ki je od-vedel 10-letno dekletce in zlorabil otroka, ki se nahaja sedaj v bolnišnici. V Youngstownu so prijeli nekega 15 let starega, učenca, ki je posilil sošolarico, neko 17 let staro dekle. V Mili Creek Park, Ohio, sta bili včeraj posiljeni dve učenki višje šole po dveh fantalinih. V Akronu so prijeli nekega starejšega moškega, ki je zlorabil 8 let starega otroka.
Novorojenček
Družina Anton Urbas Jr. na Norwood Rd., se je povečala za enega člana, ko je bil te dni rojen sinček. Dekliško ime matere je bilo Koporc. Mati in dete sta zdrava in se nahajata vGlen-ville bolnišnici.
-0--
Sovjeti so umorili nadaljnih 18 zarotnikov
Moskva, 11. oktobra. Sovjetski rabi j i so zaposleni te dneve. Stalin je odredil, da se gre s podvojenimi silami na deio, da se polovi slehernega "zarotnika" v sovjetski državi. Včeraj je bilo zopet 18 mož ustreljenih. Tekom dveh mesecev je dal Stalin pomoriti že 800 svojih nasprotnik ov. Oni, ki so bili včeraj ustreljeni, so bili spoznani krivim, da so mešali zmleto steklo v moko, ki je bila namenjena za vojaštvo ob sibirski meji. Očitalo se jim je tudi, da so pod vodstvom japonskih in poljskih detektivov sistematično rušili železniške zveze v Rusiji in povzročali železniške nesreče. V Leningradu so včeraj zaprli štiri uslužbence kavaren. Očita se jim, da so zastrupili 44 delavcev s tem, da so mešali strup v njih kavo.
Zgoreli pek
Iz neznanega vzroka je nastal včeraj ogenj v Mary's Home Bakery na 7421 Madison Ave. Požar je nepričakovano zalotil peka John Kofrona, katerega so zasegli plameni in mu preprečili pot iz hiše. Zadušil se je v dimu in zgorel. Njegovo truplo je komaj spoznal nekaj ur kasneje njegov sin v okrajni mrtvašnici.
Prvorojenec
Vile rojenice so obiskale te dni družino Mr. in Mrs. Andrew Plašček na Way Ave. in pustile v spomin krepkega fantiča prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Ajnik. Vse je zdravo. Čestitke!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ttl7 SI Clair Avenue	Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
2a Ameriko In Kanado, na letu »5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. 2a Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poeti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto. »5.50; pol leta, »3.00.
Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 3.8. and Canada, $3.00 for 6 month«; Cleveland, by mail, $3.50 for « months.
Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months, turopean subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 10OS, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 187«.
No. 239, Tues., Oct. 12, 1937
McWilliams in časopisje
Po otvoritvi
Maple Heights, O. — V zadnjem dopisu sem pisal, da je to zadnji dopis, ki ga pišem glede našega narodnega doma. Toda udeležba na otvoritvi je bila tako ogromna, in uspeh nad vse pričakovan, zato si štejem v dolžnost, da se v imenu direk-torija iskreno zahvalim vsem, ki ste pripomogli, da je vse tako lepo izpadlo.
Ko sem se v nedeljo zjutraj ob peti uri zbudil, vidim, da pada dež. To me je tako poti-lo, da tudi zaspati nisem mogel več, kajti naš uspeh je bil veliko odvisen tudi od vremena, ker v slučaju dežja ne bi bilo zadosti prostora za vseh pod streho. Ob pol osmi uri se snidem s par di-
Ta teden bo otvorjena v Clevelandu glavna politična kampanja za izvolitev, župana in 33 mestnih postavodajal-cev. Volitve se vršijo 2. novembra. Potem ko so volivci pri primarnih volitvah izločili vse nezaželjene kandidate, sta ostala še dva županska kandidata: republikanec in sedanji župan Harold Burton ter demokrat John McWilliams.
Že tekom primarne volivne kampanje smo doživeli v rektorji in jih dobim prav mrke-politiki nekaj, česar prej še nismo opazili v Clevelandu. An-' gleškim časopisom je namreč kar naenkrat zmanjkalo samostojnosti in neodvisnosti. Vsi so se podali v boj za ponovno izvolitev sedanjega župana Burtona.
V Clevelandu imamo tri angleške dnevnike. The Cleveland Plain Dealer, ki izhaja zjutraj in ki je bil od nekdaj demokratski list, da celo glasilo demokratske stranke. Potem imamo še dva popoldanska angleška dnevnika, in sicer: The Cleveland Press. "Press" je bil od nekdaj nekako v sredini, a se je vedno bolj nagibal k demokratom kot k repu blikancem. Danes je absolutno na strani republikanca Burtona. Tretji popoldanski dnevnik je The Cleveland News
ga obraza in tarnata, kaj bo, če bo dež. Nato se srečam še z Ludvik Vrčkom in tudi jaz pravim, kaj bo, če bo dež. On pa reče, saj ga ne bo, popoldne bomo prav lepo vreme imeli! Kako je on to vedel, mi še sedaj ne gre v glavo. Ko pridem malo pozneje k narodnem domu, so se že prav pridno pripravljali za popoldne in tudi dež je ponehal. Ko pride predsednik Vin-
ki je bil od nekdaj republikanski. Temu časopisu torej ne cent Zimšek ven iz kleti, se ozre more nihče očitati, da podpira Burtona, ker tako le sledi svojim smernicam in politični stranki.
Čudno pri tem je to-le dejstvo: The Cleveland Plain Dealer, takozvani "demokratski časopjs, lastuje The Cleveland News, ki je republikanski časopis. Kako so eni in isti interesi se znašli v skupni borbi, a v dveh političnih strankah, to razume oni, ki pozna ameriški politični business, ki že več let ni vplivan od neodvisnosti iri samostojnosti mišljenja idealnih urednikov, pač pa vplivan od business interesov v obliki tisočerih oglasov, katere priobčujejo milijonarske tvrdkc v dotičnih časopisih.
Omenjeni trije časopisi so se torej letos zarotili, da z vso silo napadajo demokratičnega kandidata McWilliamsa in z vso silo podpirajo zastopnika reakcije in veleinteresov, katere predstavlja sedanji župan, republikanec Burton.
Kandidat demokratske stranke McWilliams nima niti enega zagovornika v angleškem časopisju. Toda ima pa nekaj več kot je pa vredno mnenje politikarjev pri dotičnih časopisih. McWilliams ima za seboj naklonjenost in lojalnost delavcev v Clevelandu. Vse delavske organizacije, vse unije v Clevelandu so enoglasno obsodile sedanjega župana Burtona radi njegove škodljive proti-delavske politike, radi pošiljanja vojaštva in policije nad štrajkarje in ker je lomil štrajke, ko so se delavci borili za boljši koa kruha.
In demokrat McWilliams ima še nekaj več. Pretekli teden so se zbrali k posvetovanju pri McWilliamsu odlični zastopniki vseh narodnostnih skupin v Clevelandu. Nad en tisoč najbolj poznanih Slovendev, Slovako% Hrvatov, Poljakov, Nemcev, Madžarov, Čehov, Rusinov, Poljakov in drugih se je zbralo.	✓
Vsi so enoglasno obsodili administracijo sedanjega župana Burtona in vsi so enoglasno obljubili, da bodo šli prihodnja dva tedna na delo proti Burtonu in za McWilli'amsa. Povedali so, da se tisoče tujezemcev ne udeležuje primarnih volitev, ker mnogi še ne poznajo važnosti teh volitev, toda dne 2. novembra bo odšla nova armada broječa 100,000 mož in |en v volivne koče In ta armada ne bo volila za zastopnik a velekapitala, pač pa somišljenika velikega predsednika Roosevelta, za demokrata McWilliamsa. In za to bodo skrbeli številni narodnostni časopisi v Clevelandu, ki dosežejo večje število čitateljev kot pa zgorej omenjeni trije angleški časopisi.
Podpora Burtonu je obsoja predsednika Roosevelta. Naj angleški časopisi v Clevelandu pazijo, da ne bodo tudi oni krivi preroki letos, kot so bili lansko leto, ko so prerokovali peraz predsednika Roosevelta, a je bil Roosevelt z večjo večino izvoljen kot kdaj prej.
Med ameriškim ženstvom je zadnje čase hudo zavrelo, ko so eni izmed njih predstavnic prepovedali stati s klobukom na glavi pred najvišjim ameriškim prestolom, pred vrhovnim sodiščem. Vidite, pa bi nosile rute na glavi, kot naše matere v starem kraju, pa bi ne doživelo tega poraza.
* » »
Iz Japonske prihaja poročilo, da bodo vprizorili na radiju koncert pravih in pristnih žab. Imenitno! Pa so Japonci še daleč zadej. V Ameriki imamo takole koncerte večkrat, kadar koga črviči v tistih ultra-modernih melodijah, da poslušalcu kar slabo prihaja.
& ),'<
Stara prislovica pravi: Tepec in njegov denar se kmalu ločita! — Mi bi pa radi vedeli v prvi vrsti, kako je tepec prišel do denarja.
iK	*	*
Japonska država je stara nad 2,509 let. In v vsem tem času ni bila v vojni še nikdar premagana. Ni čuda, da imajo Japonci toliko korajže. Ampak enkrat se bodo nataknili na pravega, kot se jo še vsak.
v zrak ter pravi: "Le poglejte ga,!" Ko se ozrem gori, ne vidim ničesar, zato ga vprašam kaj vidi. "Sonce vidim, sonce za oblakom," mi odgovori, "še lep dan bomo imeli." In tako je tudi bilo.
Komaj je bila ura poldne, so že začeli prihajati gostje od vseh strani. Avtomobilov je bilo polne ulice. Možje, ki so imeli za urejevati parkanje, ,?o imeli polne roke dela. Pomagali so jim tudi mestni policisti, da je bil red tem boljši. Točno ob pol dveh se je začela povorka z avtomobili, ki je bila precej velika in se izvršila v najlepšem redu. Godba sv. Lovrenca je igrala lepe koračnice skozi vso pot na truku, ki ga je dal brezplačno naš požrtvovalni rojak John Potokar. Predno smo prišli nazaj do narodnega domfcv, smo pustili avtomobile na Stanley Ave. ter prikorakali z godbo in dekleti z bobni na čelu nazaj pred SND, kjer se je izvršil? otvoritev.
Boter in botra sta bila dobro poznana Dr. in Mrs. Anthony J. Perko, tovarišice so bile Misses Mary Gorenc in Theresa Simon-čič. Vrata doma pa je odprla Mrs. Mary Hrovat, kajti ona je dobila največ glasov v konte-stu, ki so ga vodile žene in dekleta. Ko so se odprla vi'ata doma in so začeli prihajati gostje v dvorano, je med tem časom prav lepo igral Novak-Hoyer orkester; igrali so tudi med odmorom in to brezplačno, hvala jim. Oder so okrasili iz Louis Arkotove cvetličarne, s palmami in cvetlicami, tudi to brezplačno; lep šopek cvetlic je poslal tudi Mr. John Potokar; hvala vam!
Program v dvorani se je pričel točno ob 2:30, kot je bilo oglašano, in ravno zato, ker se je pričel točno, ni šel tako v re* du kot bi imel iti, ker ni bilo še vseh povabljencev navzočih. Zato se je par točk iz prvega dela programa prestavilo v drugega.
Prvi je nastopil tajnik doma, Fred Filips, ki je pozdravil navzoče in predstavil predsednika SND Vincent Zimšeka. Tudi predsednik pozdravi občinstvo in se jim zahvali za tako veliko udeležbo. Kot govornik je prvi nastopil dr. Anthony J. Perko.
dni. In kako tudi ne? Saj to je tisti dan, ki je bil tako težko pričakovan že zadnjih 12 let. Ni čudno torej, da kogar danes srečaš, mu oči žarijo od veselja in zadovoljstva, vsak si je v sve-sti, da je kolikor toliko pripomogel, da se je naša želja uresničila." Poudarjal je, da mu je znano, koliko je bilo truda, da se je vse to skupaj spravilo. Zato nas je opozarjal tudi na četrti odstavek v spominski knjigi, ki se glasi: "Bratje in sestre ! Dasi je naš glavni cilj dosežen, pa ni še naše delo popolnoma končano. Prosimo vas, da ravno tako složno kot do sedaj podpirate naš narodni hram tudi v bodoče, kajti le v slogi je moč in napredek." Govoril je še več vspodbudnih besed, ki jih pa ne morem vse tu napisati, da se dopis preveč ne raztegne. Nekaj zelo vspodbujajočih besed je spregovorila tudi Mrs. A. J. Perko.
Župan mesta Maple Heights, John J. Pekarek, je čestital Slovencem radi našega napredka, ter rekel, da z napredkom slovenske naselbine napreduje trdi mesto Maple Heights. Nekako v istem smislu sta govorila tudi auditor mesta, Mr. Gerald Mansell, in councilman Tom Murrey.
Mr. Louis Ferfolia spomni delničarje in direktorje, koliko je bilo dela in truda, da se je postavil narodni hram, zato naj vsak gleda, da se ga bo prijateljsko in složno vodilo, da bo v korist vsej naselbini.
Mr. F. V. Opaskar nam čestita in pripomni, da smo lahko veseli, da živimo v deželi, ki ne zatira narodne manjšine, kot se to godi po vsej Evropi. Tukaj v tej deželi še vedno lahko gradimo narodne domove in se pogovorimo v materinem jeziku.
Deklamacija "Naš Narodni Dom," ki jo je deklamirala Milka Volkar, je očarala vse navzoče, tako po vsebini besed kakor tudi po izgovarjavi istih.
Mr. Joseph Lekan tudi čestita nam in priporoča složnost. Mr. Ivan Zorman tudi vspodbu-ia k vzajemnosti in slogi, da bomo imeli tem večji uspeh in napredek. Nato je bil pravi pevski koncert, nastopila so kar štiri pevska društva. Prvi je bil "Zvon," drugi "Slovenija," tretji "Slovan" in četrti samostojna "Zarja." Zadnja dva nista bila priobčena v programu, ker smo njih odgovor dobili prepozno, toda so vseeno prišli, zato se prav lepo zahvalimo vsem skupaj. Občinstvo je tudi prav z zanimanjem opazovalo umetni ples, ki ga je proizvajala Ruth Filips.
Mr. John Zulich poudarja, kako potrebno je bilo, da se je zgradilo SND in želi, da bi tudi za naprej vsi skupno delovali. Mr. Joseph Ponikvar čestita Maplehajčanom v imenu SDZ, in želi še mnogo napredka. Slavnostni govornik pa je bil naš priljubljeni sodnik Frank Lausche. On pripoveduje, kako se po vsem svetu zatira svobodo, dočim tu v Zedinjenih dr-
je bilo tudi precej. Vsem zastopnikom in društvenim članom in članicam se iskreno zahvalimo za darove, ki ste jih prinesli, ravno tako se zahvalimo tudi govornikom za darove in govore. Hvala tudi Ferfolia Furniture Co. za darovano električno uro.
Ob šesti uri zvečer se je začela licitacija prvega plesa. Prvi ples v novem domu je plesal prvi predsednik SND v Maple Heights, Mr. Anton Pelko, z ženo sedanjega predsednika, Mrs. Rose Zimšek. Za tem se je lici-tiralo še par plesov, nakar se je začela prosta zabava in ples za vse.
Kot sem že omenil, je biia udeležba sijajna, ljudje so prišli od vseh strani širnega Cleve-landa in okolice. Videl si predstavnike raznih društvenih in kulturnih organizacij, posebno številno je bila zastopana S. D. Zveza. Na kratko povedano, bilo je ljudi, da se je vse trlo, zato mogoče kateri ni bil tako postrežen kot bi moral biti, ampak oprostite nam, ker take udeležbe nismo pričakovali, zato tudi nismo bili pripravljeni zadosti. Da pa je bila udeležba tako velika, gre največ zahvale našim lokalnim časopisom, Ameriški Domovini in Enakopravnosti, ker le potom časopisov nam je bilo mogoče vso to množico spraviti skupaj, in to brezplačno, potom dopisov. Slovenski list bi moral biti v vsaki hiši, ker le potem boste vedeli kaj se godi po naselbinah.
Zahvaliti smo se dolžni tudi vsem tistim, ki ste plačali oglase ali čestitke v spominski knjigi. Upamo, da ste z knjižico zadovoljni. Od naše strani je bila napravljena pomota,- da se je izpustilo iz imenika društev-delničarjev društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Eden od nabiralcev oglasov pa ni vpisal tvrdke The Cleveland Wholesale Grocery Co., 1026 Woodland Ave., ki so tudi plačali za pol strani oglasa. Toliko v popravek.
Za oskrbnika v novem narodnem domu smo dobili Mike Pluta. On vam bo postregel z vsemi dobrotami, kar jih vaše suho grlo potrebuje, ako ga obiščete.
Za direktorij SND:
A. Perušek.
Naši gostje odhajajo
Cleveland, O.—Imel sem priliko razgovarjati se s finim možem, z gostom, ki je dospel iz domovine na obisk v Ameriko. To je redek obisk in celo prvi te vr-?te v naši zgodovini. Ta mož je polkovnik Mirko Burja, zet Mr. in Mrs. Plevnikove družine, ki zavzema odlično mesto v jugoslovanski vojaški službi.
Mislil sem si, da bo s tako odlično osebo težko priti v pogovor, ali pa da kot navaden civilist ne bom mogel ž njim peljati pogovora, toda sam sebi nisem mogel verjeti, da je g. polkovnik tako vljuden, prikupljiv, domač in kratkočasen.
Povedal mi je, da je bil rojen v Šiški pri Ljubljani leta 1894. Njegov oče je bil Leopold Burja Mirko se je šolal v domačem kraju. Zajela ga je svetovna voj na in prišel je v rusko ujetni-
sen in točen odgovor.
žal, da se tako hitro vrača nazaj. Jutri že odhajata s soprogo nazaj v našo rojstno domovino. Danes večer jima prijatelji priredijo odhodnico v Plevnikovih prostorih na 152. cesti. Kdor ga želi videti in mu še enkrat stisniti roko pred odhodom, ga lahko poseti danes večer. Njegov tast, Mr. Joseph Plevnik, mu je za časa njegovega bivanja tukaj pokazal najzanimivejše kraje Amerike. Gotovo se bo g. polkovnik vedno spominjal naše velike in svojevrstne dežele.
Pred odhodom mu kličem: ostani zdrav, dragi naš prijatelj! Kot doslej, bodi tudi zanaprej zvest sin slovenske zemlje in hrabre jugoslovanske armade. Ameriški Slovenci smo ponosni na Te, dragi g. polkovnik!
Anton Grdina.
Detroitski in Barbertonski Slavčki
žavah ameriških še lahko ima-! štv0_ 0d tam je prišel z jug0.
mo slavnosti kakoršna je današnja. Zato priporoča, da poleg tega, da smo zavedni Slovenci, bodimo tudi dobri ameriški državljani, ter dajmo Ameriki kar je dobrega v nas, slabo pa odvrzimo proč.
Nato spregovori par besedi Mrs. Mary Hrovat, ki pove, koliko truda je bilo, da se je postavil dom, ki ga je ona slavnostno odprla. Za njo še govori councilman Peter Zarkovic. On pravi, da se danes počuti prav
Citiral je prvi odstavek iz spo-i kakor v starem kraju, tako do-
minske knjige, ki se glasi: "Prišel je tisti zaželjeni dan 3. oktobra 1937. Ta dan bo ostal v spominu med nami do konca naših
mača se mu zdi današnja slav-nost.
Končno so začeli prihajati na
slovansko četo dobrovoljcev v Solun in se udeležil bitk na solunski fronti. Po vojni je nadaljeval z vojaškimi študijami in stopil v vojaško akademijo. Vzpenjal se je od stopnje do stopnje in dosegel čin polkovnika pri generalnem štabu jugoslovanske armade, še mlad po letih.
Polkovnik Burja je jako učen človek, ne samo v vojaških stvareh, ampak se je z veliko pridnostjo posvetil učenju raznih jezikov, ki jih danes govori sedem perfektno. V pogovoru ž njim sem se zopet prepričal, če bolj učen' je človek, bolj ljubezniv in domač je. Na vseh poljih je do
oder društveni zastopniki, ki jih ma in na vsako vprašanje ve ja-
Da ljudje cenijo mladinske zbere, da ljudstvo ljubi in želi petje mladine je dokaz to, da je pevevodja L. šeme pred zadnjo nedeljo ustanovil že osmi mladinski pevski zbor v Ameriki in sicer v Detroit, Mich.
G. šeme se je odzval, vabilu tamkajšnjega pevevodja g. Ber-lisg-a in prijateljev, da pride in ustanovi mladinski zbor. In tako so Detroitčani na odziv g. še-me-ta sklicali prvi sestanek in poizkušnjo pred zadnjo nedeljo, katere se je udeležilo kakih 50 fantkov in deklic. Po razdelitvi glasov je pevevodja šeme pričel z učenjem pesmic "Bratje Slovenci smo" in Mladi smo Ame-rikanci" in predno je končal vaje, so zbrani "Slavčki" že lepo zapeli.
Zanimivo je bilo videti števil-le, zadovoljne starše in prijate-1 je, ki so vsi navdušeni in zainteresirani v to skupino novo organizirane mladine. Mladim pevcem in pevkam so matere takoj po Vaji servirale sladoled in pecivo, kar je otroke še bolj razveselilo.
Bilo mi je čast biti med Cleve-landčani, ki so bili navzoči pri ustanovnem sestanku tega de-troitskega mladeža. Ob tej priliki se najiskreneje zahvaljujem materam za servirano večerjo in vso izkazano prijaznost. Posebna hvala družini Stular v Dearborn in družini Volk v Detroit za prijazno postrežbo in hvala sploh vsem, ki ste pripomogli, da je bil naš obisk tako prijeten.
"Detroitskim Slavčkom" in njih požrtvovalnemu pevevodju j. Berlisg-u pa želim mnogo uspeha in napredka!
Ne morem mimo, da bi ne omenila koncerta "Barbertonskih Slavčkov," ki se je vršil pred par tedni in katerega se je udeležilo večje število Clevelandčanov.
čestitam zboru barbertonskih Slavčkov kakor tudi solistom in duetom za njih lepo petje. Vsi nastopi so bili bolj korajžni in izgovorjava se mi je zdela bolj čista kot pri zadnjem koncertu, kar je znak napredka v učenju.
Mnogo zaslug za napredek tega zbora sta si stekli mlada pia-nistinja gdč. Mary Gorance in pa tajnica, še tudi mlada, gospa Ka-rolina Snyder, ki sta vodilne moči "Barbertonskih Slavčkov." Gdč. Gorance se mnogo trudi s temi malčki pri vajah, toda z veseljem deluje za procvit zbora. Neštetokrat je gdč. Goranc na lastne stroške priredila po vajah razne zabave za mlade pevce in pevke, kar je silno priporočljivo, ker zabave od časa do časa pripomorejo, da otroci obdrže veselje do zbora. Delovna in priznanja vredna je gospa Snyder, ki je tajnica od pričetka zbora. Ga. Snyder navdušeno dela in mnogo žrtvuje za napredek in uspeh Barbertonskih Slavčkov." "Barbertonski Slavčki," njih starši in prijatelji so lahko ponosni in hvaležni zgoraj omenjenim, kajti težko bi jih nadomestili. Razveseljivo je zanimanje
mladega g. Anthony Šabca za ta mladinski zbor ,pri katerem vrši urad zapisnikarja. Mladi Šabec krasno opisuje vse prireditve Slavčkov kakor tudi drugih kulturnih ustanov, za kar so mu Barbertončani gotovo hvaležni.
Barbertončani naj prejmejo prisrčno zahvalo vseh Clevelandčanov za vsestransko postrežbo ob priliki koncerta "Barbertonskih Slavčkov."
želeč vsem mladinskim pevskim zborom mnogo napredka, vas pozdravlja
Anna Traven.
HVALA MR. MALLY-JU
"Združeni Mladinski pevski zbori" se tem potom iskreno zahvaljujejo Dr. James W. Mally-u ra oglaševanje zadnjega koncerta potom radio programa, brezplačno. Znane so nam cene oglaševanja potom radio in se mu naj topleje zahvalujemo za naklonjenost in velikodušno darilo.
Zahvala Dr. Mally-u je bila pomotoma izpuščena iz skupne zahvale in upam, da bo Dr. Mal-ly oprostil to pomoto in sprejel iskreno priznanje in zahvalo od "Združenih mladinskih pevskih zborov. Tajnica. -o-
—Od 8. do 15. avgusta so umrli v Gorici: Ipavec Amalija 25 let, Fanagel Ivan 11 mesecev, Gostiša Antonija roj. Mozetič 66 let, Pavšič Anton 31 let, Dobravec Marija 43 let, Mavrič Andrej 72 let, Hvalica Alojz 47 let, Jurca Josipina 77 let.
Otrok, kateremu so pele uspavanko bombe in granate. Dete je bilo rojeno v Šangaju ameriškim staršem Nichols ob času, ko so se začele sovražnosti med Kitajsko in Japonsko. Ko je Mrs. Nichols bežala z otrokovi iz Šangaja na ladji President Hoover, je bila tudi ta ladja bombardirana iz aeropla-nov.
Ce verjamete al( pa ne
Neki Škot je bil poznan kot zelo zgovoren človek. Nekoč m" je prijatelj ponudil, da ga zastonj prepelje čez morje n» Francosko, toda pod pogojem, da ne bo vso pot zinil niti besedice-Da bo, mu je sveto obljubil Škot. S seboj je vzel tudi svojo ženice in pilot poleti proti Franciji. Ko so bili nad morjem, začne hudomušni pilot izvajati razne prekucljive vaje z letalom, misleč, da bo na ta način spravil kako besedo iz ust prestrašenega Škota. Letalo se je obračal o, se postavljalo na glavo, postrani in narobe, toda Škot je stisnil be in ni rekel niti besedice.
Ko so pristali na francoskih tleh, je vprašal pilot Škota:
"No, kako se ti je dopadlo' Dcbro si se držal. Ali si se težko premagoval, da nisi zinil vso pot niti besedice?"
"Da, zelo težko sem se premagoval, da nisem kaj rekel. Posebno pa takrat, ko je moja žena padla iz letala v morje. Takrat bi bil kmalu nekaj rekel, pa sem se le premagal."
/
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po B«mlk«K hflrilln K. Kura
"Ne."
"Pa si dejal, da bi ga rad opazoval, šel bo dalje. Najbrž k razvalinam."
"Čemu?"
"Da se bo doma preoblekel."
"Ne. Ni neroden! Za grmom se bo spremenil in kot Muebarek se bo vrnil v mesto."
"Za grmom! Kako se more za grmom preobleči v svetnika ? Boš videl, domov pojde! Za njim morava!"
"Ne pojde v kočo, ker tudi r.e utegne. Mudi se mu."
"Kam?"
"Si pozabil, da je sodni zapisnikar? Prisedniki se že zbirajo. Prepozno bi prispel, če bi sel k razvalinam."
"Pa počakajva!"
Naravnal sem daljnogted na mesto, kjer je lopov izginil.
Še je tičal v grmu. Videl ga sicer nisem, pa vejevje se je majalo.
In črez pet minut je stopil izza grma—svetnik Muebarek.
Halef je zazijal.
"Allah akbar—Allah je velik! Kdo bi si bil mislil, da boš tako točno uganil!"
"Slutnja mi je pravila. In slutnje mene navadno ne varajo. Tale svetnik je velik lopov in zločinec! Morebiti se mi Posreči, da ga razkrinkam."
In kakor sem napovedal, tako se je zgodilo. Muebarek je krenil ob robu gozda navzdol Proti mestu.
"Glej, gospod, v mesto gre! Poj deva za njim?"
"Mi na misel ne prihaja! Važnejši posel imava tu gori!"
"Kak posel?"
"Ne uganeš?"
"Ne."
"Njegovo stanovanje bova preiskala in razvaline ši bova ogledala. Gnezdo je prazno, ni izlahka najti lepše prilike."
"Saj res! Pojdiva! Hiteti morava!"
"Le počasi! Najprvo bova pogledala na kraj, kjer se je iz berača razvil svetnik. Morebiti najdeva sled, ki nama pove, kako se je tista čudovita sprememba zgodila."
Muebarek je dostojanstveno stopal ob nasadih v mesto, midva pa sva pohitela h grmu, kjer se je "spremenil."
Mahovje je bilo pohojeno, drugih sledov pa ni bilo videti.
"Spet se je Halef čudil.
"Kje pa so bergle?"
"Kaj misliš?"
"Nevidne jih je naredil."
"Kaj še! Misli malo!"
"Res ne vem, kje bi jih bil skril."
"Pri sebi jih ima!"
"Pa jih ni bilo videti, ko sva ga srečala pri studencu."
"Hm! Ni treba ravno, da jih vidno nosi. Morebiti pa so zložljive—in kadar jih ne rabi, jih skrije pod kuftanom."
"Bi mu ne bile nerodne?"
"Vsekakor so mu nerodne."
"Zakaj pa jih ne skrije v grmovju?"
"Bi bilo še bolj nerodno. Kadar bi se hotel spremeniti v berača, bi se moral vsikdar vrniti nazaj h grmovju, kjer je skril bergle, če jih nosi s seboj, pa 8e lahko kjerkoli spremeni. To je eno. Drugo pa je, da bi utegnil bergle najti nepoklican človek—in pri kraju bi bilo z beračem Busro,!"
"Res! Hm—, gospod, tako Čudno se mi vse to zdi—prav kakor v pravljicah!"
"Ti rad verjamem! V velikih testih na zapadu se godijo še vse bolj čudne reči! Ampak— bm! Na nekaj sem se spomnil!"
"Na kaj, gospod?"
"Ibarek je pravil, da se čuje, kako mu kosti šklepetajo."
"Da,! Tudi sam sem čul."
"Kaj misliš, ali mu res kosti šklepetajo?"
"Misliš dane?"
"Neumnost! Naj je še tako suh, kosti mu ne bodo nikdar ropotale!"
"Kaj pa je bilo tisto?"
"Njegove bergle."
"Allah! Res!"
"Tako je! In nič drugače. In s tem je Muebarekova nevidnost razkrinkana in rešena, vsaj za naju. Že tistikrat sem slutil, da je tako, ko je berač nenadoma izginil s ceste in je mesto njega Muebarek prišel mimo studenca. Pojdiva h koči!"
"Skozi gozd?"
"Ne. Po poti. Opazil sem jo iz doline in si jo zapomnil."
"Kaj pa če naju iz mesta vidijo?"
"Muebarek naju ne bo videl. In če naju drugi vidijo, pa nič ne de.* Saj bodo itak kmalu vse zvedeli."
"Kaj bodo zvedeli?"
"Ne veš, koga pojdeva sedaj le iskat?"
"Ne."
"Si pozabil, kdo se skriva v razvalinah?"
"Naše ubežnike misliš?"
"Koga pa."
"Nje pojdeva iskat?"
"Da."
"Kako pa jih boš našel?"
"Poiskala bova sledove njihovih konj."
"Tu gori?"
"Seveda,! Ali mar misliš, da so pustili konje v mestu?"
"Gotovo ne. V mestu se najbrž niti pokazali niso."
"Tako tudi jaz sodim. Jezdili so naravnost na hrib in vzeli konje s seboj v razvaline."
"Če že niso spet odpotovali."
"Ne še."
"Kako veš to?"
"Saj še čakajo na tista dva capina, ki ju je Ibarek tako lepo prevarilin upijanil in kisedajle brez dvoma še ležita pijana do nezavesti kje v kakem kotu. Na tista dva čakajo, da jim sporočita, kako so z nami opravili v Melniku."
"In Muebarek, misliš, da jih je skril?"
"Gotovo. Njihov zaveznik je. čeprav se da za svetnika kregati."
"Kako pa jih boš našel?" "Lahko gotovo ne bo. Razvaline so razsežne, kdo ve, kje v kaki kleti ali v kaki skriti sobi jih je Muebarek nastanil. Njihovi konji nam edini utegnejo pokazati pot k njim."
"Misliš, da boš našel njihovo sled?"
"Upam."
"Ampak precej časa je že minilo!"
"Nič ne de. Tisti trije lopovi niso nikaki Indijanci, da bi znali zabrisati sled za seboj. Jim vobče na misel ne pride, da bi utegnil kdo njihovo sled iskati, so preneumni."
"Da! Ti pa znaš brati vse sledove! Radoveden sem, ali ti bo topot uspelo."
Tudi sam sem bil radoveden, ali mi bo, in prav nič posebno nisem zaupal svoji bistroumnosti. Le da tega Halefu nisem pokazal.
V peščeni puščavi ali pa na travnati preriji je sled seveda lahko najti, pa ce je tudi že nekaj dni stara. V obljudenih krajih in še celo v bližini mesta pa je tako iskanje zelo težavno in nehvaležno.
| Stopila sva ob robu gozda do j poti, ki je peljala iz mesta v j hrib. Prave poti ni bilo, le bolj smer. Svet je bil kamenit, tu pa tam je rastel šop trave.
Počasi sva hodila, ostro sem opazoval kamenita tla. Pa ničesar, nisem našel. Morebiti pa ubežniki niso jezdili po poti? Morebiti so prišli od druge strani v hrib? Zarana so prispeli, mestu so se izognili.
(Dalje prihodnjič)
Kako močan je orel
Vsako leto slišimo, da je v tem in onem kraju, kje v Alpah, v Zgornji Italiji, v Kanadi in drugje ugrabil orel kakega otroka ali jagnje. Kmalu pa sledi tem vestem dopis znanstvenikov ali zoologov ali lovcev, ki pravijo, da so te vesti lažnive, da orel ne more dvigniti in odnesti težjega predmeta ko 4 ali 5 kg.
V Švici pa so to zadevo natančno preiskali in sicer so jo dognale in podpisale oblasti: švicarski veliki svet, občinski svet, neki inženjer, odvetnik in še dvanajst prič. Na podlagi tega poročila je blizu prelaza Jaun na poti na Petit-Mont neki orel napadel čredo divjih koza. Orel je nekaj časa begal čredo, jo razpršil in dosegel svoj smoter, da dobi kako kozo, ki bo sama ostala. Na to kozo je orel planil nizdol, jo vlekel po tleh in — jo dvignil, držeč jo v krempljih, v višavo. Razločno je bilo videti, da je bila koza še živa.
Opazovalci, po večini sami smučarji, so hoteli kozo rešiti. Vpili so, delali hrup in so orla tako prestrašili, da je slednjič iz višine 80 m — tako visoko je bil kozo dvignil — spustil iz krempljev in pobegnil.
Našli so potem kozo med jelkami, ki je pojemala in so jo morali usmrtiti. Kozo so stehtali; tehtala je 12 kg. Torej je potrjeno in izpričano, da more orel igraje nesti po zraku plen, ki tehta več ko 10 kg.
Ta primer pa ni edini, ki jih v poslednjih časih zvemo iz Švice. Druga vest je od gozdarja iz Innertkixxhena. Gozdar je šel z dvema psoma po gozdu in je opazoval orla. Njegova dva psa pa sta iskala sled za divjačino. Mahoma je gozdar zapazil, kako je orel šinil nizdol. Cez nekaj sekund je zaslišal bevskanje svoje psice. Prišedši tja je videl, da je bil orel napadel psico, a je ni mogel odnesti, pač pa jo je tako razkljuval, da je bila psica že poginila. Gozdar orla ni smel ustreliti, ker je orel pod lovsko zaščito. Tudi neki drugi lovec je sporočil, da mu je orel napadel psico in jo odnesel.
Pri vsem tem je pa pereče to-le vprašanje: Kdo naj povrne škodo? Gozdar je bil tožil gozdarsko ravnateljstvo za 300 funtov kot povračilo škode radi psa. Ravnateljstvo je dalo pritožbo švicarskemu svetu za varstvo gozdov. Na vsak način so v Švici orli jako drzni in so vedno nevarni, ker jih pač nihče ne sme preganjati in je vprašanje za povrnitev škode zares vprašanje, ki ga bodo morali rešiti v prilog ljudi in ne — orlov.
-o--
— V Skednju pri Trstu je umrla dne 25. avgusta gdja Josipa Godina, vdova po Beimar-du Godini, soustanovitelju Gospodarskega društva v Škednju in mati Marije Trebec-Godina, voditeljice - vrtnarice bivšega Ciril Metodovega otroškega vrtca v Škednju pri Trstu.
SfflEK »JEST!
Vodja angleških fašistov nevarno ranjen
London, 11. oktobra. Sir Oswald Mosley, bivši socialist in sedaj načelnik angleške stranke fašistov, je bil v nedeljo težko ranjen, ko se je z avtomobilom pripeljal na javni trg, kjer je hotel imeti govor. Napadli so ga komunisti, ki so lučali kamenje v njega. Zadet je bil v sence in nevarno ranjen odpeljan v bolnišnico.
--o--
Železnice želijo podraže-nje prometa
Washington, 11. oktobra. Ameriške železnice so naslovile na vlado prošnjo, da jim je dovoljeno zvišati cene za prevažanje blaga in obenem zvišati ceno za potnike. Železnice trdijo, da znaša zvišanje plač, katerega je pravkar dobilo 500,000 železniških uslužbencev, najmanj $110,000,000 na leto, toda dohodki železnic niso tako visoki, da bi mogle plačevati to zvišanje. Prosijo torej za zvišanje pristojbin za prevoz tovornega blaga, kar bi prineslo $85,000,-000 novih dohodkov na leto, in voznina potnikom naj se-zviša od dveh centov na miljo na dva centa in pol.
-o—
Gen. Franco iepustil ameriškega zrakoplovca
Salamanca, Španija, 11. oktobra. Harold Dahl, ameriški zrakoplovec iz države Illinois, ki je bil obsojen v smrt po vodju španskih nacionalistov, je danes zopet svoboden. Počakal bo v Salamanci toliko časa, dokler ga nacionalisti ne bodo zamenjali za kakega jetnika, ki se nahaja pri socialistih. Njegova soproga ga čaka v Parizu. Včeraj je obiskala španskega poslanika, katerega je prosila, da pospeši korake, da bo njen mož lahko zapustil čimprej Španijo. Dahl, ki se je boril v vrstah socialistov, je bil od nacionalistov zajet in obsojen v smrt. Njegovi ženi se je posrečilo izprositi pri sen. Francu njegovo svobodo.
Ponovni poskusi za oprostitev Mooneya
San Francisco, 11. oktobra. Odvetniki, ki so najeti od delavskih organizacij, da izposljuje-jo oprostitev Tom Mooneya iz zaporov, so dobili od najvišje sodni je države Californije certifikat, ki izkazuje ugodno moralno obnašanje Mooneya v zaporih. S tem certifikatom bodo šli odvetniki do najvišje sodnije Zedinjenih držav, kjer bodo skušali dobiti oprostitev Mooneya iz zaporov.
-o--
Katoličani v Nemčiji učijo svoje otroke doma
Berlin, 11. oktobra. Včeraj se je v stoterih katoliških cerkvah Nemčije čitalo skupno pastirsko pismo nemških katoliških škofov. V pismu svetujejo škofje vernikom, da bodo najbolj uspešno odbijali Hitlerjevo proti-cerkveno in proti-versko propagando, če bodo doma poučevali otroke o verskih resnicah. Pismo nemških škofov je bilo odobreno od papeža Pija.
MALI OGLASI
Naprodaj je
gostilna, ki ima licenco za vino in 6% pivo. Podrobnosti izveste pri lastniku na 3804 St. Clair Ave.	(240)
Tedenska razprodaja
NA
SEALY MODROCIH
PRIHRANITE $10.00 SEDAJ
Ena soba
za enega fanta se odda; lepo opremljena. Vprašajte na 5801 Dibble Ave., prva cesta južno od Superior Ave.	(240)
Fino grozdje
najboljše Concord grozdje, naprodaj po $40.00 ton. Vprašajte pri Mike Franko, 1104 E. 71st St.	(240)
Stanovanje
se da v najem. Pet sob in kopališče. Zgorej. Vprašajte na 961 E. 67th St.	(240)
Stanovanje se odda
5 sob, kopalnica, vse novo papi-rano in barvano. Cena je $22 na mesec. Vprašajte na 1134 E. 7Isti St.	(239)
Bivši kralj postane diktator filmskega kraljestva
Hollywood, Cal., 11. oktobra. Vojvoda Windsor, ki se je odpovedal prestolu mogočne Anglije, da je lahko poročil ameriško žensko, bo baje imenovan za diktatorja filmske industrije, kot se poroča iz jako dobro poučenih krogov. Edvard namerava priti v Zedinjene države v prvi polovici meseca novembra. Tozadevne pogodbe so baje že podpisane. Kot diktator ali cenzor ameriških filmskih slik' bo dobival bivši kralj $100,000 plače na leto. Odpovedal se bo dohodkom, ki mu jih sedaj daje angleška vlada, tako da bo postal popolnoma neodvisen od Anglije.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slo^nska^) Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnKorpottrana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. e. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42.1etnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
•*.„ se hočsft zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporni ortrnni7aciii zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se Slko zaVaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
k s K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od do 55 leta-'otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko'za $250; $*00; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
v Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v rn »radii'* A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nt^k samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, ^ zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
Van dlani i" članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-
mentlpdnota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote" ki izdala enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in Clanfca.
vxak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pr v s K Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica'te mogotne in bogate podporne organizacije, potrudi se in
pliSvPivstaki0 slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, onoHninčeca k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano-X ea treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. - Za nana i trm 'no1°snila in .navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR 1004 No- Chicago. Street, Joliet, Illinois
SEALY MODERN REST M0DR0C
ima sledeče kakovosti: Kaljene inner-coils, lockseal assembly, šivano sisal podlogo, sklade mehke bombaževe klo-bučevine, inner roll kraje, vnaprej delane robe, jeklene držaje, oblečene gumbe, damask prevleko in proge.
OBLAK FURNITURE
6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978
ODPRTO ZVEČER

Brazis Bros.
OBLEKE POVRŠNIKE
iz naše tovarne k vam
$15 50 in $17.75
najnovejša moda
Narejene po meri
OBLEKE — POVRŠNIKI SUKNJE izdelane po ekspertih
& S
I
I
£ *
* t
t t t
t
$
$22-50
BRAZIS BROS.
3 trgovine: 6905-07 Superior Ave. 6022 Broadway
404 E. 156th St., blizu Waterloo!
I	A. KOST E LIC, Manager	*
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA
EUROPA .... 27. novembra NEW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzl vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourg:* all Hamburgu
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMEBICAtf MOT lppoj NORTH GERMAN U0YB
1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND, O.
—\
Pošast na barju
Od nekod se je slišalo nekako čudno, mehko skakanje, ki je prihajalo tam nekje iz sredine tiste megle. Megla je ležala petdeset jardov od mesta, kjer smo preža-li, in mi trije smo napeto bolščali vanjo, negotovi, kakšna groza bo stopila iz nje. Stal sem ob Holmesovem komolcu in ozrl sem se v njegov obraz. Bil je bled in napet, njegove oči so se svetile v mesečini. Toda mahoma so se njegove oči zazrle naprej in njegove ustne so se nekoliko odprle od osuplosti. V tistem trenutku je Lestrade od groze zakričal ter se vrgel z obrazom na zemljo. Jaz sem skočil na noge, roka je instinktno segla po revolverju, ko sem uzrl neko obliko, ki je planila na nas nekje iz megle. Da, pes je bil to, ogromen, črn pes .kakršnega še ni videlo človeško oko. Iz njegovega odprtega žrela mu je bruhal ogenj, njegove oči so se pošastno svetile, njegov gobec, čeljusti in navzdol viseče ustne, vse to se je risalo v bliskajočih se plamenih, še nikdar se ni porodila v deliričnih možganih slika groznejše pošasti, kakor je bila ta, ki je planila proti nam iz debelega zidu sive megle.
Z dolgimi skoki je divjal pes navzdol po stezi, tesno za petami našega prijatelja. Bili smo tako prestrašeni in paralizirani, da smo dovolili, da nas je pasi ral, preden smo se zavedli. V tistem trenutku, pa sva s Holmes-om skoraj istočasno pomerila in sprožila in strašni nestvor je grozno zatulil, kar nama je sve-dočilo, da ga je vsaj eden naju zadel. Toda pes se ni ustavil, temveč divjal naprej. Daleč tam spredaj smo opazili Sira Hen-ryja, ki je gledal nazaj, krilil z rokama ter strmel v grozi na strašno pošast, ki ga je zasledovala.
Toda krik bolečine, ki ga je spravil iz sebe pes, ko ga je zadela krogla, je kakor na mah spravil iz nas zadnje ostanke strahu in groze. Ako je bil ranljiv, je bil torej, tudi umrljiv, in če smo ga mogli raniti, ga more. mo tudi ubiti. Še nikdar nisem videl človeka teči tako, kakor je tekel Holmes tisto noč. Tudi sam sem urnih nog, toda on me je prehitel za toliko, za kolikor sem jaz prehitel malega profesionalnega detektiva. Tekli smo ko veter, pred seboj smo slišali Sir Henryjeve grozne krike na pomoč; vmes pa nizko, globoko rjovenje psa. Pritekel sem baš ob času, da sem videl, kako je zver skočila na svojo žrtev, jo podrla na tla ter se ji hotela zagrizti v grlo. Toda v tistem trenutku je že odjeknilo zaporedoma pet strelov Holmesovega revolverja in pet krogel je prevrtalo pošast ob lopatici nad prednjo nogo. Z zadnjim groznim tuležem smrtne agonije in s silovitim hlastom v zrak, je bestija padla na hrbet, z divjo furijo tolkla z vsemi štirimi okoli sebe, nato pa se prevalila na stran ter mirno obležala. Težko sope sem se ustavil ter nastavil svoj revolver bestiji na glavo, toda videl sem takoj, da bi bil strel nepotreben, ker pošast je bila mrtva.
Sir Henry je ležal brez zavesti na mestu, kamor je bil padel. Naglo smo strgali ovratnik ž njegovega vratu in Holmes je olajšano vzdihnil, ko je videl, da ni na koži nobene rane in da je prišla naša rešitev baš pravočasno. Prav takrat je naš prijatelj odprl oči ter storil prvi poizkus, da bi se premeknil. Lestrade je takrat potisnil svojo steklenico z žganjem med njego. ve zobe, in trenutek pozneje nas
je pogledao dvoje prepašenih oči.
"Moj Bog!" je zašepetal. "Kaj je bilo to?? Kaj, za božjo voljo, je bilo??"
"Zdaj je mrtvo, pa naj je bilo že karkoli," je odvrnil Holmes. "Rodbinski pošasti smo za vselej končali njeno delo."
Tako po svoji velikosti kakor po telesni sili je bil to grozen stvor, ki je ležal zdaj iztegnjen pred nami. Bil je ogromen pes, in sicer produkt križanja med krvnim psom in bulldogom; oči-vidno je bilo, da je bil kombinacija obeh — divjaški in zloben kakor mala levinja. Celo zdaj, v smrti, se je zdelo, da kaplja od njegovih silnih čeljusti modrikasti plamen, njegove, krute oči pa so bile obrobljene z ognjenimi kolobarji. Položil sem svojo roko na njegov svetlikajoči se gobec, in glej, tudi moji lastni prsti so se v temi zasvetili.
"Fosfor!" sem dejal.
"Da, prevejana preparacija fosfora," je potrdil Holmes, vonjajoč mrtvo žival. "Vidim, da ni nobenega duha, ki bi oslabil psu njegov čut vonja. Dolgujemo vam veliko apologijo, Sir Henry, ker smo vas izpostavili •temu strahu. Sicer sem bil pripravljen za psa, pa ne za tako kreaturo, kakršna je ta tu-le. In megla nam jc dala kaj malo časa, da bi ga dostojno sprejeli."
"Rešili st*e mi življenje."
"Da, toda mi smo tudi povzročili, da je bilo vaše življenje ogroženo. Ali ste dovolj močni, da vstanete?"
•'Dajte mi še požirek tistega žganja, pa bom za vse pripravljen. Tako! Zdaj pa mi pomagajte na noge. Kaj bomo pa zdaj storili?"
"Vas bomo pustili tu, ker nocoj niste več zmožni za nadaljne avanture. Ako hočete počakati, bo šel eden ali drugi izmed nas' z vami nazaj domov."
Poizkusil je vstati, toda bil je še vedno smrtno bled in noge so se mu tresle. Pomagali smo mu do neke skale, na katero je sel ter si zagrebel obraz v dlani.
"Zdaj vas moramo pustiti tu," je rekel Holmes. "Treba je, da izvršimo še ostanek naše; naloge, in vsak trenutek je največje važnosti. Zdaj imamo svoj slučaj, zato potrebujemo še svojega moža.
"Stavil bi tisoč proti eni, da ga ne bomo našli več v hiši," je nadaljeval, ko smo se naglih korakov odpravili po stezi nazaj proti hiši. "Naši streli so mu morali namreč povedati, da je njegova igra končana."
"Hm, bili smo precej daleč od hiše in nocojšnja gosta megla je morda nekoliko oglušila njih od-jek."
"On je na vsak način sledil psu, da bi ga poklical, čim bi videl, da je slednji opravil svoje delo, na to se lahko zanesete. Ne, ne, zdaj je že izginil. Toda Jiišo bomo vseeno preiskali."
Sprednja vrata so bila odprta, ko smo prihrumeli v hišo ter hiteli iz fsobe v sobo, v največje začudenje starega služabnika, ki nas je srečal v veži. Nikjer ni bilo luči, razen v jedilnici, toda Holmes je pograbil svetilko, nakar ni ostal noben kot hiše ne-preiskan. Toda nikjer ni bilo niti sledu od moža, katerega smo iskali. Zgoraj v prvem nadstropju pa so bila vrata neke spalnice zaprta.
"Tu notri je nekdo!" je vzkliknil Lestrade. "Notri slišim namreč nekak šum. Odprite ta vrata!"
Iz notranjščine sobe se je slišalo pritajeno stokanje. Nasilno smo vlomili vrata. Z revol-
verji v rokah smo vsi trije planili v sobo.
Toda nobenega sledu ni bilo v sobi za onim, katerega smo iskali. Mesto njega smo uzrli nekaj drugega, kar je bilo tako čudno, da smo presenečeni obstali.
Soba je bila preurejena v mali muzej in stene so bile pokrite z malimi steklenimi omaricami, v katerih so se nahajale zbirke hroščev in metuljev. Sredi sobe je stal steber, ki je podpiral strop in ki je bil postavljen že kdovekdaj. In k temu stebru je bila privezana neka oseba, ki je bila tako povita z rjuhami in prti, da izprva nismo mogli ugotoviti, da-li je ženska ali moški. Ena brisača ji je bila ovita okoli vratu ter privezana zadaj za steber. Druga brisača je pokrivala spodnji del obraza, iz katerega je gledalo na nas dvoje temnih oči. V trenutku smo odvezali in odmetali rjuhe in ostalo navlako, ki je držala osebo pri-
vezano k stebru, in pred nas poleg stebra se je sesedla MrS, Stapleton. Ko je njena lepa glava padla na njene prsi, sem videl zadaj na njenem tilniku široko rdečo progo, ki jo je bil zapustil tam korobač.
"Zverina!" je vzlkliknij Holmes. "Lestrade, kje imate svojo steklenico z žganjem? Posadite jo na stol! Vsled trpljenja in izčrpanosti se je onesvestila."
ženska je spet odprla oči.
"Ali je na varnem?" je vprašala. "Je-li pobegnil?"
"Nam ne more pobegniti, ma-dame."
"Ne, ne, saj ne mislim svojega soproga. Sir Henryja imam v mislih. Ali je na varnem?"
"Da."
"In pes?"
"Je mrtev."
Dama je olajšano vzdihnila.
"Hvala Bogu! Hvala Bogu! Oh, ta lopov! Vidite, kako je postopal z menoj!" Potegnila je
roke iz rokavov svoje bluze in v svojo grozo smo videli, da so bile njene roke in ramena vsa pisana in podpluta od udarcev. "Toda to ni nič — nič! . . . Mojo pamet in dušo je mučil in stri . . . Pa vse to sem prenašala, dokler sem mislila^ da sem deležna njegove ljubezni, toda zdaj pa sem izprevidela, da je tudi ta šla in da sem bila samo navadno orodje v njegovih rokah." Med govorjenjem je izbruhnila v krčevito ihtenje.
"Nobenega vzroka nimate, da bi mu prizanašali, madame," je rekel Holmes. "Torej povejte nam, kje ga bomo našli, "če ste mu kdaj pomagali v njegovih krivicah, pomagajte torej zdaj nam, da ga izročimo pravici."
"Samo en kraj je, kamor je mogel zbežati," je rekla. "V osrčju močvirja je mali otočič, na katerem je majhen rudnik einka; Tamkaj je imel skrivališče za svojega psa in tamkaj si
je tudi pripravil pribežališče za slučaj potrebe. To je edini kraj, kamor je lahko zbežal."
Megla se je tiščala okna liki umazana volna. Holmes je vzdignil svetilko ter posvetil proti oknu.
"Vidite," je rekel, "nocoj ne more nihče najti poti v Grimpen močvirje."
"ženska se je zasmejala ter tlesknila z rokama.
"On je morda našel svojo pot tja, toda nikoli je ne bo našel nazaj," je vzkliknila. "Kako naj nocoj vidi vodilna drevesa? Skupaj sva jih zasadila, on in jaz, da sva zaznamovala stezo skozi močvaro. Ah, če bi jih mogla danes izrvati! Potem bi vam bil v resnici izročen na milost in nemilost."
Bilo je očividno, da bi bilo vse zasledovanje zaman, dokler se ta megla ne dvigne in razprši. Medtem sva pustila Lestrada kot čuvaja v hiši, dočim sva šla jaz
in Holmes s Sirom Henryjem domov. Stapletonove zgodbe mu nisva mogla nič več prikrivati, teda prenesel je junaško udarec, ko je cul-, da je ženska, ki jo je ljubil, poročena. Toda udarec Močne avanture je tako razrahljal njegove živce, da je zjutraj ležal"deliričen in z veliko vročico v oskrbi dr. Mortimera. Ta dva sta morala potem odpotovati skupaj okoli sveta, preden si je Sir Henry spet opomogel ter postal nekdanji mož, nakar je postal neomejeni gospodar posestva, ki je bilo toliko časa v nesrečo rodbini.
Zdaj pa prihajam naglo k zaključku te čudovite zgodbe, v kateri so bila naša življenja obdana od temnih slutenj in ki se. je tako tragično končala. Naslednjega jutra se je megla dvignila in Mrs. Stapletonova nas je ovedla do kraja, kjer sta s soprogom našla stezo skozi močvirje.
I——

Prihranite čas — delo — stroške
vsak teden z novimi
LIKALNIKI MAYTAG PRALNIKI
IKONE*
VZAME VAM LIKANJE IZ VAŠIH ROK IN VZAME VAS Z VAŠIH NOG
Sedite, ko likate. Enostavno vodite perilo preko valja in vidite ga prihajati ven trdo, gladko in lepo. Prihranite si ure časa in težko delo. Novi Maytag likalnik vsebuje vse najnovejše udobnosti. Nobene težave ni delati krasno delo ž njim.
Kontrola s kolenom in konci prstov vam da proste roke, da ravnate perilo. Dvojna hitrost je —počasna za mokro, težko perilo; hitra za lahko, bolj suho perilo. Termostatna kontrola zagotovi vročino, ki jo želite. Gladilno železo ima premikajoč pritisk. Dvojno odprt valj vam omogoča, da z lahkoto gladite votle kose, grbančaste, čipke, ali polne mere rjuhe, namizne prte in blankete. Valj se lahko ustavi v pritisku za večji pritisk in po-paro.
Še mnogo drugih odličnih prednosti je. Ako ste čakali za popoten likalnik, oglejte si novi Maytag.
ŠPECIELNO samo za
$5.00
Najemite novi Maytag likalnik ali pralnik za 5-tedensko poskušnjo. Ako boste potem kupili likalnik ali pralnik, boste imeli onih $5.00 kot prvo plačilo.
®
IISTONJ
100 BRISAČ se bo dalo —eno vsaki ženski, ki bo zlikala eno brisačo na Maytag likalniku. Več brisač vsak dan: v sredo, četrtek, petek in soboto.
TUKAJ JE NOVI, IZBOLJŠANI
IVI AY TAG
PRALNIK
Vsak teden bolj varčne- ženske perejo v Maytagu doma. To je čista, hitra, skrbna metoda. Iz enegaj kosa vlit aluminast čeber, oddelek za milnico, gyratator pralni obrat, valjčni izžemalec vede in druga Maytagova razvitja zagotovijo čistejše perilo po manjših stroških za vsako pranje za mnogo let.
Sedaj dobite nov, izboljšan Maytag . . . finejši pralnik kot kdaj in še vedno ceneje kot Maytag pred nekaj leti. Ce se sam ne proda, ne obdržite ga. . Radevolje vam ga bomo razkazali ter razložili lahka odplačila.
MAYTAG
MODELI TAKO NIZKI V CENI KOT $1.00 NA TEDEN
za samo
$69.50
Oglejte si model 110, moderen pralnik Maytagove kakovosti.
JAKO LIBERALNO PONUDBO ZA VAŠ STARI ELEKTRIČNI PRALNIK ALI LIKALNIK POUK ZASTONJ NA NOVIH MAYTAG LIKALNIKIH. V SREDO, ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO POPOLDNE IN ZVEČER. MISS HAZEL SHEETS, MAYTAGOVA DEMONSTRANTKA, BO TUKAJ.
Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar. . . . Vedno se obrnite na Norwood
Appliance & Furniture Co. za boljšo ceno in boljše blago.
Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 ST. CLAIR AVE.	TEL. ENDICOTT 3634	6119 ST. CLAIR AVE.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lartnika ODPRTO ZVEČER