Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 14. mal. travna 1905. List 15. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. f Josip Juraj Strossmayer. žalno obleko so se zavile naše cerkve tiho nedeljo. Na njen delopust saboto, 8. t. m. ob 3 in 10 minut popoludne, je vgasnil škof Josip Juraj Strossmayer v starosti 90 tih let. „Oj ne zajdi, zvezda naša, oj ne zajdi!" klical mu je kakor svojemu največjemu dobrotniku jugoslovanski narod leta 1900., ko je praznoval oOletnieo škofovanja. A sedaj se je vtrnila vzorna zvezda naša, ki nam je sijala tako sijajno kakor nobena druga - toliko in toliko let. — Pač dve take vrste zvezdi ste sijali Slovanom pred več nego tisoč leti — sv. Ciril in Metod. Kakor ona tudi Josip Juraj Strossmayer ni poznal meje, kje se končuje ta slovenski narodič in kje se pričenja drugi. Njegova ljubezen je objemala vse brale. Bratovstvo je naglašal kakor novi biskup v svojem uvodnem govoru dne 22 kim.tlca 1850 — nZuodnja Danica" je prinesla tedaj odlomek tega znamenitega pisanja — in bratovstvu je ostal zvest do zadnjega diha. Z njegovimi velikimi deli bi sv lahko ponašal vladar, a Strossmayer se ni ponašal. Velik je hotel hiti le v ljubezni. Sedaj je nehalo vtripati to plemenito, ljubezni polno srce. Nad že davno pripravljenim si grobiščem, kamor so ga deli počivat, se dviga egiptovskih kraljev grobne spomenike nadkriljujoči nadgrobtiik -veličastna stolnica, delo slavnega pokojnika. V najožji zvezi z Rimom jo je posvetil apostoloma prvakoma sv. Petru in Pavlu. Velegradu, počivališču prvega Metoda, se je pridružila djakovska katedrala sprejetnši telesne ostanke drugega Metoda - Josipa Juraja Stross-mayerja. Ni se rodil Strossmayer v svitu kraljeve palače; a možu kraljevskega duha se je vsodil pogreb, kakor je v zunanji bliščobi le tnalokedaj v delež svetnemu vladat ju; nikedar pa tudi svetnemu kralju nikedar v globljeji istinitostisrčnih čutil. Tjakaj ua njegov grob poroma južni Slovan v težkih dnevih, ki se mu obetajo, črpat vztrajnosti in oduševljenosti v borbi za svojo narodnost. A . . . saj zvezde ne g a s n 6 A saj zvezde no mrjo: Vekovit Njih je svit — poje o neuadomestnem Simon Gregorčič. Strossmayerjeva vzorna zvezda nikedar ne izgine z jugoslovanskega neba. Dasi telesno preminil „sveti! bode nam nevgasno — Slave rod bo varno vodil u bodočnost jasno!" P. V M.! Na Veliko noč. Vstal ji-, ni ga tukaj (.Mark. Iti.) Že v raznih jezikih imajo za znamo-vanje današnjega velikega godu besedo „ vstajenje." V častitem jeziku naših prednikov, v staroslovenščini. pravijo Velikinoči M\"skr -senije." kar je po novoslovenski „ vstajenje." In .Lzkrs." t. j. „vstajenje; vstajenja ilan" jo imenuje narečje naših sedanjih južnih bratov. V latinskih koledarjih pa beremo znainovanje „nedelja vstajenja." Jasno je, da se s temi ztiamenovanji hoče označiti zgodba, ki jo stavi prebrani sv. evangelij pred naše dušno oko ko so danes jutro celo zgodaj pobožne žene. i Marije: Marija Magdalena, Marija Jako-ln>va in Marija Salome prišle do groba, da bi mazilile v njem počivajočega Jezusa. A mladenič, sedeč na desni, ith je presenetil naznanilom: wVstal je, ni ga tukaj!" (Mark. 16. 6.) Dragi! Vpridimo si to uro Gospoduje slovesno vstajenje in ozrimo se razun na Kristovo še na nekatera druga vstajenja velikonočnega časa. Vse to vstalemu Izveličarju v slavo in sebi v prid. * Tu notri v svojih posvečenih prostorih nam sv. cerkev v ljubih podobah kaže vstalega Odrešenika sveta. Na velikih altanh svojih božjih hiš vidimo njegov kip / IkI« » rdečo zastavo v roci. S.ij je smrt in pekel premaga vsi vstal iz groba ter nam mir pridobil svojo sv. krvijo. Temu v znak bekf in rdeča zastavina barva. Rodil se je za nas borno dete; mladini postal izgled; postom se je pripravljal potem na uk; učitelj je postal apostolom in ljudstvu Trpel je. umrl in vstal. Ko je umiral, tresla se je Adamova hiša: vesoljni svet (Mat. 27.) Ko je vstajal, stresal se je zopet ta dom. (Mat. JS.i Sočuvstvovati mora pač zgradba, ko jo zapušča njen večni zidatelj in ko se vrača na njo. To veliko dejstvo vstajenja proslavlja apostol, ko pravi: „Sedaj pa je Krist vstal od mrtvih, prvina spijočih. Ker po človeku je smrt in po človeku vstajenje mrtvih." (I. Kor. 25. 20. 21.) Ce pogledamo iz cerkve vun v tem probujenem pomladnem času — kaka mno-gobarvenost zunaj v naravi mesto zimske dolgočasne beline. 1/ Zemljinega krila so vstale cvetice Ozelenel plašč nosi gozd in gora; poljana pa kar blesti pestrih cvetic. Nad tem prenovljenim živenjem; nad gorami, nad gozdom in nad zelenim poljem pa se zibljejo bivalci /raka pozdrave pojoč, kadar mladi dan vstaja in ga slaveč, ko mu solnce zahaja. Povzemite si, dragi, uk iz le na Velikonoč ozelenele ter oživele božje narave in bodite tudi vi M Kakor blesteča mavrica med veličastnimi oblaki; in kakor cvetoče cvetice v pomladanskih dneh; m kakor lilije ob potokih in kakor dišeče kadilo v poletnih dneh." (Sirah, 50, 8.) Po stari krščanski šegi smo pripravljaje se na Velikonoč dušno vstali pač že vsi mi. Sicer si med letom iščemo tako radi dušnega krepčila v sv. zakramentih. A v velikonočnem času nas pa veže celo cerkvena zapoved, da se zedinimo z vstalim Kristoni v zakramentu ljubezni. Torej nam bodi sosebno za velikonočno bodrilo apostolov opominj pred očmi, koji nam sv. cerkev na srce govori v današnjem prazničnem listu na sv. maši, ki se glasi: „Po-strgaite stari kvas, da boste novo testo . . . zakaj naše velikonočno jagnje, Krist, je darovano. Obhajajmo torej Veliko noč ne starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in iiialopridnosti; nego v opresnih kruhih čistosti in resnice." (I. Kor. 5, 7. S.) Kristovo vstajenje in vstajenje v naravi ter vstajenje v notranjem naših src pa nam je vsem velikonočna pred podoba onega telesnega našega vstajenja, ki čaka na vesoljni dan nas vseh. Tisti slovesni ilan menim, ko se sledeč svojemu nebeškemu predhodniku dvignemo iz grobov tudi mi. Saj nam je v vsem enak postal razun v grehu; zato mu moramo tudi mi biti v vsem enaki torej tudi v vstajenju. - Mati je šetala / detetom mimo kraja mrtvih, mimo pokopališča. Znamenje, vtisnjeno v zid. ki je obdajal pokopališče, je nosilo zelo znano sliko. V višavi je na sedmero barveni mavrici videti bila sodnikova podoba. Znamenje odrešenja, križ, je držal v desnici. Doli pod njim na desni so se dvigala snežtio-bela telesa i z grobov. Angelji so je sprejemali vstajajoče in vodili pred Kristovo obličje. In na drugi, levi strani - oj groza! Tatu pa so vstajala iz svojih ležišč tudi človeška, a ostudna, začrtiela telesa onih, ki so je sprejemali gnusni hudobci in kar je mogoče odstranjevali izpred obličja ostrega sodnika. „Kaj mati* - zapraša zvedavo dete - ,,kaj ti grdi ljudje iti te pošasti?" ,To so pogubljeni in angelji pogubljenja, na vekomaj zavrženi hudobni duhovi ' ..In kaj ti tako lepih, svetlečih se teles?" ,To so pa izvoljeni in njihovi voditelji pred Krista, sodnika. Desni njihovi angeljci so; prav kakor imaš tudi ti desnega angelja varuha. Med temi, dete; med dobrimi moraš tudi ti biti, kadar nas bo sodil naš Odrešenik, poslednji dan/ - Zamislilo se je dete, dalje časa je molčalo in ničesa več ni vprašalo. Zapomnilo si je brezdvomno materin pouk, kakor si otroci take stvari zapomnijo za vselej m ob enem je gotovo sklenilo, da hoče tudi ono biti na Kristovi desnici ob vstajenju. * * Dragi! S tem končajmo svoje velikonočno premišljevanje. Lepšega pripovedovanja, nego je te matere bilo, tudi jaz ne vem za današnji praznik Gospodujega vstajenja in za nas vseh prihodnjega skupnega vstajenja dati. Le še to velikonočno željo vam vsem in sebi, da bi se - kakor smo danes tu zbrani sešli vsi mi kedaj na Odrešeni-kovi desni vesoljnega vstajenja dan. Amen. Na velikonočni ponedeljek. Kakošni mi u pngovnri. kater«1 im.it.i grviti- m« tl >ct»oj > (Luk JA) Kaj je prijetnejega v družbi ljudi, nego pametno pomenkovanje o tem, kar zanima nas vse ali je poučljivo nam vsem. Ko bi bil pa v tej skupini ljudi glas, ki bi vedel pojasniti vsako zagonetko živenja, kojetnu bi slehrni verjel in se mu klanjal - kako veselje bivati v takem posvetu. Zgodba ene najpoučivljejih družeb, kar jih vemo v človeški zgodovini, je ona današnjih treh potnikov iz Jeruzalema v bližnji trg Kmavz. Pogum si vdihujoča, a vender „edinemu tujcu v JeruzalemuM (Luk. 24. 18.) ne prav upajoča bi brezdvombeno ta 2 gospodtija učenca od tujca, ki se jima je približal, vsaj dnevnih novic več rada izvedela. nego jima jih je bil voljan pripovedovati. A završilo pa se je to potovanje in pomenkovanje presvetim dejanjem zadnje večerje; zavžitjem Jezusovega psv. telesa iu učenca, kojima so bile do tedaj zagrnjene oči sta po zavžitju tega psv. zakramenta v potnem tovarišu spoznala Jezusa, svojega in vseh nas Odrešenika. Kaka slast, kaka tolažba, kaka sreča v pogovoru biti samim Bogom in kako rajsko veselje v zavžitju njega Boga in človeka ter se vdeležiti pred-okusa onega veselja, ki nas vse čaka v nebesih. Ko prisluškujemo izveličalnim besedam tega Gospodnjega pogovora z učence.na na poti v Emavz in v Emavzu - bode naj nam to bodrilo, da premišljujemo; kakošni naj bodo in kakošni naj ne h ml o tudi naši pogovori. * Kakošni naj bodo naši pogovori. Bogoljubna mora biti naša govorica. Taka bodi. da sega nje vsebina čez prag našega tukajšnjega živenja tje v blagodej-nejo večnost. Človeku ni vsojena le posvet-tiost; ozirati se mora tudi na onostran groba. Da bi temu tako ne bilo, potem bi se ne preseljevali od tod v neznano večnost in bi ne bili le gostje tu na zemlji; bili bi stanovitni in nepremakljivi Zemljani. Zato naj bodo našim medsebojnim pogovorom vrhunec naše dušne po.rebe - prav tako, kakor je dopolnitev in višek vsaki rastlini v naravi njen cvet. - Tega se učimo ob svojih častitih izgledih, prvih kristijanih. ..Vsi io ene misli bili, stanovitni v molitvi." (Dej. apost. 1, 11.) Dragi! S temi be sedam i nam je glede naše bogoljubnosti povedano vse. O dolžnostnem našem delu, ki nas preživlja, tudi o tem naj bodo naši pogovori. Ne zdi se nam človek, kakor bi biti moral. Ce iz njegovega nastopanja ne moreš spoznati, kedo in kaj prav za prav da je. Nekateri se tako sramuje svojega nizkega pokolenja. da v zračnih višavah letajoč ne ve druzega razlagati nego o raznih imenitnostih in o vsem tem, česar še prav nikedar ni izkušal v živenju. Vsako delo je častno; vsako katero si že bodi; zato se nikoli tega dela ne sramuj, ki ti je odločeno za tvoje stanovsko delo. Izpopolniti se da vsako delo. V vsakem delu se prav vsled pomenjkovanj nepričakovano napreduje lahko. Iti uprav to bodi razgovorom o naših stanovskih dolžnostih nagrada. — O nevspehih svojega celonočnega dela je Peter Gospoda poučil in mu dejal: ^Mojster, vso noč smo lovili in nismo ničesa vjeli; a na tvojo besedo vržem mrežo. In ko so bili to storili, zajeli so veliko trumo rib, da se jim je trgala mreža.44 (Luk. 4, 5. 6.) — Delo. ročno delo. kojega se niso sramovali, je torej doneslo apostolom toliko blagoslova. Poučnim pogovorom bodimo prijatelji. Neprijeten je človek, ki ne išče nikoli pouka in ti nastopa, kakor da je zajel že polno modrost. Neprijeten je ta, ki vse ve. Dragi! Pač vsak nas se vsak dan in ob vsakem koraku uči; zato vsak pametnjak kar najraje v poučno družbo pohiti. Ne: učiti se - ne to sramoti; pač pa nikakega tika sprejeti hoteti — to človeka grdi. Dosti poučen za svoje potrebe bode vsak nas še ie takrat, kadar se popraša o njeni: kaj in kako - in prijateljeva ali prijateljice roka pokaže na hribček, šest črevijev dolg in tri širok, ter poreče: Tukaj sedaj v miru počiva. Takrat, dragi, si dosti učen. Ko je 12 letno dete Jezus prišlo s stariši na jeruzalemske praznike, ostal je mladenič v templju še potem, ko sta se vrnila Jožef in Marija sodeč, da je pri druščini na poti domu. Ko sta ga našla, izpregovorila je mati na lahko karajoče besede: -Sin, čemu si nama tostoril?" (Luk. 2,48.) A božje dete Jezus je odgovorilo:,, Ali nista vedela, da moram v tem biti, kar je mojega Očeta?" (Luk. 2, 49.)— To torej, dragi, naš vekovečni izgled. Božje dete, ki se mu ni česakoli priučevati; ono se vender le hoče učiti nam v izgled. Razvedrilnim pogovorom, tudi tem se nam ni treba umikati. Ni prijetno vedno ter vedno nebo z oblaki; časih naj posije jasno solnce doli z višin. Kako se dviga proti tej nebeški luči naše rastlinje; kako tiček na veji, ko gre solnce izza gore, veselo začvrči! Ni prijeten vedno naguban-čen obraz; zarija ljubega smehu naj ga tudi časih pordči. Dobro de od dobe do dobe v vsakdanjo kupico živenja nekaj sladkih kapljic medu. Zato, dragi, le veselite se; a „veselite se v Gospodu!- (Filip. 3, 1.) Veselite se, kadar je to na mestu in kadar je tako prav: nzakaj veselega darovalca ljubi Bog." (II. Kor. 9, 7.) — Kedo se je manj ogibal potrebnih razvedril, nego naš Izveličar sam. Vidimo ga v farizejevi hiši, kjer je hotel ob obedu poštenemu gostovalcu Simonu in grešnici Mariji Magdaleni ob enem biti učenik. Ni je redoma veseleje družbe v živenju, nego je ob svatovanju. Tudi tu je svojo materjo Jezus nazoč. Gostom na Marijin opominj vodo v vino iz-premeni. Saj božja kapljica, vžita mirno in zmerno vkrepi in oživlja telo in vzradoščuje človeškega duha. Kakšni pa naj ne bodo naši pogovori. A zgoditi pa se vtegne, da človeška govorica omahne v pohujšljivo pomenkovanje. Določno priopominjam: v pohujšljivo pomenkovanje — med dvomljivim ljudstvom. Tekom svojega že precejletnega živenja nisem namreč niti enkrat zadel na družbo dostojnih ljudi, ki bi se bili podali na polje opolzkih govoric. Kakor v pustini, ki se valja v njej strupena gadjad; kakor v mlakuži, ki se giblje v njej neprijetna močerjad, tako je z družbo nesnažno govorečih ljudi. Neznosen vzduh se kupici nad okuženim vodovjem in naprej pohitujemo, če nas je neprilika zanesla tje v bližino. - To isto, dragi, je ob pohuj-šljivem pomenkovanju. In ko bi edino to bilo. Kaka nesreča to grdo govorjenje za otroško; za odrašča- jočo mladino; tudi za stareje: sploh za vsa-koga. Zato, dragi, kakor strupa se ogibajmo grdogovorilcev in — če je tudi takih mogoče — grdogovorilek. — Tudi praznih marenj nam bodi kmalu dovolj. Človek naj edino njega odlikujoči dar govora rabi sebi v dostojnost, bližnjemu v povzdigo; Bogu v čast drugače nikjer in nikoli. Vsi mi. dragi, vstrajajmo v svojih govoricah, kakor taki, ki so „poklicani na svetost." (Rimlj. 8, 28.) # * * Dragi! Kakošen pouk nam bodi iz današnjega našega pomenkovanja o človeških pogovorih? Vsi se hočemo potruditi, da se nam v našem govorjenju nikedar nikoli ne bode mogla oporekati niti pičica kake napake. Na sveto vprašanje: „Kakošni so ti pogovori, katere imata grede med seboj?" (Luk. 24. 17.) — naj nam bode vselej in povsod odgovor: dobri. In ker se na govorjenju spozna človek še brezprimerno hitreje nego ptič na perju, naj ne bode nikedar nikoli na gornje vprašanje katerega nas odgovor: slabi. V to božja milostiva pomoč. Amen. Šest nadlog ali zla sedanje dobe. III. Noe i si a nje in prezira nje avkto-r i t e t e. Znak sedanje dobe je. ii: posebno, kateri se trudijo v besedi iu poučavanju." In to isto uee cerkveni učeniki. Sv. Ignacij mu-čenec pravi glede mašnikov: »Mašnikov o dostojanstvo jc največje dobro, kar posedajo ljudje: kdor besni /oper duhovne, ta ne /a-sratnujc človeka, nego linija. In sv. Kri* /.oslom uči: deli niste po masniških rokah postali kristjani in sicer pri sv. krstu? .bdi ne /adobite po njihovi službi odpuščanja gre-hov. zopet ne sprave / I logom? Mar ne darujejo mašniki za vas daritve, namreč »v. maši-, ki je spravna daritev za žive in za mrtve, zahvalna iu prosilna daritev'? Ali vam ne podeljujejo mašniki telesa in krvi Kristove? Kedo vas poučuje * Kedo 1«»liii vašim otro-kom kruh večnega živenja r Kedo vam o/nanj nje iu razglaša božje kraljestvo? Kedo imdi za vasV Kedo vam odpira iieboa? Jeli vam ne delijo mašniki teli dobrot? Ali t«»rej oni ne zaslužijo vašega čislanja. vaše ljubezni, vaše pokorščine, vase podpore? Z ozirom na svetno gosposko ve|e\a sv. Ignacij: Vi ste obvezani častiti cesarja: nihče naj se no dvigne /oper njega, nobeden naj se njemu ne enači. Sv. Polikarp pa pojasnjuje: Tako so nas učili, naj gosposki in oblasti, ki je postavljena od I loga. izkazujemo čast. katera ji gre. Posebno značilna je izjava škofa sv. Ahacija. Ko je stal pred poganskim sodnikom Martinijanoin. /agro/il mu je sodnik: »Ti tnoraš čislati naše vladarje, ker živiš pod varstvom rimskih postav. Ahacij je odvrnil: »Komu je blagor cesarja bolj na mari. nego kristijanom. iu kedo ga bolj čisla, nego mi5« To je nauk sv. cerkve o časti, ki gre predpostavljenim. A dandanes se toži. da If.-m- Ooiipil in Ivan de la l.iiide. I pa I i j'-, da la pravda dobro vspe. Izmed veiikega števila izpričevaleev so -ed.ij t; n.i visti. katerih mučeniška smrt se »ahk«» izpr iča. \ sj ji misijonarji so delovali sredi 17. veka in so i.ili Franc« »zjc. Misijoiia-riii -»o v pokrajinah ob velikih severoaine-riških jezerih, in v Kanadi, ki je do 1. I7t'»2. p i i padalci fraiie..ski državi. Župnik Alojzij Kiunnnr Romarjeva pisma. XII. Jpruza'em 16. aprilja 1904. S kakšnimi čutili sem dospel v Jeruzalem? Ne bom jih opisoval, ker jih ne morem. Vtisnili pa so se mi v sree. da ostanejo v njem do poslednjega vdarea. Sopotnike sem pustil naprej, želeč sam ostati v tem slovesnem trenotku. Ko so vsi vozovi in nosači odšli s kolodvora, napotil sem se za njimi. Dr ugega nisem opazil, nego revnega arabskega dečka, ki so ga popolno prezrli tujei. Nihče mu ni zaupal prtljage, zato j«' pričakoval, da bo morebiti pri meni kaj zaslužil. Oblečen je bil v vmazani srajei. segajoči do peta. Cez njo je imel potegneno dolgo višnjevo haljo, prav tako zanemarjeno kakor srajeo. Na glavi um je čepel oguljen rudečkast fes. Čeprav mi ni všečevala dečkova obleka, zdel se mi je vender pošten njegov obraz. Izročil sem torej fantu kovčeg ter mu rekel, naj stopa pred menoj. Tako sva korakala z mladim mohamcdovccm drug za drugim. On je bil tiho in jaz tudi. kar mi je bilo čisto po volji. Popolnoma sem se pripustil čiivstvoui. ki so mi polnili dušo. Večerno solnee se je bližalo zatonu, midva z v bogi m Arabcem pa Jeruzalemu. Kmalu se je nama vmaknil porohek. prikrivajoč sveto mesto. Tedaj se je pokazalo visoko sivo zi-dovje, segajoče od jafskib vrat t je l i do skrajnega konea sijonske višine. Slišal sem. da je ob pogledu tia Jeruzalem marsikak romar- sezul črevlje. poljubil tla ter pretakal solze veselja za rad velike sreče, ki jo je doživel. Tudi jaz nisem (»stal brezčuten. Komaj sem veroval samemu sebi. da se bližam najsvetejšemu kraju na zemlji. Ko sva prekoračila dolino Hinom. gre pot navzgor. Vedno bližje sva prihajala, že sva bila tik zidovja. Škoda, da so podrli pred nekaj leti stara jafska vrata. Nemškemu eesar ju so hoteli prirediti sijajen sprejem ter so zato napravili večji prostor ob vhodu v Jeruzalem. Sedaj je postal na tem kr aju nekak modern trg. ki se prav nič ne sklada s sosednimi častitimi zgradbami iz davnih stoletij Moj spremljevalec je bil jako pri prost. Od štirinajstletnega dečka sicer ne morem zahtevati kdove kakošnega znanja, a toliko bi bil vsejed 110 lahko vedel, kje je avstrijsko gostišče. Tovariši njegovih let so se mu smejali. ko jih je vpraševal po omenjenem ho-spiett. Kden ga je hotel speljati eelo tla napačno pot: bržkone mu je bil nevošljiv zaradi zaslužka. Slednjič sva dobila iskano hišo. Njen vodja dr. Kellinger. duhovnik iz linške školije. me ni bil posebno vesel. Bekcl je zakaj nisem prej sporočil, da pridem, (iostišče je prenapoljnjeno s ttijei. nikjer ni prostora, naj grem v frančiškanski liospie. ki je blizo cerkve božjega groba, tam dobim stanovanje. Razumeva se. da me je neprijetno iznenadilo tako poročilo. Pa vendar mi ni bilo treba drugje iskati strehe. Sočutno se je zavzel za mene hišni pod vodja dr. Martin Khrlieh. Slovence iz Zabnice na Koroškem. Dobil se je prostor, ki sem bil z njim prav zadovoljen. zajedno pa vodstvu gostišča iz srca hvaležen za izkazano gostoljubnost. Danes zjutraj me je peljala prva pot v eerkev Keee hotno tik avstrijskega gostišča. • lako častitljiv je ta kraj. V svetem pismu se imenuje Lithostrato> ali (iabata. Tuje Pilat Judom pokazal Jezusa, ogrnjenega v škrla-tasti plašč, držeče ga trst v roki in vciičanega s trnjevo krono. Toda preslepljeno ljudstvo se ni dalo pregovorili ter je soglasno zahtevalo misijonov. Ill2si-rotišnic. 72u7 šol. 2s0a delalnie. 11.1 :»4 volanov. Krščenih je bilo 40.1~>U otrok in vzre-jeiiili 3r>iM)»3. Iz teh podal kov se razvida, koliko blagoslova prinašajo prostovoljni darčki. ki so jih dobrotni otroci v enem letu darovali v znesku 420.200 frankov ali J.272.n21 kroti. — To veselo poročilo je* zajela Danica« iz pravkar izšle knjižice »Dejanje svetega Detinstva. Z zanimivimi misijoii- >,v;mi |M.ji.r«iii iz daljnih azijskih, ameriških in afriških pokrajin jo j*- napolnil izdajatelj stoini d«*kan preč. gospod Andrej Zameji.-. ki {»• \ naši šk.diji vodija tej deeoljubni Ural*• š.-jni. Letošnji letnik Dejanja sv. De-tin-tva i«- /e XXV. Naj jih izda še mnogo nekedaiiji vrednik Zgodnje Danice«. —n. Iz domovine. Desetletnica velikega kranjskega potresa !•• dane" it. malega travna: prav god Žalostne Matej.- itiižje in prav dan biskup Sirossinavcr-•»v• • ga pokopa v Djakovem \ sakernn. ki je prehil b» grozno nesrečo. s,, n.-p..zahrn tisti hipi. ko nam je va-|o\iiii.t zcmija naiik penečemu se morju pod n« »gaini. Nikedar mu m- izgine iz spominja šum padaj*»eih zidov in opek iti oni ohupiii krik. ki s,- j,- vil v os,»dni |M»tresni noči od Velike nedelje do Velikega ponedeljka. 14. do t:,, m a 1 et ra v n i k a . iz ljubljanskih ulic proti nebu. Hvala llogu. zemij.i s,, j., vmirila Previdnost božja je \ zi»udi!a usrniijeiia sj-ca. ki so nam poniagala \ bedi. Poiagom.! so se j»da dvigali nova po-s;«.p;a drugo za drugim iz ruševin in sedaj stoji Ljubljana pravilneje zidana, častitljiv eja neg., je inogia kedaj biti poprej. Kakor nevesta sn-,ii s,«»venskega ozemlja je današnja Ljubljana. I tale*, ki jih j*' zadal Z*-lllski potres. s« i Zaeei jelie do mala. A hujše in nevarnejše rane nego nemirni p* 'd z* - n i * - i j s k i življi pred Huimi leti seka našemu narodu n*-ki dr ug potres, ki ruši v>f. kar i*i ne»ral*» biti Slovencu sveto in nam n* čin* čo tok** odpira narodni grob. Kakor ženskemu tako j.- tudi temu «lušnemu potresi, s r t* d i n a Ljubljana v svoji ticdoiimni duševni slepoti. Naša narodna u*-si**ga je to z vsim svojim odurnim spremstvom: s s e h i e no s tj o: puhlo go-s pod st važe lj liostjo: z beganjem za lujstvoin: s skoraj slednjo strastjo, ki jo more roditi človeško popačeno srce. S tem svojim žalim licem jo psi današnja Ljubljana vse prej. nego bela nevesta. Zunanja Ljubljana v svojem popotres-liem napredovanju za 100 let naprej: duševna Ljubljana za 100. morda za več nego 100 let nazaj. Morda za toliko nazaj, da se te dušne rane sploh ne zacelijo nikedar več in nikoli. Ni namreč nemogoče, ko bi ta nekrščanski prepir konečuo rodil celo protiverskih teženj in agitacij med nami. — Tega pa nas varuj Hog: varuj nas tega svojo veliko pri prošnjo pred Hogom Žalostna Mati božja, našemu kedaj belemu mestu ljuba priprošnjiea. — Lpali smo takrat, da Kranjska razume božji glas. ki je govoril v potresu. Varali smo se » tem upu. — Zato se oziramo danes edino le do kraja, od koder se meče človeška srca - do nebes. Zrnje. Vse na svetu visi. Pobožni škof si je da i v svoji spalnici, v pisarni, da celo na svoj grb zapisati besede: Na niti visi tvoje živenje. Na živenju visi smrt. Na smrti visi pa večnost«. o. Kazimir Kedor ne veruje, njemu se ne veruje. Nedavno umrli francozki oblastnik Penaiid je prišel nekokrat v Pariz. Tam si je najel v hotelu sobo za mesečnih 1 "»o frankov, (iospo-dar ga je vprašal, če hoče kako potrdilo, da je res plačal. Ketiaud noče. Hog je videl, pravi, da sem ti dal. — (iospod. vi torej verujete \ I Joga r je vprašal gospodar. »Da." se je glasil odgovor. In vi? — (Iospod. jaz j »a ne.« je odvrnil ta. Tako! pravi zaeujeiii Ueiiaiid. potem pa prosim potrdila, da sem res plačal. F. G. .h.inu.)* izhaja \h in velja po pošli za vse leto H kron. za p<»l leta 3 krone, za četrt leta 1 krono \m /t i.r Av>inje velja za vse letu 7 kron; za Ameriko 9 kron Ako hi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej \ t nit«. .m d«»l»iv.*j«• poNaine/ne številke po 11» vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane Pičli le rje ve tahakarni na Kongresnem trgu. • M v'••'rili vodnik. la>tmk m /ala^.itvl j T«ono Zupan Tisk Dragotin H n tiar-j a v Ljubljani.