■. ' i *V ; t * ! s,1 * j
Edini ilofemki dnevnik
:: t Zedi njenih državah :: m
J Velja za vse leto... $3.00 G Ima nad 8000 naročnikov.
m
GLAS NARODA
t
List slovenskih delavcev r Ameriki«
The only Slovenian daily
*	:: in the United States::
e
*	Issued every day except c
*	Sundays and Holidays : €H
MaUtrH u Soeond-ClaM Matter, September «1, IMS, ft* ike Port Offloo mt Mew York, M. 5T* uter the Aet of Ooifrm of March S, 1879. TKLXFON PISAJUCB: M87 GOBTLAWDl
TXLBPOH PIS ARNM :* 4C87 OOETLA^DT,

NO. 306. — ŠTEV. 306.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 30, 1912. — PONEDELJEK, 30. GRUDNA, 1912.
VOLUME XX. — LETNIK XX
VSEM NAROČNIKOM, ČI-TATELJEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA, ŽELI UREDNIŠTVO VE-9T SELO IN SREČNO NOVO .JT LETO.
Mirovna konferenca. Zastopniki vstrajajo.
—o—
Čeravno obojestrankih predlogov skoraj ni mogoče sprejeti, se je stališče precej ublažilo.
—o—
AVSTRIJA NAJ ODLOČUJE!
—o—
Turčija ne da na noben način Dri-nopolja. — Rumunija mobilizira in pošilja čete na mejo.
London, Anglija. 2!>. dec. — Vsak človek j«- bil prepričan. da bodi* londonska mirovna konferenca zaradi velikanskih zaprek nepovoljiio izpadla. vendar .je danes splošno razpoloženje balkanskih odposlancev veliko boljše. Kakor m- euje bodo jutri predložili zastopniki Turčije milejše pogoje. Zastopniki balkanskih zaveznikov so pošiljali ves teden dolge brzojavke svojim vladam in na podlagi odgovorov bodo sklepali. Nek pooblaščenec je rekel danes zvečer : "Težko je reel, kjij je Iiujše. ali boj proti turškemu jarmu ali posredovanj«- kake ve-levlasti na iSalkanu. ('eravno so naše čete zmagovito dosegle ("a-taldžo. hoee Evropa izročiti Dri-j nopolj« Turkofn." pri tem pa po-1 zabija. v kaki nevarnosti bi bilo j di iimpoljsko kristjansko prebi-! vidstvo. ('e hoče imeti Kvropa grozovit osti. naj jih ima. Mi se bomo borili do grenkega konca. Klin za klin, zob za zob!"
Nesporazum vlada med trozve-zo in tripelentento zaradi Albanije. Prva si želi močue in velike Albanije, druga pa hoee. da hi se kolikor mogoče omejila.
Keehad paša se je izjavil, da Turki nočejo ničesar več izgubiti, v slučaju, če se pn sovražnosti nadaljujejo, bi stavili mogoče mi-lejše pogoje. Zavetniki pa hočejo zopet do zadnje kaplje krvi braniti ono. kar so izvojevali.
Zastopniki zaveznikov ne vedo. kaj pomeni turška zahteva glede Maeedonije. Turki namreč hočejo. da naj bi bil vladar kneževine -Maeedonije. princ* kake nevtralne države, ki bi moral hiti protestantske vere.
Rim, Italija. 2'A dee — Socialistični poslanec Leonida Itisso-lati-llergamaschi. kateri je opo-niral proti aneksiji Tripolisa in < yrenaike. je mnenja, da je edino Avstrija upravičena posredovati med Turčijo in zavezniki, če bi prišlo do tega.
London, Anglija. '{<>. de« 1 »elgradski poročevalec ** Da i h Telegrapha". brzojavlja. da j«' Humunska začela mobilizirati. Silno veliko čet in vojnega materiala je poslala na mejo.
Wilson zopet doma.
Novoizvoljeni predsednik Wood-row Wilson se je vrnil iz rodnega mesta v Princenton.
—o—
I'o kialkein obisku v rojstne rti kraju Stauton. Va.. se je včeraj j prihodnji predsednik zopet po-!vrnil v Princenton, kjer ga čaka zopet običajno delo. Obisk je vse-kako ugodno upli.val nanj in mala iudispozicija je popolnoma izgi-. nila. Na potu domov se je posvetoval s številnimi politiki. Iz Stau-I loma do Washingtona sta ga 'spremljala predsednik demokratičnega narodnega komiteja Wit
Velikanska stavka. > Zločinski brlog, i Proces dinamitardov. i Avstrijski cesar.
—o—
Nevarnost odstranjena. Bilinski o položaju.
—o-
^ Avstrijski finančni minister je j podal jasno sliko o sedanjem po-
I
ložaju Avstrije.
—o—
OBRAMBNA PREDLOGA.
—o—
i Cesar Franc Jožef je sprejel pred -| loge o ogrski volilni reformi. — Parlament se zastraži.
Dunaj, Avstrija. 2!». dee. — Poslanska zbornica je po 1 Turni seji slednič sprejela budget ni pro-visorij. Skupni finančni minister dr. pl. Bilinski je dobil priložnost da je pojasnil, kako slab vpliv ima balkanska vojska na avstrijski položaj. Vsa industrija ima škodo, posebno je pa prizadeta plctilna industrija. Vse tovarne so nekako neodločne in so znižale število svojih produktov. Največja nevarnost b'ži v tem, ker nima n i k d o nikoder kredita, in vsi ljudje jemljejo z mrzličnim nemirom svoje prihranke iz hranilnice. "Sicer", je nadaljeval, pa lahko upamo, da je najhujše odpravljeno. Napetost je precej pojenjala in fako hthko upamo na boljšo bodočnost'*. Ne glede na to, bodo pa v armadi marsikaj preuredili. Po zimi bode imelo vojaštvo velike zimske vaje. ki se bodo vršile čisto po ltačinn, ki odgovarja re»nični vojski. V ojaki ne bodo spali v stanovanjih, ampak v taborih na prostem. V takih slučajih bode imelo niožtvo kožuhe. (Jlcde konzula Prohaska v Prizrendu na Srbskem se je dognalo. da se mu ni dogodila nobena krivica od strani srbske armade.
Cesar Prane »ložeL' .j<* potrdil predlogo za ogrsko volilno reformo, katero sta stavila predsed-
i^nnnn krniačev ie z današniim Policija je izsledila v Bronx-okra-; Dinamitardi čakajo na razsodbo.! Cesar Franc Jožef je popolnoma nik poslanske zbornice groi Ste-lou.uuu ru.uja^v j J | , I ,	„ , - , . ,, ■ fall Ti sea in ogrski ministerski
dnem prieelo stavkati. — Delo v; Ju nevarno tolpo ulomilcev.--Le sorcdmki, ki imajo posebnoj zdrav. — Prihodnje leto dob! ba- pn>(lsrduik d]. p, Lukm>s
Številne aretacije.	i dovoljenje, smejo v ječo.	je Noblovo mirovno nagrado. , ^er bode pri sprejemu te pred-
spe-Do
Zakonska dvojica zgorela.
Poughkelpsie, 29. dee. — Danes po noči je Zgorela farmska hiša (jeorga Vosburgha. Mož in žena sta zgorela. To se je zgodilo pri Pine Plains. Deutches Country. Oblasti sumijo, da je nekdo iz zlobnosti za žgal.
Cena vožnja.
li.im .MeComb in I£. K. li.vrd. aker virginijske zbornice. Princenton se je pa peljal z njim -Jerry I. Sullivan, znani demokratični vodja iz I owe. Wilson se je proti poročevalcem izrazil, da se pogovor ni tikal kabineta, temveč le politične situacije v lo\vi. (ile-! Zvišanje de proglašenja neodvisnosti Fili-— jpinov Wilson previdno molči, ker ni še izdelal natančnih načrtov v tej zadevi.
V.n danes čaka bodočega predsednika več političkih konferenc v Trentonu. V torek ga pa obišče reprezentant I nterwood. da se z njim posvetuje o politični situa-eiji in o smeri, katero za počne bodoča administ raci ja.
4000 delavnicah počiva.
—o—
Z današnjim dnem je pričela največja stavka ker so jih v krojaški stroki doživele dosedaj Združene države izvrševal nega odbora, ki je roval včeraj v Clinton St. v New Yorku. ni prišlo danes 1.~HMH)l> krojače v in krojačle na delo. \ (ircater New Yorku in Newarku. \\ sta inkorporirana v distriktu Š1. 1. "United Male tuirment Workers of America"* počiva \ sled tega delo v 4000 delavnicah in tvornieah. Ker so dospeli v New York člani narodne eksektt-tive. se splošno domeva. da se bo stavka razširila tinli na ostala središča krojaške obrti.
Zahteve delavcev so sledeče: plače za 20 odstotkov, obenem pa minimalno plačo $10 z;i ženske in	za možke delav-
ce. Nadalje 48 urno tedensko delo. Prekunio delo naj se plača s 7,0 odstotno doklado na delavnike in 100 odstotkov «a praznike. Nadalje naj se odpravi delo otrok v tenemeiit-poslopjih. nadaljna oddaja kontraktnih del. Ekseku-tiva zahteva tudi čiste in zdravju prikladne delavnice.
Detektivom Bronx-okraja vf Indianapolis, [ud., 29. dec.'—j Dunaj, Avsirija. "ii1. dec. — New Yorku seje včeraj posrečilo 48 uradnikov unije kovinarskih j Dunajska "Z-it". j<- |>riobeila izslediti nevarno tolpo zločincev.. delavcev, ki so bili spoznani kri-! članek ki .j<- čisto vrjeten in za-Vsled sklepa'0 kateri trdijo, da ima na vesti'vim komplota in pospeševanja j n< siji v, o cesarjevem zdravstve-zbo- najpredrzuejše ulome. ki so se v McNamara-dinamitnih eksplozij, j nem stanju. Že dalje časa so nazadujem času dogodili v New čaka sedaj razsodbe sodnika An- m reč prihajale i/. Praiicije vesti. Yorku. V zadnjih dveh mesecih j d•■rsona. \'si bodo najbrž obsoje-1 da je cesar Frane -lože! \-.l<id o-je v Bronxu ulom sledil ulomu. i ni na najmanj -JO in polletno je- j starelost i tluše\no oslabel in njc-Neznani zločinci so navrtali bla-jčo. Po izdani razsodbi jih botlr. j gova snn-t lahko nastopi \sako gajne ter odnesli približno za j s posebnim, vlakom in po neobjav- uro. •"Zeil je vse te sluinje od-$50.000 vrednosti. Dolgo je manj- ljeni nrogi odvedli v tlržavuo .i''t kala policiji vsaka sled. a. nena-\nišnico v Leavenworth. Kas. D; vadna patrona. ki so jo ulomilcilse preprečijo eventualne demon rabili pri nekem ulomu. je pri- stracije, ni znan niti čas odhoda vedla detektive na pravo sled. V! vendar je prodajalni, kjer je bila kupljena j pijo pot v
vrnila, čcs. da -e cesar še izvrstno počuti in ni na njem zapaziti nobene, bodisi duševne, bodisi j rtelesne oslabelosti. Sicer je imel j
'loge v ogrskem parlamentu skoraj 'gotovo nastala kaka demonstracija je dovolil cesar, da naj se parlament vojaško zastraži. ! Kakor kaže vse. se je položaj v Avstriji presneto malo izboljšal če vpoštevamo vojaške reforme h posebnim ozirom na vojaške zimske vaje. Tudi o kaki demobili/.a-eiji se ne euje veliko, kar je znak, Ida je Avstrija še vedno pripravljena vojsko.
Žaloigra na morju.
pa gotovo, da uasto- j monarh zadnje dni mal nahod, po t V London je dospel kapitan Leadenworth takoj po I izpovedbi strokovnjakov pa ni za j danskega parnika "1 Volmaiv", ki
dosedaj še nobe-jse je prošli teden potopil pri rtu ! Lizard. Objavil je pretresljivo ža-
Parmik od Anftro-Ainerieu* pron
OCEANIA
odpluje dne 13. januarja
ALIOS
odpluje diie 1. februarja Vofcya fUa« is Now York* do
Trata in Eeke $33.00 Ljubljane	33.60
Zagreba	34.20
Volijo listko jo dobiti pri t Frank Sakeer,
»w Tork City.
Neprevidnost vzrok smrti.
"'2 le t ni Hugh Campbell iz Ja-maike L. J. je hotel skočiti v osebni vlak, ki se je začel premikati. Ker se mu skok ni posrečil, je padel pod voz. ki ea ie grozno razmesaril.
V korist naseljencev.
j < >d državnega delavskega de-partmenta v New Yorku ustanov-) I jen i '•Bureau of Industries and ; Immigration je preti kratkum dobil posebno za novodošlece prav koristno podružnico. Ta ima nalogo. pomagati naseljencem vseli dežel, katerih pride na leto poV-prečno 700.000. Novi urad izda v	.
kratkem letake, v katerih svari	0ge°J med maS0
naseljence pred raznimi sleparji. Samo hladnokrvnosti pastorja in tudi pred naselniškiuii domi. [Williama S. Mc('oy v North Pla-
--j infield. N. V., se je za zahvaliti.
2^rakoplov — transportno sred-j da se ni pripetila kaka hujša ne-stvo.	j.sreča, ko se je vnel v cerkvi pa-
Pariz, Francija. 29. dee. —jpirnat venec, ^.led ljudmi je na-Maui-iee Farman je poskušal da-jstala grozna panika. Duhovnik je nes pri Toussius-le-Noble svoj i za povedal ženam in otrokom, da
patrona. je dobila policija p rili-1 objavljeni razsodbi.	j njegovo zdravj
cen popis kupovalcev in včeraj Pred ječo. kjer čakajo (linami- ne nevarnosti.
so prijeli pet mož in dve ženski.'tardi razsodbo, so se dogajali vče- Znan ogrski pristaš ideje sve-|loigro. ki se je bila dogodila na o katerih menijo, da so pravi raj razburljivi prizori. Porotniki I tovnejff miru. Fram- Kemeny je morju. Prvi rešilni čoln se je ta-k live i. Aretovani so Nemci in posebno ženske so prosili za <"m- opozoril odbor za Noblove nagra- koj potopil in vsi ljudje na njem Italijani. Celo družbo so včeraj voljenje. da smejo obiskati obso-jde Jia Cesarja Franca Jožefa, ka-.so izginili v valovih. Tudi drugi odvedli v Morrisa nia-zapore. ker j jene. Vendar je bil vstop zabra-i teremu se je posrečilo odvrniti vjčoln. na kojem je bilo sedem o-
kapitanu zopet pojili je zaslišal tudi pomožni poli-jsploh nočejo izraziti o razsodbi.; Avstrije je bilo odvisno vse in le j.stavil. Kmalo nato je izginil par
"	v	i i . t -r	...	J((,
OUVeail v orrisania-za pore, tv.ei jene. »cuuai je un \.->iu|j /,aum-|ini-uiu .e 1'w"''"' """"'i' 1	"v.e j«	«
jih je sodnik Krotel pridržal do njen vsakemu, ki ni imel posebne-j teh težavnih časih nevarnost splo- seb, je prevrnil vihar, a ka nadaljnjega zaslišanja. Pozneje ga dovoljenja. Obsojeni sami se, sne evropske vojske. Edino od » se je posrečilo, da ga je zo]
cijski komisar Dougherty in po j pač pa je izdal Ed. Lewis iz Sun j njemu se imamo zahvaliti, tla se i nik v valovih. Prvi strojnik je ostrem zasliševanju so vsi prizna- j Francisca. edini član eksekutive, j je stvar tako po sreči iztekla. Na-j umrl prvi in njegovo truplo so
Prvi čast-
li svojo krivdo.
| ki je še prost izjavo, v kateri pra-jdalje povdarja. da če je kdo upra- vrgli iz čolna v ' vi. da je organizacija močna in vičen za Noblovo mirovno nagra-1 nik je zblaznel
Nemška konkurenca.
London, Anglija. 30. dec. — Berlinskemu dopisniku lista "Daily Mail" je došla oficijclua informacija, da je tlamburg-ann -riška parobrodna družba detini-tivno sklenila, da prične konkurirati z angleškimi, japonskimi in amerikanskimi progami v Tihem oceanu.
da zida na neomajno svojih članov.
lojalit«*toi do. to i
; sar.
•diyo
Nič več fosfornih žeplenk.
Pittsburg, Pa.. 2!). dee. — < ko smo fosforne žeplenkc priži-|
Požar na avstrijskem parniku Trst, Avstrija
morje.
ter hotel kapita-avstrijski ee- j na zadaviti. Radi tega so ga zvezali. a še tekom noči je tudi on
-'--! umrl %vsled napora. Tudi ostali so
Lahek otrok.	'pomrli do 26. docenibra in ostala
sta le si- kapitan in en mož. Imela Aurora, 111.. 2!). dee. — V tu-jsla jc malo hrane ter trpela straš-jkajšnji Aurora bolnici je prišel , ne muke, ker jima je primanjko-iiti svet otrok, kateri tehta samo.valo vode. Lovila sta dežno kap-
! I j ice ter si tako tešila žoljo. Več
gali komodno ob zid. je prešel
Od 1. januarja naprej, jih ne bo-j17 M"«1- i«' gotovo najlažji - riruikoy . . srečilo
de nobena ainerikanska tovarna i otrok, kar se jih je rodilo v Ante- j P'n 'V "°v "T slptaf>» ® a sta - - . .	v- . i .. .	,	, , . . ! preslaba, tla bi mogla klicati na
Otrok ie tako droban, ua•	t>;i„	- j
pomoe. lina sta ze do ramen v
prstan njegove matere napodi in ko sta izgubila že vse u-
za vžigalice več izdelovala. Neka|riki. postava v Ohio je to prepovedala j ,
in ker je v tej državi največ to-1 varil za žveplenkc. je ta postava \
njegovo nogo.
nov zrakoplov, v katerega je naložil veliko množino živil in mu-nicije. Letel je brez težave s težo 880 funtov.
naj ostanejo v cerkvi, ker ni nobene nevarnosti. Navzoči so ga ubogali, pastor je pa s eerkovni-kovo pomočjo hitro pogasil ogenj.
29. dee. — Na A .. .. . ... .	t .. » stoinla v veljavo,
parniku Kleopatra . od Avstrijskega Lloyd a" \ je izbruhnil požar in napravil precejšnjo škodo. Parnik je zasidran v tržaški luki. Požar je uničil za več tisoč kron sladkorja.
1 panj«*, jima je došla pomoč.
"glas naroda" je edin j slovenski dnevnik v zdr
drž. naroČite se nanj.
@—@—


T aft se je vrnil.
Key West, Fla.. 2!». dec. — Taft je prispel iz svojega nadzorovanja pri "Panama prekopu i & danes na "Arkansas"' zopet sem. Odpravil se je takoj v Washington, kjer ga pričakujejo y torek opoldan.
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO
želi rojakom i a rojakinjam po Zedinjenih državah
f	FRANK SAKSER,
m—:§*—

r-Ma-fc-r
GLAS NAKOPA, 30. QRUDNA, 1912.
Raztrgana vlečka.
(Prevel Starogorski).
Zelo elegatno oblečena zakonska dvojiea je šla po glavni ulici južnoruskega mesta. Gospod je veljal za enega izmed najbogatejših trgovcev celega kraja. Njegova soproga je imela na sebi bo-gatstva, ki je jasno pričalo, da je tsoprogs bogataša. Vleeka njenega krasnega krila je kar pometala ulico za njo.
Naenkrat pride iz svojega sta-
novanja mlad dragonski poročnik in s«1 napoti proti vojašnici. Videlo se mu je, da se mu zelo j mudi. Z okna naproti hiše ga po-1 zdravi glavica lepe deklice. Častnik salutira oziraje se ves očaran | k oknu In v tem trenotku. — rzk ! — raztrga z ostrogami obleko tr-i govčeve soproge.
"Tih'ekrat prosim odpušča-! nja. milostiva", vzklikne častnik' j.iv -1 M"iio. "Neutolažljiv sem | da sem Vam prizadel tako škodo. 1'pain <la se <Ia še popraviti", >
"Nikakor ne, gospod!" zakri-či trgovčeva soproga. "Vlečka je 'i . uničena, obleka ni več za rabo.
ate poravnati škodo", do stavi soprog.
"Pripravljen sem", reče čast nik. "Tukaj moj našlo/". In po ročnik vzame iz žepa vizitko. Tr- t p>\ec odkloni vi/itko iii rc-če ne-v oljen:
"Plačajte! Predno ni škoda poravnana. vas ne spustimo".
"Službo imam in ne smem za-
Soprog je zagotavljal, ves v zadregi, da je ta zahteva gotovo le šala, da bi morala njegova soproga tu, v sodnijski dvorani, odložiti obleko.
"4Ne šalim se niti najmanj', odvrne častnik. "In prosim gospoda sodnika, da ukrene potrebno".
"Zahteva je upravičena", razsodi sodnik suho. "Častnik ima pravico zahtevati takojšnji sprejem svoje lastnine. Ali se branite tega?"
"Da"', zavpije gospa. "Za nobeno ceno ne odložim tukaj svoje obleke".
Sodnik namigne sodnijskemu slugi, staremu, brkatemu možu. ki stopi takoj z vojaškim paradnim korakom k trgovčevi soprogi.
Veselost poslusajočega občinstva raste.
"Stoj", vzklikne trgovec. "To obleko kupim nazaj. Tukaj dvesto rublje v".
"Premalo". odvrne častnik.
lepše, a jaz ne morem vsega opisati. Samo to pravim: "Takrat sem še-le videl, zakaj smo se bojevali. Osrečili smo toliko naroda. Kaj je eno življenje proti sreči tolikega naroda. Samo, da bi kma« lu ozdravil da se lahko zopet vrnem v boj za osvoboditev svojih trpinom
Črnogorsko učiteljstvo na bojišču
S Cetinja se poroča: Črnogorski učitelji. kakor so tudi njih neposredni šeii šolski nadzorniki, so vsi na bojnem polju, da tudi tu delujejo in se bore za svoj narod kot na prosvetnem polju. V raznih bojih je bilo mnogo ranjenih. kakor: šolski nadzornik Špadijev, pisatelj in pesnik; M. Strugar, učitelj v pok., star in za-
Mojata su djeca sitni patroui, drugovi bre!
Smrt Kosovskega maščevalca.
"Riečki Novi List" prinaša sledečo pismo svojega belgraj-skega dopisnika: Med prvimi, ki so poleteli, da se maščujejo za Kosovo in oslobode svoje brate od 500 letnega turškega suženjstva in albanskega klanja, je bil mladi Srbin iz Mitrovice, Gjorgje Baraksadič, brivec na Reki v hiši srbske pravoslavne cerkvene občine. Baraksadič je bil znan na Reki kot pošten in marljiv obrtnik. Takoj ko je bil čas ugoden je Baraksadič preplaval Savo in se javil srbski oblasti. Zahteval je, da ga uvrstijo med četaše. Hotel je biti četnik — kouiita. Z ve-
Ljubezen je kot časa ta...
služen učitelj; A. Acič, H. Fili-jlikanskim navdušenjem je odšel povič, Gjuro Gjurišič, mlad, zelo'v boj. Evo, kaj mi pripovedujejo
priljubljen učitelj. Učitelj Lopi-čič je padel v prvi bitki pred Ska-
I njegovi tovariši iz četaške čete vojvode Tankosiča, ki so sedaj vsi
"Vsakdo lahko določi ceno za
svojo lastnino. Ta obleka me naj- pohvalo, priznanje in spoštova-brž stane zapor radi tega, ker nje in dostojno, je, da se zabileži sem zamudil službo, potem še, v Zf?0dovini boja našega naroda sodnijske stroške obravnave, ka-;za osvoboditev, tero sem malo prej izgubil. Za-
Kralj Petar po bolnicah.
drom. Ta heroična požrtvovalnost: vrnili v Belgrad, ker nimajo več črnogorskih učiteljev zasluži vso ! posla, a so še kljub temu javili za
mudil dobin
strot
pridem prepozno, kazen. Koliko zna-
evam tisoč rubljev".
Poslušalci se jame jo glasno; smejati. Sodnik zahteva energič-' no mir in razsodi.
'Zahteva je razmeroma visoka in tožena stranka ni primorana ega sprejeti. Gospa lahko odkloni to zahtevo in pusti obleko tukaj".
"Tisoč rubljev — to je nezaslišano", zakriči gospa jezno.
"Nikakor ne", odvrne vljudno
V isti enostavni vojaški uni-
razpolago. Vprašal sem jih za Ba-raksadiča.
Ti vprašuješ za Baraksadiča iz j Reke. kaj ne ? Brate, on je slavno (poginil v bitki pri Merdarju. Bo-jril se je kakor lev. Bil je najhra-brejši med naini. Drago je plačal I formi, v kateri je odšel kralj najsv°je življenje. Osvetil se je ju, bojišče, je šel tudi v Skoplje in naško. Taki so zelo redki, kakor v isti uniformi se je vrnil tudi v j<? bil "brico'? iz Reke. Belgrad In sedaj obiskuje bolniš- j Prosil sem jih, naj mi natančno nice. K vsakemu bolniku pride, povedo, kako se je to zgodilo. Od-S kakor primarij, ki mora vsakega Slll° v nek() "ostilno. Oetaši so pregledati. In z vsakim vojakom bili še v svoji uniformi: navadno se razgovara kakor stari prijatelj, obleko s kapo na glavi, na kateri
Vojaki ne pokažejo nobene utrujenosti, ampak mirno sprejemajo
Di
(
je popolnoma nova
i. " Prvič sem jo oble-L.
.	r
tevam tore] celo svoto, )ljev". rubliev", vzklikne o-častnik. "Moja letna plača komaj toliko", il tem se je zbralo več ljudi,
to poslušali, »pa trgovčeva pa odvrne.
>ram zahtevati, da k policijskemu sod-
'' Potem ir e spremite iku". "Spravite 9. m i lost i vs
me v največjo zadre-i", prosi nesrečni
Ali tr«
:i poročnik.
spa je bila neizprosna in
Napried bračo!
grozila z aretacijo. Poročnik je ral z njo v sodno dvorano, sodnik razsodi na kratko: 'Poročnik mora plačati ali iti :apor".
Takoj plačati mi ni mogoče", jotavlja častnik. "In, ali vsota previsoka!
'Vsakdo lahko določi ceno za >jo lastnino", odvrne sodnik, endar svetujem tožiteljima, naj
častnik. Ne mislim narediti no- te posete kakor nekai naravnega. benega dobička pri tej kupčiji, j Qči se jim zasvetijo, ko zagledajo Preostanek se porabi za vojaške i svojega gospodarja "Čičo Pera'". sirote iz poslednje vojne, /j ozi- T\£jrno se om na to povišam ceno za mojo obleko na dvatisoČ rubljev.
Trgovec izvleče denarnico. "Tukaj je dvatisoč rubljev. Lekcija je draga, a prinesla bo tudi nekaj dobrega".
In sodnik reče s svečanim glasom :
"Obravnava je končana".
Drobiž z bojišča.
O krvavi bitki pri Prilepu poroča neki ranjenec: Najhujše napore smo prestali na potu od Telesa do Prilepa. ki je trajal pet dni. Sli smo čez planine, do kolen v snegu. Žh ež ni mogel za nami in tako celih pet dni nismo skoro ničesar zavžili. Turki so bili pod Prilepom sijajno utrjeni in tako skriti, da so nas čisto iznenadili! naše!'
^—„ razgovarjajo z njim o svoji domači hiši, o boju itd. Hvalijo svoje oficirje, a pri tem vedno nekako naivno povdarjajo: A da bi ne bilo generala, ki je sestavil tak imeniten načrt, bi slabo prešli! In kralj jih vpraša: "Ali ste se bali, kaj ne!" — Vojaki se vzdignejo in glasno odgovore: "Srbin ne pozna strahu. Cemu bi se bali, ko so v naši bližini grmeli naši topovi, da se je tresla zemlja pod našimi nogami!' A "Čiča Pera" vpraša dalje: "Ali bi šel zopet v vojno!" In bolnik odgovori: "'Bi, bogami. In tudi šel bom, ko ozdravim!" In kralju postane milo. Z otroškim veseljem in nekako tajinstveno nagne svojo glavo k bolniku in pravi: "A da bi vedel, kake či*deže smo izvršili pri Bitolju!'" Vojakom se zaiskre oči, nekdo zastoka: "Škoda. da nismo sodelovali!" In kralj se hvali dalje: "Skoro vse topove smo vzeli Turčinu, znaš, da nimajo skoro nobenega. Vse je In raduje se kralj, raduje
opata Človeško in ne pahneta
nika v nesrečo".	Ivavalerija, ki je bila na poizvc- se jjavaden prostak: naše, naše!
Zbrano občinstvo, ki je poslu dovanju, se je vrnila in javila, da Kralj in prostak se veselita, ka-
v razdalju 8 kilometrov ni nobe-jkor dva brata. Ranjenci hvalijo nega sledu o Turkih. Pričeli smo kralju zdravnike in strežnice. Neravno peči meso, ko pade sredi j kateri čitajo tudi časopise in za-naše artilerije turška granata
>bravnavo, je mrmralo priz-
lnja. Trgo
ec je nekaj pošepetal oji soprogi. Zdelo se je, da jo »govarja, naj popusti. Ali ona rgično z glavo in vzklik-
zmajc ne:
"Pravica naj gre svojo pot. Gospod sodnik, prosim, ukrenite nadaljne korake".
"Trenotek", vzklikne globok glas in star gospod, okinčan z mnogimi redovi na prsih, stopi predhodnika. "Jaz sem vpokojen general Miloradovič. Gospod poročnik ali hočete vzeti od mene dvesto rubljev? Posodim vam jih".
"Ne drznem si tega. ekselen-ca*\ vzdihne častnik. "Bog ve, ali Vam bom moj*el sploh kdaj vrniti ta znesek".
General zašeneče noročniku nekaj besed na uho in obraz toženca
posojilo", trgovčevi
policijski plačal sem
se zjasni. Prejemam odvrne nato in poda gospe dvesto rubljev.
Gospa se obrne k izhodu.
"Malenkost še", vzklikne častnik. Prosim gospoda sodnika, da
mi pomore sedaj do moje last-
_• j j •
nine .
"Kako to?" vpraša sodnik.
"Obleka je moja; jo!"
"Se danes se odpošlje na Vaš naslov", pripomni zaničljivo gospa. "Zdi se, da Vam je mnogo do teh cunj".
"Nikakor ne, milostiva! Tudi jaz imam sedaj pravico zahtevati, da se stvar takoj uredi. Izročite mi, prosim, mojo lastnino.. Mudi se mi!'
Le s težavo so zadrževali poslušalci smeh.
4'Saj vendar ne morem tu v sodnijski dvorani odložiti obleke T" vzklikne vsa rdeča trgovčeva soproga.
"O, saj je sedaj to moja obleka", odvrne hladnokrvno čast-
sldujejo "politiko" in hočejo Naša artilerija vsled neugodnih j malo politizirati s kraljem, da se pozicij ni mogla stopiti v akcijo informirajo, kaj vse bo dobila in zato se je razvila samo pehota j Srbija in kaj ne. A kralj si mane v bojno linijo. Bili smo na odpr-iroke, potipa političarja po rame-teiu polju a Turki na visokih hri-jnih in ga prekine: "Ne brigaj se bih, skriti v okopih. Pričeli smo brate, vse bo dobro!" prodirati. Turške kroglje so fr-j In obiski se ponavljajo dan za čale na nas kakor toča. Bilo jej dnevom z isto prisrčnostjo. Kralj strašno. Mislili smo, da bomo vsi obdaruje vsakega in vsi so zado-poginili. Slišal sem vojake, ki so! voljni. Nikomur ni žal žrtev. Vsak-nagovarjali svoje oficirje: "Ubij j do si misli: "Dosedaj je bilo vse
me gospodine smem naprej.1 trdno prepričan, da poginemo vsi preden zavzememo turško pozicijo na visokem hribu. Zdi se mi. da so oficirji zapazili našo razburjenost, kajti naenkrat se zaslišijo klici: "Napried bračo! To je mesto kraljeviča Marka in na tem mestu se srbska vojska ne sme osramotiti". Oficirji so zdirjali, kakor divji konji naprej. Kaj smo hoteli. Sli smo za njimi na strmi hrib kjer so bili Turki in smo neprestano kričali. Kaj, to sam ne vem. Samo toliko se spominjam, da smo kmalu stali vrh hriba in gledali, kako so Turki v neredu bežali pred nami.
Prihod v Prilep.
Drugi ranjenec pripoveduje: Kar smo doživeli v Prilepu, tega si človek niti v sanjah ne more predstavljati. Pri pohodu v mesto je korakala naprej konjenica, nato godba, potem pehota, pred nami pa prestolonaslednik. Cel Prilep nam je prišel nasproti — možje, žene, otroci. Vse ulice so bile posute s cvetjem. Zvonovi so neprestano zvonili. Ženske z razple-tenimi lasmi so padale na kolena, nam poljubovale noge in klicale: "Rešitelji naši, rešitelji naši!" Plakali so starci, žene, otroci. Plakali smo tudi mi vojaki in rečem Vam, plakal je tudi naš prestolonaslednik. A bilo je še veliko
oficire, a jaz ne i dobro, samo da se tudi dobro kon-Tudi jaz sem biljča'.
Pesem srbskih četaše v.
Srbski četaši, kakor znano nimajo nobenega stika z redno vojsko, ampak tvorijo nekako prostovoljno legijo, ki pripravlja teren glavni armadi. Za te čete se ljudje nabirajo. Četaš aH komi-taš mora biti silno hraber, vzdržljiv in močen človek; ti ljudje ne smejo poznati nobenega strahu. Razumljivo je, da morajo biti četaši tudi dobri strelci. Zanimivo je. da četaši ne poznajo, ne stalneea bivališča, ne redovne hrane. Izpostavljeni so v vojni mrazu, vetru, dežju in vsem drugim elementarnim nezgodam. Taborijo vedno pod milim nebom — v planini. Komitaš mora pozabiti rra svojega očeta, mater, sestre, brate, ženo. otroke in vse drugo. Cetaš sme biti samo vojak in ničesar drugega. To najbolj dokazuje njih mila pesem v kateri četaši vprašujejo svojega vojvodo: " Je-li te je čas za tvojata majka.
Stojane, bre? "Je-li je čas za tvojata ljuba, Stojane, bre? "Je-li te je čas za tvojata djeca,
Stojane, bre ? a vojvoda odgovarja: "Mojata je majka Šara planina
drugovi bre! Mojata je ljuba brzometna puška, ^ drugovi bre! .
se blišči beli dvoglavi orel. na nogah opanke, brzostrelno puško, na levi strani kratke nože, preko ram celo vrsto redov patron, oko-lu pasa razven bomb (njih zadnje brainbno orožje) samokres. Četudi je vse to zelo enostavno — vendar so zelo iiapozantni in vlivajo strah v Človeka.
"Boga mi, gospodine", so mi pripovedovali "brico" je bil junak ; sam jc ostal pri Merdarju, a mi smo se rešili. To je bilo še pet dni pred vojno napovedjo. Mi smo bili z delom naših čet nameščeni v neki utrdbi obmejene straže na mali višini, a nam nasproti par korakov naprej, je stala turška utdrba, ki je bila polna Albancev, a še desetkrat več jih je bilo na pozicijah v bližini. Lepo smo se gledali in mogli bi se tudi raz-govarjati, tako blizu smo si bili. Mi nismo imeli ukaza, naj napa-demo in zato smo čakali, četudi so nas Albanci neprestano izzivali. Ko so že prestopili našo mejo, se je prikazal naš starina in jih pozval, naj se umaknejo. A starešina je dobil za odgovor: "Da vidiš, kako carska (turška) puška poka!" In pričeli so nanj streljati. V trenutku smo pričeli odgovarjati tudi mi, saj smo komaj čakali na to. Tekmovali smo med seboj, kdo bi postrelil več Albancev, ki se, četudi so padali, niso hoteli umikati. V streljanju je bil brivec mojster. Streljanje je trajalo dva dni. Silno mnogo Albancev smo postrelili. Situacija je postajala vedno bolj kritična. Zmanjakalo nam je hrane in mu-niči je, a Albanci so se vedno bolj množili. Že smo pričeli misliti na beg, a to je bilo nemogoče. Da bi naša redna vojska smela streljati, bi bili rešeni, a vojna še ni bi?a napovedana. Tretji dan boja so Turki, ki so uvideli, da nas ne morejo ugonobiti s puškami, pripeljali velik top in nam popolnoma razdrli utrdbo. Ko se je utrdba zrušila, smo se pripravili na beg. Samo pet nas je ostalo. Ktf-nečno smo pobegnili tudi ini le Baraksadič se nikakor ni hotel umakniti. Rekel je, da ostane sam in da hoče pobiti še par Albancev, mi smo dšli. Kaj se je zgodilo pozneje, ne vemo. Trdnjavico so nam Turki popolnoma razrušili in zažgali. Nekateri govore, da je "brieo" pobegnil in da so ga Albanci ubili, drugi pa govore, da je poginil v utrdbi. Dva dni pozneje je bila napovedena vojna. Ko je naša vojska pregnala Albance in zasedla razdrto utrdbo, smo našli v njej tri požgana trupla. Nismo mogli poznati niti enega, (.'isto gotovo je, da je bilo med njimi tudi brivčevo truplo, ker še sedaj ni o njem nobene vesti. Naš vojvoda je poslal par čet-nikov po bližnjih bolnišnicah, da povprašajo za brivca, a brez uspeha. Baraksadič je poginil junaško. Pred našimi očmi je pobil oziroma postrelil deset Turkov. Koliko jih je še potem, ko smo ga mi zapustili, ne vemo. Slava njegovemu spominu!
Rože slast so dihajoče, dokler se razvija cvet; srce žensko je cvetoče, dokler nima dvajset let.
Fr. Levstik.
I.
V teh zimskih sneženih dneh se spominjam te povesti. ..
Spoznala sta se v omnibusu. Vladimir, srednje postave, kostanjevih las, modrih oči, sploh simpatične zunanjosti; Milica majhna, finih potez, črnih las in z živimi. kakor oglje črnimi očmi. Boječe je sedela med gnječo ljudi ki so se ob pozni večerni uri zbali pešhoje od kolodvora do mesta in so se raje poslužili omnibusa. Ob tem prvefh srečanju je Milica čutila v prsih nekaj velikega, njej nerazumljivega.
Od tistihdob so bile njene temne oči večkrat sanjavo uprte v daljavo in misli so nehote vedno hitele tja v prijazno vasico, kjer je živel njen ideal.
Lepo jesensko jutro. Zadnje megle so se umikale solnčnim žarkom, ko se ustavi vlak na postaji Z ... Potnikom so zjasnili obrazi, ko so zapuščali zaduhle kupeje in zopet srkali svež zrak. Med zadnjimi je izstopila mlada dama, a takoj za njo njen spremljevalec. Slednjemu se je poznalo, da je domač v tem kraju, namignil je dami, ki je šla takoj za njim v že čakajoči poštni voz. Oglasil se je poštni rog in voz se je začel pomikati po prašni cesti. Milica je radovedno upirala svoj globoki pogled v njej še nepoznan svet. Otožnost ji je legla na obraz. Navajena mestnega življenja. se je sedaj čutila nekako zapuščeno, izgnano med tuje ljudi. Da bi še živeli starši, ne bi jji bilo treba iti sedaj v tuj, nepoznan kraj; a kruta usoda jo je oropala ljudi, ki so ju ljubili, zaprla gladko, svetlo pot, a odgr-nila, temno, v sive megle zagrnjeno bodočnost. V take misli zatopljena. se ni veliko zmenila za svojega sopotnika, ki jo je včasih radovedno pogledal, a se bal zdramiti jo iz sanjarij.
"Kmalu borna doma".
Te besede jo zbude iz zamis-ljenosti, ozre se v svojega spremljevalca. Nasmehnila se je, a če bi jo kdo natančneje opazoval, bi videl kako hitro se je u-maknil vesel nasmehiiaj. Otožne misli so se ji zopet porajale v glavi, kaj bo prinesla bodočnost?
Ustavil se je poštni voz. Izmučena od dolge vožnje, je stopila Milica iz voza; a treba je bilo iti še precej daleč peš.
Pot je postajala vedno bolj strma in osamela. Kamor seže oko, povsod samo kamenje, le tu pa tam nizko grmičevje. Mrak je že legal na zemljo, ko je prišla trudna v malo vasico, ležečo med gorami. Tesno ji je bilo pri srcu. tujka med tujci. Le^e misli, ki ste navduševale mlado, idealno deklico, ideje, ki ste ogrevale njeno čuteče srce in napolnjevale dušo, kje ste?! A Milica ni izgubila poguma. Tu v tej zapuščeni vasi hoče, tako je sklenila prvi večer, delovati kolikor bo v njeni moči za blasor ljudstva.
Polagoma se je privadila vaškemu živlenju. Ljudje so jo vzlju bili, saj je imela srce odprto za vsakogar, vsak je našel pri nje i dober svet. prijazen nasmehljaj Milica se je čutila srečno, veselo, kakor je bila nekdanje dni pod varstvom skrbne mamice.
II.
Zima se je umikala zeleni pomladi. Pomlad v naravi, pomlad v srcu! Pol ure od vasi, v tihi gozdni samoti žubori studenček. Drevje, nagnjeno nad bistro vodo se zvedavo ogleduje v čisti vodici. Krog in krog vse polno mladih brsti in zemlja pogrnjena z zeleno, z raznimi cvetkami pretkano travico.
Mislil bi človek, da ni živega bitja v tem delu gozda. A kako se vara! Pri ovinku, nad studencem stoji mladenič; nestrpno o-braČa lepe modre oči proti stn dencu, kakor bi koga pričakoval. Kar se mu razvedri lepo lice. Po stezi proti njemr hiti deklica, malih, lahkih korakov. 'Milica!" — "Vladimir!" in hitela sta si naproti. Rahlo je ovil "Vladimir desnieo krog mladenkinega pasu. Milica pa je naslonila glavo nanj in mu otroško-vdano zrla v obraz, a on je vprl svoj milomodri pogled v rahlo zardeli obraz in se kopal v temni globočini njenih oči. Kako sta bila srečna! Zatrjevala sta si ljubezen in modro nebo, čisti studenček in zelena narava so bile neme priče te tihe sreče, nežne ljubezni.
Večkrat sta se sestala pri studencu, a pri vsej veliki ljubezni in sreči, ki je napolnjevala njeno nežnocuteče srce, jo je večkrat
obšla temna slutnja, in misli so ji nehote uhajale na pesem: "Razbita čaša", ki se konča: "Ljubezen je, kot čaša ta".
III.
Prišla je zopet rumena jesen. Listje je odpadalo, vse je mrlo v naravi. Vladimir in Milica sta se zadnje čase redkokdaj videla.
Neko jutro, ko gre Milica k zajtrku, ji pravi gospodinja:
"Ali že veste, da se je včeraj Vladimir P. zaročil?"
Prebledela je Milica, stemnilo se ji je pred očmi in morala se je prijeti za bližnji zid, da je obdržala ravnotežje. A pokazati ne sme. da ji je hudo.
"Res, katero bo pa vzel?" vpraša Milica s tresočim glasom.
"I, tisto Gomljančevo jSlinii; stara je že malo čez HO, pa tudi lepa ni ravno, a je zato gospodinjska."
Pri vsem tem razkladanju kle-petave ženske se je Milica silila k smehu. Na zunaj smeh. a no-
Razne zanimivosti.
PREROKOVANJE STARE VEDEŽEVALKE.
—o—
Pred kratkim je objavil l>el-gradski "Trgovinski Glasnik' sledečo notico:
Cesar Viljem I.. ded današnjega nemškega cesarja Viljema II., je nekega dne sprejel vedcževal-ko. Ta ga je vprašala, kdaj da s^ je narodil.
"Leta 1829", je odgovoril cesar.
Nato mu je rekla vedeževalka: "Seštejte številke 1 + S + 2 + 9 = 20, temu prištejte leto vašega rojstva 1829 + 20 = 1849. To je leto velike revolucije. Seštejte številke 1 + 8.+ 4 + 9 = 22, prištejte k temu leto revolucije, torej 1849 -h 22 = 1871. to je leto prusko-francoske vojne. Seštejte zopet številke 1+8+7 + 1 — 17. prištejte k temu leto
tranjost? Srce ji je krvavelo. Vsi j 1871. torej 1871 — IS 1889, to njeni ideali uničeni. Vedela je, je leto vaše smrti, veličanstvo." da edino denar je temu vzrok. Ona, Gomljančeva, bj imela tisočake. A kaj bi mu Mihca prinesla j
J«
A kaj bo z mojo državo? je vprašal Viljem.
"Seštejte številke zadnjega le-v zakon? Dobro srce, pridne ro- ta l + S + 8 + S = 2">. prištejte
ke; a vse to ne odtehta v Vladi-mirejvih očeh tisočake. i lica ni jokala, a bilo ji je, kakor bi jo kdo z nožem rezai in trgal srce.
Z Vladimirjem nista prišla nič skupaj. Ogibal se jo je. Slaba vest
Milica se je od tega dne vsa spremenila. Prej vesel'i, da bi ob- j jela ves svet. sedaj otožna; prej ' je govorila rada z vsakomur v j vasi. sedaj se je ogibala vseh ljudi. Najrajše je sedela v svoji so- i bi in zrla predse. V takih trenot-kili je pozabila na realnost živ- i ljenja, na sedanjost, navdala jo je neka sladka omama in slikala si je bodočnost z ljubljenim Via-1 dimirjem v najljepši luči. In tako je tem grenkejše občutila sedanjost, ko se je zavedla.
to število k letu svoje smrti, torej 1888 + 25 = 1913. Tega leta izbruhne svetovna vojna, ki bo izpremenila meje evropskih držav", je bil odgovor vedeževalke.
CESARJEV TELEFON.
IV
Bistvo avstrijskega cesarja se kaže v tem. da vztraja vedno pri starih navadah; poleg tega, če hoče, oziroma mora tako biti, pa tudi vpelje kako novost, če mu ne zdi ravno potreba. In kakor sedaj cesar, ki je kot mlad mož s poštnim vozom vozil po ulicah, o avtomobilu misli, tako je bilo svoje čase s telefonom. Sele pozno se je začel posluževati telefona. Kakor poroča 'N. AViener Tagblatt' je bil telefon že skoraj po vseh cesarskih palačah in gradovih vpeljan ter že davno vezal centrali na Dunaju in v Seheonbrunnu z najbolj oddaljenimi lovskimi hišami in pristavami cesarskega posestva, predno je prišel do veljave v cesarjevih sobanah. In tudi potem, ko so bile telefonske žice že napeljane in ko je bila št. 6.
telefona
I. okraj, dvorni grad, v dunaj-
vpi-
| sana, se je še vedelo, da se on I sam nikdar ne poslužuje telefo-
Temna, viharna jesenska noč. Pri sosedu, vaškem gostilničarju, je bila še luč. Vesel smeh se je razlegal po vasi; saj so bili pa tudi zbrani samo veseli, srečni ljudje. A Milici, sedeči pri oknu in zroči v temno nebo, svojo bodočnost, se je zdel ta smeh enaki kot številka cesarskega pošasti, ki se škodoželjno smeji
njeni nesreči in boli. Kako dobro |skem telefonskem zaznamku je razločevala glas Vladimirja ki se smeji in zabava svojo seda
njo nevesto.	( na. Ko pa je nekoč eden cesarje-
itrpeti v i vik nečakov v "Wallsee" zbolel.
Milica ni moda več strpe sobi. Tesno se zavije v plašč in stopi v temno noč. Dolgo stoji in zre v razsvetljena gostilniška okna. a potem odhiti po cesti. Kam ? Sama ne ve. Listič ji šumi pod nogami, drevesa pripogibajo svoje orjaške vrhove pred divjo, tulečo burjo. Nikjer nobene luči, vse t L in no. Enako temno je bi lo tudi v sren Milice. Brzih korakov. brez cili'-» biti dalje, da si vsaj malo ohladi svojo vročo glavo.
Kar začuje v bližini votlo šumenje reke. Da, tu doli, v temno-zelenih valovih bo pozabljeno vse. Milica hiti po strmem bregu, poklekne na tla. sklene roke in iz prsi se ji iz vi je vroča prošnja — za srečo zaročencema.
Pljusk vode — potem tiho. Temni valovi so sprejeli mlado telo v svoje hladno naročje. In divia voda je sedaj, kakor da bi umela bolest mladega bitja tiho šumela dalje, božala bledo lice in se igrala s črnimi lasmi lepe žrtve.
Denarje v staro domovini
pošiljamo:
50 kron ......... za $ 10.30
100 kron ......... za 20.40
200 kron ......... za 40.80
300 kron ......... za 61.20
400 kron......... za 81.60
500 kron ......... za 102.00
1000 kron ......... za 203.50
2000 kron ......... za 406.00
5000 kron ......... za 1015.00
Poštarina je všteta pri teh bvo tah. Doma se nakazane svotc po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpo šilja na zadnje pošte c. k. poštn< hranil nični urad na Dunaju v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini ▼ pri poročenem ali registriranem pi» mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK 8AKSE*,
82 Cortlandt St., Nrw York, N. I 6104 St. Clair Avemue, N. W
d, a
se skrbni stari oče ni zadovoljil s tem, da bi samo poizvedel, kako je z zdravjem nečakovim, temveč se je hotel vedno, vsako uro pogovarjati o njem. Cesarju so telefonirali. in glej, sedaj je cesar prvič sam prijel za slusalo da bi zvedel, kaj je v " Wallsee" novega. Od takrat se velikokrat sliši od članov cesarske rodbine, vojvod in vojvodkinje: "To moramo Njega Veličanstvu telefonirati".
Mladeniško navdušenje za vojno.
Iz Budimpešte poročajo: Krakovska policija j«' pred par dnevi sporočila tukajšnjemu magistratu, da je izginil sedemnajstletni sin vpokojenega nadporočnika Mandla, ki stanuje v Krakovu. V pismu, ki ga .je pustil doma, je izjavil, da je z dvema tovarišema odpotoval, da vstopi v turško armado. Poročilo je v Budimpešto prišlo prepozno, ker jc mladenič že prekoračil pri Zemunu mejo. Njegova dva tovariša so še pravočasno prijeli.
Vsemir.
Leta in leta so zahtevala, da so učenjaki sestavili različne zemljevide in nam pokazali zemljo tako. kot je v resnici. Ni ga skoraj človeka, ki bi ne imel nekega splošnega pojma o zemlji na kateri živimo. Od vsakega se pa zahteva še nekaj več. Le malo jih ie, ki bi se pobrigali za one svetove, ki so od nas silno oddaljeni a imajo vendar na vse kar nas obdaja velikanski upliv. Zamislite se v zvezdnato noč! Na tisoče in tisoče luči se sveti na nebu. nam se zdijo tako male. oni pa kdor je malo boljše podučen, bode celo stvar drugače sodil. Da bi obudili med rojaki malo zanimanja za ta naš zunanji svet smo priopeili v letošnjem Amerikanskem Slovenskem Koledarju dolg opis vse-mirja, katerega pojasnuje več zanimivih slik. Koledar se dobi pri
Slovenie Publishing Co., 82. Cortland St. New York, N. Y. in stane s poštnino vred samo 30 c.


GLAS NARODA, 30. GRUDNA, 1912.
11 i a s.
Lev Tolstoj.
Živel je v Ufiraski guberoiji Baškirec Iljas. Po očetu Iljas ni ostal posebno bogat. Oče ga je /e oženil in umrl. Iljas je imel v tem času imetja: sedem kobil, dve kravi in dve desetoriei ovac; ali l!j:is je bil moder gospodar in je začel bogateti: od jutra do večera s« je trudil z ženo. vstajal je bolj »goda j nego vsi drugi in legal po-j ziieje spat nego vsi; in zato je bo- j yg'atel vsako leto bolj. Tako je pre ! živel Iljas v trudu 35 let in si jej pridobil veliko imetje. V Iljaše-j vem hlevu je stalo 200 konj, 150] rogate živine in 1200 ovac.
Delavci so pasli čede II j ase ve. in delavci so inolzli kobile in krave in delali kumis, maslo in sir. Vsega j«' bilo dosti pri Iljasu, in vsi v okolici so ga zavidali. Ljudje so govorili: "Srečni človek Iljas; vsega ima dovolj, še umreti mu ni treba".
Začeli so spoznavati lljasa dobri ljudje in se seznanjali ž njim. Prihajali so k njemu gostje iz daleka. Vse je sprejemal Iljas. vse pogostil in napojil.
Kjerokoli je prišel, vsakemu so bile na razpolago različne jedi in ovnovo meso. — < 'e so prišli gostje. takoj so pobili jednega ali dva ovna, in če jih je prišlo mnogo. pobili tudi kobilo.
Iljas je imel dva sina in jedno hčerko.
Oženil je Iljas sina in oinožil hčer. Ko je bil Iljas reven, sta delala sina ž tojim in skrbela sama za črede konj in ovac; ko so pa obogateli .sta začela sina rajati, in jeden je začel piti.
.lednega, stareišega so ubili pri neki rabuki, drugega se je pa prijela ošabna snaha, in ta sin ni hotel več poslušati očeta, in Iljas ga j»* moral ločiti od doma.
•il ga je Iljas, dal mu hišo in
■ .iU^1
r vL I €fi t /
p \ \ \ i //* H -K V
i.
[ y f>t)
PRA7N0VANJE NOVEGA. LETA V "VIŠJIH" SLOJIH.
nno, u letek. Kmalu i IIjase »ginilo.
zmanjšal se je lljašev
notem je prišla bolezen e ovee, in mnogo jih je Potem je prišla lakota, »no se ni obneslo, mnogo živine poginilo po zimi. Potem so po-i!i n i stepi Kirgizi čredo ovac i kobil, in Iljaševo imetje se je nlno bolj zmanjšalo. Ilias je za-1 padati niže in niže, in moči so i'\ tudi začele pešati. V sedemdesetih letih je prišel jas do tega, da je začel proda-iti kože. sedla, vozove, potem je ičel Iljas prodajati tudi zadnjo ivino. in prišel je na nič. Sam ni edel, kako da mu ni ostalo nič i da je prišlo do tega. da je molil na stara leta iti z ženo po sve-
ti
f )<]
teb
Od are
M1
ostala Iljasu še i. kožuh, klobuk 1 in žena, Sam-Sema«»i "" starka. Ločeni sin je odšel v daljno zemljo in hči je umrla.
nikoder ni bilo pričakovati I eni pomoči.
usmilil se je starih njihov Muhamed-Šah. hamed-Šah ni 1 no reven ne bogat, ali živel je pošteno in, je bil dober človek.
Ponudil je Iljasu hleba in soli. > potniloval ga je in rekel Iljasu: "Pridi, — pravi, — k meni, Iljas, I stanovat z ženo! Po leti mi po; svoji moči delaj na polju, po zimi! pa krmi živino. Skrbeli bomo za! vajin oh rano in obleko, iu kar bosta potrebovala. — samo reci-J ta, in dam vama". Zahvalil jej Iljas soseda in je odslej živel za delavca s svojo ženo pri Muha- j med-Sahu. V začetku jima je tež-j ko stalo, a pozneje sta se privadila starčka temu življenju in j delala po svoji moči.
(»ospodarju je bilo všeč, da j ima take ljudi, ker sta bila starčka sama gospodarja in poznala ves red in nista lenarila, temveč delala po moči; samo hudo se je zdelo Muhamed-Šahu gledati, kp-ko sta padla tako visoka človeka na tako nizko stopinjo.
Zgodilo se je nekoč, da so prišli k Muhamed-Šahu Bvatje, go-• od daleč, prišel je tudi baš-*ki duhovnik. Muhamed-Sah lal zgrabiti ovna in ga pobiti, is je očistil ovna spekel ga in poslal gostom. Snedli so fcostje is in napil i se čaja.
gostje z gospodarjem na i blazinah na preprogah, aš in besedujejo, Iljas pa lotil dela in prišel uprav -at. Zagledal ga je Muha-i in rekel gostu: "Ali vi-starec je šel mimo vrat?" >1 sem", pravi gost, "ali ■ tem čudnega!" e-pri njem čudno, da je bil največji bogataš, zvan orda si slišal o njem?"
it.
di
iti
P
"Kako bi ne slišal", je odgovoril gost, "videl ga sicer nisem, ali njegova slava je segala daleč".
'"(jrlej. sedaj mu ni ostalo ničesar. in pri meni živi za delavca, tudi njegova žena je pri njem, pa molze kobile".
Začudil se je gost. zacinokal z jezikom in p omaja I z glavo: "Da, glejte, tako se vrti sreča, kakor kolo: nekatere vzdiguje na vrh, druge spušča navzdol. Kaj pa, ali je žalosten starec?"
"Kdo ga more spoznati, živi tiho, mirno in pridno dela".
(i ost mu pravi: "Ali morem govoriti ž njim? Povprašal bi ga o njegovem življenju"..
"Kajpak, da moreš", pravi gospodar in pokliče izza voza starca: "Dedček. pridi sem. izpij glu-žek vina in pokliči ženo!*
In vstopil je Iljas z ženo. Pozdravil je Iljas goste in gospodarja, izustil molitev in sedel na kolena pri vratih, njegova žena pa je šla za zastor in prisedla h gospodinji. Dali so Iljasu čašieo s vinom. Nazdravil je Iljas gostom in gospodarju, priklonil se, izpil malo in postavil proč.
"No, kaj, dedček". pravi mu gost, "ali ti je težko, ko se spominjaš, gledaje nas, svojega prejšnjega življenja, — kako si bil srečen in v kaki bedi živiš sedaj?"
Nasmehnil se je Iljas in rekel: "Če ti povem o svoji sreči ali nesreči, ne veruješ mi; vprašaj raje mojo babo: ona je baba: kar je na srcu, to je tudi na jeziku; ona ti pove vso resnico o tem".
"Zaklical je gost za zastor: "No. babica, povej, povej, kako sodiš ti preišnio srečo in sedanjo bedo".
In rekla je Šam-Semagi izza za-stora : 'Tako-le sodim: Živela sva s tarim petdeset let. iskala sva sreče, pa je nisva našla, in sedaj, glej, drugo leto, odkar nama ni preostalo nič, in midva služiva za delavca, našla sva srečo, in drugega nama ni treba".
Začudili so se gostje, in čudi' se je gospodar vstal je celo, od-grnil zastor, da bi videl starko. A starka stoji, roke drži na prsih, smehlja se, gleda na svojega moža, tudi starec se smehlja.
Starka je rekla še jedenkrat: "Resnico govorim, ne šalim se; pol veka sva iskala sreče, in nisva je našla, dokler sva bila bogata; sedaj nama ni nič ostalo, — šla sva k drugim ljudem, — našla sva tako srečo, da boljše ni treba".
"V čem pa je sedaj vajina sre-
gostje k nama, in misliti je bilo treba, kako bi pogostila koga, s čim ga obdarila, da bi ne sodil slabo o naju. Ko odidejo gostje gledava za delavci. Oni pričakujejo ugodneha hipa, da bi odpočili in bi jim bolj teknila jed, ali midva gledava, da bi nama ne propadlo imetje — grešiva.
Zopet skrb. da bi volk ne raztrgal žrebeta ali teleta, da bi tatje ne ugrabili črede. — ("e ležeš spat, — ne moreš spati, da bi jagnjet ne zadavile ovce. Vstaneš, greš ven po noči: komaj se pomiriš, — zopet skrb. kako preskrbeti krmo za zimo. ( V je bilo tega premalo, bilo še ni soglasja z možem: On pravi, lako je treba delati, jaz pa prosim drugače, in začneva grešiti in prepirati se. Tako sva živela v vedni skrbi, v vednem grehu, in videla nisva srečnega življenja".
"No, in sedaj ?"
"Sedaj vstaneva z možem, po-goriva se vselej ljubeznivo, v soglasju. kregati se nimava za nič; delava imava le toliko, da zasluživa gospodarja. Delava po moči, delava z veseljem tako. da bi gospodar lie imel zgube, temveč do-Priloga	16
biček. Prideva domov, obed je tu. Imava tudi čas, da se pogovoriva, pomisliva na dušo in pomoliva k Bogu. Petdeset let sva iskala sreče. se-lc sedaj sva jo našla".
Zasmejali so se gostje. Iljas pa je rekel: "Ne smejte se, bratci, ni šala to. temveč človeško življenje. Tudi midva s starko sva bila poprej neumna in sva plakala. ker sva izgubila bogatstvo, a sedaj nama je Bog odkril resnico in midva jo odkrivava vam ne v svojo tolažbo, temveč vam v dobro".
Duhovnik je rekel: "To je pametna beseda, in golo resnico je novedal Iljas. to stoji tudi v pi smu zapisano". In nehali so s< unejati gostje in se zamislili.
ča?" "
Glej, v čem: bila sva bo-jgata, nisva imela počitka z rao-.žem: ne, da bi se pogovorila, da I bi mislila na svojo dušo, toliko je bilo dela pri nas! Sedaj so prišli
Vera.
—o— Me5ko Ksa/er
Miren, vroč je bil dan. Solne-:e viselo venomer na enem mestu, velika, razbeliona ploča. vržena od nevidne roke v vsemir. Puh tela je iz nje vroča pekocina kakor iz apnenice, ki so jo odprli ravnokar: — v vidnih velikih valovih vre iz nje žgoč vzduh na vse strani, da zastaja dih delavcem, stoječim naokoli.
A kakor bi prišel klic trpeče zemlje do neba. so se nakopičili popoldne nanadoma nad hribi temni zlokobni oblaki. Zavel je veter, z močjo, a pretrgano, v sunkih. Zašuinelo je listje na dre-
vju z ostrini šumom, kakor šumi jeseni, ko je že orumenelo in suho.
Velik, kovinasto črn prt je za-plalietal sem od gorovja in se je spuščal polagoma dol na polja. Vreščalo in šumelo je v njem, kakor bi ga parala močna roka in bi ga trgala na kosce. Valovil se je, plahetal je gor in dol, na vse strani. Zasvetilo se je v njem, kakor bi se vžgal nenadoma, za-prasketalo je. zabobnelo, da so se stresli hribi, in se je vilo polje od strahu in groze. Cez vse nebo je raztegnila nevidna jezna roka prt in ga je stresala in ga trgala brez usmiljenja. Kakor bi zalesketa* čudovit diamant v prstanu na nevidni roki. se je zasvetilo vsak trenutek, za hip. za utrip očesa .. . in je otemnelo spet in se je skrilo brez sledu.
Pričele so padati posamezne kapljice, debele in redke. A hipoma se je vsipal dež v močnih, gostih paramenih. da je bilo zastrto takoj vse nebo naokoli, kakor bi se razprostrla temna dlan pred oči. Šumelo je na zemljo, jeca-jočo, pijočo drhte v se blagoslov neba, kakor pije ljubezni žejna mlada nevesta drhte v se poljube ljubljenega ženina, vzdihajoča poltilio. napol onemogla od sladkega razkošja, pričakovanega dolgo s hrepenenjem v duši . ..
Stal sem ob oknu in sem gledal dol proti šoli. kjer sta igrala kričala in se smejala sosedova Anka in Ciril. Zmenila se nista prav nič za prve kapljice, kakor bi bila nevihta še daleč za gorami, vedi Bog, kje se.
A ko se je vlilo hipoma z moč-io in z neukrotljivo besnostjo, kakor bi se odprle ali bi se podrle vse zatvornice neba, in bi se razlit velikansk bučeč vodopad čez svet, sta pogledala presenečena, dašna proti nebu in naokoli. Ciril je stekel hipoma, ne da bi re-;el besedico, proti domu. Anka :e zbežala v šoisko vežo. Stala je pragom, gledala je napol plašni n-ipn] z zanimanjem hrumeč :ulh in je delala z roko venomer i-ti-iže čez nebo in čez padajoče snope kapelj.
Gledal sem jo z nekim veseljem es čas. da je pojenjal naliv in je upala bežati domov.
Malo časa še in razčesnil se je teman prt na dolgo, solnce nebeško se je zasmejalo kakor deva. vstajajoča ravnokar iz postelje ob gorkem pomladanskem jutru, spemnivša se sladkih sanj o iz srea ljubljenem.
Zasmejalo s^ je drevje, vse blaženo od bogatega, dobrodejne-sra blagoslova božjega, zasmejala se je njiva, zlata pšenica na nji. otresujoča z glav mokre bisere, zasmejalo se je vse polje in je zavzdihnilo olajšano in srečno.
Smejal se je travnik ciistran ceste, smejale so se s sladkim, žvr-golečim smehom brzokrile lastovke, švigajoče nizko nad travnikom.
Oddahnilo se je še meni srce, pričakujoče še pred hipi v tesnem nemiru zlokobne nevihte z uničujočo točo. Prosteje so dihale prsi, okrepljene z vlažnim, čistim vzduhom, oči so zrle v prirodo, rešeno mučnegax prejšnjega trpljenja in hrepenenja, čistejše, jasnejše in veselejše ...
Komaj so ponehale padati zadnje kapljice, sta se pripodila o-troka že spet pred šolo.
"Anka. pojdi gor!"
Utihnila sta, obstala sta za hip na mestu, Ciril je stal nepremično, dekletce je hitelo proti žup-nišču.
Odprl sem duri in sem jo čakal.
"Povej Anka, zakaj si delala poprej iz šole križe čez dež in čez nebo?'
Smehljala se je malo v zadregi.
"Da bi nehalo deževati".
"A kako, da ni?"
Vidno jo je presenetilo moje vprašanje.
Povesila je oči vznemirjena, v se večji zadregi.
"Ne vem".
A v hipu se ji razjasnilo lice, oči so ji zablestele živeje.
"Povprašam mamo".
"Povprašaj, Anka, in mi pridi povedat".
"Pridem".
Odhitela je. Pred šolo se ji je pridružil bratec, oba sta bežala proti domu.
Minilo je nekaj časa, kar pride nazaj z resnim obrazom in spet z zadrego v smehljaju in v očeh.
"Kako je, Anka, zakaj ni nehalo?"
"Ker sem premalo verovala, so rekli mama".
"A če bi verovala močnejše, bi ponehalo?"
'Gotovo bi, pravijo mama — če sem namreč dovolj pridna, da me ima Bog rad in bi me usli-šal".
Kaj si mi vztrepetalo tako bolestno, srce, kam ste se zagledale oči-, kam si zahrepenela nemirna moja duša? — O mladost, ti lepa, jasna, prazna težkih, mo-rečih dvomov, velike, nebeško lepe vere polna ...
e
&
&
= ZLATA ZRNA. =
Zbirka slovenskih citatov in aforizmov.
& &
Razlastitev Poljakov in poljski bojkot.
Iz Berolina se poroča: Mnogo nemških trgovcev iz pokrajine poznanjske je poslalo vladi v Be-rolin spomenico, s katero protestirajo proti razlastitvi Poljakov, ker vsebuje ta za Nemce resno nevarnost in povzroča vedno hujši bojkot nemške trgovine.
Srce enkrat posušeno, zelenelo več ne bo.
Jos. Stritar.
Srce je ko morje globoko, ki večkrat se vzburja mu val, ki polno plitvin je peščenih, prepolno pretečih je skal. In kdor potopi se na dno mu. mnog biser tam najde krasan; a vidi i grozne pošasti, mnog prizor tam vidi strašan.
Sim. GregorčSft.
Srce naj slika bo neba: Enako v njem se lesketa naj čednosti po sto in sto, ki pravo je stvore nebo.
Fr. S. Cimperman. *-. iytt	„ I-r,: 9
postav, dolžnostij drugih ne
spoštuje nego one, koje si samo osnuje; zastonj je, pametno mu kdaj
veleti,
in ukleniti v to, kar ono noče, naj zlepa se, naj s silo prizadeva,
doseči bo gotovo nemogoče; a kadar glas ljubezni v njem odmeva
in njene želje v njem vzbude
se, vroče posluša, da si nikdo ne veleva.
Pavi Pajk.
Srce skrivnostno je morje,
krijoče biserje krasne.
Slm. Gregorčlfc.
Srce trepeče samo v negotovosti; nesreča sama na sebi ni nič strašnega, a strašno je nemirno pričakovanje in brezplodno upanje . . .
Iv. Cankar.
Srčan in hraber bodi mož in to v dejanju in v trpljenju, glavo pokonci hodi mož junak ob smrti in življenju.
Jos. Stritar.
Srčnost! Srčnost! Čim hujši je boj, tem krasnejši venec zmage.
Dr. Jos. Vošnjak.
Sreča! — Človek hrepeni po njej, trudi se za njo, leta za njo, da mu no^e krvave, da mu sape izmanjka. pa pade in obleži. To je življenje! O nespamet in zaslepljenost ! Kakor nasajene glave premaganih v pripovedkah ne strašijo pogumnih snubačev lepe kraljičine, da se drug za drugim oslepljen dreve v gotovo smrt. tako tudi človek ne odneha in se ne ustavi v svojem teku za srečo, dasi vidi pot s padlimi posut.
Jos. Stritar.
Sreča je besedi skopa.
Jos. Jurčič
Sreče življenja mi se zavemo,
ko čez mladosti grobe že gremo.
Ljud. Poljanec.
Srečna mladost! Na svoje mnoštvo se opira marsikateri in na podlagi modroslovja se smeji marsikaki videzno nepomeljivi stvarici. Slabi sodniki in še sla-bejši raČunarji — takovi modreci. Neomahljivi so le. dokler štejejo z broji na papirju in rišejo z umetnim orodjem. A kadar je treba seči v globje rove, v globino lastnega srca, kadar se računi1 z nežnimi čuti in nenadno zbuje-nimi, tedaj izgube glavo, vržejo orodje od sebe in ne prašajo, ka-kov bode sad, koliko izgube tiči v začetem boju in koliko grenkih ur, ogoljufanih želj v mali
besedi: skrivna ljubezen.
Ant. Koder.
S teboj se tvoja smrt rodi in smrti kal ti zaplodi: Ob uri tvoji žitja prvi rode s teboj se smrti črvi, od rojstva pa ti tja do groba
črv kralj, kraljica je trohnoba.
Sim. Gregorčič.
Sto cvetov vzbuja nam pomlad, a redek je jeseni sad.
Ljud. Poljanec.
Srečo pravo in resnico najdete samo v tej dvajsetletni kapljici šumeči! Bolj ko staro, bolj ko sladko in
jasno, nego ženska, vedno bolj se mora vinee ti prileči!
Drag. Kette.
Starcu ne šteje mladostnega
ognja
nihče v greh; J mladcu, ki v srcu se hitro po-|	stara,
J sodi v posmeh.
. .	m Ant. Medved.
Srečo lovimo po svetu si, ali sreča je čudna ptiefc. Vsi jo enako imenujemo, ali vsake oči jo gledajo visoko v nedosežnem višku sedečo v različni, drugačni podobi.
Jos. JurčiS.
Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se srčno pase, v korenini mir mori.
Sini. Jenko.
Sad najglobljega spoznanja, ki razum uklanja volji danes kot pred tisoč leti, kje zori? — V trpljenja šoli.
Ali L. Al od ved.
Sad trpljenja je veselja up.
Ant. Jkicuwd.
Sad veselja je spomina strup.
Ant. JUJveiJ.
Saj je bolje pozno ko nikoli.
Jos. Stritar.
Saj, če pretežko je gorje solze tolažijo zemlja ne ! In blagor mu, kdor te pozna, nebeška rosa iz oči: gorje mu, kdor molče trpi, gorje prenaša brez solza!
Iv. Jenko.
Saj dali petje so bogovi,
da lajša dušo nam trpečo.
Iv. Jenko.
Saj kdor vedeti če kaj, naj gre prej po sveti, da bo znal nositi raj ali znal trpeti.
Fr. S. Cimperman.
Saj mi ni zunaj nas, mir mora nneti človek sam v sebi. In če ga nima sam v sebi, zastonj ga išče drugod.
A Aškerc.
. . . Saj ne raztrga smrt vezi srca, vezi ljubezni! — Dve duši, v Bogu nerazvezni tesneje le še združi smrt!
.Ljud. Poljanec.
Saj pač dovolj ognjena ljuba v do doma ni nobena, ki strastna ni!
Sim. Gregorčič.
Saj pride le, kar mora, ne, kar
hoče;
mi smo življenju plen. ne ono
nam. E. Gangl.
Saj se bojimo smrti samo zato, ker ne vemo, kdaj pride, ker nimamo njenega prihoda zapisanega v sebi.
Dr. Iv. Prijatelj.
Saj slava, zlato ti le d<-la skrbi, da ti ne izgine, da se ne stopi, srca — ne oveseli ga.
Fr. Gestrin.
Saj veste, da človek je slaba
stvar,
kdor mu se dobrika, lahko
premaguje.
mej svetom češčen je največji
slepar. Fr. Levstik.
Sama kokoš bi rada pila, zato brani petelinu h koritu.
Jos. Jurčič.
Samoljubni, sebični ljudje pa požrtovalne globoke ljubezni niso zmožni, premaga jih in stori jih sužnje edina pohotnost.
Janko Kersnik.
Sam trpi in sam se bori, nase bodi sam oprt; sam z usodo se zgovori, stoj ali padi v moško smrt.
Fr. Levstik.
S človeškim srcem ne igraj, naš pekel v njem je in naš raj, se srcem eno žitje streš, se srcem eno bitje streš!
Sim. Gregorčič.
Zlata Zrna 8
Sebe samega zataji, živel boš ko v raji!
Drag. Jesenko.
Sejati mora pa, kdor lioče žeti, kjer ni semena, prazna bode
njiva,
naj dela, kdor plačilo če pre-£ . .	jeti.
Fr. S. Cimperman.
Slab mož je res, ki straši ga
usoda,
ko sreča solnčni mu zastre
obraz,
s solzami se ne pribori svofroda, s srčnostjo hočem k njej prispeti jaz. » _ .	*	Job. Cimperman.

i - - -
gum HARODA. 30. QBPDMA, 1912.
Mil
SLAS NARODA"
(Slov«nlc Dally./ Owned and published by the Slovenlo Publishing Co.
(acorporation.) JT&ANK SAK.SER, President MKKO PLEHKO, Secret**?, LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and Bddrencs of above officers : 82 Cortlandt Vtreet, Borough of Manhattan, New York Vit j, N. Y.
9e celo leto velja list za Ameriko in
Canado. . .......<3-00
M pol leta................1.60
» lato za meg to New York . .	4.00
•• pol leta za meeto New York .	2.00
* Evropo za vse leto . . ...	4.50
«• «« «« rvrtl I.*« . . ,	2.50
£»1 leta . trt »eta
1.75
•H3LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemči nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
("Voice of the People") •very da v, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
4dvertUiamenta or? agi iniwnt.
i Dopisi brez podpisa la osebnosti ee ne ^stisnejo.
Denar naj se blagovoJ poeil'ftti po —= Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
trosimo, da te nam tudi prejAnje »IvaUdče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in po.nljatvam naredite ta na-#ov -
"GLAS NARODA"
92Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4087 Cortlandt
1913.
Konec leta! . . .
Zopet je kanila v morje večnosti kaplja našega življenja, zopet je ušlo človeštvu leto. Eno manj !
Se je v nas spomin na pretekle bo žre ne praznike, se živi v nas sveti večer s svojim čarom in blaženostjo. toda vseeno — konec leta vpliva nekako čudno na nase sree. Konec leta pomenja bli-žanje smrti, konec vsega!
Konec leta nas spominja na konec življenja! Kakor se konča leto, naenkrat, hipoma, tako se bode končalo življenje, strasti in slasti, boj, trpljenje, ljubezen vse, vse!
Dopoljneiio bode! Da, prišel bode konec, zame, za te, za vse. Neusmiljena smrt kosi, ne gleda kaj, samo mera ji mora biti vedno polna. Kosi vse, trga svetove, ovenelo drevje, ker mora, po zakonu narave.
Nekam čudna je ta misel, tako hladna je in neprijazna. Toda je ž«' tako, da se človek boji onega, kar mu ni znano. Zastonj:
Dokler ne pade zadnje jasno
čelo.
Ki lesketa na njem se večnosti poljub:
Grobovi tulijo... To je naša usoda, to je naš delež, zastonj bi bil boj in brezuspešen.
Konee leta !
Še nekaj ur in odšlo bode o v nenasitno preteklost, v morje pozabljivosti. nikoli več ga ne bode nazaj. Lep spomin mogoče ostane človeku na pretekle dni, samo lepi spomini in še to so tako redki. Pa tudi ti umrjejo. Preveč je hudih časov, preveč je težkih ur. Kako bi rasla roža med strupeno travo, kako bi živel lep trenutek v letih žalosti?
Leto gre in z njim gre poglavji človeškega življenja.
Naj gre. ne žalostimo se, bodimo ljudje! Kaj naj nas čaka v prihodnjem letu ? Boj, težak boj!
Naj bo— bodimo popolni ljudje — zaraditega se dajmo boriti ! Hoj je vseeno sladek, če se človek bori za listo kar je lepega in plemenitega, če se bori za svetlobo, za napredek in zlato svobodo.
Tak boj nas namreč čaka v letu tisočdevetstotrinajstem. Borimo se, pri tem pa ne smemo pozabiti. da se svet vendare obrača, da tudi nam napočijo enkrat lepši časi.
S prihodnim letom ne bodemo samo korak bližje smrti ampak tudi korak bližje svobodi in zaradi tega naj bode pozdravijeno!
Iščem svojega brata ANTONA KRŽ1Č. Doma je iz vasi Sma-rata v ložki dolini. Nahaja se v Zedinjenih državah že 9 let in mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. Alois Kržie, Box 142, Farrell, Pa.	(30-12—3-1)
Za Novo leto.
Prijatelji se srečujejo, podajajo si roke in si želijo drug drugemu veselo novo leto. Tudi naš list "Glas Naroda" želi vsem naročnikom in bralcem iskreno in prijateljsko srečno in veselo novo leto in v novem letu boljše dni, kot so jih imeli v sedanjem.
V tem času ima vsak v sebi lopo in sladko upanje, katero odmeva v vseh jezikih, napolni srce vsakogar. To upanje je polno lepih sanj o novem življenju, o prenovitvi, o moralnem preporodu, hrepeni po moči, po delu za vse dobro. Človeku je milo pri srcu v tem slučaju.
Kaj hočete — te stvari so stare, stoletja in stoletja jih že ponavlja človeštvo, toda vedno so nove in vedno bodo nove ostale.
Človek je nemiren, nikdar popolnoma zadovoljen, zaradi tega si je pa razdelil življenje kakor je pač mogel, v krajše časovne dobe, da lažje pripiše posameznim periodam, kaj se je dogajalo.
Kaj bi razpravljali, tudi člove-■ ško življenje ima svojo dobro stran, če drugega ne, že vsaj tolažbo in to mu je dovolj, tudi če bi ne imel ničesar drugega.
Tudi mi se dajmo zadovoliti s tem in ko želimo drug drugemu veselo novo leto. bodimo prepričani, da si srečo le sami lahko ustvarjamo, da je le od nas ležeče zadovoljstvo. Iz tega prepričanja naj se rodi pa čut dolžnosti, ki jih imamo do svojega bližnjega.
Ko želi "Glas Naroda" svojim citateljem in naročnikom veliko sreče v novem letu, jo želi iz vsega srca, opozarja jih pa pri tem, jda je njihova bodoča sreča odvisna od njih samih, kako bodo vstrajali v težkem boju, ki ga bijejo za napredek, prosveto in za vse, kar je dobro. V tem imenu vsem srečno novo leto in boljše fini, kot so bili do sedaj !
Dopisi.
Little Falls, N. Y. — Jasna je bila noč, sneg je škripal pod nogami. na nebu se je svetilo ne-število zvezd, le sem in tja se je podil kak,prozoren oblaček; bledi mesec se je nekako veličastno prikazoval izza bližnje gore. Nehote sem postal in opazoval moči in krasote narave, mislil sem si, j kedo nam more dokazati, koliko milijonov in milijonov let se že vrti vse to po neskončnem vse- j miru? Bila je sveta noč, ona ča-j robna moč, katero vsi narodi z j veseljem pričakujejo. Tudi mi Slovenci v tukajšnji naselbini smo željno pričakovali božičnega večera. Tukajšnje slov. pev. in dram. društvo "Zavedni Slovenci" in slovenska narodna godba sta nam obljubila prireditev bo-žičnice in božičnega drevesa. Obljubo sta tudi častno izpolnila. Točno ob 8. uri zvečer smo se zbrali v dvorani društva sv. Jožefa št. 5:1 J. S. K. J. Kmalu nato je nas presenetila slov. nar. godba, katera je prvič javno nastopila pod vodstvom kapelnika Mihaela Klopčiča. Kar se tiče godbe, zaslužijo vsi javne poliva lc
Feelinč Better Already
^wiankaou!
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Dr. Richterjevim
Phin-EKPEUEBJHB.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se pbčutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 5Gc. steklenice.
podp. društvo
svete Barbare
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Rit-hterjove Ongo Pilule olajšajo, (^jc. ill 50c.)

mi prihajajo v spomin različni §{ar Jjjf^fo q USOtH SVOie doživljaji, katere sem doživel v	J
zadnjem času. spomnil sem se tu-	dOfflOVlflč.
di mojega obiska v stari domovi-i
ni. Bil sem na Dolenjskem, No-	—o—
tranjskem in Gorenjskem. Seve- j Cujte, kako opisuje star. sivo-da se Vam bode zdel dopis malo'brati Tin čin svojo usodo nasproti kajti toliko pač nismo priča-! predolg, če je tako, ga pa razde- dopisniku ruskega lista. "Golos kovali v tako kratkem času nje-hite na dva kosa, nekaj sedaj in:Moskvy":
nega obstanka. Nekako milo in drugo prihodnjič, povedati in o- .Mi Turki vemo. da nam krist-čarobno se je nam storilo pri sr-j pisati pa hočem vse, kar sem do- jani ne boste storili ničesar hu-cu, ko smo gledali sredi dvorane j živel dobrega in slabega. Papir jdega. Vi imate zakone, ki janiči-krasno ozaljšano božično dreves-1 je po ceni in po zimi ljudje radi! jo posest grude, katero obdelu-ce, na katerem je gorelo ogroni- bero. Znano Vam je že, da smo jete. Turki, živeči v Bolgariji v
krajih, v Toplu- i varno
zet Zedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
fnlcorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania •BBORNini
Pr*4s«4nik: KAJRTIN QIRCMAN, Bo* m. Forest City,
Podpredsednik: JOSEF PETBRNEL, Box K Wlllock, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Fore»t City, Pa. II. tajnik:: STEFAN ZABRIC, Box 60S. ConemautfM, ML Karajnlk: MAJRTIN MUHI C, Box (17, Foreat CH/, H.
NADZORNIKI:
Pradaednlk nadsoroesa odbora: KAROL EALAR, Box 547, Forest Oily. Flfc
L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 47S4 Hatrield Bt, Plttabar*. P*
H. nadzornik: FRANK SUNK. 60 Mill 8t., Luzerne, Pa.
EEL aadaornlk: AXOJZ TAVČAR, SS» Cor. U. — Ird Bt, Katk ■»rLaffi, Wft
POROTNI IN PRIZTVNI ODBO«! Prcdaednlk porot, odbora: PAUL OBRKGAR, Box 402. Witt 111 L porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box BI, Mineral, Kmmm D. porotnik: ANDREJ BI. A K, 7711 Iaaler ■(., ClerelaaJ. C*«-
\
Z». JT. ML
VRHOVNI ZDRAVNIK: KELIfiKAJt, 1117 St. Clair At«., C:«t«I*js€, Ofci*
Dopisi aaf m poiUJaJa L tajnika IVJLN VI&lAIf, F, Ctty, Pa.
Dmltran« »laailo: ."QUA* NAIODA",
o. »*• m l r«ice
Kako se na Turškem sodi.
radi smo
no število svečic. Medtem ko je jo "odlurali" meseca maja proti nam slov. pev. in dram. društvo i New Yorku in od tam v Havre. "Zavedni Slovenci" tako lepo Bila nas je pet; dva trgovca in ubrano proizvajalo melodije pri-j tri gostilnicarke. Vsi že nismo ljubljene pesmi: "Tiha noč, sve-jveč kot 15 lei videli rojstnega ta noč..." Na programu smo j kraja. Lahko si mislite, kako ve-imeli sledeče: 1. Koračnica, igralsele so bile ure, katere smo med slov. nar. godba. 2. Govor. Govo- svojci preživeli. Moj rojstni kraj ri g. Mihael Klopčič. 3. "Sveta | je vas Prevale, pošta Preserje in noč." Poje možki zbor. 4. "Sve-kar čudil sem se napredku od o-1a noč." Igra slov. nar. godba.! nega časa, ko sem odšel. Dragi o. Angelsko petje." Poje možki |kraji Borovnica. Žalostna gora
1912-1953.
Zopet ro leto, večnem milja, v
se poslavlja od nas sta-a drugo, novo vstaja v vrtenju kozmičnega vse-katerem se giblje i naše
človečanstvo, izmučeno, nezadovoljno vsled večnega povpraševanja: kako se prehraniti, kako se vzdržati?
Naj bode karkoli, vse se vrti okoli tega vprašanja!
Človeško življenje je dandanes borba za obstanek.
V.se neprilike in vse boli, vse muke in neprilike, ki mučijo današnje človečanstvo, vse to se poraja iz te potrebe, da se hrani, vzdržava, vse izhaja iz te potrebe, tako enostavne in vsakemu jasne, a vendar tako težke in mučne.
Vsako leto. kar jih je bilo v nedogledni preteklosti, ostavlja za seboj cele vrste, ki so padle v tej kruti borbi za obstanek.
Vsako leto. ki se javlja, ponavlja večno zagonetko, da čaka novih žrtev.
Čestitka za novo leto?
Naj vam bo ta borba manj 1 juta, lažja!
Naj vara bode kruh, ta simbol življenja, lažje pristopen in ne tako grenak.
^"»j bi ga bilo več vsak dan skozi leto.
Naj bodo nenasitni grabežljiv-<-i prirodnih darov manj krvoločni.
Kadar bo v vsakem domu dovolj kruha, se neha borba in življenje poteka lahko in mirno.
Zgodovina starega leta 1912 je skoraj enaka zgodovini onih let ki so že pretekla.
Zgodovina leta, ki prihaja, bo slična zgodovini prošlega leta.
Življenje na svetu je pa kljub vsemu monotonstvn vendar v svoji neizpremenljivi lepoti.
Vzrok raznoličnosti zgodovine i,o različne stopnje borbe za obstanek, razne stopnje borbe, ki jih vodi človek, da odgovori na vprašanje: Kako naj se vzdrži.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker nam je v zadnjem času došlo veliko število dopisov, nam nikakor ni mogoče priobčiti vse naenkrat. Rojaki, le malo potrpljenja, vse pride na vrsto. V splošnem bi pa svetovali dopisnikom, da naj nam pošiljajo bolj kratke stvari, pa tiste naj bodo jedrnate. Velika težava je pri tistih. ki pišejo majhno in stlače-J' no, tako, da moramo še vse enkrat prepisati, predno izročimo stavcu. Torej razločno, jedrnato, ne s svinčnikom in ne na obeh straneh lista!
zbor. G. "Angelsko petje.*' Igra slov. nar. godba. 7. Govor. Govori g. Fran Borštnar. 8. Št. 29 koračnica. Igra slov. nar. godba. 9. Delitev darov iz božičnega drevesca. 10. Prosta zabava. Da je imela naša mladina obilo veselja z božičnim drevescem, menim, da si lahko sami mislite. Božični večer letošnjega leta nam bode pač v trajen spomin. Pevovodju g. Mihaelu Klopčiču, kakor tudi slov. pev. in dram. društvu "Zavedni Slovenci" in slov. nar. godbi pa želimo obilo napredka. Kar se tiče društvenega življenja. prav dobro napredujemo. Stavka v tukajšnjih predilnicah se še vedno nadaljuje. Stavkarji so se
zmenijo; eden je javno izjavil, da za inozemce nima srca, krivo je pa tudi veliko število stavko-kazov. ki so večinoma domačini Amerikanci. Še celo mesto pomaga tovarnarju, tako da sploh ni za misliti, da bi kaj dosegli. Slovencev je le malo število prizadetih. Kot se sliši, namerava slovensko pevsko in dramatično društvo v kratkem prirediti igro "Trije ptički", katera obeta biti precej zanimiva, zatorej se že sedaj priporoča za obilo udeležbo. Še nekaj! Pregovor pravi: "Poštena beseda nikjer ne škoduje!" Nekateri tukajšnji rojaki bi mogli pač vedeti, da ni veselica samo da bi se pilo in plesalo, pač pa nam more prinesti tudi duševne hrane in razvedrila. Posebno nekateri mladeniči naj bi svojo moč kje drugje uporabili in pokazali, ne samo na veselicah pri čaši pive, ker s tem se društvu nikakor ne koristi, pač pa škoduje v gmotnem, kakor tudi v družabnem ozira. Naj zadostuje za danes. Pozdrav vsem somišljenikom! Vsem bralcem "Glasa Naroda" želim veselo novo leto. Vam g. urednik pa obilo uspeha! Fran Bost nar.
Forest City, Pa. — Sporočiti Vam moram nesrečo, katera je zadela našega rojaka Frana Fi-šerja. Omenjeni je šel 3. decembra zdrav in vesel na delo, kar naenkrat se je pa utrgala skala nad njim in bil je pri tej priči mrtev. Bil je član društva sv. Jožefa K. S. K. J., katero mu je priredilo tudi dostojen pogreb. Doma je bil Iz Cernuč na Primorskem. Tukaj je imel veliko prijateljev, v starem kraju pa zapušča žalujočo mater, euo sestro in tri brate. Star je bil šele trideset let. Naj mu bode lahka svobodna žemljica! — Vsem rojakom veselo novo lei o! — Fran Švigel.
Cleveland, O. — Upam, da mi boste oprostili, da sem se zaletel k Vam, no, pa saj imate dosti naročnikov, ki radi berejo Vaš list. Sedaj ob koncu starega leta
in okolica, vse to me je spominjalo na oni čas, ko sem še kot pastir, otrok hodil tu okoli. V zvoniku sem rad pritrkaval in ker so bile ravno Binkošti. sem sedaj tudi poskusil, pa sem hitro dobil žulja ve roke. Navzoči so se mi smejali, češ: — Poglejte ga inehkužneža Amerikanca! Jaz sem jim pa odgovoril, da se v A-meriki dela več s stroji, tudi pri-trkava. Moje srce se j«' od veselja topilo. Ptički so peli, zvonovi zvonili in povsod samo veseli o-brazi. Za nekaj dni sem obiskal gorenjsko vas Lesce, ker sem imel za odpeljati neko deklico k njenim starišem v Ameriko, toda delali so mi velike sitnosti, še večinoma mozemei, za katere j okoli sodni je sem moral hoditi, sploh lastniki predilnic ne Drugi dan smo Sli na sv. Višar-
je; ta pot mi bode ostala vedno v spominu. Na Dolenjsko seveda tudi nisem pozabil. Obiskal sem Novo mesto, Zuženberg. Posebno izvrstno sem se zabaval z gospodom županom Klineom. kateremu se še danes zahvaljujem za izvrstno postrežbo. Obiskal sem različne vasi, bil sem pri g. Pe-lianu in odtam v Veliki Gaber, ker sem odtam nameraval peljati neko drugo deklico k teti v Ameriko. Toda mati jo zopet ni hotela pustiti. Napotil sem se v Ribnico, toda tam nisem ostal dosti časa, zato sem se odpravil proti Ljubljani. Tam so me gledali tako,. kot da bi še nikdar ne videli nobenega človeka. Nadalje sem si ogledal postojnsko jamo, ki me je izredno zanimala. Semter-tja sem se srečal s znanci, ki so mi izročali pozdrave za svoje a-inerikanske prijatelje. V pogovor sera prišel z neko ženo, katero je zapustil mož v največji revščini in odšel v Ameriko. Jokala je uboga revica, da se mi je smilila v srce. Toda ni še obupala. Dela noč in dan, dobi tudi nekaj od milosrčnih ljudi in skrbi za svoje štiri hčerke. Kje je oče.' Nekje v Ameriki živi precej razkošno. To je divjak, to ni človek ! Jaz bi svetoval, da če misli iti mož v Ameriko, naj gre tudi žena z njim in družina, ker le na ta način si du preprečiti marsi-kak obup, marsikaka žalost. Torej žene, ne puščajte svojih mož v Ameriko, če jih že pustite, pa ne za dolgo časa, ker ima to večkrat svoje slabe posledice. II koncu priporočam Amerikaneem. da bi obiskali svoje domače, če že tega ne, jim pa vsaj pišite, ker ne veste, kako radi prebirajo vaša pisma. Iz stare domovine sem se srečno Vrnil in vedno hrepenim po onem času, ko jo bodem mogoče še enkrat ugledal. Veselo Novo leto vsem čitate-ljem! — Anton Grdina.
Rojaki in rojakinje, spominjajte se o Božičnih praznikih in na Novo leto Slovenskega Zavetišča! Vsak nikel dobrodošel!
severnoiztočnih krajin, v ku, so jako zadovoljni s pravicami. ki so enake za vse bulgarske državljane. Obdelujejo svoja lastna polja prav pridno in zdaj. ko so Bnlgari v vojni, pomagajo še njih ženam njive orati in sejati. Vsak kmet v Bulgariji. naj je Turek ali kristjan, ve, da je pridelek njegovih rok njegova lastnina. Po turškem zakonu je pa zemljišče lastnina tistega, kdor ga obdeluje. Naši uradniki pa zakon cesto zlorabljajo. Jaz sem star. star in ubožen. Nekdaj sem imel svoj kos polja. sadu-nosnik in vinograd. Turki sicer vina ne pijejo. » radi zobljejo grozdje in pijejo "šarap", to je neskisano vino, mošt. Nimam sinov. imam samo dve hčeri. Žena mi je umrla. Pri moliamedanih je sicer mnogoženstvo dovoljeno, a
Iladži Kemal ima majhno ka-v Carigragu. Nekaj dni preti izbruhom vojne so ga prijeli in tirali pred vojaški sod.
Predsednik preiskovalne komisije ga je vprašal: "Ali ste član i evoluc ijskega odbora. kat vodja je Šerif paša.1"
"Niti ne vem. da tak eksistira."
"Dobro! Napravili bomo z vami kratek proces!"
Po tem kratkem zaslišanju je prijelo Iladži Kemala nekaj mi-šičastih rok. Položili so ga na hrbet na "falaeo" in so ga trdno privezali na njo. "Falaea" je deska, na katero se pri vežejo de-likventi. ki dobijo potem "bašto-nado". iladži Kemal je dobil Iti udarcev. Kričal je neprestano, da je nedolžen. Nato so uu začeli mučiti, da je Kemal bruhal iz ust kri. Nato so ga odvezali in
[ Ivan
in 1 bor
POZDRA V.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake, rojakinje in znance širom Amerike, posebno one v Pori Washington, Wis., ki so nam izkazali svojo naklonjenost. Hvala rodbini (ilo-jek za gostoljubnost, ki smo jo uživali za časa našega bivanja med njimi! 'A Bogom! New York, 2S. grudiia.
Zavrtovšek. Jakob Urinov-še k. Ivan liitene.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in jim kličemo: Srečno novo leto!
New York. 2N. grudna. Ignacij Paternoster. Kan Paternoster. Josip Galin.
siromaki se iz gmotnih ozirov te- odpeljali nazaj v ječo. mu odrečejo. Moj sosed mi je za-| Drugi dan se je "zasliševanje čel zavidati moje blagostanje, i nadaljevalo.
Poda se k okrajnemu glavarju, "mutesarit'u", in mu reče: "Moj sosed je že star, pa ne more več obdelovati svojega polja; bolje bi bilo. da se dajo njegove njive, vrti in sadunosniki meni, ki i-iuam več sinov." (Hčerke in žene so pri Turkih brezpravne kot naslednice.) In kaj se je zgodilo? Niti prošnje, niti denar, ki sem !*a mogel šteti glavarju, ni nič pomagalo. Zdaj sem jaz ubožen, moje hčerke so dekle pri istem mojem sosedu, a jaz hodim kot berač okoli. Hčerkam ni nič drugega. preostalo, kakor da so šle k sosedu, ki je na tako krivičen način obogatel — v harem. Na pošten način ni mogoče živeti, ker ni pravice najti. Zato Turki z radostjo pričakujemo, da pade naša od Alaha prokleta vlada. Tudi mi hočemo živeti."
povejte resn i-da ne vem, česa iih
"Iladži Kema co!"
!' Prisegam dolžite!"
"Izvrstno! Re — 1'alaci muke. Še enkrat toliko!"
Kemal je omedlel... Tretji dan je bilo tretje zasliševanje.
" Priznaj in tlobil boš dobro mesto v občinski upravi."
"Pravim vam. prisegam, da seni nedolžen!" Iz znova muke.
Eden izmed sodnikov je vzkliknil in predlagal: "Zvijmo ga v klopčič!"'
Iladži Kemalu so zvezali roke z močno vrvjo, z drugim koncem vrvi so mu zvezali noge in mu potlačili z vso močjo glavo med kolena. Kosti so zahreščale, žile so se ubožcu nabreknile s krvjo. Iz nosa in iz ust mu je planil val
. —..—----------j krvi. Tolkli so ga po hrbtu s pest-
Iščem prijatelja GREGORA jin palicami. TRATNIK, s katerim sva sku-f "Počakajte! I mira... Pusti-paj potovala v Ameriko leta mo	,!l morda je še nedol-
1907. Jaz sem se Čez eno letojžen- <>dvežite ga!" vrnil in on je pa še ostal. Zad- ,u Kemala so izpustili, njie je pisal 26. maja 1910 iz! ° t,'h strašnih podrobnostih.
112G Maple lk"ko so 1111 Turškem sodi. je prinese haja
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno mojega prijatelja Ivana Želko, s katerim sva bila svoječasno skupaj v Davis. \V. Va. Z Bogom!
New York, 2*. grudna.
Anton Kranje.
on je pisal 2(j. Braddocka. Pa., Alley, in pozneje nič več. Vsa pisma, ki smo jih od tukaj naslovili na zgornji naslov, bila so nam vrnjena. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ker njegovi sorodniki so v hudih skrbeh. — Janez Molk. Idrija št. 1H4, Kranjsko, Austria.
notico turški časopis, ki iz-v Parizu.
ženske fine in
ISCE SE
za šivati otročje slamnike Vprašajte pri:
debele Weiss & Mayers, 72 Wooster St., New York
fit v.
tu
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Calumet, Laurum, Osceola, Ahmek, Mo- j sredini trga, d v« hawk, Ccoper City in Dollar Inico Bay, Mich., naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik MATH. F. KOBE, 420 7th St., Calumet, Mich. Pooblaščen je pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi sprejemati naročila za oglase in izdavati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga najtopleje priporočamo.
rpravništvo Glasa Naroda.
lšČetn svojega brata JOSIPA NOVAK. po domače Tefkov iz vasi Sneberje pri Ljubljani. V Ameriko je šel pred desetimi leti in sedaj mu imam poročati več važnih stvari iz stare domovine. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. — Fr. Novak, L'183 E. 391 h St., Cleveland, O.	(28-31—12)
PRODA SE
'na Spodnjem Štajerskem HIŠA Iz gostilno, mesarijo in pekarijo. j Obrt se tudi deli lahko. Celi o-bode imel že v bodočem le-lepo prihodnjost. Hiša je v minuti od želez-
Isto tam je na prodaj lepa hiša z najstarejšo prodajalno in vse v lepem redu. Prva velja 18,000 gold, in se lahko plača v dveh obrokih. Druga stane pa 8.000 gold. Za naslov lastnika in kraj vprašajte pri uredništvu tega lista.	(30-12—4-1)
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno v Leadville. Colo., svoje sorodnike. Zdravstvujte do svidenja!
New York, grudna.
Josip Jamnik.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse svoje prijatelje in znance, posebno pa so-brate društva "Friderik Baraga" v Chisholm, Minn., ter kličemo vsem skupaj: Srečno novo leto!
New York, 2-\ grudna. Anton Mlakar. Ivan Žnideršič.
Anton Sežan.
Pred odhodom v staro domovino. kamor se vsled pridobljenih poškodb moram podati, še enkrat pozdravljam vse svoje prijatelje in znance, posebno pa sobrate društva "Friderik Baraga" v Chisholm. Minn., upajoč, da bode društvo za mene vse potrebno ukrenilo, za kar se mu že v naprej zahvaljujem.
New York, 28. grudna.
Jakob Korošec.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Collesburg, Pa., posebno svojega brata Frana Zadel in družino F. Gržina, ter kličem vsem skupaj: Zdravstvujte do svidenja!
New York, 28. grudna.
Josip Zadel.
HRANITE DENAR V
AMERICAN SAVINGS BANK
(inkorporirana leta 18S2) No. 115 West 4 2nd Street,
med B'way in peto Ave. Ure: o<l t>. zjutraj do 4. poooldne — v ponedelkih zvečer cd <!. do S. ure. Obresti po 3hc/c na leto.
Denar vložen do ali pa dne 10.
ianuarija 1913 se obrestuje od 1.
januarija 1913.
Nikjer niso varnejši spravljeni vaši prihranki.
.John V. Irwin. Tre«. David Orr. Sec"y. Wm. M. Hazelton. Treasurer.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN.
Kje je moj brat ANTON ADAM? Poročati mu imam več važnosti iz starega kraja, zato prosim Cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sain oglasi. — Fr. Adam, 1205 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
(28-12—9-1)
GLAS NAHODA. 30. GRUDNA, 1912.
Kratka zgodovina Balkanskih držav.
Turčija.
Okoli leta 1200. se je pojavijo rki v Mali Aziji. 1.126—1359. Sultan Orehan pri-'ere v Kvropo in vzame Galipolis. vno mesto Brusna. 1.159—1389. M urad 1. si podvr-eel vzhodni del Balkana — ra-zven Carigrada. Drinooolje je glavno mesto < 1365—1453). 1389. Zmaga nad Srhi na Koso-
vern polju. Sultan M urad unior-j«. '
393. Zmaga nad Bolgari pri irnovu.
1453. Carigrad pade (29. maja) v turške roke. Mohamed II.
14TO, < VI Balkan v turški oblatiti.
1520- 1560. Sultan Soliinan II. Turška država doseže najširše i meje.
1566. Turki pred Sigetom. Ni-j kolaj Zrinjski. Začetek propada-1 nja turške moči.
1389. Bitka na Kosovem polju. Car Lazar pade s celo srbsko vojsko. Srbija turška, kot provin-eija plačuje davek.
1427—1456. Pod Brankoviči se Srbija zopet kot turška pokrajina razširi čez Maeedonijo.
1459. Pade glavno mesto Sme-derovo. Konec srbskega odpora.
1717. Princ Evgen vzame Turkom Belgrad.
1718—1739. Severna Srbija pod Avstrijo.
1804. Začetek vstaje proti Turkom. Črni Jurij (Kara-Gjorgje).
1806—1812. Srbi skupno z Rusi proti Turkom.
1817. Miloš Obrenovič turški vazal. Kara-Gjorgje umorjen.
1830 Avtonomija Srbije pod ruskim in turškim protektoratom (do leta 1856.).
1868. Knez Mihajlo umorjen. 1868—1889. Milan Obrenovič.
1*77—1S78. Vstaja v Bosni in
Hercegovini. V rusko-turški vojni zmagajo Srbi proti Turkom.
1878. Berlinska pogodba. Srbsko postane neodvisna kneževina.
Izpred sodišča«
Uboja v Birčni vasi obtoženi Ša-šek — oproščen.
Pi i zgradbi belokranjske železnice je^bilo na progi Birčna vas zaposlenih več slovenskih delavcev. Nekaj tih delavcev je stanovalo v gostilni pri Žagarju, nekaj pa v sosednji gostilni Šu-i štečičevi. Med delavci, ki so sta-J novali pri Žagarju je bil eden j znani pretepač. V noči 22. okto-i bra so oni od Žagarja s kame- j napadli te. ki so stanovali pri Šu-' šteršiču. Metali so kamenje skozi! okno v sobo, kjer je več delavcev že počivalo. Drugega dne na ve-j čer so Sušteršieevi stanovalci se-' del i okoli gostilniške mize. peli in j pili. Med njimi je bil tudi 20 let; stari Alojzij Šašek. doma iz tej družbe, neki Deželan, je šel v so-j sednjo gostilno k Žagarju po ci-l garete. Komaj pride na cesto, že i ga napade eden od družbe, ki je i pri Žagarju popivala. Že omenje-!
Vabilo nanaročbo.
-o-
"GLAS NARODA" edini slovenski dnevnik v Združenih državah in največji ter najcenejši slovenski dnevnik sploh, prehaja v 21. letnik. "GLAS NARODA" se je tekom let tako razširil, da ga najdete danes skoraj v vsaki slovenski hiši od Atlantica do Pacifika, od gorkega juga do ledene Alaske, na Cubi, Filipinih in Avstraliji. Tudi v stari domovini imamo mnogo nam vedno zvestih naročnikov. Kjerkoli so Slovenci, tam je tudi "GLAS NARODA". Posebno leta 1912. ima zaznamovati 'GLAS NARODA' krasen uspeh. Blizu DVA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV nam je, največje zadoščenje in dokaz, da smo na pravem potu. Ne da bi! se hvalisali, moremo javno povedati, da je "GLAS NARODA"' NAJBOLJ PRILJUBLJEN IN STALEN GOST V MALODANE! VSAKI SLOVENSKI HIŠI, VSAKDANJA POTREBA ZAVEDNIH SLOVENCEV.
"GLAS NARODA" ostane na stališču, katerega zavzemaj	__i* c«. tu v , M ~
vselej: na naprednem stališču. Donašal bode dnevne novosti iz	^onianat at, New York, N. Y.
vseh delov sveta, priobčeval dobre poučne spise, seznanjal rojake |	MOLITVENIKI:	j p°stenjak0vie
z delavskimi razmerami, ter potom dopisov, katere nam bodo poši- i dušna pasa, vezana
-	'	'* "	~	'	s zlato obrezo
Kje je moj brat MATIJA 'STRTJMBELJ? Doma je iz Skopice na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bil v Cleve-landu in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam javi.— Frank Strumbelj, 1400 E. 41st St.. Cleveland, Ohio.
(28-31—12)
Iščem svojega brata MATIJO ULIJAN in LOVRENCA VRH. Oba sta doma iz Žabic pri Ilirski Bistrici. Moj bsat se baje nahaja v Michiganu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Anton Ulijan, Box 37, Dahoga, Pa.
(26-30—12)
Ig, =
katere se dobe t zaloti j
Slovenic Publishing Company
Srbom tudi Novi Pazar
Berlin
1571. Velika pomorska bitka pri. l^pautu. Don Juan d' Austria ;1" 0iU0vl1 1 ,rot 111 V ra,1J°" Avstri~ uniči turško brodovje.
16h:{. Turki pred Dunajem. Poljski kralj Jan Sobieski osvobodi Dunaj od Turkov.
1699. Mir v Karloveih. Turčija izgubi zapadtie pokrajine, i Ogr-1 s ko. Hrvatsko).
1744. Mir v Kičik-Ktimadže.I Turčija izgubi Taurijo in Krim.
1804. Srbska vstaja pod Karati jorgjein.
1821. Grška vstaja. 1827. Grško-turška vojna. Poraz turškega ladijevja pri Nava-rinu.
Od leta 1*40, skušajo evropske sile preprečiti popoln razpad onemogle Turčije?
1856. Krimska vojna.
1876. Bolgarska vojna.
1876—1909.	Abdul Hamid II.
1878. Rusko-turška vojna.
1908. Mladoturška revolucija.
Vstava.
>. oktobra 1908. Aneksija Bosne in Hercegovine.
190—? Mohamed II.
1912.??.'
I '.olgarska.
080—600. prihod slovanskih rodov v Trakijo in Maeedonijo.
680. Bolgari podjarmijo slovanske rodove — in postanejo Slovani.
8t>4. Bolgari postanejo kristjani. Knez Boris Mihael (+ 893.).
890—927. Bolgarsko carstvo sega do Adrije. Srbija in Carigrad plačujeta Bolgariji davek. Simeon Veliki Zlata doba Bolgarije.
971. Vzhodno Bolgarsko z glavnim mestom v Preslavi in —
1018. Zapadno Bolgarsko z glavnim mestom Olirido — postaneta bizantinski proviuciji.
1186—1393. Vzhodno Bolgarsko samostojno.
1218—1241. sega Bolgarsko o-zemlje do Belgrada in do Drača. Glavno mesto Tirnovo. Sišmani.
1393. pade bolgarska samostojnost v bitki proti Turkom pri Tir-novu.
1393—1878. Turška sužnost.
1876. Prva bolgarska vstaja. Botev.
1877—1878.	Rusko-turška osvobodilna vojna. Po miru nri San Štefanu je imela Bolo-arija obsegati Maeedonijo. Vzhodno Rume-lijo in Drinopolje. Berlinska pogodba je določila samo kneževino Bolgarijo in Rumelijo.
1885—1886. Bolgarija se združi z Vzhodno Rumelijo.
1886.	Srbsko-Bolgarska bratomorna vojska.
1887.?	— Ferdinand, knez bolgarski.
PMJ*. Samostojnost Bolgarske. Bolgarija postane carstvo.
1912.???
(Sanštefanski mir je obljubljal 1111 I,ret*-Pač. ki je bil na čelu te;
družbe, je Deželana brez vsakega! povoda z žilavko udaril po roki j in glavi. Napadeni priteče nazaj t v Sušt£ršičevo gostilno ter pove v veži se nahajajočemu gostilni-
ja zasede Bosno in Hercegovino.
182. Vstaja v Hercegovini. Srbija postane kraljevstvo.
1889—1903. Aleksander T. poslednji Obrenovič.
1903.— 1 Peter I. Karagjorgje-vič.
1908. Aneksijska kriza.
1912. ???
Črnagora.
1360. pod srbsko
ob-
Do leta last jo.
1360—1421. vladajo v nji Bal-
šiči.
1421—14"»:"). pod beneško nad-oblast jo.
1455—1506. vlada Crnoievič.
—.20
$—.80 J,Jtroveni	_ 36
X_ Na jjreriji	_20
Xaseljenici	_gO
Naselnikova hči	_'o^
vezano	~ 1.20 ^avihanci	l!—
R.AJSKI GLASOVI	__'40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —75
Sv. UKA, elegantno vezano	1.20! ^tlolž«ost preganjana In povelifana —.20
s zapono	1 30 Nezgoda na Palavanu	— 20
_ _	--------------t---- SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 i XIk°lai Zrinski
za vse leto za Združene države in Canado, $ 1.50 za pol leta in 751 s ^p0110	1.30	f
centov na četrt leta; za mestoNew York pa $4.00 za vse leto.,	~4 lo^eu^ veCerih' vez"
Posebno opozarjamo na ugodnost,katero nudi "GLAS NARODA",'■ v platno vezano namreč NAROČITEV NA ŠTIRI MESECE. Skozi ŠTIRI MESE'
. j . m . . , * ' -------- t--— ; ^	* -—j-i, vcmiia $—.sv -
1.1 ali zavedni Slovenci, seznanjal v raznih krajih bivajoče rojake ' -o ~	zlato obrezo i.— J
Po možnosti LIST V DOGLEDNEM ČASU RAZŠIRIMO, tako da	L^Z™ S ~8 . XS
bomo mogli nuditi našim spoštovanim naročnikom še več dobre-	Nav
ga čtiva.
Cena dnevniku "GLAS NARODA" ostane ista, namreč $3.00
CE dobivate "GLAS NARODA" VSAK DAN ZA SAMO EN DO-
POUCNE KNJIGE
LAR. — Naročnina za Evropo stane $4.50 za vse leto $2.50 za pol I Abecednik siov. vezan
leto -in «1 >7*	'	^ f Abecednik nemški
čarjevemu bratu, da je bil napaden. Isto ponovi tudi. ko vstopi med svojo družbo v sobo. Gostilničarjev brat pogleda vun pred! vežo. pa vidi tam stati kakih pet fantov, ki so bili vsi oboroženi. Pograbil je tudi on neko železno i stvar, da se brani če bo treba. Med tem pridejo tudi fantje iz sobe pogledajo kaj je.
Komaj stopi Sušteršieeva' družba pred vežo, že se pririne eden od Žagarjeve družbe naprej ter začne z odprtim nožem izzivati, i Ta izzivač je bil Jožef Leskove iz
_Pavllha
Petrosini, znani X. Y. Potovanje v Ljllput Poslednji Mohikanec ; Požigalec
_05 1 Pred nevihto
_05 • Prihajač
Pregovori, prilike, reki
_50' Pri telefonu
_"501 P1"1 Vrbfevem G rosi
_50 Princ Evgen Savojski
— so Prst bož-51
_50 Pod turškim jarmom
Pariški zlatar
detektiv
leta in $1.75 za četrt leta.	. Ahnov nem5ko ang!eški tolmač
Cenjene čitatelje opozarjamo, da smo sklenili z velikim new- j DomaKdrafnik yorškim angleškim dnevnikom New York Herald pogodbo za klišeje,1 Do-nači živinozd ravnik tako, da moremo prinašati, vsak dan SLIKE, katere si morejo] xT^un^ez učiSja ve*	_5o
inace nabaviti le bogati svetovni listi, ki se tiskajo v stotisočih iz- i Grundriss der aiovenischen Fpraohe j--------- ——
vodih. Prireja se vrlo zanimiv spis VOJSKA NA BALKANU, za! m J^nar. vezan	^	VipaVC|
katero se nam je posrečilo dobiti veliko krasnih slik. Spis bo za-	brez u«teija
nimal vsakogar, vseboval bo vse podrobnosti te vojske in bo pri- a pesmari,a ha j al obširno v sobotnih številkah.
Cenjene naročnike uljudno prosimo za obnovitev naročnine, kateremu je potekla. Dolžnike opozarjamo, da smo jim glasom peštne postave prisiljeni ustaviti nadaljno pošiljanje lista, ako svoje dolžnosti kmalu ne store. Ako kak naročnik premeni bivališče, nam naznani STARI IN NOVI NASLOV. Kdaj komu poteče naročnina, more videti na naslovnem listku
VSAK NAROČNIK "GLAS NARODA" dobi lep stenski Koledar brezplačno.
_UREDNIŠTVO IN UPRAVA "GLAS NARODA".
1910. Črnogorski knez postane kralj.
1912. ? ? ?
Grška.
Od starega leta se je razvila grška na bregovih egejskega morja. Kraj, kjer stoji Carigrad, je bila grška kolonija.
330. po Kr. proglasi Konstantin Veliki Carigrad (Bizanc) za glavno mesto vzhodnega "rimskega cesarstva.
395—1453. Boj bizantinskih cesarjev proti novopriseljenim narodom : Avarom, Slovanom, Bolgarom, Rusom. Madžarom, Benečanom, Arabom, Seldžukom in proti Turkom.
1453. pade Carigrad v turške roke.
1350—1500. izgube Grki vso o-blast tudi na otokih.
1821—1829. Osvobodilni boj Grkov s pomočjo evropskih velesil Xa vari no.
1830. Grška se proglasi kot neodvisna kraljevina.
1863.— ? Jurij, kralj Helenov.
1881. Grki dobe Tesalijo in Epir.
1897. Grška vojna proti Turkom zaradi Krete. Turki zmagajo Grke.
1908. Kreta pride provizorično pod grško upravo. Princ Jurij od velesil določen kot guverner.
1912.???
Srbija.
Okoli leta 6<K). prihod Srbov na Balkan.
1090. Srbi od Limu in Ibaru.
1190 Stepan Neinanja razširi svojo oblast od Cmegore do Niša.
1220. Srbija postane kraljevstvo. Sveti Sava.
1241. Srbija obsega do Belgrada in do Timoka.
1275—1331. Zmaga Srbov nad Bolgari. Severna Macedonija v srbski oblasti. Glavno mesto Pri-zren.
1331—1355. Srbija kot carstvo najmočnejša država na Balkanu. Dušan Silni. Srbija obsega: Čr-nogoro — Staro Srbijo — Albanijo s pobrežjem — Maeedonijo (brez Soluna in Kalkidike) — Epir in Tesalijo. Najslavnejša doba srbske zgodovine.
1335. Dušan Silni gre z vojsko proti Carigradu in umrje na poti. Razpad.
HALO PRIJATELJ!
Kam pa danes? — Oh, kaj me izprašuješ. saj vendar veš, kje je dobiti najboljšo kapljico! — Pa eniliav, kje pa, Pepe? — O, Jur-če, mar ne veš, kje? Pri
CHARLU ZGONC.
Ali si me zastopil? Da, da, on ima pravo domačo in naravno kapljico, vinček iz newyorškega grozdja. Pojdi, greva se baš pre-| pričati! Ko ga bodeš izpil en kozarec, sem prepričan, da ga bodeš tudi nesel svoji stari en bokal. — Hm. pa je res! Pri Char-lu Zgoncu je vedno sveže pivo in druge vrste pijača. Pri meni je najboljša in solidna postrežba, dobite tudi dobre smodke, dobra prenočišča so rojakom vedno na starejši brat Janez* izmučen kovaški pa ni hotel delat in starejša sestra. Franc Burger je bil sploh dober človek in je imel svojce rad. Obljubil je celo svojemu bratu, če pomaga zidarjem, da mu kupi obleko in čevlje. Toda Janez ni bil dober, presedalo mu je delo in zavistno je gledal, kako gospodari njegov pridni brat. Sprla ste se nekoč brata, kam bo zapeljal voznik pesek in pri tem je Franc rekel bratu, da naj molči, ker on nima ukazovati. Janez je stekel v kuhinjo in napadel brata z nožem. Prizadjal mu je težko rano na roki. Vendar
njem rinil naprej. Ko je Sašek zapazil, da ima Leskove v roki 1 odprti nož nripravijen za napad. J je Sušteršiča opozoril, naj pazi i na nož. Leskove pa je nadalje i vpil in izzival: le udri. če imaš I korajžo, meni je vse eno. ali sem 1 nocoj "hin" ali jutri.
Ta želja se mu je žalibog takoj , izpolnila, komaj jo je izustil. Za j njim pride namreč Šila s stekle-j nieo hoteč mu izbiti nož iz roke. J Tedaj se pa Leskove nekoliko za- ( suče, kakor bi hotel napasti ka ali poleg njega stoječega Su-' šteršiča. Sašek pa je dobil na tleh vago od voza, katero je bil spustil eden Leskovčeve družbe. Zamahne s tem orodjem proti napa-dalčevi glavi ter zadene na desno sence. Cdarjeni Leeskovc se na to zapoteče kot bi hotel napasti še Sušteršiča; pa to je bil le njegov smrtni padec. Ker je Šušter-šič mislil, tla hoče Leskove njega napasti, ga je še 011 udaril z železom. Vse to je bilo "delo" par sekund. Leskove je obležal nezavesten. Pripeljali so ga v bolnico v Kandijo. kjer pa je takoj umrl. ker mu je bila lobanja počez prebita.
Ko je Sašek zvedel, kaj je njegov udarec povzročil, se je sam javil orožnikom
Obtoženec odbilo prizna svoje dejanje, a zagovarja se s silobra-110111.
Porotniki so po dvakratnem posvetovanju potrdili glavno vprašanje na uboj z 10 glasovi, a obe nem potrdili tudi vprašanje silo-brana zli glasovi, oziroma tretje vprašanje 11a prekoračenje silo-brana z 10 glasovi zanikali. Ob-'
toženec je bil torej oproščen. * * *
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Bratomor v Vodicah.
Prišel je domov dne 11. avgusta najmlajši posestnikov sin 22-letni Frane Burger po petletnem bi vanju v Ameriki. Prinesel je s sabo denar — tudi iz Amerike je materi večkrat poslal denar — in takoj je začel popravljati materi hišo, ki je bila že zelo raztrgana. Doma je bil tudi njegov
pa mu brat tega 111 zameril, tudi j dodelstva uboja 11a 7 let težke
se ni prepiral z njim, marveč je Ječe, poostrene z 1 postom in tr-
dosledno trdil, da se je sam uda-i dim ležiščem vsako četrtletje in
ril. Bil je 14 dni mir v hiši. poza-js temnico vsako leto na dan
bil je brat že na ta spor in mir- j oktobra.
no je delal naprej. Dne 9. okto-!	* * *
bra pa pride k Francetu, ki je Porotne obravnava v Novem
sekal drva, zidar in mu pove, da ; se njegov brat okrog hvali, da ga , je oklal tako, da ne more že 14' dni delati. To je brata tako razje
mestu.
žilo. da je vtaknil sekirico za i
—.20
—	35
—.80
—	15 —.20 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.25 —.2!» —.20 —.20
—.20 —.20 —.40 —.55 —.20 —.25 —.15 —.30 —.15 —.40 —.20 —.40
_40, Podobe iz misijonskih dežel
_40 Punčika
_*%,0' Revolucija na Portugalskem
Angl. slov. in slov. angl. clovar —40 Ribičev sin
Prva nemška vadnica	_.40' Rlnaldo Rinaldini
Katekizem veliki	_.40' Roparsko življenje
Prva računica	_.3«- Robinzon
Slovar slov. nemški {Janežif1 - Bar-	I RepoStev
tel) nova izdaja	2.50' Rokovnjači. narodna igra.
Slovar nemško slovenski (Janežič- " ! Rusko-Japonska vojska 5 zvez.
Bartel) nova izdaja	2.50' Sita, mala Hindostanka
Zirovnik, narodno pesmi, vezano,	Skozi širno Indijo
1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po ' —.50 Slovenski šaljivec Dobra Kuharica	2.50 Stanley v Afriki
Kauk o pčelarstvu	1._ Stezosledec
Novi domovinski zakon	_.30 Sveta Notburga
Odvetniška tarifa	_.40! Sveta Genovefa
Poljedelstvo	_.50; Srečo!ovec
Pesmarica, nagrobnice	1._ Sanjska knjiga velika
Katekizem mali	_.15; Sanje v podobah
Pouk zaročencem	_.70' Šaljivi Jaka
Ročni slovensko-nemški slovar _.40: sto malih pripovedk Krištofa Schmi-
Schimpffov nemfiko-slovenski slovar 1.20! da	—.20
Schimpffov slovensko-nemški slovar 120, Stoletna pratika	—.60
-■pisovnik ljubavnih pisem	_.40' Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 5.—
Spretna kuharica	_.80j s prestola na morišče
1'rtna uš in trtoreja	_.40 Šopek lepih pravljic
Veliki slovensko-angleški tolmač 2.— ] Strašna osveta. Zbirka domačih zdravil	—.50 Skof med Indijanci v Ameriki
—.20 —.25 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.15 —.20
Zbirka ljubavnih pisem	—.30 Popolni nauk o čebelarstvu	1.— Slovenska pesmarica, I. in II.	zvezek, vsaki po	—.60 Umna živinoreja	—.50 L'mni kmetovalec	—.50
Uboj.
Janez Sulc iz Škocjana, Franc predpasnik in šel brata iskati z.Kabzelj iz Škocijana, Franc Lin-namenom, da ga nabije. Zvedel ; dič iz Dolenjevasi, Aleksander je med potjo, da je brat pri ko- Lipej iz Starevasi in Rudolf Ce-vaču, kjer pije žganje. Prišel jejsar. rojen v Tetabanyji, so v 110-Frane pod okno kovačeve hiše injči od 8. na 9. julija t. 1., ko so slišal je brata, ki se je zopet po-'imeli pri posestniku Antonu Jer-nosno hvalil, kako ga je oklal.1 manu v Modrušah in pri Antonu To ga je tako razkačilo, da je po-! IVlaj-kotu iv Zburih ženitovanje. čakal brata pod oknom in ga, ko J prišli "voglarit". V Zbnre so je prišel vun, na poti dohitel in ! prišli hlapci graščaka Ulma:
napadel s sekiro. Udaril ga je | Frane Lužar. Alojz Pintarie, Ja- uerKVlca na SKau prvič z ostrino po glavi in brat je kob Jane, Miha Blažič, Anton Se- cesar Fran Josip padel. Zaklieal je na tleh: " Per- j rač in Anton Tošek. Ti zadnji so j SnfSje" ^ dvo3Pklnji inedjuš ti me že ne boš". V tem se okoli 1 uri ponoči. vračali do-trenutku pa je zavihtel Franc še j mov. Med potjo se je tem pridru-enkrat sekiro in mu zadal smrtni žil tudi Kirin^Ko so prišli ti fan-udarec. Obležal je brat mrtev na t je do kapelice, ki stoji 11a kri-cesti. ubijalec pa je šel k orožni-1 žišču v Zburih. so postali in se kom, kjer je javil, da je brata razgovarjali. Naenkrat pa se je ubil.	izačul od Peršetove gostilne, ki je
2. dec. pred sodiščem obtože-!ua klancu, klic "liura, auf!" in nec, ki nikakor ne napravi vti-! Priteklo je s klanca proti njim ska kot bratomorilec, vse to pri- l)et ali šest fantov, z železi in pozna. Poudarja le, da brata ni|Plankami oboroženi. Al. Pintarič, imel namena ubiti, pač ga je imel j1"® slabega sluteč, odide fantom namen nabiti. Tudi pravi, da ga 1 nasproti, a takoj so padli s plan-je na usodni poti, takrat ko je,kallli i" železi po njem, da se je brata dohitel, brat udaril prvi z zgrudil nezavesten. Potem so na-roko in sicer na njegovo ranje- j skočili Franceta Lužar in ga po-110, napol začeljeno levo roko. Vf,jiii ua tla- Jane in Blažič pa sta, tem trenutku ga je udaril s seki- ko sta <-IoDila po hrbtu, zbežala.
Planili so potem 11a Antona Se-rač in ga pobili na tla. Na tleh ležeče so potem .še neusmiljeno tepli. Odstranili so se šele, ko so slišali in čutili, da je Dulc, vodja tolovajev, nehal tepsti. Cesar, Li-pej in Habzelj pa so se še enkrat
Sin, rodbinska drama Slovenske legende Strelec
Strašno maščevanje Strahovalci dveh kron Sanje v podobah Tegethof
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE TiufJnT Dunujem KNJIGE.
rsuron Laudon Andrej Hofer, Avstrijska ekspedicija Avstrijski junaki, broš.
vezano Baron Trenk Bele noči.... Bel grajski biser Beneška vedeževalka I :eračeve skrivnosti sto zvezkov Beračica i?oj za pravico Božični darovi Bucek v strahu, burka P.urska vojska Ciganka Car in tesar Cerkvica na skali
ro. Drugi udarec, ki je bil po izreku izvedencev smrten, mu je pa zadal zato. da bi brat ne vstal in ^ra nazaj udaril. Mati. sestra in vse priče potrdijo, da je bil obtoženec zelo priden in delaven človek, vedno pošten in še nekazno-
van, kar se pač ne more reči o'-vrn^i 'n začeli znova po tarnajo __i..* 1 ^ r. i — .	.	r	c?____v
pokojnem bratu. Sodišče je stavilo porotnikom dve glavni vprašanji in sicer prvo vprašanje pa glede uboja. Zagovornik je stavil predlog, da bi se stavilo še tretje vprašanje in sicer glede prekoračenja silobrana. Senat jt
čemu Lužarju in S—r.ču udrihati. Vpili so: "Čakaj, še dihaš, le po njem!" Rabzelj je tudi zagrabil Serača in ga vlekel proti potoku, da ga vrže v potpk, a sta mu tovariša zabranila. Obtoženci so šli potem na svet Dulca proti Škoci-
1-iv.ttuiuLv.iija 3iiuuiaiifl. orililt je ■ ............. "	I"«"	i
ra zagovornikov predlog zavrnil,I .lanu» češ, da se ne bi izvedelo
____1J	____ -	-i-i	W1,-.	„„„ 1.: „„ 1 _ x . 1 •___* 1
razpolago. Posetite me in prepri čalj se bodete! Pepe bode morda še vprašal, kaj imam za prigrizek. Ha, ha, ha. pečen krompir!
Charles Zgonc, Lake St..	Chisholm. Minn.
VOJNA NA BALKANU.
Založila in izdala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ta spis izhaja tedensko in velja 20^ poštnine prosto ter ga je lahko naročiti pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
vseld česar je priglasil zagovor lik ničnost. Državni pravdnik predlaga potrditev prvega vprašanja in hoče utemeljiti dejstvo, da je imel France Burger namen umoriti brata. Zagovornik pred-'aga porotnikom, da zanikajo obe vprašanji, kajti v tem slučaju ni hudodelstvo umora ali uboja. Po daljšem resumeju senatnega oredsednika svetnika Pajka, kateri govor je bil precej oster in ie posebno ugajal drž. pravdni-ku, so se umaknili porotniki v posvetovalnico. Po kratkem glasovanju so porotniki vprašanje glede umora soglasno zanikali, potrdili pa so z 10 glasovi vprašanje glede uboja. Sodišče je 11a podlagi izreka porotnikov obsodilo Franca Burgerja zaradi hu-
kdo je one, ki so ležali pri kape lici. pobil. Šli so v gostilno Dulc. tam se umili in na zmago pili. Franc Lužar je radi zadobljenih poškodb umrl, Alojz Pintarič je zadobil 13 težkih poškodb. Jakob
Jane tudi težko poškodbo, nalom leve podlehtnice, Miha Blažič istotako, zlomljena mu je bila leva nadlanska kost, Antonu Srčiču pa so zadali smrtnonevarno polia-bljenje, vdrtje lobanje in veliko drugih poškodb. Vsi gore omenjeni so bili radi hudodelstva uboja in težkih telesnih poškodb obsojeni, in sicer: Dulc, Rabzelj in Lipej v pet in pol letno, Lindič in Cesar v triletno ječo, vračuna-joč preiskovalni zapor.
to
—.20 —.50 —.35 —.51) —.35 —.20 —.30 —.80 —.15 —.20 —.20 —.20
Timotej in Filemon	_	—.20
Trije tički, burka v dveh dejanjih —.30 Trebušnik na slov. jugu	—.35
Trije rodovi	—.50
Uporniki	—.35
Vojna leta 2000 Vojska na Turškem
V	snegu sama
V	delu rešitev
V	gorskem zakotju Vrtomirov prstan Voščilni listi
V	padišahovi senci, C zvezkov Veliki trgovec
.15i V srca globini —.251 Zaroka o polnoči —.25 Žalost in veselje —.20 j Zadni grof celjskt
_.30 Za kruhom	^
_.151 Za tuje grehe
_.20 Zlate jagode
_.20 Življenja trn jeva pot
— 30 —.20 —.20 —.70 —.90 —.20 —.20 —.15 —.20 6.— —.20 —.35
—.20 —.20
—.20
—.60 —.20 —.20 —.20 —.20
Iganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Cvetko Cas je zlato
Darinka mala Crnogorka	—,
Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20: Dama s kameljami Deset let v peklu Doma in na tujem Dobrota in hvaležnost Dve povesti
Ove čudaMlni pravljici Rrazem Predjamski Cvstahija, dobra hči Fabiola Kra Diavolo
Ceorge Stephenson, oče Železnic Golobček in kanarček Godčevski katekizem Grof Radecki
Grofica beračica, sto zvezkov -ledviga, banditova nevesta Hildegarda Bitka pri Visu Boj tek
Cvetina borograjska Devica Orleanska Don Kižot
i3no leto med Indijanci Gozdovnik, 2 zvezka Grizelda Hlapec Jernej Hirlanda
fiubad, pripovedke, I. in II. zvezek po
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem Izdajavec slandski ribič Izlet v Carigrad izdajalca domovine Ivan Resnicoljub ! zanami, mala Japonka 'zidor, pobožni kmet lama nad Dobrušo Jaromil
lazbec pred sodnijo Tetnikovi otroci
furčičevi spisi, umetno vezani, 11
zvezkov po Kaj se je Marku sanjalo katastrofa Titanica Kraljevič in berač,
vezano Kako postanemo stari Cilko se je pijanec izpreobrnll kraljica Draga Krištof Kolumbo Križem sveta Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v LJubljani ".ažljivi Kljukec ^eban, sto beril
Ljubezen in maščevanje, 102 zvez. Materina žrtev Mrtvi gostač Maksimiljan Mali vseznalec Mati, socijalen roman Marija hči polkova Miklova Zala • Močni baron Ravbar Mlinarjev Janez Mladi samotar N*a različnih potih Ka valovih jnžnega morja NTarodne pripovesti, I., II., IIT. In 4
zvezek, vsaki po Vn. diviem zapadu Va boiišču
1.— —.40 —.70
Življenjepis Simona Gregorčiča Z ognjem in mečem Zmaj iz Bosne Zeninova skrivnost
—.35 —.40 —.20 —.20 —.20 —.20 1.— —.35 —.30 —.20 —.45 —.30 —.20 — GO —.30
—.35 —.60 2.— —.50 —.20
—.25 Krasni roman "Prokleta":
_.20' 1- zv. Prokleta,
-.20; zv- Volčji ubjalec
1.—1 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu
_3Q 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea.
_'oq 5. in d. zv. Ugrabljeni groflč
7. in 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov	1.S0
SPILMANOVE POVESTI-
—.35	1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	— 2ft
—.25	2.	zv. Maron krščanski deček	—.25
—.25.	3.	zv. Marijina otroka	—.30
—.20	! 4.	zv. Praški judek	—.25
—.2«	5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
—.20	I6-	zv. Arumugan sin indijanskega	
4 —		kneza	—.25
—.20 —.20 —.30 —.101 —.40 —.30 —.20 i —.20' —.50 —.10 —.61) —.20	i 7.	zv. Sultanovi sužnji	—.30
	8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
	9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
	I 10.	zv. Zvesti sin	—.25
	11.	zv. Rdeča In bela vrtnica	—.30
	[ 12.	7.v. Korejska brata	—.30
	| 13.	zv. Boj in zmaga	—.30
	! 14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
	15.	zv. Angelj sužnjev	—.25
	16.	zv. Zlatokopi	—.30
	17.	zv. Prvič med Indijanci	—.30
	18.	zv. Preganjanje indijanskih mlsi	-
		jonarjev	—.30
—.20,	19.	zv. Mlada mornarja	-.30
—.20' —.35'
—.20
—.20 ...50 —.50
TALIJA.
Cigani	— 40
1 Zupanova Micka	—.20
11 Prvi ples	—.2«
li Brat Sokol	—.20
Dve tašči	—.20
,' Nemški ne znajo	—.20
Putifarka	—.20
Doktor Hribar	—.20
ij Pot do srca	—.20
: V medenih dneh	—.20
Raztresenca	—.20
,j Idealna tašča	—.20
Starinarlca	—.20
; Revček Andrejček	—.40
RAZGLEDNICE:
—.35
—.25, —.3oi -.60
—.20 NewyorSke, s cvetlicami, humorlstlč-—.20; ne, božične, novoletne in veliko-—.351 nočne po komad —-15 ducat po
—.20j Narodna nošnja in mesta LJublJa-
—-40; r.e, ducat po	___
—.20 z slikami mesta New Torka po —-05 —-20 Razne svete podobe po	—.05
5—■ ducat	—.35
—-50 Album mesta New York * krasnimi —slikami mesta	—.35
—.20 —.20 1 — —.20,
_,4t»! Avstro - Ogrske, mali
—.20: veliki —.401 Kranjske dežele, mali —.15 , Združenih držav, mali —.20 i veliki —.15; Evrope, vezan
Gorenjske z novo bohinjsko in tržl-—.201 Bko železnico	—.25
—.50; Celega sveta	—.25
...35 Balkanskih držav	—.15
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennayivania In West Virginia vsak 25 c komad.
ZEMLJEVIDI
—.50
"asjeglavci Pot spokornlka
Mir božji	—.v —.	. — ~ ------
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
V kavarni!
Prvi: — Kakšen razloček je med Sofijo in Carigradom?
Drugi: — Carigrad je turški. Sofija je bolgarska.
Prvi: — Da! Toda Sofija nima ajo Carigrada, dočim ima Cari-
Pozabljiv.
—	O. gospod profesor, vi ste prišli sami — a zadnjič ste obljubili. da pripeljete gospo soprogo seboj.
—	Ali. raca na vodi — zato se mi je ves čas zdelo, da sem nekaj doma pozabil!
Iz šole.
Profesor: — Kako bi vedeli v puščavi kie je sever?
Dijak: — Pogledal bi na solnce.
—	In če bi solnea ne bilo?
Dijak molči.
—	Kako bi vedeli v košatem gozdu kje je sever?
—	To je lahko; mah raste le na severni strani dreves.
—	Ce bi pa dreves ne bilo . .. ?
Odkrito.
Oče snubcu: — Vi hočete mojo hčer, edino zaradi denarja.
—	Kaj si vendar mislite od mene! Denarja ne bodem dobil jaz, ampak moji upniki!
PROMET V BODOČNOSTI
Dovolite, da vas medsebojno predstavim: strojevodja zračnega vlaka; gosp.od Vrtiljak, staje; gospod Pliska, zrakoplovski sprevodnik
— Gospod Puščica, načelnik zr&čne po
V morju.
Šele potem!
Tat j'- bil obsojen na osem mesecev težke ječe.
Sodnik (obtožencu): Xo. sedaj ste slisali. kaka kazen vam je prisoj na; ali jo sprejmete ali se boste pritožili.
Obsojenec: Ne. gospod sodnik pritožil se bom potlej, če bo košta preslaba.
Diplomat.
Pozno ponoči sloni ob uličnem vogalu mož in gleda v temo, od druge strani pa se priguga moška postava.
—	Ha, — kaj ti tukaj prijatelj? Kaj oa čakaš?
—	Čakam, da bo Balkanska zveza sklenila mir s Turčijo.
Med prijateljici
i	Pazljiv sluga.
(tospod poioeiiik je imel vrlega .slugo in ko je šel nekoč poročnik v gledališče. je' kupil tudi slugi vstopnieo za galerijo. Med i odftiorom vstane poročnik ter gleda s kukalom občinstvo. To opazi slutra na galeriji in misleč, da njega išče, dene roke ob usta i bi i in zavpije na ves glas: "Tukaj >•••111. gospod poročnik!"
Opreznost.
V neki cerkvi je uiežnar pred vsako poroko zakril oltarno sliko, da bi poročenca ne mogla brati napisa 11:1 njej: ' Odpusti jim l»og. saj ne vedo. kai dela-

tiospa, ki je nrisla iz -b ča: — Za božjo voljo Neži. kaj imate dve sveče priž Ali ni škoda?
— To ni nič. sa; sem le prelomila na dvoje.
zaročena
MIS NA ZEMLJI!
Idiva v mesto, s odmetavanjem snega lahko kaj zasluživa Molči že o tem zimskem športu, jaz ga sovražim!
rovov
mojemu ženinu
Kritika.
Oče hčerki: — Kako se ti je dopadla včerajšnja predstava?
Hčerka: — Sicer je bilo vse lepo samo igralka je t drugem dejanju precej slabo omedlela — naša mama zna to veliko boljše.
Nepremišljeno.
UMU A
V-\
wrn^Mi ^
Današnji svet.
Mati: Kaj, Jožica, ti čitaš knji-; go o pravilni vzgoji otrok. Kaj ; pa te to zanima ? ; Hči: Videti hočem, če si ti me-i ne pravilno vzgojila.
HUDO 3N0
Podjetnost.
j A: S čim se pečaš sedaj ? ; H: Sedaj z ničem ali odločil J sem se, da kmalu odprem banko. A : Da res ? A s čim ? 1»: S ključem ali vetrihom.
Mal razloček.
—	Kakšen razloček Turkom in rakom?
—	Rak gre nazaj brez Turek pa s puško.
Neutemeljen strah,
Določno,
— Moj zaročenec je tako silno zaljubljen, da ima vse zmešane misli; kar naprej misli name!
Največja nesreča.
Prvi gost: Da, konec gostije nam bo pa domača hči zapela nekaj pesmi.
Drugi gost: Saj sem si koj mislil, da se zero d i kaka nesreča, ker sem prevrnil solnico.
rekel se je. ..	Lepe razmere.
elo noe pij. s i m niti Več sto turških vojakov je na jutrajšnji dan! pred Črnogorci zbežalo na av-ko to da ne? Saj sem trijska tla, kjer so jih prijeli in jih odpeljali v nemške Leberce na Češkem. Tam so jih avstrijski oficirji radovedno ogledavali. Eden oficirjev: Kako se vam J pa kaj dopade pri nas? ! Turek: Izvrstno — zdr se nam, kakor da bi bili doma.
Samo ob sebi umevno,
(Kmečka človeka sta prišla prvič u mesto in zaslišala kričanje prodajalcev časopisov). Ona: — Kupi en istis, mogoče se je pri nas doma kaj dogodilo!
Diplomati so venda Zakaj gospa? Ker čisto ničesar ne
Prva ljubezen,
—	Ob. tega si ne morem do sita nagledati!
—	Stopiva v gostilno, bova kmalo sita. če hočeš.
V pasti.
Kaj je tisto za en kozel? Moj brat!
Najhujše
MODERNO
—	Dobro, da sem vas doma dobil, gospod, potrebujem namreč denarja.
—	To je lepo, pa ga žalibog nimam, ker če bi ga imel, bi ne bil doma.
NARAV OSLOV JE
Turki.
• A psa ste kupili — za stra-No. kako ga boste pa klicali? - Sultan 1-
■ Nikar! Tega se dandanes e več neb o j i.
— Se sedaj ga ni: rekel je, di pride ob šestih in sedaj je že pol šestih proč.
Jelica in Janko sla se že
zaročila. Poročila se menda saj ne
Z malim zadovoljen.
—	Vi ljubite mojo Vero?
—	Da, ljubim jo in snubim jo! Prosim, dajte mi jo! Za doto ne vprašam mnogo, samo manj, kakor 40.000 ne ^sme znašati.
Naravnost.
—	Pomisli, Julka je rekla, da se šminkam.
—	Kaj za to ? Ce bi imela Julka tvoj obraz bi se tudi.
bost a!
» Kaj pa čitaš mama? Časopis Zakaj pa? Ker je moderno.
Kaj ni potreba?
Ni potreba, da hi bil človek osel — ker vseeno lahko dobi udarce.
Kako postane iz go be moderna dama,


_______
_
A * ■
_



aLAS HMPPA. 30. OBTOSA, 1912.
EE

Jugeslovanska
a

Katol. Jednota
B
Iaflcerporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
*edež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKU
'za epidemiČne bolezni. Po na-jIščem svojega brata JANEZA
V-I
ft«MXn<>: IVAN Q13RM. W7 Obtv v »y or Fox =57 Braflfloak, FfJ. ro4pr*d*odnik: IVAN PEIMOZlC, Eveleth. Minn. Boa ML Olaral tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn.. Bom 4S4. eowotnl tajnik: MIHAEL M HAVINKO, Omake, K«fc., UM M. U "Hffafnlk- IVAN OOU2E, Ely, Minn., Boa IN.
Zaupnik: Aloja Viranl, Lorain, Ohtu, 170U J . 2-th tit.
VRHOVNI ZDRAVNIK*
mm. IA1VDI f. CTK i »nt JXL. »M N« .CkiMMt« M.
NADZORNI KI |
ALOIS Koamic, Ballda COIO., Boa BI*
arTHAEL KLOBUCHAR, Oamulet. Mich., IU — 7tk M.
WU 8PKHAJK. ITinwi City. Kana., Ul Na itk Si
POROTNIKU
IT Alf rWBffNIK, Baidlna, Pa.. Boa lt«. #KANK OOU2J5. Ckiaholm. Minn., Boa 711. KAR VIN KOCHXVAR P**blo, Golo., 111»
■t
Ara.
'f 4nt*<at n»« rtoWija]n na fflamoga tajnik«, tm Icaarne poWJatv« M Macajnlka JadaoU.
I.
NOVICB IZ STARE DOMOVINE.
tega proglase za veleizdajnika, sedaj pa je postala protipatrijo-tična že "Šumi Marica"! Od resnega do smešnega je "samo en korak in morda se bo zgodilo, da bi nihče ne ugovarjal, ako bi bila na sporedu kake prireditve sultanova koračnica.
PRIMORSKO.
Neznanega utopljenca so potegnili iz morja v Trstu blizo svetilnika. Utopljenec je možki, od 35 do 40 let star, čedno oblečen.
KRANJ8KO.
O tatovih prihaja na Krasu polno pritožb. Zadnje dni so se oglasili v Šempolaju, Temnici. Ivanjem gradu iu Gorjanskem.
Umrli so v Ljubljani: Em a pl. Kleinmaver, žena e, kr. uadgeo-metra in vpokojena nadučitelji-ea, 50 let. — Josip Justin, tovarniški delavec v pok., 26 let. — Antonija Kocjan, mesarjeva žena, 21 let. — Frančiška Kralj, šivilja, 36 let.
Z revolverjem ustreljen. Dne 10, dee. zjutraj je krojaški po-j Pri njeni niso našli ničesar, s če-močnik, ki je v službi pri Ivanu mer bi mogli dognati, kdo da je. 1'dirju v Di ulovki pri Kranju, j V slovo ji je podal roko urad-\zel v roke mojstrov revolver, a nik skladišč Rudolf Lack in ta se mu sproži in krogla zadene krepko mu je stisnila desnico vaj« ltea Janeza Rakovea v glavo. Marija Cukova iz Skorklje. Ko da na mestu mrtev obleži. Ustre-jpa je prišel Lack domov, je opa-Ijeni je bil star 35 let. doma izfzil, da mu manjka na roki zlat (iorie pri K rap ju.	{prstan z dragimi kamni. Oukovo
Telefonski poskusi z Zadrom. j so aretirali, ona pa tatvino taji. Državna uprava se je odločila, Velik požar pri Pulju. V pulj-trl<-t'oil>kemu omrežju priklopiti ski okolici je izbruhnil v tovarni tudi Dalmacijo. Dotična dela so za asfalt velik požar. Zgorel je itialodaue /< gotova. Te dni so kljub številnim ognjegascem, ka-prvič poskusili, če je mogoče go- terim so pomagali tudi mornarji, voriti iz Zatira v Ljubljano. Po-, velik del tovarne. Ožgana je tudi fskus je izvrstno uspel. Telefon- nekoliko zraven tovarne ležeča ska zv.'za z Dalmacijo se otvori, vila mornariškega zdravnika dr. kakor se čujef že z novim letom. Pelikana. Škodo cenijo sedaj na Za napravo tega telefona so bili.40,000 K.
v prvi vrsti merodajni vojaški Tržaško pristanišče preplitvo, o/iri.	Pred nekaj dnevi je obvestila pa-
Negreča v Idriji. Dne 10. dec. robrodna družba Cunard Line tr-dopoldne so našli otroci ob le- žaško pomorsko oblast, da prispe vem bregu Idrijce pri erarični v kratkem v Trst njen parnik tovarni v vodi možko truplo. Na ;L.icpniaTržaška pomorska lice nn sta došla komisija je spo- oblast je odkazala parniku Fran znala truplo za Ivana Zupanči- j Josipov pristan. Toda kmalu so t a. strojevodje električne cestne dognali, da je ta pristan prepli-žeb ziiiee \ Idriji. Kako s«- je po- tev za tak velik parnik in dru-kojnik ponesrečil, bo težko do- žba je odredila, da se ustavi La-gnati, Govori tudi v Idriji o conia na Reki in tam izloži za samomoru. Dne !>. dec. popoldne Trst namenjeno blago. Na trzaje Zupančič v hlu/.bi zadel z mo-jški borzi je povzročilo to dejstvo tor jem ob tovorni voz in ga ne-i,silno ogorčenje, kajti pred grad-koliko poškodoval. Zgodilo se je, bo tega pristanišča se je poudar-to najbrž*- vsled opolzlega tira, i jalo, da mora biti tako globoko, da ni mogel električnega stroja,da lahko peljejo največje ladje takoj ustaviti. Ker bi iuiel radi neprevidne vožnje kaznovan, ga je to tako bolelo, da je baje sel prostovoljno v smrt. Koliko je resnice na tej govoriei, se ne ve. Zgodila se mu je res nesreča pri vožnji, toda da bi ga mala nezgoda gnala v smrt, je težko verjeti. Pokojni Zupančič je bil šele v 25. letu starosti, in sicer mladenič dobrega in priljubljenega značaja. Huje je zadela sinova nesreča starše.
Ali je "Sumi Marica" državi nevarna pesem? "Slov. Narod" piše: Že desetletja se je na Slovenskem nemoteno in neovirano pela in igrala pesem "Šumi Marica" in nikomur ni prišlo na um, da bi tej nedolžni pesmi podtaknil državi nevarne tendenee. Ta pesem je bila tudi na sporedu "Čajnega večera", ki ga je pri-
Kako si pomagajo laški kamo-risti v Kanfanaru. Kar si Lahi predrznejo na našem Primorju. presega že vse meje. V KLanfana-ru je umrl župan Iiasilisco — seveda zvest pristaš puljske kamo-re. Ker je prvi svetovalec Čer in. tudi kamorist-analfabet, drugi in tretji pa sta Hrvata, so se spozabili kamoristi tako daleč, da podpisuje uradne županske listine in vloge ne eden, niti drugi svetovalcev. marveč komaj 211etni sin pokojnega župana. Njih predrznost je šla celo tako daleč, da je mlečnozobi fant podpisaval v i-menu občine celo vloge na okrajno glavarstvo. Okrajno glavarstvo je izročilo to zadevo deželnemu odboru. Radovedni smo, kaj bo ta napravil.
Kolera v Trstu? Trst je vedno v nevarnosti, da zanesejo v me-redil "Sokol I." v Mestnem do-|sto potniki, ki prihajajo iz vseh mu v Ljubljani. Teh Sokolovih j delov sveta, kako kužno bolezen, prireditev v Mestnem domu so se Tako so že opetovano zanesli zlasti vojaki prav radi udeleže-! potniki v mesto kolero, ki je navali. Na veselico pa ni prišel nalpravila mestu dosti neprilik in splošno začudenje in preseneče- občutno škodo. Vendar se je do nje nobeden vojak. Rilo je nam- sedaj še vedno posrečilo zdrav-reč tako vojakom, kakor orožni- stvenim oblastim, ki imajo v tem kom prepovedano se udeležiti te j ozira jako težko nalogo, da so Sokolove prireditve, in sicer obvarovale mesto te grozne ne-zgolj radi tega, ker je bila na sreče. Posebne pozornosti pa je sporedu tudi (bolgarska) pesem treba sedaj, ko se je posebno "Šumi Marica". Ali je sedaj že dvignil promet z Orijentom. Te
tančni preiskavi se je končno do-! gnalo, da mož nima kolere, marveč neko drugo želodčno bolezen, i ki kaže iste znake kot kolera.
ŠTAJERSKO.
Vsled preobilo zavžitega žganja je umrl v mariborski bolnici 541etni Jurij Nerat.
Ponarejene krone krožijo na štajersko-hrvaški meji. Falsifika-ti so ogrskega kova in so narejeni iz svinca in črna ter jih ni lahko spoznati od pravih.
Zaprli so v Mariboru 261etne-ga mesarskega pomočnika Frana Cuješa iz Šmarja pri Jelšah. , V Krapini je svojemu gospodarju poneveril precejšnjo svoto denarja in z njo pobegnil. Izročili so ga okrožni sodniji v Mariboru.
Ne pijte preveč! Pred kratkim sta se 'vračala v Spodnji Kurše-nici pri Rogatcu precej vinjena domov posestnika Filip Bohanec in Matija Draškovič. Ko sta šla po nekem bregu, je Bohancu spodrsnilo in se je valil v dolino. Pri tem je tolkel z glavo ob kamenje. Ko- se ie spodaj ustavil, je Draškovič opazil, da Bohancu iz več ran kri teče. Sel je hitro po pomoč k nekemu bližnjemu posestniku, vendar pa je Bolianee, preden je prišla pomoč, umrl.
Smešne vesti. Te dni so listi poročali, da so našli v Celju v hodniku nekega vagona poštnega vlaka dinauiitno bombo, ki je bila čisto montirana in ki bi nedvomno razgnala vlak in poškodovala tudi progo. Vse je bilo razburjeno. Šlo se je za napad, za atentat. Zasledovali so storilca ter ga aretirali. Ko pa so si corpus dilicti, oziroma dinamitno bombo nekoliko bolj natačno o-gledali, so spoznali, da je bila ta "bomba" navaden suh element električne žepne svetilke. "Atentator" je bil neki natakar iz Ljubljane. Neumestno in skrajno nevarno za že itak razburjeno prebivalstvo je. prinašati take neunmo-smešne vesti.
BLATNIK. Poročati mu imam j več važnih stvari, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi.) za kar mu bodem zelo hvale-1 žen. ali pa naj se mi sam javi.1 I gnat z Blatnik. P. O. Box 235, j Courtney. Pa.
Kje je JOSIPI NA SIBIC? Doma je iz Irce vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameri-1 ko je prišla pred 18. leti in j zadnje pismo je pisala svoji materi v stari kraj iz Wauke-gan. 111. in potem ni več znano od nje, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake širom Amerike, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležen. Imam ji poročati nekaj prav važnega od njene matere. Najbolje bi pa bilo, če bi se sama oglasila. — Frank Rosenberger, Box 406, Arn-bridge, Pa.	(26-30—12)
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ OD PLUJEJO IZ NEW Y0RKA
Parnik I odplujb 1	v
50.000 knjižic
Vsaka knjižica Je vredna $IO OO bolrerru človeku«
Ako trpite na kterikoli možki bolezni, želimo, da takoj pišete po to ČJ<hžno knjiiu-o. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako ?e na ilnmu stine	; l]ito zdravi sifilis ali lastrupljenje krvi, životna slabost, zguba spolne kr^pt.sti, r> v n :-	■ tizem ali kostobol, organske bolezni, želo-ifr, ietra in bolezni na obistih in v mehurju-Vse-u tistim, kleri so ne že nasitili in naveličali večnega plačevanja brezvsaW. «': \ -t »-	i ha, ]V ta brezplačna knjižica vredna stotine dolarjev. Una \aro tudi pove, jakr.j --U trpite in kako rta lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mr.?. je zadcbilo p^rft kino	j zdravje, telesno moč in poživljenje potom te dragocene knjižire, ki je zalega zri nosii	, in veebuje stvari, katere bi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta knjižica -e doH	-j Popolnoma zastonj. Ml plačamo.rudi poštnino. Pošljite nam v&š natančni n slov	j
danes, na bar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnem h z.su-nj.
- - — j
Pošljite nam ta odrezek še danes. Dr. .10S. LISTER & CO., Aus. 702 Northwestern Eldg. 22 Fifth Ave., Chicago. 111. ;< Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi to po~:jete t;ikoj. ]
Ime.............................................................................................. p
Pošta..............................................Država........................................ --;
'Šumi Marica'1 postala veleizda-jalskaf \Doslej sta bili "Marze-Ijeza" in 4 * Šumi Marica" edini himni, ki se jih je smelo peti in igrati, ne da bi se človek izpostavljal nevarnosti, da ga radi
dni se je pripeljal v Trst 231etni Emanuel Protiva iz Prage, ki se je vkrcal v Solunu. Ko je prišel v Trst, je nenadoma obolel in vsi znaki so kazali, da ima kolero. Odvedli so ga takoj v bolnišnico
Lapland ......
La Touraine... America George Wash.
Rotterdam.....
New York.....
Celtic...........
Potsdam......
Oceanic.......
Krooniand La Lorraine ....
Jan.
- Autwerpen 2 Havre 4. Ham burg 41 Bremen ^Kotte rdam 4 Southampton 4 j Liverpool 7 Rotterdam 8jSouthampton 9iAntwerpen y Havre
Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se
na:
FRANK SAKS SB.
32 CortJcudt St., New York Citj.
POZOR SLOVENCI!
Kedor izmed rojakov ima do- j biti kaj denarja iz starega kra-: 2T; ja. naj nam piše po našo poštno i JSf položnico, ali pa naj nam nazna-! ni naslov, kam se ista v stari, kraj odpošlje, potom katere se j Je/ denar na pošti vplača, iu mi mu j ga tu takoj po prejemu izplača-1ŽST mo, ker to je edina pot, po ka-teri pridete najprej do denarja, --kar se je že marsikdo lahko prepričal.
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.

NAZNANILO.
Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jili bo obiskal naš zastopnik, gospod
*
Na več vprašanj naznanjamo, da imamo še v zalogi 200 iztisov
Mohorjevih knjig za leto 1913.
Kdor nam dopošlje $1.30 dobi šestero knjig poštnine prosto. Na naročila brez pridejanega denarja se nemoremo ozirati.
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.,	New York.
ft
ft
$
iH
fl ft
ft
ft
KOROŠKO.
Brat proti bratu. V Celovcu so aretirali posestnikovega sina Mihaela Kopejnika iz Šinartna pri Celovcu, ker je 4. dec. zadal svojemu bratu več nevarnih ran z nožem.
Vojaška patrulja v nevarnosti.
Vojaška patrulja, obstoječa iz dveh častnikov in dveh vojakov, se je napotila s smučmi iz Hru-šice v dolino Log. Toda visoko v hribovju jih je prehitela noč in bilo jim je nemogoče iti med strmim skalovjem naprej. Prenočiti pa si vojaki tudi niso upali, dasi so bili silno utrujeni, ker bi bili gotovo v snegu zmrznili. Zakurili so velik ogenj v znak nevarnosti in res je ta ogenj opazil naduči-telj v Logu Geisler. Obvestil je takoj orožništvo in kmalu nato je odšla ekspedicija ponesrečencem na pomoč. Našli so vojake ob 1. zjutraj sicer še žive, toda precej ozeble. Peljali so jih v Log. odkoder je patrulja drugi dan zopet odšla.
Alfirevič oproščen. Dne 9. dec. se je pred celovško poroto vršila obravnava zoper absolviranega učiteljiščnika Ivana Alfireviča iz Zadra v Dalmaciji, zoper katerega je dvignilo obtožbo državno pravdništvo v Zadru, da je so-kriv zavratnega umora, oziroma napada na komisarja Čuvaja v Zagrebu, ki ga je izvršil pravnik Luka Jukič. Alfirevič nima več starišev in je star šele 19 let. V sodni dvorani je nastopal zelo mirno. Njegov zunanji nastop je fin, simpatičen in priča o inteligenci obtoženca. Alfirevič je bil obdolžen, da se je 2. junija 1912 peljal v Zagreb in tam nagovarjal Jukiča, da naj izvrši napad na kraljevega komisarja Čuvaja,
kar je Jukič res izvršil dne 8. ju-	. .
,,	"i zov. Vseh skupaj je teh krasnih slik v
mja, pa je namesto Čuvaja zadel Svetovni kroniki 23, kakor zgoraj ome-banskega svetnika pl. Hervoiea. nJeno- v V8em Koledarju jih je pa 64
ki se je s Čuvajem in njegovo soprogo peljal v avtomobilu, ko je
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1913.
Devetnajsti letnik "Slovensko A-merikanskega Koledarja" za leto 1913, katerega je izdalo in založilo naše uredništvo, je izišel; prepričani smo, da bodo rojaki pridno segali po njem.
Kakor vsako leto, se je potrudilo naše uredništvo tudi sedaj, da je Koledar kar se tiče vsebine, ilustracij in nblike skrbno urejen, vreden sovrstnik dosedaj izišlih Koledarjev; zadovoljen bo vsak, kdor ga naroči.
Koledar se odlikuje po bogati, raznovrstni, poučni in zabavni vsebini. Ra-zun koledaričnega dela obsega mnogo zelo zanimivih spisov. Popolna vsebina je sledeča:
Ob Novem letu. _ Leto 1913. — Zakoniti prazniki z Združenih državah. — Spominski dnevi. - Poštne pristojbine. — Nekoliko statistike. — Tri zelo važne stvari: pravica volitve In glasovanja. kako pridobiti homestead, kako dobiti patent. — Določb« o potnih listih. — Primerjevanje toplomerov. — Avstrijski konzulati v Zdr. drž. — Konzulat! Zdr. dr. v Avstro-Ogrski. — Plače vladarjev. — Kako so nastala. Imena severoamerikanskih držav. — Časovne razlike. — Naselnlške določbe.
ČLANKI:
SLIKE IZ SVEMIRJA. (3 Bilke). Zanimiv spis iz zvezdoslovja.
DRŽAVNI REŠILNI ZAVODI ZA RUDARJE. (3 Slike). Zelo zanimivo.
ZA OBLAST NA SREDOZEMNOM MORJU. (5 slik). K laško-turškl vojni. Zanimivo za vsakogar.
SLIKE IZ NAŠEGA ZVEZNEGA GLAVNEGA MESTA. (3 slike). Zelo zanimiv popis Washlngtona. D. C.
DAN DELA — LABOR DAY. (Zgodovinski spis.)
POTNE ČRTICE. (6 slik). Piše Frank Sakser.
RE VOLUCIJONARN I ŠTRAJK. (4 slike). K borbi tkalcev v Lawrence. Mass.
POVESTI:
BISER. (5 slik.) Spisal Werner G. Smith. Iz življenja londonskih sleparjev. Jako zanimiva povest.
PRIPROSTI ČLOVEK. Spisal Bret Harte. Amerikanska povest.
Princ Cantacuzeme. — Iz življenja ameri kan s ki h gentleme nov-zločincev.
Aniuška. Poveš iz Galicije.
ZVEZDE V PRAPORU. — Slika Iz zapada.
ZLATO IN ŽELEZO. <5 slik). Po vest Iz amerlkanskeaa zapada.
V MEHIKANSKl KOCI.
NENAMERAVANA REVOLUCIJA.
KRATKI SPISI POLJUDNE VSEBINE
Nekaj o Jetlki. — Prva pomoč v ne zaodah. — Uporaba telefona v raznih državah. — Dremavost. — Ceste z največjim prometom. — Morski valovi. — Kako čistimo preproge. — Ljudsko štetje na Kranjskem. — Za hišo In dom. — Gospodarske drobtinice. — Pogodba za orevožnjo v Ameriko iz leta 1817. — Mož—beseda. — Sadne In druge konzerve. — Za večjo varnost potovanja na morju. — Navadni In oslovski kašelj. —• Prvi dolar. — Zobje in zdravje. — Drobtinice.
Razu navedenih članov ln povesti vsebuje Koledar obSIrno
SVETOVNO KRONIKO
a 23 slikami, med katerimi je razun dru ' gih slika bodočega predsednika z dru- i žino, Bilke k popisu katastrofe "Tlta-nica", slika žpana ljubljanskega dr. I-van Tavčarja, ter slike balkanskih kne-
Dobri zobje pomeni dobro prebavanje. Dobro prebavanje pomeni dobro zdravje.
VPRAŠAJTE SVOJE PRIJATELJE O MENI.
Vsako delo jamčeno. Vsako delo brez bolečin. DR. A. H. WEISBERGER
zobozdravnik
SO E. 8th St. (St. Mark'sJPIacej (med. prvo in drugo Ave.) New York. Odprto do 8. zvečer, v nedeljah pa do 3. popoldan.
ANDREJ BOMBACH,
kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za 4: Glas Naroda" in izdavati pravoveljana potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda".
rojaki naročajte se na 4'glas naroda", največji
;n najcenejši dnevnik.

Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevskim društvom toplo priporočam za obilo naročil. — V zalogi imam v?e kar potrebujejo po V-porne ali pevske društva. — Vzorec pošiljam poštnine prosto : Pišite ponj.
Moj poštni naalav je: LOCK BOX 328.


j,


Glavni u/ad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y*
Pošilja
DENARJE v sta.ro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Jukič izvršil napad. Obravnava je bila tajna in občinstvu vsled tega dostop zabranjen. Porotniki so vprašanje, če je Alfirevič so-kriv umora, zanikali z 11 proti 1 glasu in je bil torej obtoženec oproščen. .
ŠALA
obsega Sest strani z več Bilkami.
Vsakdo mora pripoznatl, da je Koledar za leto 1913 v resnici krasna knjiga, ki stane samo 30 centov. Za ta denar jo poSljeno tudi v staro domovino. Koledar razpošiljamo sedaj, ne pozabiti, se sedaj naročiti nanj. Naročila naslovite:
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. all pa:
FRANK SAKSER. «104 St.. Clair Ave.. N. E. Cleveland. O^
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi,


ta*.
3

-	Podružnice -
-	Spljgf, Čelom, Trst, -
Sarijeio ln Berica.
Delniška glavnica K. 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejem* vloge na knjižice ln na te- Jk lOI koči račun ter je obrestuje po čistih41:2 'O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Naš dopisnik z& Zjedinjene države je tvrdka
: K FRANK SAKSER , 82 Cortlandt St,, IN*w York.
-	Podružnice
-	Spl'st, C8(oy3c; Trst,
Sarajevo in Gorica,
-	Rezervni fond K. 500.000.
_- -
...............
_

■.i— •-> — - ••-.

v.	■..' y
GLAS NAHODA, 30. GRUDNA, 1912.
BBWWWMB


		
Slov. Delavska		Podporna Zveza
		
!
Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1©09 v državi Pennsylvania,
t sedežem v CONEMAUGH, Pa.
#LAVNI UftADNIKli VtMMdnlk: lfIHAEL ROVAN8EK, R. F. D. No. L COMMMgk
PodpredMdnlk: JAKOB KOCJAN, Box BOS. Conem»u»fa- Pm
Glavni tajnik: VILJEM SITTER, Lock Box S7. Conemauah. Pn
Potooa.nl tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. I>unlo Pa.
GIitdI blagajnik: IVAN PAJK, L Box 12«. Conemauffh, Pa. «>oaaoOnl blagajni ir: IVA-N BREZOVXC, Boa t. Co&eat*a«k. P«.
NADZORNIKI:
L aadaornlk: FRANK BARTOL, Box TI*, Tbomu, W. n.aaUaornlk: ANDREJ VIDRI H, P. O. Box 6M. Conemaoffc, Pm. n*dsortk: ANDREJ BOM BACH. 16S1 E» 31«t Bt., Lorain. O bi«.
POROTNIKI?
L porotnik: JOSIP 8VOBODA, CM Mapi* At*.. Johnmnra. IL porotnik: ANTON PINT AR, Box 204. Moon Run, Pa. IIL porotnik: MIHAEL KRIVEC. Box 124. Primero, C*t*
VRHOVNI ZDRAVNIK: ■ AH- BRALI.1KR. Grov« Bt Conemaufh. Pa
Canjena druStra. odroma njlb uradniki, ao aJJudno
BUJaU denar naravnoot na blafaJt^k* m nikogar drugega, tm doplM gs M alavnec«. tajnika.
V sluCajo, da opasluo drultrecl tajniki pri meaeCnlb »oroCUlk, aH
•ploh kjeralbodl v poro« 11 h (UtTnega tajnika kake pomanJklJlToatl. naj
to Dtmudeoo naananljo na urad glavnega tajnika, da m ▼ prihodnjo »o-pnn.
Druitreno glaailo: "GLA8 NARODA".
x Vladar sveta.:-:
t
ROMAN.
Spi tAl A t iuiti Dami«. — Za lap Naroda7' poslovenil J. Terček.
"Moj mož mi jt* tu razložil". ji* odgovorila nekoliko pomir-jenji. "Moj oče j«* bil vzrok grol'ovega uciznierncga sovraštva, j Takrat. ko j«- bil državni j« av<lnik v Marseille. jc bil grot" še na-i viidcn mornar in s«- j«* hot«*l poroditi z neko žensko, ki j«* vzela pozneje grnera I a pl. Morcerfa. onepa. ki se j»- sani končal maloj pred nesrečami v naši rodovini. Grof — takrat sc je imenoval j Kdmond Dantes — j«* 1 »iI obtožen. da j«' član bonapartistične za-i rote, l esar je bil tedaj na otoku Elba in so ga hoteli pripeljati' na/a j v K rn lici jo. Kdmond Dantes je bil nedolžen. On je imel pri I sebi tirko pismo, toda njegova vsebina mu ni bila znana. K nesreči je bilo pismo naslovljeno na mojega starega očeta Noirtiera,' ki j«- Inl takrat Napoleonov pristaš, »ločim je bil moj oče nagnjen k Burboncem. Moj oče se je bal sramote, če bi prišlo pismo v javnost. Hal se je izgubiti službo in zaradi'ega je zaprl — on je mislil. da vh večno — Dantesa v zapore grada Ifa. Po dolgih letih j«* pa pobeLMiil iz zaporov, in dobil silno bogatstvo — sama ne vein kje"'.
"Sedaj se mi svita!" je rekel Franck Carre, "toraj neizmerno bo^at! V resnici
"Sklepajoč o onem. kar mi je pripovedoval moj mož biti: on je eden izmed najbogatejših na zemlji".
"Cuduo, da selil tako malo slišal od njega ni pravilnik, "kje pa sedaj živi.' Pa saj ne v Franciji.'
"Ne vem", je odgovorila. "ee bi vedela bi se obrnila iu ga prosila. <la bi storil ka.i za Maksa, ki ga ima tako rad' . 'Fortuna Fran "Odkod pa izvira ta velika hvaležnost, ki jo goji vaš mož do!sjj
Emanuel je prosil na višje sodišče, toda odgovora ni dobil. Dnevi so prehajali v neznosnem trpljenju. Nobene vesti, nobene besede, nobenega pisma od njenega moža.
Nekega dne ji je prinesel neznan sel tele kratke vrstice:
"Ne bojte se, inadame! Vaš mož bode v kratkem rešen! Zato vaui jamči beseda onega, ki vam je bil že v večji nesreči rešitelj in tolažnik.!"
Kdo naj bi bil to drugi, kakor grof Monte C ris t o f Valentina ie zopet začela upati. Morel se pa le ni hotel vrniti. Kaj je bila moč grofa Monte Crista v istini tako velika, da je zamogel klju-I bovati celo vladi T
V Palais Royal.
P»ilo je v Palais Royal, toda v skrivni sobici in zbrana družba jc gotovo dobro preskrbela, da bi io kedo ue motil. Od cigar se ie vil vijoličast dim in plinovc svetilke so razširjale mamljivo irorkoto. Na prvi mizi so stale polne steklenice vina. na drugi karte in denar.	? ^ftjf!
To je bila najbolja parižka družba mladih ljudi, oziroma ta-
j kih, ki so hoteli veljati za mlade. Brez priporočila ni imel nikdo
1 vstopa, Igrali so sicer visoko, i ■
Sedaj so za nekaj časa prekinili igro. Nekateri so se posedli j po zofah. drugi so zopet stali v gručah in govorili inedseboj o dnevnih novicah.
Malo dalje so stale štiri osebe, Lucien Debrav. tajnik zunanjega ministerstva. jrrof Chateau Renaird. ki je bil šele malo ea-; sa diplomat — iz dolgočasja, kakor je sam rekel. — žurnalist Be-aucbamp. katerega so se vsi bali zaradi ostrih člankov, in vicomte Franc pl. Epinav. bled. mlad mož s izrazitim obrazom, nekda-; nji zaročnik Valentine.
''Koliko časa vas ni
"Skoraj eno leto".
"Kaj ste bili tudi v Afriki?"
"Da..saj odtam prihajam", je odvrnil mlad mož obiskati nekega znanca, pa ga nisem mogel najti".
"Koga?" je vprašal Debrav. "jaz ne vem, da bi znance v Afriki".
"Svet ima pač slab spomin", je rekel vicomte, mislim ".
"Kes je. v Afriko je šel, kot so govorili!" je zaklical Clia-leauteau Remind, 'revež, že takrat se mi je smilil. Oče mrtev, brez premoženja — kaj mu je preostaja lo
Vi ga torej niste našli? skoraj gotovo je že mrtev!"
"Tudi jaz sem tega mnenja", je rekel vicomte. "Ali se še spominjate, kako smo bili nekega dne zbrani pri njem in smo se spoznali z Monte Cristom? Vsi so bili razen Morcerfa in Morda".
Peta oseba, mlad mož, je stala med tem časom zamišljeno na strani.
"I)a More], res! Kje pa je sedaj, kaj je z njim? On je dober dečko!" je rekel Chateau Reliant.
On je zapleten v bonapartistično afero in je sedaj zaprt pojasnil Debrav.
r Dalje prihodnjič.)
HARMONIKE
bodisi aakorSnekoli vrste Izdelujem It popravljam po najniljih cenah, a dele trpcino in zanesljivo. V popravo zane sljivo vsakdo pošlje, ker sem ie uad 16 let taka] v tem poslu in sedaj v svojerr lastnem domu. V popravek r zamero kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorfno kdo zahtev« brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZEL. 1017 E. 62adStr.. OmUmf, O
lALia.1. l4L4e.lt
RED STAR LINE.
Plovltbi
mod Now Torkom tn Antworpom
Redna tedenska zveia potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
KROONLAND 12.185 tott _
VADLklaHE
12.018 too V
LAPLAND
18,694 tor
FINLAND 12.185 too
ZEELAND 12185 ton.-
bilo. Epinay?"" je vprašal žurnalist.
WB" VAXHO ZA VSAKBGA ■LO VENCA 1
Vas k potnik, kteri potuj« skozi New York bodisi t atari kraj ali
EL^^v^Jti^N* H»j obi**«	*»tka in Odobn. pot sa potnlkojv Avstrijo, n« Ograko, Blovwuco, Hr^io
"*vl SL0VENBE0-HBVAT8K} Q Oalicljo, kajti mod Antwerpom in imenovanimi deiolami je dvojna direktna tm
MOTEL "eMičk,nen'
AUGUST BAGS.	Z? s^To? ^^ ^^ ^
.tf WMhia*ton It., .. H« York Oorntr Cedar St. Na razpolago so vedno iiit« ■obe in dobra domača hraaa p« ■izkib ceiiL
Za nadaljae laioraiacije, cene m vo*»e list k« obrni« w
RED star uirsE.
Hamburg-American Line.
"hotel sem bil kak vaš "Morcerfa
J*
grofa T"
"To vam hihko odgovorim, ker mi ni Maks nikdar prikrival!" je zaklicala mlada ženska. "Oče mojega moža
trgovec v Marseille in posestnik ladje. Edniond Dantes. (in je ljubil, ker mu
re so se predrugMČile. trgovina je začela pešati in stari Morel jejApolonija Mrak bii blizu bank-rola. .">. septembra je zapadla menica za dvestotisoč 1
na kateri s« je bil kakor pešati in stari
DAROVI	I Pavlic, Rudolf Pavlic in Rado
za "Rdeči križ balkanskih Križe; :fOc Frančišek Mali: j»o držav":	Ivan Slapar. Fran Kodra.
Kock Springs, Wyo.: $5 Rev.	Petek. ^Vnton Zaje. Karol
A. S. Shiffrcr; jkj : Fran Ker- Kranjc. Anton Oobnik Martin žišnik in Ivan Mrak; $1.50 Gre- PavliČ. Jernej Kališnik. Jos. Ain-I gor Krek; po $1: Anton Lesko- 1 hrosi. Ivan Biic, Jakob ("dir. A-grof je voc josjp Tomšič, Ivan KeržiŠ->jzij Burger, Fran Jurček in | ni k ml.. Matevž Ferlic, Fran Fcr-'Anton Vozel: po 20< , Pavel Hri-Že mora , |ic Marija Keržišnik. Valentin |l>ar, Josip Šperlik. Pavel Polan-! Stalic. Josip Smreka r. Matevž	Jakob lialoh in Josip Hri-
je rekel držav-1 Pinc Josip jt.reb Urban Ta v- jbar; l>o 15«1: Jura j Zalaznik. Jo-. !čar, Josip Jugovic in Katarina j S'P T»erle. Fran Ukan. Josip O-nanj [Tavčar; po ;">0o: Ivan Subic. Fr. i šolnik. Anton Roglič iu Anton Subic. Anton Ju-ln, Anton Jugovic, Ivan Potočnik, Angela^ Pišlar. Marija Cuka-mcesar ,je Anton Žepevec. .Maks Keržiš-Je bll lnik, Valentin Jugovic. Fran To-
je nahajal j jar Katarina Stalic, Ivan Jesen- mir Križe.
T>acar; po 10c : Alojzija Blažie. Valentin Grošelj. Fran Strajhar, Anton ^Mali, Bdvard Vodnik, Mihael Rezek in Alojzij Lipovšek; po 5č: Fran Polanšek in Bogo-
oče. Razme- ko>
Ivana Ferlic.
Fran Porenta, Matija Jereb,
.	..	.	, . .	|K. S. Tavčar. Matevž Tolar. Fr.
+ rank«»v n« , d„,o prihod ladje, katero je Morel se imel bi ga lah-!Vehar. Marija Cegnar. Mat. Ba-
resilo. .Morel je obu- ^ Pave, DeIuSar> Lovrenc Jugovic, Martin Stalic. Fran Peter-
ko reiil. Ladja se je potopila, inožtvo se jt
pal. Maks mi ]e večkrat pripovedoval, da je videl pištole na njegovi pisalni mizi. ker sc je nameraval usmrtiti. Taeas je dospel v Marseilllc agent od Ivrdkc Thomson &. French iz Rima ki je bil kuiiil ono menico in on. opiroma nek tuj mož je naročil Juliji, •moji svakinji, da naj gre v ono hi; fesov oče in naj vzame mošnjo.
je tudi storila. V t. i mošnji j.- bila menica, toda s potrdilom. da|jvau je pIhčmiim iu pismo, ki je naznanjalo, da čaka Morela Jiišču ladja, popolnoma otovorjena. Stni-i Morel je bil resen "Toda ki»ko je to mogoče.'" je zaklical državni pravdnik. (irof Monte ( listu mu je podaril novo. on je menico kupil iti plačal, l/ginil je tako skrivnostno, da se mn nismo mogli za-liviilili. Maks «ra j«- videl po dolgih letih v Parizu. Kaj ni to plemenito iu velikodušnoAli s,- sedaj še čudite. Če dela moj mož |K> srrofovi volji!"
"Ne, seilaj mi je jasno!" je rekel Franck Carre.
Rada) Drekooceanakl promet is
NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG
■ dobro poxnmtiml pamlki na dva vijaka: K a leer 1 a Aujpvte Victoria, America, Cincinna'. Clrraland, Preaicfent Lincc^n, President Oroat. Pennsylvania. Patricia, Pretoria ltd. j Veltkl moderni parnfki nudijo najboljše udobnoa ma primerne cene: neprekoaljiva kuhinja in poatre2ba.
Opremljeni ae g vaemi modernimi aparati.
Odhod It, Now Y<rv»wos
i AMERTKA — <xlpl. -f. ian. ob K dopoi. ; PATRICIA — od pl. !>. jan. ob lo. (\■ poI.
} Vozijo tudi v Sredozemsko morje
j Hamburg-American Line,
41-45 Bioadway, New York City.
! Ptaarr^ Philadelphia, Boston, Piltsburt Chicago, St. Louie, Sao Francisco.
Pozor, rojaki!
_ yqrfMA	Dobil sem iz
f	Waabinjrtona r ,«cfll .dsf^rfTXf.m. svoje zdra-
l[d- . V	vila serialno
V	, ,1 tštevilko, kte-
V	1/nVl	ML	^''Mffl	ra jamči, da I -RIJ "	^^H	so z n raviia nfl	Y*7	Tjff^m	prava in ko-||1	.Jgf^T	ristna.
Po dolirent času se mi je posrečilo iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomado prooi izn&da-
_______nju in za raat
las. kakorSnc Se d? sedaj na sveta ni bilo, od katere moikim In ienslrim eonti in dolsri laije resnično popolnoma !»rastejo in ne bodo Teč izpadali, ter m osiveli. Ravno tako možkim v 6. tednih krasni brki popolpoma zrastejo. Keomatiz»-m v rokah nogah In kriWah v 8 dneh popolnoma os-drwrhn. kurja očeaa bradavice, potne nosa In ose-bSne se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamam ■ $500. PIHta po cenik katere« poiljem sutoin.
JAKOB VAHClC
' (i*. O Brotjvu \
JiEW YORK!
M Šteto St««, BOSTON. MASS.i
709 2nd Av..J
5EATTLE. WAi»h.
11319 Walnut S ti eat.* PHILADELPHIA PA..
"I3CO *T** Str«»t. N. W." WASH1KOTON, D. C
210 St. CharUa Str—t.
*<EW OR1 EANS, L A. N W. cot. Wukinitoa A US« . CHICAUO, »«i
OOO Loca«t StrMt ST. LOi. L«. MO.
20S MCDMM An
WINNIPEG, MAN*_
313 Gmijt 9«n*t. SAN FRANCISCO .CAi
' 121 So. 3rd StrMl.
MINNEAPOLIS. MIN * <
SI Hospital StrMt. -
MONTREAL, OUf i Xl i
"glas naroda" stane za celo leto samo tri dolarje. .naroČite se nanj i

compagnie generale transatlantioue.
drui iDa^
'Francoska pnrobrodna
Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, lnomosta in Ljubljane,
p,)6tnl Ekiipres parnltcl »oi( k PROVENCF" /LA 3AVOIF" 'H.A LOKilAINE" "FRANCE"
am dva *i]aks	«a inib«,	na vljaVr	na četiri vii.lr.
P. O. Baz 69
Cleveland. O
New York. N. Y.: Terezija Jla-rinšpk $1.
Skupaj $7o.45. ostalo $13.50, v. današnjim $88.95, katoro svoto smo danes odposlali na glavni j odbor. Dosedanji da»'Ovi znašajo li-l, Ivan Liizimr. Jernej Notar .2760 kron.
st.. Jpnae Jez. Ipnae Maček, L. j Hvala rojaki in rojakinje. k<-r Molovic. Josip Zavešnik. Fran I ** v tako obilni lueri zavedate kj.-r je pn-j stanoval Dan i Dolina r. Fran Hafner, Fran De-|svo.K' narodne dolžnosti! kat. ro bode našla na peei. Tako | boIakf Fran Kumar. lJiaž Notar, I
,Ivau Jenko in Ivan Stalic; 45<t'-
v pnsta-: Jede i t Bertoneelj ; po :{0e: Anto-,ršeem
Ured. "Glasa Naroda".
nija Dolenc in Ana Jereb: po -5c: Chris. Thobro, Alojzij For-tnna. Pavel Eržen, Ivan Dermo-ta, Ivan Putz. Josip Demšar. Iv. Kumar. Fran Putz, Fran Meden. Tvan Oblak. Anton Jelovčan, Terezija Sedej. Agnes Dolenc. Terezija Demšar. Marija Kos. Fra-
Toda ko
liku ima ta Človek pravzaprav premoženja? Nekaj ste govorili odjuja Dolenc. Terezija Potočnik,' nI..|<a .Montr i'risto; njegovo ime izvira skoraj gotovo odtod. Kje.Josip Sedej, Fran Pogorele, Mar-'' ''	tin Erznožnik, Apolonija Dem
"V bližini Sicilije ". je odgovorila Valentina,
IVANA MIHA LIC. Pred 8. meseci se je nahajal nekje v Minnesoti in sedaj ne vem za njega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. — Fr. Kocjančič, Box 456, Davis, W. Va.	(28-30—12)
Sicilije . je odgovorila Valentina, "taino je svoje m a nova nji' — neko podzemeljsko votlino — sijajno opremil. Votlina je sedaj naša. toda mi ne hodimo tja: malo predaleč je'*.
Državni pravdnik je zamišljeno gledal predse.
In vaš stari oče Noirtier? Ali še živi.'" jc vprašal na to.
"On atunuje v naši hiši na Champs Klvsees. Nisem ga hotela mučiti s r»r< »»el jeva njem . Vsakega popoldneva ga obišče m. On je odločen Honapartist".
".la/ hi ifa rud enkrat obiskal**, j*- rekel državni pravdnik nič si liter i Valentini.
"To bo skoraj m-mogoče". je odgovorila, "govoriti sploh ne more in ne vidi rad razen inene in Maksa nikogar".
"Skoda! Pri po roe it e me, madam«!" je rekel Franck Carre in listat. "In še to! Na vsak način vam mora mi« razodeti ime «.in-ifii neznanca. Mir in sreča cele vaš«' družine je odvisna od tega. Samo to nesrečno ime in vse bode dobro. Prosim vas. ali mo-i-i-uio kaj slabega možu kateri živi v Londonu * Vaš mož dela krivico, ker je tako trdovraten. Z Bogom niadame! Bodite prepričani. da bom delal vedno le v vašo korist".
Državni pravdnik je zapustil mlado ženo. ki se je takoj vrnila nazai v salon. Oba sta bila zadovoljna. Franck Carre je marsikaj zvedel, četudi ne vsega. Valentina je bila pa prepričana, da je državni pravdnik njen najboljši prijatelj.
Ko se je pa drugega dne vračala iz obiska pri svojem možu. je imela objokane oči in težko srce. Morel je ostal stanoviten. Rekel je. da ne pove nikomur pod nobenim pogojem imena. t'e ga spoznajo <a krivega, naj ga obsodijo in to je vse. S ženo ni bil zadovoljen, ker je preveč povedala. Dovolj Valentina je bila zelo je k državnemu pravdniku, loda ni ga dobila doma.
Tretji dan j« Maksa
zopet obiskala, pa ji niso dovolili vsto-so ji, da ga v prihodnje ne bode smela več obiskati.
k_


_
šar. Angela Perko. Angela La-bernik. Frančiška Volk. Ivana Ferlic. Fran Plemel. Ivan Porenta, Matevž Subic. James Tavčar. Frančiška Gosar. Fran Miklav-čič, Josip Urli, Valentin Subic. Anton Oblak, Ivan Lebar, Martin Slebir, Neimenovana. Ivan Demšar. Feliks Tavčar. Anton Tavčar, Josip Suster. Louis Tavčar. Ivan Kalan. Ivan Jerain. Anton Obreza, Fran Potočnik I. Fr. Potočnik II., Anton Stupnikar, Fran Verhune. T van Raigel, Anton Filipič. Leopold Lužan, Valentin Miklav čič, Peter Luzan. Fran Ravnikar, Josip Hafner, Fran Lumberger, Marija Hafner, Josip Dolinar, Fran Eržen, Josip Oblak. Valentin Oblak. Jernej Notar ml., Ivan Jenko', Gregor Kalan. Anton Schmidt, Ivan Pe-ternel. Jedert Tavčar, Frau Pe-ternel Lovrenc Persec, Ivan Jugovic, Fran Ušenienik. Ivan Dolinar, Jakob Dolinar, Josip Kar-lin, Jakob Porenta in Ivan Novak; 20č Tomaž Čadež; po 15č: Marjana Marcina in- Tomaž Bogataj ; 10t Lovrenc Justin; 5c Tomaž Keržišnik.
Luzerne, Pa.: po 50e: Marija

NA PRODAJ
grocerija in mala hiša z . lotom.
Obstoji že 20 let. Slovani sosedje, lastnik preneha. Ugodni pogoji, malo v gotovini zahtevano.
M. Mendelson. 16 Clinton St.. Vonkers. N. Y. (2x 30-12 & 2-1)
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovenic PublUhins Company,
82 Cortlandt Street, New York
Poitnl parnlkl aoi
"CHICAGO" 'LATOURANE'« "BOCHAMBEAU" "NIAGARA"
Qlavoa agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
comer Pearl St., Cbesebroofb Balldlaf. Paniiki cdpiaieio od «ed»j naprej redno ob četrtkih h pristanišča iter. 57 •North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North Rirer, N. T.
#la touraine *la savo ie *la provence
-r.i
± k jan. 1913. 30. jan. 1913. G. fcb. 1912.
2. Jan. 1912. CLA LORAINE 9. jan. 1913. °LA SAVO IK 16. jan. 1913. °LA TOURAINE P0I1MA PL0YIVBA ▼ IiTU:
Parnik tROCIIAMBEAU odpl. s poni. št. ."»T. dne 11. jan. ob 3 popol Parnik 'CHICAGO odpl. s pom. št: 57. ilne 18. jan. 19i:{. ob 3 popol. Parnik 'NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 25. jan. 1913 ob 3 popol.
Haralki z tveido zazBamovaal lmajogp&^Jva riiakl Parniki^z križem imnjofpo štiri vijaka.
Avstro -Ain^rikanska crii
/preje bratje Cosutichf
*aioripravnej$a in flaicemiša parobrodna Črta n Slsvence m Hrvati
NA PRODAJ
5 NOVIH LUBASOVIH HARMONIK.
Specijalni kranjski model.
3vrstue iz orehovega fornirja, lepo z mozaikom vložene, 30 tipk. dvoglasne, raven držaj, z majhnimi okroglimi bunčieami, biserne matice (Perlmutterknopfe) in s posebno zajiornico (krenzel-ton), zračni bas na dnu, meli na vogalih s kovino zavarovan, me-singastojckleni glasovi na usnju ležeči, z aluminijevimi bombardon basi in z nikeljnastimi oko-vinami, prav lepo izvršene. Cena $45.00.
Kupcu dopošljem harmoniko po expressu C. O. D. in lahko, predno jo prevzame, isto pregleda. da ni kaj pokvarjena.
Kedor jo želi kupiti, naj jo naroči takoj!
Alois Skulj, 82 Cortlandt St., New York City.
pfovi parni a na dvr> vijaka 'M*«ru* Washihgjok"
^a^ularna vožnja med New Yol kom, Trstom in HmSSG
Csn* vožniL listov k Hew torka t* IIL rui^i df
TESTA.....................................»3^00
LJUBLJANE...... . ......................... 3j.e0
BEKB......-....................................... 33.CC
ZAGREBA......................................... 34.50
KABLOVOA^.................................. 84#3f
«mfc» WuiOifUi mm* UN nI
n RAZRED dofc TRSTA ali REKE: Martha Washington	drugI *60 do
Phelps||Bro«o & Co!, Gen.Agents, rwa«hincton street, new york,
W spodaj navedeni noVI put-brodi na dvn vijaka ima j*
brezžični brzojav: ALICE,	LAUBA,
MARTHA WASHINGTOM, ARGENTINA. OGRANLL KAZBO VKAMO JOOV L
. ■ -J*-jI >	. u r«,-5L