Krmni dosevki Bliža se čas žetve in zopet bomo sejali strnišč-ne in prezimne krmne dosevke, ki nam omogo-čajo, da na isti površini v enem letu pridelamo dva ali celo tri pridelke v povprečju dveh let. Z njimi popravljamo napake nepravilnega kolo-barjenja, saj ugodno vplivajo na strukturo tal, njive razplevelijo in jim povečujejo rodovitnost. Hranilne snovi se iz tal manj izpirajo, korenine rahljajo tla in koreninski ostanki se spretninjajo v humus, kar je pomembno predvsem tam, kjer za gnojenje njiv uporabljajo gnojevko. Ker imamo njivskih površin malo, je važno, da jih čimbolje izkoristimo in v razmeroma krat- kem času pridelamo, s hranilnimi snovmi boga-to, zeleno krmo. Strniščne krmne dosevke je potrebno posejati čimprej po žetvi, kajti dan zamude rasti v juliju in avgustu pomeni toliko kot deset dni rasti v septembru. Strnišče po možnosti še na dan žetve plitko preorjemo (15—20 cm) in obdelamo s krožno brano ali predsetvenikom, tako pripra-vimo drobnogrudičasto strukturo tal in zadrži-rao vlogo v tleh, kar je zelo pomembno za dober pridelek dosevka. Drobna semena križnic, trav in detelj sejemo na globino 1—2 cm, ostalo seme pa na globino 4 cm. Po setvi površine še povalja-mo in tako vzpostavimo stik med semenom in vlažno zemljo. Zaradi kratke rastne dobe mora-jo biti tudi hranilne snovi čimbolj dostopne, zato je priporočljivo, da se predhodne poljščine obil-neje gnojijo s fosforjem in kalijem. Če tega nismo storili, moramo potrositi na brazde pre-oranega strnišča in zabrati pred setvijo v tla 60 kg P205.80-100 kg / ha K20 in 40 kg čistega dušika na hektar (150 kg/ha KAN). Uporabimo lahko tudi do 25 m2 gnojevke/ha, po možnosti razredčene v razmerju 1:1. IZBOR STRNIŠČNIH KRMNIH DO-SEVKOV: 1) KRMNA OGRŠČICA (LISTNATI OHROVT) - 10-15 kg semena/ha 2) MNOGOCVETNA UULKA: 40-50 kg se-mena/ha, jeseni imamo dva odkosa, spomladi enega. Priporočam setev v mešanici 10 kg (ha mnogocvetne ljulke in 15 kg (ha perzijske dete-lje ali.30 kg/ha aleksandrijske detelje. 3) KORUZA IN KRMNI GRAH: 70 kg/ha graha in 25 kg koruze/ha. Po stroških pridelovanja je ekonomsko naj-bolj upravičeno pridelovanje krmne ogrščice in mnogocvetne Ijulke. Cena pridelovanja teh dveh krmnih dosevkov je le malo višja od cene krme pridelane na travinju (prilast), po kvaliteti krme pa sta ji enakovredni. Pridelovanje meša-nic z deteljami je sicer dražje, vendar zaneslji-vejše in tudi krma je odlična. KMETIJŠKI ZAVOD UUBUANA SVETOVALNA ENOTA IG IG 181 TEL: 662-141