Potek glavne skupščine JUU v Sarajevu PREDKONFERENCA. Glavna sku.pščina JUU v Sarajevu je trajala od 21. do 24. avgusta. Takoj ,po prihodu vseh delegacij je bila sklicana 21. avgusta ob 5. uri popoldne skupna seja delegatov in glavnega odbora. Delegacija sc |e polnoštevilno zbrala v prostorih sarajevske sekcijc JUU v Volgi. Predsednik JUU tov. Ivan Dimnik. Sejo je otvoril pfedscdnik JUU tov. Ivan Dimnik in pozdravil vse prisotne, obenem pa se je zahvalil sarajcvski sekciji za gostoljuben sprejem in za vse delo, ki so ga imeli njeni člani s pripravami za glavno skupščino. Predsednik sekcije JUU za drinsko banovino tov. Bilčar je kot domačin pozdravil vse prisotne goste, tovarišice in tovariše. Želel je, da bi se v Sarajevu prav vsi dobro počutili, žetel pa je predvsem, da bi .poteklo delo na skupščini lepo, stvarno in tovariško, da bo privedlo do zaželenih uspehov. Predsednik sekci.je JUU za drinsko banovino tov. Stevo Bilčar. Nato so bili določeni posamezni odseki in vsaka sekcija je nominirala svo.je delegate za posamczne skupščinske odseke. Ko so bili določeni tudi zapisnikarji in overovatelji, je bila predikonferenca zaključena. PRVI DAN GLAVNE SKUPŠČINE. V četrtek 22. avgusta so se zbrali v narodnem gledališču vsi delegati, ki jih je bilo 360, polej delegatov je prisostvovalo skupščini tudi zelo veliko število učiteljstva iz vse države, tako, da je bilo gledaiišče nabito polno. Na skupščino je ip>rišel zastopnik Nj. Vcl. kralja brigadni general g. Svetomir Djuldc. Prisostvovalo je tudi veliko število gostov: ban drinske banovine g. Predrag Lukič; zastopnik g. ministra prosvete g. Bogoljub Bjelič, načelnik prosvetnega oddelka v Saraj.evu; zastopnik komandanta armije, divizijski general g. Miroslav Tomič; komandant mesta, divizijski general 2. Stoian. Miloradovič, predsednik občine mesta Sarajeva g. Edhem Bičakčič; zastopnik S. K. J. prosvetni referent g. Uroš Čovic; zastopaik Rdečega križa g. dr. Ivan Pavičič; zastopnik profesorskega društva g. Časlav Gavrilovič; zastopnik udruženja meščanskošolskega učiteljstva g. Jovo Suvajčič in zastopnik učiteljske šole v Sarajevu g. Martinovič. Poleg navedenih je prisostvovalo skupščini tudi 70 češkoslovašfkih učiteljev in učiteljic pod vodstvom g. Mlejneka in še mnogo drugih odličnih gostov. Predsednik tov. Ivan Dimnik se je ob otvoritvi skupščine spomnil smrti blagopo kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja, katerega spomin je počastila skupščina z enominutnim mollkom. Poslani so bili pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju Pctru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in g. Dobrivoju Stošoviču, ministru prosvete. Po sprejetju predlaganih brzojavk je prečital predsednik tov. Dimnik »Deklaracijo o smeri stanovske politike JUU«, ki smo jo objavili v ipretekli številki »Učitelskega tovariša«. Na skupščini zbrano učiteljstvo je pozdravil zastoonik g. ministra prosvete g. Bogoljub Bjelič, ki je poudarjal pomen učiteljskega vzgojnega dela tcr ugotovil. da se je zelo dvignil ugled učitelj&kega udruženja z realiziranjem sloge. V imenu češkoslovaškega učiteljstva je pozdravil skupščino vodja prisotne grupe, po Jugoslaviji potujočega češkoslovaškega učiteljstva g. Josip' Mlejnek, ki jc podčrtaval težnjo za vzajemnim sodelovanjem vsega slovanskega učiteljstva. Govorila sta še zastopnik SKJ %. Uroš Čovič in zastopnik profesorskega udruženja g. Casla,v Gavrilovič. Vse govornike je zbrano učiteljstvo toplo pozdravljalo, a tov. predsednik se je zahvalil vsem za njibove pozdrave skupščini. Skupščina ie prejela tudi vcčje število pozdravnih brzojavk in to od ministra g. Stošovida, pomočnika g. Kovačeviča i. dr. Za tem so bili izvoljeni skupščinslki odseki in to: verifikacijski. izveštajni, finančni, kandidacijski, odsek za resolucije in predlo2e, odsek za pravila, odsek za kulturno nedagoške izdaje in odsc!k za učiteljsko izobrazbo in praktični izpit. REFORMA UČITELJSKE IZOBRAZBE. Po izvolitvi odsekov je predavail tov. Dušan Prica o reformi učit. izobrazbe. V svojem predavanju je podal pregled vzgoje in izobrazbe. Omenjal je prizadevanja dvigniti vzgojo in izobrazbo po znamenitih pedagogih Komenskem, Rousseau-ju, Jon Locke-ju, Martinu Lutru, Pestalozziju, Herbartu Kerschenstcincrju in Petersohnu. Po temeljiti obrazložitvi zgodovinskeaa razvoja tega v.prašanja prehaja do zaključka — kakšna izobrazba je potrebna jugoslovanskemu učiteljstvu. On sam zavzema stališče, da je potrebna srednješolska matura in dvoletna pedagoška akademija. ki haj bi bila urejena tako, da bi imela tudi tretji in četrti letnik, ki naj bi bila namenjena onim, ki bi hoteli postati srednješolski profesorji. Do ustvaritve tega principa naj ostanejo sedanja učiteljišča, ki pa se morajo reformirati tako, da se odstranijo vsi nedostatlki. ki so jih iznesli ravnatelji sedanjih učiteljišč. DRUGI SKUPŠČINSKI DAN. Po predavanju tov. Price je zaključil predsednik zborovanje s aporočilom, da zborujcjo popoldne vsi izvoljeni odseki. Drugi dan, t. j. 23. avgusta je takoi po otvoritvi podal poročilo verifikacijski odsek. Poročilo je bilo sprejeto soglasno in brez debate, ker ni odsek osporil nobenega mandata. Takoj za tem je bil prečitan zapisnik odselka za poročilo. Ta odsck je proučil celotno obširno poročilo izvršnega odbora in ga je tudi soglasno odobril. K temu poročilu se je javilo 25 govornikov. ŽIVAHNA DEBATA. Vsi prijavljeni govorniki so iznašali težnje in zahteve učiteljskega stanu. Kritika, ki je bila iznešena, se ni nanašala toliko na kritiziranje dela v organizaciji sami. nego je večina govornikov poudarjala krivice, ki so bile prizadejane učiteljstvu v zadnjem času, predvsem o priliki petomajslkih volitev. Govorniki so poudarjali težak moralen in materialen položaj učiteljstva in prav z ozirom Živahni debater. na ta poiožaj so obravnavali deklaracijo o smeri stanovske politike JUU. Mnogi so priznavali delo in prizadevanje vodstva udruženja za zboljšanje težkega položaja učiteljstva. O IMPUTIRANJU ANACIONALNOSTI. Med debato ie iznesel tov. Milosavljevid tudi naslednje: Poudarjajoč, kake krivice so bile prizadejane učiteljstvu z odpusti, ugotavlja, da so jemali jugoslovansko firmo y zakup oni. ki nimajo z jugoslovanstvom nikake zveze. Učiteljstvu so imputirali anacionalnost in hoteli učitelje spremeniti v politične priganjače onih, o katerih nacionalizmu bi se dalo govoriti. Učiteljstvo odreka vsakomur pravico, da patcntira jugoslovanstvo in da postaja tolmač in ekspert za nacionalnost in jugoslovanstvo. Učiteljstvo ne more dovoliti. da se mu daje lekcije o jugoslovanstvu ter da bi na ta način postali učenci jugoslovanstva. Edini tolmači in učitelji jugoslovanstva, ki se jim moTa priiznati kompetentnost, so pustili svoja življenja na Kajmakčallanu in na drugih bojiščih. »Mi smo jugoslovanski učitelji in zato smo tudi učitelji jugoslovanstva.« ZAHTEVE UČITELJSTVA. Nadaljnji govorniki so poudarjali neobhodno potrebo slog.e, harmonije in vzajemnega zaupanja, da bi moglo učiteljstvo uspešno zahtevati svoje pravice. Potreba stalnosti in pravičnega disciplinskega postopka bo naletela na pravo razumevanje le. če bo vse članstvo stalo složno za svojim vodstvom. — Svoboda mišljenja se mora priznati učiteljstvu ne le v lastni organizaciji, marveč tudi pri njegovem javnem udejstvovanju. Poudarjala se je tudi potreba ureditve vprašanja učiteljskega praktičnega iz-pita. Nad 600 odpuščenih učiteljev(ic). ki niso položili praktičnega izpita, jasno kaže, da tu ne more biti nekaj v redu. Krivda se v tem pogledu nc more zvračati edino na učiteljstvo. Vzdrževanje šol je jako pereče in nujno potrcbno ureditve. Na konkretnih primerih so razni govorniki orisali stanje naših šolskih poslopij in skrb za najnujneiSc šolske potrebščine, da je moral vsakdo uvideti, da je to vprašanje tako pereče, da je ponekod ogrožer,- obstoj šol, ako se zadeva čimprcj ne reši. Tudi socialni oskrbi otrok bo treba posvečati mnogo več pažnje nego doslej, aiko hočemo vzgojiti narodu zdrav naraščaj. KON5TRUKTIVNA KRITIKA. Nekateri govorniki so se dotikali v svojih govoirih tudi dela izvršnega odbora JUU. Toda kritiki. izncšeni na letošnji skupščini, se mora priznati, da je bila po večini konstruktivna. Ugotovitcv, da je letos članstvc organizacije precej porastlo, a s porastom članstva nj sorazmerno porastel tudi vpliv organizacije, ni zadela toliko vodstva, ki se mu priznava delo, marveč so že debaterji ugotovili prave krivce, :ki jih jc treba iskati v vrstah onih, katerim je močna in složna or>5anizacija vsega jugoslovanskega učitcljstva trn v peti. Poudarjalo se je tudi, da se geslo »sloga« še ni izvedlo v vsej naši crganizaciji in se je priporočalo vodstvu. naj s svojim vplivom in s svojim prizadevanjem pospeši uveljavljenje sloge prav v vseh edinicah našcga udiružcnja. Iznešena ic bila tudi kritika stanovskega tiska in to »Narodne prosvete« in »Učitelja«, vendar so bili podani tudi praktični nasveti. Le kritika ndkega dclegata je povzročila začudenje, a istočasno tudi vesclost. Naslednja tipična izjava zasluži, da jo spoznajo oni. ki ne vedo, kakšna je prava kritika tiska: »Narodna prosveta« ie slabo urejcvana! Tovariš, ki je bil ves čas njen zvest naročnik, jo je odpovedal, ker ni priobčila, da je bil po 40 letih službovanja upolkojen.« ODOBRITEV POROČILA. Razprava o poročilu je trajala ves dopoldan in tudi popoldan. Tov. Dimnik je na koncu odgovoril nekaterim govornikom in se zahvalil vsem, ki so s stvarnimi izvajanji iznesli težnje vsega stanu, nakar je dal poročilo na glasovanje. Poročilo je bilo sprejeto z ogromno večino, ka.jti le dva sta glasovala proti. LIKVIDACIJA SPORA V SAVSKI BANOVINSKI SEKCIJI JUU. Po kratkem odmoru \e podal tov. Todor Dimitri.ievič. podpredsednik JUU. poročilo o sfclepih ankete za ureditev spora v sekciji JUU za savsko banovino. V svojem poročilu je poudaril, da je razpravljal odbor o tem vprašanju prejšnji večer pozno v noč in prišel končno do soglasnega sklepa, da se skliče v Zajrebu izredna skupščina za sekcijo JUU za savsko banovino. — Dosedanje vodstvo te sekcije je Dodalo ostavko in na izrcdni skupsčini bo izvoljeno novo vodstvo in to s tajnim glasovanjem. Poročevalec je ugotovil, da je z doseženim uspehom likvidirano to tež!ko in delikatno vprašanje v naši organizaciji. RAZPRAVA O POROČILU FINANCNEGA ODSEKA. Finančni odsek, ki je pregledal gospodarstvo izvršnega odbora. je podal svoje poročilo o obračunu in proračunu, ki ju je z malenkostnimi spremembami predlagal skupščini v sprejetie. K temu poročilu se je prijavilo 10 govornikov. Živahna debata ie bila o vprašanju stroškov ankete glede spora v savski sekciji. A končno je obvelial predlog odseka, naj te stroške nosita izvršni odbor in sekcija v enaki meri. NELJUB INCIDENT. Pri razpravi o poročilu finančnega odseka je prišlo do neljubega incidenta. Nekoliko prevročekrven delegat je ob vstopu na oder apeliral na skupščino, naj vzame predsedniku bcsedo. clokler bo on govoril. Te besede so povzročile pri vseh prisotnih ogorčenje, k\ so ga izražali s tem, da niso pustili govorniku do besede, tako da ie moral z odra ne da bi mogcl sploh povedati, kar je nameraval. Ko se ie hrup nekoliko polegel, so zahtevali delegati — in ne T>olicij.ski komisar — kot je bilo napačno po^ročano v »Jutru«, da se netalktni delegat opraviči, kar je tudi storil z izjavo, da ni imel namena žaliti predsednika. Ugotoviti moramo še posebej, da se policijski komisar sploh ni vmešaval v potek skupščine. SPREJETJE OBRAČUNA IN PRORAČUNA. Po končani razpravi je bilo poročilo finančnega odbora. spopolnjeno z nekaterimi predlogi plenuma, sprejeto. Proti je glasoval le 1 delegat. Po spreietju tega poročila je bila razprava ob K12. uri zaključena in določeno nadaljevanje za 24. avgusta ob 8. uri zjutraj. TRETJI DAN. Ker ie bilo gledališče ta dan zaradi priprav okupirano, se je nadaljevala skupščina v prostorih sekcije za drinsko banovino v Volgi. Odseki so nadaljevali s svojimi poročih in je ta dan bilo na dnevnem redu poročilo odseka za založbo kulturno pedagošikih izdaj. Na podlagi poročila tega odseka je bilo skienjeno, da bo izdajalo JUU »RODITELJSKI LIST« IN »OMLADINSKO KNJIŽICO«. Oboje naj prične izhajati že tekom prihodnjega poslovnega leta. Prav tako ostane še nadalje »Pedafioška biblioteka«, ki je izdala v preteklem šolskem letu tri zveztke in sicer Vrančcv učni načrt. Učiteljska izobrazba v tujih državah in Reforma praktičnega učiteljskega izpita. Poročilo tega odseka je bilo po kratki dcbati soglasno sprejeto. REFORMA UCITELJSKE IZOBRAZBE. Ko jo podal svoje poročilo odsek za reformo učiteliske izobrazbe in praktičnega učiteljslkega izpita, se je razvnela prav živahna dcbata. Prav posebno se ie obravnavalo vprašanje p.raktičnih učiteljskih izpitov in so bila tu razna mnenja. Tudi v pogledu učiteljske izobrazbc so iznašali delegati razna mišljenja. Končno je bilo sprejeto načelo, da je učiteljstvu potrebna univerzitetna izobrazba, ki pa bo morala biti prilagodena tako, da bo upoštevala potrebe učitelja kot narodnega vzgojitelja. Do izvedbe tega načela naj sc reformkajo sedanja učiteljišča, da bodo bolj ustrezala potrebam učiteljskega stanu. Poročilo odseka ie bilo sprejeto. Proti je glasoval le 1 dclegat. RAZPRAVA O RESOLUCIJI. Resolucijo smo priobčili že v pretekli številki »Učiteljskega tovariša«. Ko jo je odsefc prečital, se je razvila o njej prav živahna debata, v katero so posegle tudi tovarišice, ki so se ob tej .priliki prav krepko zavzele za svoje okrnjene pravice in zahtevale energično akcijo, da se priborijo poročenim učiteljicam njihove izgubljene pravice. Priznale so, da si je vodstvo že mnogo .prizadevalo, da bi doseglo uspešno rešitev tega vprašanja, vendar je treba to prizadevanje v bodoče še povečati in vztrajati v borbi za vse upravičene zahteve V6ega učiteljskega stanu. V razpravi o resoluciji so bile iznešene še druge nujne potrebe šole in učiteljskega stanu. Po precej dolgi debati ie bila resolucija soglasno sprejeta. PRAVILA IN POSLOVNIKI. Ker je imel odsek za pravila mnogo dela s končno stilizacijo pravil JUU, je prišel zadnji na vrsto. Skupščina ie sprejela predlagane spremembe osnutka in končno tudi soglasno odobrila celotna pravila. S tem je končana večletna borba za zboljšanje naših pravil. Izvršni odbor jih pošlje še ministrstvu prosvete v odobritev, nakar stopijo v veljavo. . Prav tako je bil soglasno in brez debate sprejet tudi poslovnik za skupščine in zborovanja. Lc o poslovniku za častna razsodišča se je razvila debata in so delegati dali še nekatere predloge. Skupščina je pooblastila glavni odbo>r. da upošteva te predloge in sprejme končno stilizacijo' poslovnika za častna razsodišča. ZAKLJUCEK. Popoldne ob % 16. uri ie zaključil tov. Dimnik uspelo skupščino. Zahvalil se je vsem prisotnim za stvarno debato in za sodelovanje. Še posebej se ie zahvalil sekciji za drinsko banovino in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomoali k tako lepemu poteku in uspehu skupščine.