^^ in prsmi*«*- .TRAK XXVIII. lfcta * PROSVETA clasilo slovenske narodne podporne jednote Hw Juhi* H jm ^ A- « Onim '•< M^rrsr CH1CAG0. jlU PONDELJEK, 29. JULIJA ~U1 rato of posta«« prortikd far ln 110», Aet of Oct. I, 1017, authoH.sd on Juco 14. 191«. ; "delitvijo" bogastva ne bo nič v tem kongresu. Reakcionarni demokratje so se združili z reakcionarnimi republikanci in oboji zdaj ščitijo bogate korporacije. Davki bodo nekoliko iriiani le na dohodke multimilijonarjev, do-čim bodo "beraski" milijonarji in manjši bogatini izvzeti.—Ideja "fathra" Coughlina glede centralne banke zavržena v senatu fMkington, D. C., 27. jul. — itna zbornica je včeraj spre-novi zakon za reguliranje , toda amendment senatorja i iz North Dakote, ki je u-..val idejo radiožupnika rhJina iz Detroita glede fede _ centralne banke, katera b idomestila današnje privatne rne banke, je bil poražen I glasovi proti 10. fiHhington, 27. jul. — Prednik Roosevelt bo moral za-bič nad demokrati, če i bo hotel prisiliti, da bi pri-na "delitev bogastva" vsaj neke meje. Njegovi davčn litiki, katero je razložil v svo-poslanici kongresu in ral večje zvišanje davkov na «tva in velike korporacije, i odločno uprli demokratje v leku za sredstva nižje zborni- [ Ta odsek sestavlja nov davčni in je na zaslišanje pokli-[>leg davčnih ekspertov v kladniškem departmentu večje vilo plutokratov, ki so pobi-I večje obdavčenje bogatinov, pa zvišanje korpora P davka na velika podjetji znižanje ibe. [Zastopniki velikih korporacij argumentirali, da bi zvišanje davka od 13.5% do 17 velepodjetja najbolj udarilo investorje, na drugi stra-pa znižanje korporacijskih kov na mala podjetja bilo v i«t bogatih lastnikov. Manj->družbe so po zatrdilu teh lju-vtfinoma v rokah ene družici pa malega števila delni-•v. Na splošno je to resnica, »druifi strani je pa tudi resni-d» pri velikih korporacijah, imajo tisoče delničarjev, delničar ne šteje nič. 'Jejo le veliki delničarji, najve-»Nratini v Ameriki in pa ban-ll'kl dominirajo te korpora- at teh zaslišanj in velela vpliva v kongresu je, r demokratje pričeli revoiti-Proti Rooseveltovi davčni po-h govornikov malega ™ "o mUli prijatelji vele-.odkar so v vladi. Med ki so odprto in tra-, T H'r;,nk;i velebiznisa, J^tno večino demokratov r;t2like prvi kot dru_ ij^-n, hlapci plutokraci-v" i " kornoracij. ^ jO razvidno iz provizo-"JJv;;nega osnutka, ne bo * l'*itx,. bogastva". Se-davek zna-,^-tnMrt odstotka, odsek *1»j predlaga, v bodoče iay4'/, nj44i MJttj« in en odsto-*elike korporacije. U r 1,1 to zvišanje w milijonov več na le- Domače vesti Nesreča novega vlaka Kemmerer, Wyo. — Dne 24. julija je novi vlak "Zip" skočil iz tira pri Nuggetu, Wyo., 15 milj od tu. V tem vlaku je bil rojak Johrt Pintar iz Portlanda, Oreg., ki se je vračal iz Grand Rapidsa, Mich., kjer je bil na obisku pri svoji sestri. Pintar je rekel po nezgodi, da je bila prava sreča v nesreči, da je vlak vozil počasi v momentu, ko je padel iz tira. Poškodovan torej ni bil nihče. Mlad športnik v bolnišnici Gross, Kans. — Stanley Doli-nar, član društva Sunflower SN-PJ in eden najboljših igralcev "soft bali" športa, se je moral podvreči težki operaciji. Člani n prijatelji ga lahko obiščejo v bolnišnici Mt. Carmel v Pitts-burgu, Kana. Nov član SNPJ So. Chicago. — Družina John Luatig ml. je pred kratkim do- Stavka rudarjev preložena na jesen Lewis odgodil strajk na Rooseveltov apel Waahington, D. C. — Stavka 400,000 rudarjev na poljih mehkega premoga, ki je bila 1. julija odločna za mesec dni, je bila 26. julija ponovno odložena do 16. septembra. To se je zgodilo - - .............. na nov apel predsednika Hoose-|v°Jno zu smatfo proletariata. Komunisti za demokracijo! Tretja internacionala spremenila taktiko Mot&va, 27. jul. — Voditelji tretje ali komuniatične interna-cionale so včeraj na sedmem kongresu te internacionale, ki ae vrši v Moskvi, zavrgli staro boljše-viško načelo, kl «e glasi, da je buržujskademokracija cokla pro-letarske revolucije in delavci sa ne smejo brigati za buriujako demokracijo; dalje so zavrgli načelo, da morajo delavci povsod nasprotovati buršujski vojni in če je ne morejo preprečiti, naj jo skušajo pretvoriti v civilno velta, ki je naslovil na rudarsko ekaekutivo in operatorje apalaš-kega okrožja prošnjo, naj podaljšajo obstoječo kolektivno pogodbo do omenjenega datuma. Predsednik je dejal, da trdno u-pa, da bo v tem času sprejet konstruktiven zakon (Guffeyjev zakonski načrt), ki olajša razmere v industriji mehkega premoga. John L. Levvis, predsednik rudarske unije, se je s tem zadovoljil. Rudarska unija zahteva v novi pogodbi tedenski 30-urnik in deset odstotkov zvišanja mezdo, magnatje apalaškega premogovniškega okrožja pa ponujajo obstoječo mezdno lestvico in 36 ur dela v tednu do prihodnjega 1. aprila. MPJ------- veapo J-pa pii heboyffanu «opisj — Tu je u- ta J? 1 bila ainčka. Oče in mati sta čla-istih. /la manjAc js*. druživa *10 SNPJ Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis mrl Aleksander Dovjak, star 49 et. Tu zapušča ženo, sina in pet hčera, v starem kraju pa mater, dva brata in tri sestre. Avtna nesreča na farmi Willard, Wis. — Krist Seliš-nik se je hudo pobil pri vožnji z avtom. Tri rebra ima zlomljena n poleg tega še notranje poškodbe. Holandska vlada podala ostavko Haag, Holandija, 27. jul. — Mnančna kriza v Holandiji je včeraj strmoglavila Colijnovo vlado, katera se je krčevito oklepala zlate valute. Polom italijanske zlate lire je poostril krizo nudi na Holandskem in rezultat e politična kriza. ■ vw F*ir K, ha H davk, kar B An M ril I, i* t ' 'J(l! z zvišanjem dav- ' »Mr dc^hfKlke, dedščine ' ■ '' priporoča cviša-jr najl>ogateJ-»mpromla z Roo-J' in srednje r«ti ne priporo-;«r»ja. IK) $150,-naj velja ^"h^sininskega 'I«4 "navad-'^Je, ki premo-i°nov, kar v a-' • ni družbi po 1 ** namreč, bilijon inveati-* l»ov|irečno ''' d kov. •n«»kratje, ki m I>f(Ai zvišan- Japonci ne »mejo šli- iati o afriškem šporu Tokio, 27. jul.—Japonska vlada je prepovedala poročila v japonskem radiu o italijanskih pripavah za vojno z Abesinijo in sploh vse vesti, tikajoče se ita-ijansko-abeainskega spora. Japonska vlada je dalje naznanila, da si pridržuje pravico izvažanja orožja in streliva v Abesinijo ali katerokoli drugo državo. ju davkov tem milijonarskim "beračem". "Delitev bogastva" se naj prične šele pri tistih, ki premorejo več kot tri milijone, ampak tudi ne dosti. Vlada bi od tega zvišanja dohodninskih davkov na vrhu dobila le 20 milijonov $400,000 več na leto v smislu odsekovega osnutka. Slično je tudi z davki na velike dedščine, ki naj vladni blagajni prinesejo $««.200,000 več na leto, zvišanje davkov na darila (razdelitev premoženja, ko je lastnik še tiv) pa «25,400.000 več na leto. 8 skupnim zvišanjem teh davkov, uključivši korporacij»kih, so demokratje pripravljeni zvišati vladne dohodke le za 1H4 milijonov. Vladni deficit bo leto« Znašaj pa okrog štiri milijarde in pol. To je vsa "delitev boga*t\* na katero *u pripravljeni d«-m< krat je. Nemiki časopisni trg neugoden za Hitlerja ' Berlin, 27. jul. — Odkar je prišel Hitler na krmilo, se krog či-tateljev tujezemskega časopisja vedpo bolj širi, na drugi strani pida ekftj1«rf nacljskega Časopisja. V prvi polovici tega le-uvoz tujezemskih časopisov v Nemčijo znašal 1500 ton ali 450 ton več ko pred dvema letoma. Zvišanje znaša 34 %. V i-sti dobi je pa izvoz nacijskega časopisja v tujino padel z 2851 ton na 2002 ton, znižanje za 29%. Razume se, da v Nemčijo ne sme noben antinacijski tisk, ampak samo "nevtralni" in pa "prijateljski". Vendar pa te številke ne pokrivajo vsega časopisnega uvoza v Nemčijo. V njih ni na primer uključeno glasilo nemških socialistov, ki se tiska v Pragi in vtihotaplja v Nemčijo v velikem številu. Iz izjav članov eksekutivnega odbora komuniatične internacio-nale, posebno pa iz govora Wil-helma Piecka, voditelja nemških komunistov, ki je imel včeraj glavni govor na kongresu, je posneti, da je nova taktika komin-terne sledeča: Fašizem je za delavca slabši kakor vsaka buriujska demokracija. Fašistična Nemčija s svojimi agresivnimi in imperialističnimi smernicami ograža bur-žujsko-demokratične dežele v srednji in zapadni Evropi, v katerih je komunUtlčno gibanje še svobodno. Ce torej fašistična Nemčija napade-katerokoli bur-žujsko-demokratični deželo, je dolžnost komunistov prizadete fiežele, da se pridružijd buržoa-ziji in branijo buržujsko demokracijo ter neodvisnost dotičn« dežele, kajti taka vojna je pravična, čeprav jo vodi buržujska vlada in država! — BERLIN SE BOJI NOVEGA KRVAVEGA'ClSCENJA' IS J tujerodnih kritni nalcev deportiranih rmstjn VVashington, 1). C. — Justični department poroča, da je pred sodnik Roosevelt suspendiral zaporno kazen 151 inozemskim kriminalcem z namenom, da bodo lahko takoj deportirani v njih rojstne dežele. Poslani bodo v dvajset različnih dežel In največ jih gre v Evropo. Med deportirane! je 50 ponarejevalcev denarja, 04 razpečevalcev narkotičnih strupov in ostali so se pregrešili zoper poštne in ostale federalne zakone. Nekaj jih je celo, ki so pogazili pokojno prohi-bicijo in med temi je neki Jugoslovan po imenu Nlkolič iz Min-nesote. Spor med vodilnimi n« ciji se je poostril PONOVNI NAPAD NA VETERANSKO ORGANIZACIJO Berlin, 27. jul. — V glavnem mestu Nemčije so se pričele širiti govorice o resnem sporu med visokimi nacijskimi voditelji, ki bo morda rezultiral v novem krvavem "čiščenju" v naoljski stranki. Razpust jeklenočeladarjev, organizacij vojnih veteranov, v vseh krajih Nemčije in konfiskacija njih imetja, poostrena kampanja proti katolikom, Židom in proteMtantom — vse to ae tu smatra za krinko, za katero se skriva desperatna borba med vodilnimi naciji. Končna odločitev zavisi od Hitlerja in "šturmarji" ter druge nacijske enote so nervozni, Naciji, med njimi Paul Joaeph Goe-bels, so že večkrat priznali, da v mogočnem gibanju kakor je na-cijsko je možno, da se tu In tam pojavi šibek člen. Ko bo Hitler zaključil pogajanja z Anglijo in drugimi državami glede oborožitve Nemčije, bo podvzel akcijo proti šibkemu Členu, pravijo vodilni člani nacijske stranke. V Berlinu prevladuje mnenje, da je čas akcije prišel. Tu se širi govorica, da je bila naloga "čiščenja" v nacijskih vrstah poverjena H. W. Goeringu, letalskemu ministru in premierju Državna milica je še v Terre Hautu S pogajanji za končanje stavke gre počasi Tu se šušlja, da j« kampanja proti katolikom, Židom in prote stantom Izzvala v zunanjem »ve tu odmev, kakršnega naciji niso pričakovali. Iz tega razloga je bi izbran Goering, da zatre opozicijo, ki se je pojavila v nacijskih vrstah. Avtoriteti« so včeraj zaprle u rade jeklenočeladarjev v vzhod ni Prusiji in zasegle njih Imetje. Nacijski tisk poudarja, da so te organizacije vodile tajno kam parijo proti Hitlerjevemu režimu. "Der Front Soldat", njih glasilo, je bilo zaplenjeno. OI>e, katoliška in protestantov (Dalj«, ni S. »trani.) rw 'ii i m: Terre Hsute, Ind., 27. jul. — Dasi je življenje v tem mestu postalo normalno z zaključkom dvodevne spontane generalu«1 stavke, je tukaj še vodno polo vica državne milice, okrog 000 vojakov, ki skrbi za "red in mir" z vojnim stanjem. Governer Me-Nutt in bivši načelnik Ameriški legije je odpoklical le polovico milice. Dasi so prepovedane vse seje in shodi, se je v sredo večer pred tovarno Columbian Stamping & Enamcling Co. vseeno zbrala večja skupina stavkarjev in sim-patičarjev, katere je pa vojaštvo razgnalo s plinskimi bombami. Kljub temu. da so se ostali delavci vrnili na delo, Je situacija še vedno napota. Napeta je vsled sovraštva do milice, ki je bila semkaj poslana, da protektira skebe in pobojnlke, katere je družba dobila pri neki detektivski agenciji v Chicagu. Možnost obstoji, da pridejo ob koncu tedna v mesto okoliški rudarji, ki so pripravljeni pomagati stavkar-jem na svoj način. Proti milici in importiranim akebom lahko zna priti do novih demonstracij kljub obsednemu stanju. H pogajanji za končanje Štiri-mesečne stavke 000 delavcev pri omenjeni družbi gre izredno počasi. Posredovalca federalnega delavskega departmenta Charles L. Richardson ln Harry E. Scheck do |tetka še nista mogla privesti obeh strank do skupnega sestanka. Poravnavi se upira drulba, ker noče pristati na pri-inrtnj*' kar jf» gtavfta on* bteva stavkarjev. Družba je trmasta, ker Ima na svoji strani vso oblast, pred vsem pa državno milico. Potreben je bil samo namig iu gover ner McNutt Je poslal v to mesto vso milico, ki je bila mobilizirana v nekaj urah. Med poučenimi krogi Je bilo že dolgo znano, da se je |Mivelj ništvo milice zadnja leta v glav nem bavllo s taktiko za razbija nje stavk. Načrti so se v glav nem bavlli z jeklarskim distrik-tom v G«rryju. Je pa razvidno, da je milica imela na vidiku tu di druga industrijska mesta. Na Terre llaute je udarila |»ovsem nepričakovano in brez vsakega povoda. Zadostovalo je samo to, da so se dan pred njenim prihodom zbrali pred tovarnb (Jo!um Man kompanije stavkarji z na menom, da preprečijo dostop v tovarno lm|>ortlranlm profeslo nalnim akebom in pretepačem iz Chicaga. Proti generalni stavki Je prina šalo zelo pobarvana poročila čl kaško kapitalistično časopisje, ki je takoj prvi dan t velikimi na l»lsl kričalo, da v Terre llautu primanjkuje tkeža. To Je bila gola fabrikacija in hujskanje firoti generalni atavkl, s katero je delavstvo udarilo kakor strela Z JaNfiega neba AMERIKA SE NE BRIGA ZA AFRIŠKI KONFLIKT Tako je rekel Roosevelt na konferenci z re-porterji 10,000 BEGUNOV IZ ITALIJE Podor j*«an)e člw%«4tva. (Nariaal J»rg»r.A r*tW pM*«ras Trockij prerokuje novo svetovno vojno ()hIo, Norveška. 27. Jul. Leon Trockij Je včeraj pretrgal nvoJ dolgi molk in povedal poročevalcu socialističnega IMs "Arbeider Hladet",,d* bo Hali JariNko-ahcuiniiki vojni prav gotovo tledila druga svetovna volna kakor |e balkanski vojni leta IM2 sledila prva svi lovna vojna Trokim "ljudskim fodišlem". Obtofen je bil "veleizd* |e", t l*u»s |e e deri med Voditelji ifi blvAl Ida Kujnik kornonist i/n« t ank« Nemčiii pred Hitlerjem. ADDIS, A HA IIA, 28. Jul.— Stridenet Italijanov In 2(1 Ah*, sincev je bilo danes ubitih v »popadli na Neverni meji, kjer je oddelek Italijanakega vojaštva Invadlral abesinsko o k eni I Je. Ostali Italijani ho zbežali nazaj čez mejo. Ženeva, 28. jul.—Seja sveta Lige narodov' glede afriškega konflikta je sklicana za HI. Jull-a. Italija Je obvestila tajništvo l.ige, da se ne udeleži te seje, če ne Ih) dnevni led omejen le na vprašanje arbitraže med njo in Abesinijo. Wiwhlngton, I). 27. jul. — Predsednik Roosevelt je na včerajšnji konferenci a Časopisnimi poročevalci ovrgel previdno politiko državnega departmenta v i* talijansko-abeslnski krizi, ko je izjavil, da so Amerika ne aanlma za afriški konflikt. Ker Je ta U-java v direktnem nasprotju i deklaracijo državnega tajnika Hulla, k I jo Je podal pred nekaj dnevi in v kateri je dejal, da A-merikažell mirno poravnavo spora, dumnovajo, da bo prmlsednik preklical ali modificiral včerajšnjo izjavo. Roosevelt je podal to Izjavo, ku je bil vprašan, kakšne korake je njegova administracija podvsela v smeri, da se Amerika ixogne zunanji Vojni. Dejal Je, tla bo še nadalje vodila sedanjo politiko, ki je prijateljstvo * vsemi državami in da bodo njeni diplomat-Je skrbeli, da s« Amerika ne zaplete v konflikte, ki se nje ne tičejo. To velja tudi za sedanji spor med Italijo in Abesinijo. Ta konflikt je |>o*tal problem Rooseveltove administracije, ko je na praznik ameriške neodvisnosti prejela a|iel abesinskega cesarja, naj prepreči vojno v A-friki na podlagi Kellogg-Hrian-dovega mirovnega pakta. Državni tajnik Je na ta a|iel odgovoril, da je uvei jen, da bo Liga narodov rešila s|sir v zadovoljstvo prizadetih drla v. Teden dni |x>-zneje je lluil na pritisk pacifistov podal bolj (sliočno deklaracijo, v kateri Je poudaril, da a-meriška vlada smatra mednarodne dogovore, med temi Kelloggov mirovni pakt, za sveto stvar in da je močno zainteresirana v mirno poravnavo afriškega konflikta liiiisliruck. Avstrija. 27. Jul. Okrog 10,000 italijanskih pesnikov vojaške Klarosti je že |s>- begnilo m. Italije, da ne izognejo vojaški alužlil v Afriki. Tir so po večini Nemci iz tirolskega o-zemlja, ki je prišlo |mi vojni pod Italijo ter Hrvati in Hlovenel iz Istre in 1'rimorske, kateri je I-talija dobila kot plen, ker si* je pridružila zaveznikom v svetovni vojni. Italija je v zadnjem ČsMl |M»d> vojilii obmejne straže, da prepreči dezertacije mladim vojaške *tar«»"ti n I ramijo, ftvico, Av-•»trijo in Jugoslavijo. Mnogo tirolskih Serneev je prišlo v Avstrijo preko Krennerskega prelaza in a\rttrij>«ka vlada Jim nudi zaščito Italljsmike zahteve, naj Jih p<»il)e muaj, Je odklonila. *' MIhom *lhinr|ja prevladuje ob vzhodni meji Italije, kjer je veliko število Mloveniev in Hrvatov p'd italijaiiMko vlsdo Tu no le/e rt.i iki kon *i|N bih i Maj Jih 'U JllgM gov je biliziral ta slutb Him tje največje In ftaMran-' uli v Jugonlavijl zaman na Jiigovlovansko \ lado, poiklje nszaj. Po poroči-tlovMiMkih uradnih kro-\tu»«oHniJeve vlada mo-i okrog HuOO Mlovence« » v Afriki. '.1 jot. —~ Rim je zadnji (I tj» imi 3. •trs«i,t PtOSTtT* PROSVETA THE ENI.IfillTK.VMHNT SUMU) IM LASTNIMA NLOVKMtBB MASDDNB J«»*OTI •tu— •t w< kr Si«t«M » > mm u>«<«m llmi CMm**| to I*m4i HM M II H m |«J wu II M M Mft wut <• CkUmf to Ctmmrm hm M Mto tet*. M.!! M »al m«; m to«-— in M) Sub^rirt*«, r»U*t U- U...U* »uu. I..-H •Ml c*a»fe MM r«*' Čhlmf Ctmmrm |7 M M» f uratc ■ MMllto M M Om — pm Mc»««/ru H*fc«»lai 4a»Uo« to tortM M M !•«««•#■• »MMM («ntoa. tali, A«*.., p«.«) M4.) m >ru«>* po*lU«Ulj« to t »totoj«. M i* t riltšil pm4tmimm. A4*«rttoiM r.u- •• of caltoM »M uwoltl ar<*W« *IU Mrt M r*yr»«4. Othmr ,pU. »urh M •UiriOT. »ivi. I**««. »to.. wlll k« NUfMi k *M, k»» IIM M ■ PROHVKTA Ml-N k Ummdmim A»«, CM«f(, UHMH. MMIU or THK fKUMITKD PUM Glasovi iz naselbin m wn mm i 1'atuns IimM U ru/nlnA » ohUpaju. mm primer (Jun* M. umIm« pontmtii. dm »•» Ponovit« |o »rm*otmmno. dm mm »m 1918), pol«« imkfm dmUtmom poUhl* —>■ IMI M MUVl. Nazaj na polje! Zgodilo »e je tole: Veliki farmarji v sedmih državah srednjega zapada in sevorozapada ho »redi t*ga meseca zagnali presunljiv krik: Delavcev nimamo! Delavcev za žetvo potrebujemo! Neverjetni Tomaži so ostrmeli. Farmarji nimajo delavcev? Nemogoče! Kje so pa brezposelni delavci, ki jih mi davkoplačevalci podpiramo z relifom? Kam ho izginili? Farmarji so še bolj zakričali: Relifarji nočejo vzeti dela na nafcih farmah! Pravijo, da za dva ali tri tedne dela na farmah se ne izr. plača pustiti relifa. Krik je dosegel federalni VVashington in federalni možje so brž nastavili uho. Kaj? Relifarji nočejo delati na farmah? Čakajte, mrhe! Ml vam damo vetra. In priiel je federalni ukaz: Ves podeželski relif je ustavljen v IIHnoisu, Kansasu, Južni ni Severni Dakoti, Nebraski, Iowi in Minneso-tif Relif je ustavljen za mesec dni, dokler ni vsa plenica požeta na tamošnjih farmah! Nazaj na polje, relifarji! Kdor noče delati na polju, naj strada! — Ali imajo brezposelni delavci kaj pravic? Kaj človečkih pravic? Vse kaže, da nimajo nikakršnfh pravic. Vsaka človeška svinja se sme norčevati Iz njih, sme Jih zasramovati In pljuvati nanje; vsak falot jim sme pokazati beraško miloščino, oglodano in golo kost, in jih prLsiliti k delu v zumeno za tisto miloščino. In federalna vlada vse to odobrava! Poročila, ki omenjajo "revolto" relifarjev proti ftelu na farmah, previdno molče, koliko je onih, ki enostavno nočejo vzeti nobenega dela, dokler je kaj javne podpore, in koliko je onih, ki nočejo delati za beraAko miloščino. Prepričani smo, da so zadnji v ogromni večini. Brezposelni reveži, dasi zaničevani in sto-tisočkrat ponižani, imajo še vedno toliko človeškega pono««, da ne vzamejo vsake drobtine, katero jim farmar ali kdo drugi vrže za 10 ali 12 ur dela na dan* Toda visoko gori, kjer caruje izkoriščanje, se je skotila doktrina, da vsaka plačica od privatnega delodajalca je več vredna kakor javna podpora. Brezposelni siromak bi moral smatrati za dolžnost in najviAjo čednost, da pobere in |>oljubi vsako privatno miloAčino, ki k* mu ponudi v zameno za relif. In federalna vlada ne strinja, da je to prav! Kako daleč je Ae Rooseveltova administracija od socialne pravičnosti! Socialno eksperimentiranje ni šala! llcarMov urednik Bris bane svetuje, naj bi delavski voditelji, ki zahtevajo delavsko vlado, dobili na razpolago eno državo v ameriAki I ruji ali večji ko* države za svoje socialne eks-(»erimente, in vlada naj bi odAkodila lastnike industrij \ prizadeti državi. Hriaham* meni, da učenjaki, ki ekaperimen« tirajo na morskih prašičkih, vzamejo le nekaj prašičkov za svoje poskuAnje, nikdar ne vseh, dm im bi "socialni učenjaki" radi |>orabili vseh 130 milijonov Američanov kot morske prašičke. Ilearstov "uč« njakM jemlje socialno vpraša-nje za Aslo. <*Y bi to vprašanje poznal in tudi čutil socialno, ne bi klobasa! takih neumnoatt, k«-r bi vedel, da ' socialni ek*|*rimenti" se ne dajo omejiti » plotovi, Ae manj pa morejo uspeti v kakAnih kolonijah, ki so otočki v kapitalističnem morju. ' Neliki učenjak" Hriabane se douledno norčuje i* Hoo>«\ eltov ih reform, ki Ae senca niso kakšnih socialnih eks|>erimentacij; z nJim vred v aorčuje \ »a ameriška burbonska žlah-ta N«» samo norčuje m«, temveč intrigira in na v m« zlobne načine osira te malenkostne refor-nu-, dasi Hoo«eveh neprnatan" dokazuje, da so njegove reforme namenjene za reAitev privatnega kapitalizma in nič drugt-ga. Kaj, bi tele jmm«!h burbonska drhal, če bi "socialni revolucionarji" res dobili kos dežele za svoj« fks|**Tint«-nte! - Ali lo Jim dala mir? K«jAe. kajše! Tu pa tam delavci d»»be kakAno mastno obči* no v svoje roke Radikalni preobrat v teh občinah je nertHigof, ker so priklenjene na državno in federalno ustavo, in d<*lav*ka uprava se mor* k večjemu bavlti s kakšnimi malenkost-tlMlj« v a*4a)t kuU>m.) Detroitski paberki Detroit, Mlch. — S tugo v nr- cu smo čitali poročilo o Frank Novakovi smrti.. Napredni element je z njim izgubil Iskrene ga, inteligentnega in vztrajnega borca za delavske pravice. Umi mirajoča Slovenija v Ameriki Je pa z njegovo smrtjo zadobila občutno vrzel. Novak ni imel akademičnih študij za seboj, vendar ae je pa s svojim prirojenim darom ter socialnim ekonomskim znanjem povspel visoko nad povprečnega naseljenca in si s tem zagotovi list v knjigi zgodovine ameri ških Slovencev. Novak je bil idealist in — človek. Imel je trdno vero v vata« jenje delavatva In v tem smislu je tudi delal in učil. V socialistični stranki je bil pristaš le vega krila, toda delal je z vsemi silami za sporazum. Razdiralne taktike ameriških komu nistov ni odobraval, gojil pa je tople simpatije za sovjetsko Ru sijo in njeno ekonomako struk turo. Trenutni politični neuspe hi ga niso vrgli iz ravnotežja, kot mnogo drugih, temveč je šel še z večjo vnemo na delo, zavedajoč se, da le v izobrazbi širokih mas je mogoč socialni preobrat. Tako umirajo močni in pošteni značaji. Vsaka izguba pomeni suhi list na našem hirajočem narodnem drevesu. Mladike pa na žalost ostanejo običajno neproduktivne. Zato ohranimo Franku Novaku Časten spomin! • ♦ • V naši naselbini se je sprožila ideja, da se ustanovi samostojno dramsko društvo z naprednimi smernicami, Ideja ni slaba, zlasti ako upoštevamo raztrese-noet in rarfkosanost detroitskih Slovencev. Na papirju imamo sicer kar tri dramske odaeke, ki skupno tvorijo precejšnjo silo in izboren dramski material, toda samostojno ne morejo uspešno uprizoriti nobenega večjega dramskega dela. Skušalo se je tudi s kooperacijo, toda vsled nasprotujočih psiholoških nazi-ranj posameznih organizacij so se pojavila nesoglasja, ki so u-stvarila pri diletantih malodušje. Z ustanovitvijo discipliniranega dramskega društva, z aktivnimi in podpornimi Člani bi ta nesoglasja brezdvomno odpadla. Prizadete organizacije bi bile na primer potom eventuelnega sistema odstotkov deležne običajnih dohodkov, dočim bi avdijen-ca dobila |K>polnejši duševni u-žitek. Ljubitelji dramske umetnosti se prosijo, da o tem načrtu spregovorijo. * • • » Slovenski delavski dom je o-tvoril kampanjo za prodajo delnic. Cene so se Jim potom re-inkorporacije znižale od $50 na $10. DirektoriJ je s tem korakom dal priliko vsem tistim, ki želijo, da dom uspeva, da si nabavijo delnice. Dom je za naselbino vitalnega pomena. V njem se koncentrira detroitska Slovenija z vsemi panogami kulturnega. društvenega, |>olitčnc-ga in socialnega življenja. Po novih pravilih postanejo tudi društva In klubi lahko člani S. D. I). z istimi ugodnostmi« kot posamezniki. Delnice se prodajajo na lahke obroke. • • • NaA pevovodja John Berlisg (Nirabi ves p osti čas za prevajanje mičnih tujih op retnih del, kupletov In pesmi. Njegovi prevodi niso le suhoparne besede, temveč jim vlije tudi dušo. V zalogi jih Ima precejšnje Atevi-lo vseh velikosti. Zato jih pevskim in dramskim dniAtvom top-1 lo priporočam. Ker Je John mu-sikalično nadarjen, bo tudi de loma uglasbil Šeliškarievo dramo v Atirih dejanjih "Kamnolom" (glej Družinski - koledur, 1989), katero bomo uprizorili v Detroitu v ls>doči sezoni. IMn v obliki o|M*rete ho prim<*rno tudi za druge naselbine. • • • Pred par tedmi sem po naključju zašel na vrt Slovenskega društvenega doma v Kuclidu, O. Ondotni rojaki, od nos no Tone (irdina i t Cievelanda. so ta ilan pronUvl)*li starokrnjski kres « pokanjem "mohurjev", ki «o »e pa v tem slučaju spre- menili v moderne pištole. Dalje i grmado, s katero so imeli po-balini mnogo užitka. Grdina je ob tej priliki kazal običajne slike "belih cerkvic", sokolsko parado v Ljubljani in drugo. Nato je pohotni mož napravil "apič", v katerem je dejal, da sa naj gre mogočna ameriška kino-in-dustrija z vso svojo tehniko in zvezdami vpričo lepih in romantičnih slik "belih cerkvic" — solit Potem je pa s pokajočim tenorjem in v pozi turškega der-viša proglasil vse tiste, ki te bele cerkvice po strani gledajo, za odpadnike slovenskega naroda. Glede Sokolov je pa omenil, da "se še izhaja z njimi." Ko je Tone končal svoj klavrni govor, je pa nastopil "župan bele Ljubljane", neki Kosten, ki je pozval navzoče, naj se gredo sedaj v "kevder" zabavat — to da ne predolgo, da ne zamudijo zjutraj maše. Tako se je končala ta kresna proslava, ki je bila pa v bistvu le maskirana klerikalna propaganda. • • « Med detroitskimi Slovenci se pojavlja gibanje za zadružno trgovino. Ideja ni nova in je tudi lahko izvedljivo, zlasti ker nimamo slovenskih trgovcev, ki bi stvar ovirali^ kot nekdaj v Cle-velandu. Zadružna misel v tej deželi je vsled brezbrižnosti delavatva še povojih. Znatno je razvita v Evropi, kjer si delavstvo stop-n jeva je osvaja monopol nad trgovino. Mi često poudarjamo nato naprednost in delavsko zavest. "Revolucije" se vrtijo kar pri bari—toda v praksi pa izvršimo bore malo. Prvi predpogoj socializma je ekonomska osvoboditev, kajti dokler bomo naše potrebščine kupovali v privatnih ;rgovinah, toliko časa bomo in-direktno podpirali današnji (tistem. ' « ♦ • • . Na obisku v Clevelandu sem se udeležil tudi prijateljskega sestanka pri znanem rojaku uouisu Eršte. Njegova udobna (let je znana širom Cievelanda. V njenih prostorih smo že marsikatero uganili. Na popotnika učinkuje kot oaza v puščavi. Značilna pa ni samo vsled dobre kapljice ter izbome šunke, pač pa tudi vsled tiste sofe, na kateri so sedeli že zastopniki vseh slojev. Lojzeta in njegovo soprogo Ančko odlikuje pristna dolenjska gostoljubnost. Njegov humor, pomešan s satiro, osvoji namah slehernega. Poleg tega je pa dobro podkovan v svetovnih problemih. Lojze je zgrešil svoj poklic. Mandat narodnega poslanca bi mu izborno pristojni. Pa zvit je ko kozji rog. Na ta se- stanek je namreč povabil rojake kar treh prepričanj. Pečenko je zastopal komuniste; njemu je deloma sekundiral Fittpič; Rogelj je zagovarjal narodno stru-jo, od nosno jugoslovansko idejo; jaz pa socializem, dočint je bil Godnjavec nevtralen. Eršte je pa na diplomatičen način podžigal diskuzijo, kot zna le on. V prijetnem kramljanju je čas hitro otekel, svetovni problemi pa čakajo še nadaljnjih sestankov. • * • Na seji kluba 115 JSZ smo vze Yi v pretres sugestijo za gojitev telovadbe med našo mladino, po vzorcu rdečih sokolov (red fal-cons). Za informativne s vrhe se je izvolil zadevni odbor. Telesna vzgoja je iz zdravstvenih in moralnih ozirov za mladino> silno važna. V zdravem telesu je tudi zdrava pamet. Delavske organi zacije vseh držav gojijo šport za mladino, da jo s tem obdrže v svojem krogu. Za uresničenje načrtov je pa treba predvsem kooperacije od strani staršev. Vse druge ovire se pa s trdno voljo premostijo. Vsaka naselbina ima svoje posebnosti, tako jih ima tudi naša. V tem slučaju gre za originalnega humorista in Krjavlj vega dvojnika Fr. Zupančiča. Franceta pozna vsa naselbina In kjerkoli se pokaže, povzroči sal ve smeha. Krjavelj je imel kozo in—Urško. Naš France pa ima mesto koze staro "lizo", ki mu sicer ne daje mleka, ima pa to dobro lastnost, da se ob nedeljal "zadaj" napolni s pivom ali pa celo s koštrunom, nakar mu zbezlja y hosto. France je nato kmalu v svojem elementu. Pripoveduje nam zabeljene anekdote iz svojega življenja, ki smo jih že neštetokrat slišali. Ker je skrajno občutljiv, povzroča ščegetanje splošno veselost. Kot Krjavelj, je tudi on izgubil svojo "Urško". Bila je pri njem štiri dni in štiri noči. Na vso moč ji je stregel, toda kljub temu mu jc ušla. Ostali so le še lepi spomini na njo. "Pa — kaj nas briga", pravi France, "saj je itak samo ležala, še jesti ni hotela, ta nesnaga grda! Ja ja, z babam je križ!" Vpraša nekdo: "Cak no, kako je že b'lo," pravi — in zopet se prične povest. Frank Čeeen. Poročilo in zahvala Nonvood, Maaa. — Prigibno pošiljam naročnino na dnevnik Prosveto, ki ste nam ga poslali na ogled. Prosveta se nam zelo dopade, vsled tega pošiljam naročnino. Tukaj ni veliko Slovencev; le par družin nas je, še te so raztresene po naselbini, zato tudi ni mogoče prirejati večjih veselic. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, s katerimi smo se sestali in zabavali na 4. julija v Stra-bane-Canonsburgu, Pa., na slavju 25 letnice društva Postojnska jama št. 138 SNPJ. V prijetnem spominu nam bo ostal lep spored, ki so ga izvajali, in pa govor Philipa Godine, ki je tako lepo orisal zgodovino in delo Slovenske narodne podporne jednote ter apeliral na navzoče za slogo in bratstvo, ki naj se še poveča med starejšimi in mladino. Naše čestitke vsem, ki so žrtvovali čas in trud za uspešno slavje in napredek naselbin* Lepa hvala tudi društvenemu tajniku br. Johnu IVohi in njegovi soprogi za prijazni sprejem. M rs. Emil Bieidnak in družina. Guillerato Pattemon (denno). no«i kubanski pelCalSTv Ameriki. S poseta v Johnatownu Pierce, W. Va. — Po dolgem času odmora se spet oglašam v javnosti. O delavskih razmerah ni vredno poročati, ker so prav tako mizerne ko drugod: pod ničlo. Poročal pa bom o našem obisku Johnstowna. Na 20. julija sem se podal pot v Johnstown, Pa., z mojo družino. Naš namen je bil, da se udeležimo slavnosti na 21. ju lija, katero so priredila tamkaj šnja društva SNPJ; Takoj ob našem prihodu smo najprej obiskali stare znance, a ne vseh, ker to ni bilo mogoče. Naslednji dan se je vršila velika slavnost. To je seveda nu dilo lepo priliko, da sem se sestal z mnogimi starimi prijatelji in znanci, s katerimi se poznamo še izsa časa mojega bivanja v Johnstownu pred 19 leti. Ni mogoče popisati, kako se ob taki priliki človek počuti. Sti Bičanje rok, prijazni pogovori; še nisi gotov z eno grupo, pride na vrsto druga, in tako pouio v noč. Program je bil dobro izvajan, kar je pričalo splošno zadovoljstvo občinstva. Slovenska Mox-ham godba je zaigrala koračnico SNPJ in potem več drugih lepih komadov. Lahko re6em, da je ta godba tamkajšnji naselbini v ponos. Program je otvoril br. F. Podboy, stari delavski boritelj. Kdor pozna to staro korenino, mu ni treba še posebej omenjati, da je bil na mestu. Nato je pevsko društvo Jugoslavija odpelo dve lepi pesmi — Oj planine in Rožmarin. Ce se vzame v obzir dejstvo, da se je to pevsko društvo šele pred kratkim reorganiziralo, se mora primati« da ima precej dobrih pevskih moči. Dopadel se mi je alt ses. Glavač. Tenoristi so še malo šibki, toda z dodatnimi vajami se bodo zlahka izpopolnili. Prijetno sem bil presenečen ob naatopu mladih članov Slovenske Moxham godbe. Kot ba-ritonist pri starejših pred 20 leti, nisem verjel vojim očem, ali vidim prav ali ne. Zasluga gre br. Joe Rugelnu in pa seveda staršem naše čvrste mladine. Nato je stopil na oder Joško Oven. Ne bom opisoval njeovega govora. Kdor ga je že slišal, mu mora dati priznanje, kdor ga še ni, je vredno, da ga sliši, kadar bo prilika. Po osebi je jako majhen človeček, po govoru je pa velik možak. Potem je pevsko društvo Rodoljub zapelo lepo pesem Ra-dično himno; to društvo slovi že dolgo kot močan pevski zbor. Nastopilo je tudi srbsko pevsko društvo in se dobro postavilo. Končno sta nastopila skupno zbora Rodoljub in Jugoslavija in žela topel aplavz. Podboy se je zahvalil navzočim za obisk in program se je zaključil. Med mladino so se vršile razne tekme, mi starejši pa smo kramljali v hladni senci pozno v noč. Prenočili smo pri Antonu Kombaču, mojem svaku. Iskrena zahvala za postrežbo. Naslednji dan smo šli na obisk na Mox-ham h Krofinovim, Korrtčevim, Lubelškovim, Polančevim in Fi-kejovim. Namenili smo se. da se ustavimo tudi pri Langerholče-vih, toda čas nam ni dopuščal: prosim, da nam oproste. Povsod 1 so nas lepo sprejeli, zakar se jim I lepo zahvaljujemo, Fiketovim za našo popotnico in kuharici Fran-! cki. Le škoda, da nismo malo bližje, da bi vaa večkrat obi-, skali. Fr. Tomše nam je bil za kažipota. Iskrena hvala! Naš obisk v Johnstownu nam bo <*tal v prijetnem spominu.' Vse one. ki Jih nismo mogli obiskati, prosimo, da nam oproste, ostalim i »a naša najlepša zahvala Fraa Polanc in drvžiaa. (29). Arzeaal smrti Strahovita kataatnrf. v t»o»w v Reinsfortu pri WitUnb,rlu k' v«« sto (loveikih irUv, je ^V v«, .veta, zlasti dukcijo razstreliv v NemOMi v "0 P tvornici. ki J« ena najS]l v poštenih okrog 17,000 deli ceV in * podobnih tvornic. O tem n-v i 0 dru< Ski list prav zartmivoTfor^ "tki N N*m»ka oboroževalna industrija „. dva dela, v industrijo za prouči t jeln razstreliv ter industrijo » strupenih plinov. Municijo'^,T* "»»M »krivaj, izredno zanenhiif ii m «.tnih oddelkov tuvajo p,Xpj,"d^ okrog. Za t« tvorntce pravijo J. 1 celulo^. v re,nici p, J^oVi^tj dje. Saj so celo znamenite S.nL"," ce ilvalnih strojev predelali 2™ ,Vor Industrijske .vrh/ P„ v e/ drCT? 180 tvornic. izmed katerih so najvlll* mostanu Lechfeld in v WuerKe„C* C* falskem. Zanimivo je, d. v teh Z delajo patronov in granat, temved ,x posebne vrste smodnik, ki ima silno »JL no moj, brez dima in iegar eksplozij dlce so straine. V teh tvornih ,! aluminijev svinien acid, krinove kisline, ki jih hranijo , lenih cevkah in katerih ek.nl ■ najhujii, razne vrste lenih cevkah in katerih eksplozivaT ^ najhujši, razne vrste klorovih nutreZ druge S temi kemičnimi produkti k L| produkcija je v najstrožji tajnosti, polnijo ne, torpede in bombe. J Nemški tehniki so izumili tudi poseben boj za puške, namestu s svincem polnijo trone z rasnimi eksplozivnimi snovmi in s tekočim zrakom. Učinek te krogle je krat večji kakor onih, ki so jih uporablja svetovni vojni. Ti naboji so zadnja teh« izpolnitev proslulih nabojev dum-dum. primerno so seveda tudi izdelane puAke, i tere je bila potrebna konstrukcija nove ne cevi. Nemški tehniki so izumili tudi zvane termitne- bombe, ki povzročajo stopinj vročine. Se večja pa je produkcija strupenih plin ki je koncentrirana pri znamenitem I. G, Farben. Te tvornice so pravi smrtni zenal Nemčije. Nemci so odkrili celo novih plinov, ki so jih krstili za modri zeleni križ, rumeni križ in proti katerim ni mogoča nobena obramba, kajti pr skozi plinske maske in obleke ter takoj pijo dihalne organe. Najnevarnejši je krii, ki je znan tudi pod imenom slin Na poseben način te pline komprimirajo, sebna njihova značilnost pa je, da jih je pregnati. En liter komprimiranega plin došča, da na večjem ozemlju uniči v»a bitja. Amerika te umika proti zapac Kakor poročajo iz Marseilla, je prispel pater Lesay, ravnatelj observatorija Cigsij pri Sanghaju; V razgovor* s časnikarji javil, da se je v zadnjem času bavil poaeb meritvijo premikanja celin. Kakor znm| bil v Greenlandu na tragičen način pre prof. Alfred Wegener prvi, ki je poatavil rijo, da sta n. pr. Amerika in Evropa koč enoten kontinent. Zaradi gibsnja ske skorje, se je zveza med njima pretri Amerika je splavala dobesedno proti na plastični podlagi, ki je pod vrhnjimi mi zemeljske skorje. To umikanje Ar proti zapadu, ki je sicer silno počasno, « še danes in ga potrjuje tudi pater I>esay. kaj podobnega je z Azijo, ki se pa pomik« | ti jugu. Poleg tega je opazil učenjak, da Azija neko posebno nihslno periodično nje. Ta perioda traja nekako mesec dni. »| rina vsakega nihaja znaša prilično 30 m. Trpežnost ruskih čevljev Osem moskovskih čevljarjev je "»P** originalno tekmo, da bi dognali, kakšne trpežnost ruskih čevljev.. PeA *» odpotoval 78* km dolgi cesti iz Moskve v Unin^ po prvih 100 km se je moralo Aest m«i * ker so se jim čevlji rsztrgali, dva pa dneh vendarle s kolikor toliko zdravo o prispela do Leningrada. List "Večenu skva" ugotavlja ns podlajri te trkme. d« * navadni domači čevlji rabiti povprečno s» «0 do 80 dni. Mamilo iz čaj« Egiptske oblasti so v zadnjem čas. na prate derviškim sekUm, ki se s svojim delovanjem postajati m oprijeto* Ulj priliki so ugotovili, ds «e dervišl« z novim strupom, ki gs PridHuJ^'J, „, nim prekuhavanjem in z nekimi d«w u To mamilo ni nič manj nevarno <«i "P" aH kokaina in to tem bolj. ker gsjjj^v lahko pridobivati. Oblasti - proti mamilom raztegnile tudi kugo."_ (Dali* » P**' k nimi reformami. AH ,ma ' pr«ste rok*?1 Ne. obrekujejo, lažejo o njej i* ^^ blatom, da je strah Ko je l>* _ ^ va vsled intrig in -leparij I ' . goslavno zatrobijo: Propsdis nezmožnosti t. r i F K. 29. JULIJA^ Vesti iz Jugoslavije 1 •• ;!, dosedanje delo, poškodovati pa _ _ ■ __x__- . . (livirna poročila il Jugoalavije.) Ljubljana L m med Sokoli ni več navdu- P*» _ Sokolska organiza-K L-Ula leU 1929 po na-t dikUture državna usta-K Ime so spremenili z lili v Sokol kraljevine Jugo-K vsi domovi in vse pre-Ln* j« po*talo prav za prav F jn js starosto je bil EL tedanji prestolonasled-K*. sokol, ki je bil do-|*tfitojna organizacija, je ITpod nadzorstvo mlnistr-[u telesno vzgojo, ki je bi-tjDovljeno ob nastopu dik-r^ leta. Stari Sokoli, C^jili v organizaciji za ča-ELtrije, ko je imela sokolska [7mj svoj precej važen t »o bil nezadovoljni s tem, Ljubili svojo samostoj-W Sokol se je spremenil v Uo državno civilno vojsko Kjem »o morali delovati vsi trni uradniki, ali pa so ču-Eotledice, včasih celo odpust Ebe. Ravnatelji šol in u-Kffejjj osnovnih šol so bili Kj poročati o izvenšotekem ■noju višjim oblastem, za Ep učitelja so morali na-[vkaterim društvih dela in Kdo funkcijo opravlja v so-p organizaciji. Učitelje se bojevalo bolj po njih sobni delovanju kakor pa po Kjjikih zmožnostih. Vse to L ni bilo povsod sprejeto z ■jem. mnogi so godrnjali. A* |ao zdaj, ko je vijak le ne-lo popustil in so zadnje vo-I posebno Hrvatom vlile k poguma, spregovorili od-I besedo spet hrvatski so-I Na zadnji seji zagrebške like župe so govorili, da je ■ zakon o Sokolu kraljevine Liavije spremeniti in sicer I da imajo spet člani pravi Miti voditelje v sokolskih pih ter se torej vrne samo* lat Sokol prejema letno loro iz državnega proraču-priavna oblast pa imenuje Ime odbore. Zato naj soli zveza zavrne nadaljnjo k podporo iz državnega kuna ter tako omogoči šoki osamosvojitev. Novica je Ba mnogo zanimanja po [državi. Sokolska ideja j« M poprej vsaj med stare j-neljubi mnogo ljubezni, f pa je Sokol uradna usta-je sokolska ide#a izgubila toManji ugled in od nje odvrnili mnogi, ki so bili 8 najhujši rdečesrajčniki- tudi Črpal ne in druge naprave. V zajetju je sedaj postavljena proviaorična črpalka, ki že deluje in pošilja vodo na 60 m visoko Veselico nad Metliko, r/_ ^ • i , , , I'"'"«" lian irjeillKO, — Zanimivo je, da je prvi ob- kjer .ta dva velika reiervoarja javiI to vert i.t Otadiblna", £e popolnoma do£«jTn.Tju T'^ Lj0ti"v kratkem zasuli t zemljo , , V teku par dni *e bo izvršila in° "da,rn° °r • tl»č"" preilkušnja cevi, takoj » od rok TudMp T, ' ^ te™ "» n»vrt»°» «•» » ^ od rok. Tud! je nastopil s svo- |jlacjjo in hl4ne napeljave. Pro_ >° ™htv«h. P® vizorifna drpalka bo delovala. »lasov, da bi dokler ne bo na zajetju izvi™ V**> "amjSkot n°3,' «-' '"»te dograjena stalna črpalka. Na „, ?„tf'!n°i N,ti ? t" «-«•>• ™ » postavljeni vsi do-i j »Klasov. Ce bi lo^ni hi 7. julija, poro-še, da sta si vzela živ-ttradi obupa nad življe- » enem izmed poslovil-^ Pravita, da sta se že ""'J« odločila, da pojdeta • Krnrt. ker je življenje •evredno življenja. Vzrok da ni ne beda ne kak-lubezen, ampak le nad dolgočasnostjo živ-I 0b »jih truplih ao našli ' ' 'ta ju nekje ,tt40°Uin. V pismu pra-t^f* |«i»ti kupca in to -krivnoMt s sabo ' NaJ * orotništvo tru-^anj,,,, te skrivnosti Cf ' a v pismu. Z f napisala ^'Ijioul* novV stavke. |L„ - na odru ' t-r SO JU 8. t. kupnem grobu. 0 ^"'»f inari jnkih J'Mir«-ve Vlade "kateri listi še v'a»U tik pred svoje stranke, ki naj bi se imenovala Zveza delovnega ljudstva, ter store vse, da bo stranka dovoljena. .Program stranke naj obsega naslednje zahteve: izpustitev vseh političnih kaznjencev, izpremenitev ustave, svoboda tiska, zborovanja in združevanja, razpust sedanje skupščine ter nove volitve z novim volivnim zakonom, ki naj predpisuje tajne volitve s proporcem itd. Sklenjeno je bilo, da vlože pravila čim prej. — Tako bo Stojadinovič-Koroščeva vlada lahko pokazala, kako misli glede obnpv? delavskega so-cialno-demokratskega gibanja. še letošnje leto brez vodovoda, doslej dograjene vodovodne naprave pa bi trpele veliko škodo zaradi kvara, ki bi se vsekakor moral pojaviti. Berlin te boji novega krvavega "čiščenja VPRAŠANJE METLIŠKEGA VODOVODA » (Nadaljevanje • 1. straai.) ska cerkev sta Včeraj protestira« li proti kampanji, ki jo vodijo naciji proti njima. Papežev num cij Orsenigo je zunanjemu ura« du predložil protestno noto, v ka* teri papež obžaluje jronjo prot katolikom, katero smatra za kr šenje konkordata, ki je bil spre jet med Berlinom in Vatikanom y»08V8tA Smrt pobrala delavskega pionirja . Stari borec Dreifust umrl . Chieajro. — Po daljši bolezni je čikaško delavsko in predvsem j socialistično gibanje zadnji teden izgubilo Adolplui Dreifusaa, ki je bjl poznan tudi slovenskemu delavstvu. On je bil eden izmed tistih redkih pionirjev v socialističnem gibanju, ki je posvetil skoraj vse svoje življenje prebujanju delavstva. V socialističnem gibanju je bil aktiven nad 40 let. Pridružil se mu je bil še v Nemčiji, v svoji rojstni domovini, kot mladenič. Med nemškimi socialisti v Ameriki se je povzpel« do vodilnega meuta in bil več let urednik fe-deracijskega glasila in njen tajnik. In kot mnogo drugih upornikov, je bil med vojno in poene-je tudi on preganjan in perse-kutiran po justičnem departmen-tu. Teh persekucij in razkola v stranki nemška federacija ni prebolela in je socialistično gibanje med nemškimi priseljenci po vojni popolnoma skrahiralo. Pokojni Dreifuss pa ni prenehal biti socialist. Transferiral je svoje aktivnosti v stranko kot tako. Pri obnavljanju socialističnega gibanja v Chicagu je bil leta 1331 Izvoljen za okrajnega tajnika, katero mesto je radi rahlega zdravja pustil pred dvema letoma. Bil pa je še vedno aktiven do zadnjega časa kot govornik In drugače. Pred nekaj te-dni je šel po nasvetu zdravnika v poletno kempo neke nemške delavske podporne organizacije, katere je bil član. Namesto zdravja je pa našel smrt, ki ga je pobrala zadnji teden v 64. letu starosti. Njegovo truplo je bilo upepeljeno. v l/ouisiano. Njegovo turo je podprla tudi konvencija Mladinske socialistične lige. V zadnjih dveh letih je liga narasla za 118'. in ima 4000 aktivnih članov. V zadnjih dveh letih je bilo njeno članstvo aktiv no v številnih stavkah, predvsem pri Natl. Biscut Co., v bojih o-blačilnih delavcev in v študentov ski stavki 12. aprila. Konvencija se je izrekla za sllčno antl-vojno stavko v srednjih in višjih šolah tudi za prihodnje loto. Liga bo podpirala tudi vsako delavsko stranko, ki bo slonela na organiziranem delavstvu in farmarjih. Za predsednika glavne ekseku-ti ve je bil izvoljen Krnest Krber iz Chicaga. za tajnika pa lien Fisher iz New Yorka. Za kontno dograditev je potreb-no posojilo 100,000 Din 200 nacijev are tiranih v Avstriji Dunaj, 27. jul. — Zadnji če trtek, dan obletnice atentata na Dollfussa, je bilo okrog 200 nacijev ali avstrijskih hitlerjevcev aretiranih na Dunaju. V zapori ostanejo teden dni, da ne bode " Metlika, 17. junija. Vodovodna dela v Metliki, o katerih smo že večkrat obširneje mogli 30. in 31. julija demon poročali, se bližajo h koncu, a strirati, ko poteče leto dni, kar je sedaj po večmesečnem inten-1 je bilo 13 nacijev obešenih zara-zivnem delu nadaljevanje grad-|di puča in unjora Dollfussa. Ita be zaostalo. Vsa razpoložljiva1 lijanski diktator Mussolini je po. denarna sredstva so bila lansko' slal venec, ki je bil položen na jesen in letošnjo pomlad popol-1 Dollfussov grob. noma Izčrpana in bo delo nemo-' - goče nadaljevati, če se mestni Kongres komunisti- občini ne bo posrečilo dobiti po sojilo v znesku 100,000 Din, za katerega je že naprosila pri Po- čne internacionale Moskva, 27. jul. —- Po večlet- kojninskem zavodu v Ljubljani nem odlaganju je v četrtek za-!n ki bo v najkrajšem času naj- čel zborovati v Moskvi isedmi brž odobreno, ker je to prvi dolg kongres tretje ali komunistične metliške mestne občine in je za internacionale. Navzočih je o-njegovo amortizacijo v svoj le- krog 400 delegatov, toda imena tošnji letni proračun vnesla že večirv* so zamolčana. Izmed A-primerno postavko. Posojilo je merftanov sta navzoča VVilliam nujno potrebno zlaHti zaradi te- Z. Koster in Kari Browder, taj-ga, ker je teren okrog zajetja nik ameriške komunistični precej lomljiv in bi se nasip, ki stranke, ki stu bila na prvi seji je zgrajen tik nad izvirom Obr- izvoljena v prezidij ali krmarni ha, mogel sesuti in tako uničiti odbor kongresa. Mladinski socialisti proti fašizmu Povečali bodo boj proti fašistični reakciji PHtaburgh. — (KP) — Mladinska socialistična liga se je na svoji konvenciji izrekla za večji boj proti fašizmu, ki ao razvija posebno na jugu. V Georgiji go-verner Talmage še vedno hrani koncentracijska taborišča, v katere je lansko leto poslal stotine tekstilnih stavkarjov in pognal proti njim vao oboroieno moč države. V tej državi je bil obsojen 18-letno ječo tudi mladi zamorec Angelo Herndon, ker je organiziral brezposelne. Obsojen je bil na podlagi nekega zakona Iz dobe telesne sužnosti. Gibanju za njegovo osvoboditev se je pridružila tudi Mladinska socialistična liga. Arkansas je druga država na ugu, kjer vstaja faAizom, Perse-cutiranje in fterorlziranje na-emninsklh farmarjev, ki se skuhajo organizirati, je tako notori-čno kakor j« njih izkoriščanje. Aploh se to dogaja |x» vsem bombažnem pasu. Iiuey I^ong je v Ijouisinni že upeljal svojo diktaturo. Isonga bo skušal deflatirati Norman Thomas, ki bo šel v ok-obru na obširno govorniško turo Osamele matere največje revice VVashington, — I)a tudi beda na najnižji točki lahko postane nekakšen luksus, je razvidno iz poročilu relifne administracijo, ki se nanaša na položaj najbolj bednih ljudi v podeželskih krajih. In bedne med bednimi so matere, ki morajo same skrbeti za družine. Relifni preiskovalci so dognali, da so te matere toliko na boljem napram družinam brezposelnih na nettdliko višji točki, da niso nikomur nič dolžne, ker nimajo nikjer kredita. Tiste, ki delajo pri hišnem delu ali kjerkoli že, zaslužijo povprečno po $13 na mesec, s čimer skrb« za družino. "Take matere niso dosti na boljem kakor pa ljudje, ki so popolnoma brez dela", pravi poročilo, ki se nanaša na 47 poljedelskih okrajev v 11) drŽavah. Amerika te ne briga za afriški konflikt (Nadaljevanj« i 1. strani.) četrtek videl ogromne fašistične demonstracije. Vršile so se na trgu prod Beneško palačo, kjer se je zbralo nad 100,000 fašistov, ki so z navdušenimi vzkliki odobravali Mussolinijevo kampanjo v Afriki. Navdušenje je prikipe-lo do vrhunca, ko je Orazio O-razi, tajnik rimske fašistične organizacije, zagotovil množico, da je Italija pripravljena boriti >« proti Črni in rmenl rasi In tudi proti "blondlnom". Zadnje se je tikalo Velike Britanije, katero je italijanski fašistični tisk ob dolžil, da ovira Mussolinijevo kampanjo v Afriki. V bojazni pred izgredi so av toritete zastražile poslaništva A-beeinije, Anglije in Japonske ! močnimi vojaškimi oddelki. Mussolini ni bil v Rimu, ko so se vršile demonstracije, v katerih so fašisti odobravali njegove priprave za vojno proti AbesiniJI, Medtem pa je nadaljnja lad ja odrinila iz NapolJa proti Afriki z 1950 vojaki, 150 častniki in 600 delavci, ki se je naslednji dan u-stavlla v Mešalni in vzHa na krov nadaljnjih 570 vojakov. V' -Mnitol fkturm Stratociferni balon, ki Je eksplodiral, ko no ga napolnili s pil-nom predno je Imel Iti v srak v ItlUiiii mesta Itapid < lty. S. D. IM tažnlki proglasili za boljševiško, prosvetnih In dobrodelnih orga-kl mora biti uničena za vsako nizacijah. ceno. Svojim kulijem, ki delajo| pačila brezposelnostih zava-od vida do vida, plačajo od Sft rovalnln so imajo začeti dne 1. do 75 centov na dan, običajnojjttmuiPjtt mH, Pravico do zava-okrog ,k>I dolarja, unija pa rovalnlne, ki znaš« od $5 do $15 hteva deset centov na uro In ml- rm teden, imajo zavarovani de- rJV.tr1^" » Vr,l lU0V l«vcl, ki trpijo popolno pomanj. )7ača nič Ur*dnlkom m' kanje dola skupno s po,*>l»!m IK>- ™ L'______manjkanjem plačo, ako so delali s* ... , ... r 00 dni v predhodnih 12 mesecih Coughlin dobil lož- u|j ,m jmo dni v predhodnih dveh bo na prvi initanci j letih. Ti delavci dobijo pravico do zavarovalnlnske podpore po treh todnih ncza|H>*lonostl, ali ta "čakalna doba" se more razteg Chicago. — Hodnik James J. Kelly je zadnji |>otck razsodil, da komisija za ČikaAke parke nima nobenega legalnega vzroka za odpoved stadiona (8oldler fleld), ki ga zahteva znani katoliški župnik Coughlin iz Dotroi-ta za shod svojo "Unije za socialno pravičnost". Na to ao zastopniki komlalje za parke takoj naznanili, da bodo apelirali proti tej razsodbi na višje sodišče, kar pomeni, da se afera lahko še vleče mesec««. n Sharecropperji" zahtevajo lOc na uro! Memphis, Tenn. — "Suvereni" državljani, ki delajo na bombažnih poljih, bi po mnenju Southern Tcnant Karmors unije morali prejemati vsaj — doact centov na uro |»ri pospravljanju pridelka. In k<*r se ta unija bori za tako sijajno plačo, so jo plan- Brizposilnostno zavarovanje v dveh državah PNil hk S Ulj w,,, ki Fr It,, w % k v m* m*.' niti do desetih tednov, ako je doiavoc zgubil delo valed lastno krivde ali vslod štrajka ali kake druge vrsto industrialnega spora, /a vsakih 15 dni zavaro-valjlve zaposlenost! bo brezposelni delavec dobival po eden teden brezposelnostih' pod|>ore, ali nikdar več Vo 1(1 tednov tekom 52 zapoirUnJh tednov. Zakon, upravlja industrialni komisar delavskega departmen-ttti ki Ima pravico razširjali obstoječo državno posredovalnico dela, imenovati člane prlzlvnega sveta In izdati pravila in nared-be. Državni posvetovalni odbor devetorlce, Imenovane od guvernerja, bo |Kimagal Industrialne-mu komisarju. Trije člani IhhIo zastopali delodajalce, trije bodo zastopniki delavstva in trije širšega občinstva. Ta odbor, katerega člani bodo služili brezplačno, ima pravico voditi pretakava. Dasi sta oba la zakona države Wisconsiii in Novi Vork pomanjkljiv« v tem, d« se ne iMZtezata na vse mezdne delavce in da so določene podere premajhne, vemlar |>omenJata zitčetek nove vrste socialne zakonodajo v A« merikl, kakršne nismo še imeli v tej deželi.- KLIM. Prizor iz policij*krga napada na leue delavce, ki m zaalatkall na parnih žagali v I)f>čim kongres še vedno pre-tresuje zakonski načrt o socialni zaščiti (Hoelal Hecurity Hill), ki zl«sti vsebuje starostne pokojnine in zavarovanje proti nezaposlenosti, sta dve državi Že sprejeli svoj lastni zakon o zavarovanju proti nezaposlenosti. Država VVlsconsiri Je bila prva In njen l!nemployment Compen-sation Act Je prllel v veljavo dno J. julija lOIM. N(*wyorškl zakon pride v veljavo v Januarju H).'lfl. Zakon državo Wlsconsln se naslanja na načela, odoln*ena od (onferenco sedrnoj-jee državnih governerjev, sklicane 1. po Franklinu I). Kooseveltu, tedanjem governerju države New Vork. Zakon newyorAkega n«za(K)slenostnega zakona, ki ga' je neduvno govemer L<*hm«n! IKidplaal, ao sledeče! /«/< nli o»l januar)« I U'U\ ae bo lili vre rolls". \ khKo naaledoje kto, ae davek |s»viša z« I "> na na m dokler ne t,o zri«A«| niMkuirnum tri odutotke la<'lnoMtiut zava- rovanja * . . .. ne km propagando drugih Zakof. jr oi^ren, ali i/v/^ fria ^^^ „f ^wnl/lll 1VMik« or Iz zavarovanja zapoaleme, ki nI-««anlxadja Ima o»,i/a(n« avo)« ao roko
  • ijo \ tt ^»ji«. fm9\ Ngilatorl/nl dnpM ko na ted« a. Hjedi Uke de- In na/nanils dragih |M*dpornih lavce, kakor tudi \ I > KMIIN N POD POK NA JKDNOTA i/daja avo|e puldikarije in š« piMflmo IM^Pr imvHn /a korist I, ter poirtioio affilarijo avojih druAirv in /lanMtva In tu propagando avojih Idej. Nikakor pa ■i Zaroka na grobu POVEST Spisal Mihevc Ntc* Za vie akord no delo je Pavle vaaklh *tlrlnaj»t dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč ae je JeU-nik dalj iana zadržal pri Pavletu v pUarnl. Zapletla sta i»e v pogovor in »lednjtt prišla tudi do pomenka o vojni in njenih »trahotah. •Torej »te tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš ode." Pavle je začudeno »trmel v Jelšnik*, a ta je aam od »ebe nadaljeval: . "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Colnicl zavije proti Ko«tanjevicl, je vinoka nkala. Tam. za tinto nkalo, leži vaš oče. Pole* njega leti Italijanaki častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker »em videl napine. Caatnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še »vež. Ko »mo pokopavali vašega očeta, »em videl napi* na Venturinijevem grobu, ki »o ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil mm ii to ime, ker »mo še pred vojno pošiljali le« nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel i»to ime, in menda ga še »edaj pošiljamo. Kdo ve, če »e z vašim očetom ni»ta že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno »o mu čiato druge mi»li begale po glavi, »e je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj v»e je napravila vojna! Veliko na« je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere »i-nove." "Da, re» je tako.. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in »irot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Ce pa »e vprašamo, zakaj vse to, »i ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. VI. Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno In spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Relterju, ki je zlasti eenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavls s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal i botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti Je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj iz-vežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Atedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem čaau popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu Je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavls Je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so »e krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko »s je neke soboto zvečer Pavlo vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, pribiti k njemu in rmi pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. 1'avle vzame pismo, sede na »ka- Frank Heiler: lo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj Je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodet« delali družbo, in upam, da ae boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Cez dva dni je prispela is Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Rei-ter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da Jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so k prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Keiter js Pavleta predstavil vaem po vrati, najprej Vsnturinlju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj »e je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa Italijanščina, ki Jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bHa kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil preričan, da bo imel opravka z ošabno In bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bo-kate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. (Dalj« prihodnjič.) SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanje.) (Zaklenjen sem. Odprite, mudi Zvonec Je pa |k*1 In pel, da ne ao mil je kar razlegulo po hodniku To ni bilo več ivonrnje, bil jo pa-rokslnm, na zvonec Je moral pritiskati norec ali skrajno razjarjen človek. Nekje so »e odprla vrata in zaxpitn glaš Je za-godrnjal: — Sobaric«, pojdite k temu človeku, ki zvoni, sicer z!»1hz-nim. Sobarica se Je (»zrla na natakarja. — Ali poj de* z menoj? Strah me je! T« človek nima koleščkov v glavi. — Takoj prinesem ključ, — je dejala sobarica. — Ali bi mi pn gospod ne mogel povedati, kako to, da se Je zaklenil? To presega moj ra . . . — Ne stojte tu in ne velite otrobov! — je zakllcal težko razumljiv glas. — Odprite, odprite! Glas Je naenkrat utihnil. Bilo je, kakor da ga Je nekdo pristrigel. Natakar in sobarica sta se prestrašeno ozirala na ta-vseh klenjena vrata. Kaj se Je zgodilo? Mar J«' zadela tega člove- Natakar je prikimal, toda na ka po ftentih beafsteakih kap? obratu se mu jr poznalo, da nI Kaj je pomenilo/ da so bila nič kaj posebno navdušen, da bi vrata zaklenjena? Zaklenjena jo spremljal. tem p* vprašal po treznem prevdarku: — Halo, ste tam? — Da. — Ali je zopet nekdo šepetal? In potem: — Dobro, ležite k počitku, ne potrebujem vas. — Saj je vendar gospod zaklenjen. — Jaz .. . — Zopet nekaj, kar •e je slišalo kakor šepetanje. In potem s pavzami: — Zmotil sem se. izgubil sem ključ, jaz — vidite, da vtikam ključ v ključavnico, lahko greste — ne potrebujem vas. Opro-stlte prosim, da sem vas nadle-ffoval, o hahahahahaha! Ni bilo dvoma, da je prosilo požrešno valutno prane oprošče-nja. da je zvonilo, in zdelo se je, da se njegova slaba volja naenkrat Izpremenila v radost, kajti na vso moč se je zarežal. Toda to ni bil noben muzikaličen smeh. Spremljal Je natakarja In sobarico po vseh stopnicah in nista se zadržala na njih delj, kakor je bilo treba. II Soba v tretjem nadstropju in njena tajna nista privoščila na-takarj u in sobarici mnogo miru in čeprav prihodnje jutro ni več tapel zvonec, sta se kmalu ae-atala a« tajnimi vrati. Bila so še vedno zaklenjena in ključ je tičal v ključavnici. Toda goat, ld je bil prejšnji večer demonstrativno zaklenil vrata, čudni gost, ki je spal na tleh, stal pri omari, držeč roko v nji, in pojedel Šest beefsteakov na dan, ni dal od sebe nobenega znaka življenja. Za vrati je vladala grobna tišina, da ae je sobarica ftez nekaj časa opogumila in potrkala. Na njeno trkanje se ni nihče odzval. V sobi je bilo ie vedno vse tiho. Znova je potrkala. Nihče se ni odzval. Potrkala je tretjič Zopet vae tiho. Ozrla se je na natakarja. — Pojdi po hotelirja, — mu je zaiepetala, — to se mi zd sumljivo. Hotelir je prišel. Bil je zavaljen, oči je imel zalite s krvjo. Prepričal se je, da je govorila sobarica resnico. Na trkanje ae ni nihče odzval. Toda to mu ie ni zadostovalo, da bi razbil vra ta. Natakar je naiel srednjo pot Potegnil je ključ iz ključavnice in vrata ao odprli s sobaričinim ključem. Hotelir, natakar in sobarica so planili v sobo. Soba je bila prazna. Postelja je bila nedotaknjena. Gostove stvari so bile v sobi, o njem samem pa ni bilo duha ne sluha Kar je našel natakar sled, toda čudno aled. Sredi sobe je ležal kup kostanjevih laa. Bilo Jih je toliko, da bi zadostovali wagnerjevskemu tenorju za brado in lasuljo. Ali si je gost v divji jezi populil lase in izginil? — Saj ni imel toliko las, — je dejala sobarica. — Odkod pa naj bi prišli lasje? — je vprašal hotelir, je rad mislil logično. Tega sobarica ni mogla povedati. Natakar se je nečesa spom nil. — Omara! — je dejal. — Včeraj je ves čas stal tam. Zda je zaprta. Rad bi vedel, kaj je mel v njL. Brž je nasitil svojo radoved nost. Odprl je vrata omare in pogledal v njo. In že je prestrašeno odskočil. V omari je bil kandidat medi cine Gerdt Lyman iz Švedske Sedel je aključen na tleh, glavo sklonjeno na kolena in z okrvav jenim obrazom. Prestrašeno vprašanje: Je bil mrtev? Ne Kmalu je dvignil glavo in se o-zrl po prišlecih. Sobarica, k e bila skoraj že omedlela, je počila v histeričen smeh. Včeraj ponoči je ležal na tleh in spal zdaj pa sedi v omari in spi. Vče raj se je sam zaklenil v sobo zdaj se je zaklenil v omaro — v omar — oma — Njen smeh je prešel v krohot ki je grozil zadušiti jo. — Prav pravi, — je dejal na-uakar začudenemu hotelirju. Vrata omare ao bila vendar zaklenjena od zunaj. Kako se je mogel sam zakleniti v omaro in kako so prišli lasje na tla? Hotelir se je razjezil. Bil je rus in po logiki je ljubil izmed vsega najbolj red. — Gospod, — je zagodrnja na Gerdta Lymana, — zakaj ne spite v svoji postelji? Gostje mojem hotelu morajo spati na posteljah. In zakaj se neprestano zaklepate? Gostje v mojem hotelu se ne zaklepajo. To mi n po volji. In kakšni lasje so tu na tleh? Ali mi hočete povedati? švedski mojster v samozata evanju ni hotel odgovoriti. Na nobeno hotelirjevo vprašanje ni odgovoril. Iz prs se mu je vilo nekaj, kar je bilo napol krik. napol stok. — O, da mi nI nikoli pokazal svojega prokletega zlata! Ce bi ne bil zvonil sobarici! Nuditi mu zavetišče pod pritiskom, pla čati mu jed pod pritiskom, ostri či ga pod pritiskom, za plačilo pa biti zaklenjen v lastni omari. Zblaznel l*>m, kakor on. S temi skrivnostnimi besedami je odslovil hotelirja, natakar-a in sobarico, potem se je pa vrgel ns |)osteljo in se začel zvijati, kakor da ima porodne krče. III. ., Istega popoldne je prejel po-icijski komisar v Jopengasse dve ovadbi, ki sta vzbudili sko; raj enako nezaupanje. Ena je prihajala od nekega kandidata medicine iz Švedske. Obveščal je policijo, in sicer z očitnim ogorčenjem in mnogimi presledki, ko je razmišljal, kako bi formuliral svojo ovadbo, da ga^je pred dvema dnevoma po- ISSBjgZ. a. jut NORMANDIE ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAFAYETTE Za pojasaila is vosni listek vprašajte: netil v njegovi sobi v hotelu "Krakov" pobegli blaznež. Želel je, da bi tega blazneža čim skrb-neje iskali, ker mu je biJ razen denarja ukradel tudi otileko, a predno je izginil, ga je saklenil v omaro. Druga ovadba j(e prišla od zvestega sluge proi^sjbrja Oskarja Freudenthala obveščal policijo ojiečem še senzacionalne jšem^Pred dvema dnevoma zvečer, približno ob istem času, ko je švedskega zdravnika v njegovi hotelski sobi posetil blaznež, je izginil iz svoje hiše na Grabnu, ponos Gdinje, mož, ki ni nikoli zapustil Gdinje, profesor Oskar Freudenthal. Šesto poglavje Trgovec iz Lvova Da je spominjal Jakob Isocki v svojih otroških letih živo na Rafaelove kerubine, je bila resnica, ki jo je bilo treba sprejeti z vero. Zdaj je bil suh, imel je nekoliko rdeč nos, glavo na golo, kakor ruletna krogla, ki jo je skušal premagati. Doma je bil iz Lvova. Bil je vse mogoče na svetu in nikjer ni imel sreče: zbiralec cunj, tovarnar papirja in žurnalist, kar so trije intimno zvezani poklici, potem je med vojno trgoval na Švedskem s salvarzanom. Prišel je mir, Poljska je bila svobodna in Jakob Isocki se je vrnil kot goreč patriot v svojo domovino. — Ah, mir naj bi samo povečal pesimizem, ki ga je v njem vzbudilo življenje. Prevzemal je likvidirano nemško tovarno za tovarno. Vse so se mu zdele sijajna podjetja, ko jih je prevzemal, iz dimnikov vseh se je valil dim proti nebu, kakor Abelov dim. Toda prokletstvo, ki zasleduje ves poljski narod, je zasledovalo tudi Jakoba Isockega. Kmalu se dim ni več valil proti nebu. Tovarne so morale biti prodane znova, to pot na javni dražbi, in Jakob Isocki je moral vpreči svojo neukrotljivo energijo v službo drugih podjetij. Končno je mUlil, da je našel pravo mesto. Ket je bil patriot, je postal poljski politični agent s sedežem v Gdinji. In pred nekolikimi meseci je kazalo, da bo Jakob Isocki končno postal srečen. Poljska, ki je bila od konca svetovne vojne zapletena v vojno z Ukrajino in Litvo, se je priprayljala na vojno z Rusijo. Gdinja je bila po-trebna kot pristanišče, kamor se ; e dalo voziti strelivo, ni pa bila oljska. V Gdinji je imel svoj sedež angleški komisar sir Ar-chibald Turret. Bilo je važno vedeti, kakšno stališče bi zavzel napram dovozu streliva med nastopajočo vojno. oljska vlada je to uvidela in naroČila Jakobu Isockemu, naj zbere vse potrebne ]>odatke. Jakob socki je takoj spoznal, da je poučenost moč ne samo za vlado v Varšavi, temveč tudi za komisarja v Gdinji. Poskusil Je prodati informacije na obe strani, a naenkrat je prišel udarec usode. Vlada v Varšavi in angleški komisar sta istočasno odkrila njegov naklep. Vlada v Varšavi ga je odpustila s svarilom, naj ne stopi na poljsko ozemlje, angleški komisar ga je pa dal vreči |k) stopnicah s svarilom, naj se nikar več ne približa komisa-rijatu. Jakob Isocki je pobegnil, zadet v dno duš«» v Zoppot. Zoppot je bil kar moči daleč od komisa-rijata, ne da bi bil na poljskem ozemlju. Kmalu se je začela vojna. Angleški komisar je zavzel napram sakemu dovozu streliva odločno odklonilno stališče. Poljski armadi je pretila trda In v krogih. kjer se je sukal, je slišal Jakob Isocki najčudovitejše reči. Šepetalo se je, da nameravajo \>ljaki zasesti Gdinjo navzlic določbam mirovne pogodbe, da bi si priborili prost dovoz stre-va. (Dalja prihodnji*.) Na* aarataik. (v,ahavri 31. julija . 21. avguj^^ 10. avgusta • 31. avgU a 15. avgusta s 5. septemh 24. avgusta s LEO ZAKRA^^^^^^^^^^J^^^^^^^^J^® m 72n< »«., Ne. YJ Diktator Muuolini —P«UraUa pvum v pozi poljedelskega delavci. NAS ZASTOPNIK Anton Jankovich ae je preaelil it 1216 E. 176 8t. na 14306 Sylvia Ave. v Collinwood, Ohlo. Naročniki Usta naj to upoštevajo. Ali ste ie naročili Proave-to ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku t domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pofiljet* svojcem v domovino. FARMO ŽELI PK0DA1 Slovenka vdova želi prodati krov obsejfujooo farmu. 20 veja žrvine, par mladih konjT kih prašičev in kokoši. Kn stroje, vai skoro novi in kar se na farmi potrebuj«. 0« na hiša, lepa klet, Dve veliki druga mala poslopja in vm * stanju. Prodam za nizko «n( vico je plačati takoj, ontslo obroke. Pa tudi možitev ni itk Prednost ima prvo. Pišite ns Vincencija Mišič, Star Routti Pa. -<< TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovito češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojaanila daj« vodstvo tiskarna.—Cene zmerne, uaijsko delo Pilita po informacija na naslov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dobe na laljo tudi vsa ustmena pojasnila. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa 10. redn« konvencij« — lahka narotl as list P»"«H Iteje eden, dva. tri, Miri ali pet flaaev Is en« drsliae k Proaveta atane ca va« «nako, ta flaa« ali arflan« *«.»0 sa m nino. Ker p« /Uni i« plalaj« pri aa«am«ata 11.20 sa Udalb. m !<■ J IteJ« k naročnini. T«r«J ««daj ni nroka. r«fi. ds Je list ». N. P. J. Ll«t Proavata Ja vala la«tnina in totore J t f »sakl 4r»«"| ki bi rad IIUI llat vaak dan. Ona liatu Prosvets i«: Za Zdrof. drlav« In Kanado IC.OO Za Hreni in Cikal« H 1 tednik In................ 4.M I Udnlk in.........." I tednika In...............».«0 I tedaika in............. S tednik« In...............1.40 I tednike in............. 4 tednike In............... 1J0 4 tednike »a............. I tednikov In.............. nI* 5 tednlko* .............. Za Ferop« i«............. Ispolnit« apodnji kupon, priložite potrebno »se<• * f>rd«r v pisna in al narotite Proarete. llat. ki le rala Pojasnilo:— Vaelej kakor hitro katen teh flsno* > , sli — preseli prod od druilne in bo sahteval sam ^ moral tisti Član i« dotlfns druilne, ki je tako skupno Prosvoto, to takoj nssnaniti upravnilteti lista. In obensai a P*^ ✓soto listu Proaveta. A ko tera ne store, tedaj '«♦»"« sa to vsoto nsro^ntku. __ U.ndsle A**. " proerete . čl » list PK08VETA. HNPJ, WS7 8* Pri Meno pnlilfam naročamo sa I) !■•............................. Naslov ......................................... rstavite tednik In gm pripillt« k nm* aafWa........................................ ci 4) ... *) ... M «eta ***** in*" * * ifrf" * Ti * prlsvs ..... minili'