PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leggele sulla III e IV pagina 1'ulHma puntala della „Storia del movimento sindacale di Trieste“ del comp. B. Petronio Lptn V 9tc.Tr 007 /1 707\ Poštnina plačana v gotovini msiu V - DieV. /7J Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 22. decembra 1949 Cena 15 lir OB DNEVU JUGOSLOVANSKE ARMADE Generallajtnant JA DUŠAN KVEDER, ki ga vsi Tržačani poznamo, kot komandanta Komande mesta Trst, v maju in juniju 1945. Teta je ob priliki današnjega dneva Jugoslovanske armade napisal pod gornjim naslovom članek za tednik «Vprašanja naših dni», v katerem med drugim piše: Z odlokom . Vrhovnega šta-•t naše vojske je bila 22. de-%bra 1941 v mestecu Rudem Wzhodni Bosni formirana proletarska narodnoosvo-*iilna udarna brigada, prva mlarna enota nove Jugoslo-Rgtke armade. Da bi se bo-*®m rodovom naših narodov branil vetni spomin na ta do-je bil ta dan določen za ln Jugoslovanske armade. Napačno bi bilo misliti, da ‘rje Jugoslovanska armada 'fšela ) or mir ati šele takrat. Jed formiranjem prve regu-Jrne enote so se naši narodi dobrega pol leta srdito bo-Pjf z okupatorji in domačimi ''dajalci, v vrsti pokrajin smo j**ti množične ljudske vstaje ,11 ha vsem ozemlju države se 'e formiralo mnogo močnih, ■Jbro oboroženih in čursto or-gHiziranih partizanskih odreja. Te vojne, ki so jo jugo-"pt>anski narodi začeli proti gjjim. sovražnikom takoj v pčetku akupacije svoje deže- , Pa si zopet ne moremo mi-in pravilno razumeti, če e upoštevamo vse dolgotraj- . naporne in žrtev polne ,rbe Komunistične partije “90slavije, s katero je ustva-•}ji pogoje za ljudsko revolu-M s tem pa tudi pogoje za odočo osvobodilno vojno ju-a0slovanskih narodov. , Jugoslovanska armada se je .®di/a leta 1941 v edinstvenih, ^ediio težavnih pogojih. Sta->d Jugoslovanska vojska je bi-d Po sramotni kapitulaciji ko-2**Plronega in nesposobnega ;°dstt!(j popolnoma porazen a je razpadla. Vse njeno <>- je prišlo v roke okupa-■kja, ki je odgnal v ujetništvo Aiti1 * ^. jv * ‘'j---- fJ-WO jugoslovanskih oficir-A iji uo jakov. V tistih usod-3 trenutkih so stali jugoslo-Plski narodi golih rok proti zob oboroženemu sovraziv-'K ki je triumfiral spričo ftiagovite poplave Evrope. In ne samo to! Okupator, je opal naše narode vseh gmot-H sredsteo ^a, borbo. polastil je tovarn in rudnikov, prometnih sredstev in zalog. Vse naše gospodarstvo ja "kljuiil v «novi» gospodarski !«d v dobro svojega naroda, “d bi izžemal podjarmljene krode. Začel je mobilizirati ks'e prebivalstvo za svojo Kojsko in industrijo, začel je Vseljevati prebivalce celih ^krajin in nad ljudstvom je fOcdel režim takšnega terorja nasilja, kakršnega niso po- kili naši predniki niti v ča-J* turškega despotizma. Drža-i'° so razkosali na več delov lifc posamezne dele je sovraz- okupiral, da bi naše na- razdružil ter zanetil med-Joojno mržnjo in iztrebljanje. Ur— - oaiača buržoazija se ic pro- kta ,okupatorju ali reakcio-£rnemu delu zahodnega sveča bi obdržala svoje raz- rM M * £uPatorjem proti osvobodilne-!* gibanju. takšnih strašniit razmerah svobodoljubni jugoslovanski Jdttl pod vodstvom Komuni- JOne partije dvignili uporni-- 0 Puško ter začeli formirati k®* Partizanske enote sami in V« __________ __________ ,ca formiranje naše Armade , Značilne te-le posebnosti: Kakor sta se celotna narod-ffivobodilna borba in ljudska jdolucija v naši deželi že od j. c«tfea razvijali po načrtu, ta-tudi formiranje enot naše hiadc in njena vojna uspo- Iak učenost nista bila spontana he pozicije, kar jo je pozne- Potisnilo v enotno fronto z sleherne tuje pomoči. !«d množične samoiniciative, L Vci načrtni sad avantgar-I, kaših narodov, Komunistični ®drtije Jugoslavije s tova-Titom na čelu. «oi V nasprotju drugimi {Jlarmljenimi državami je V* Pri nas že od začetka očit- H vodilna vloga Iiomunistič• u Partije v vstaji, v vodstvu !j"°!>odiiue borbe in formira-“ noue vojske. V nasprotju Pr. s Francijo, Bolgarijo itd. 5, 'jikoli nismo gojili iluzij o C 0i'anju z buržoazijo v vodij1 gibanja. Mi smo takoj v 'iln razumeli, da bi pome-V® delit; vodilno vlogo z bur-Cfjo, ki je takoj pokazala U'® izdajstvo, obsoditi borbo ..Neuspeh in životarjenje. v' V nasprotju z napačnimi nekaterih voditeljev tffjrnlikega gibanja v drugih &J, ah podjarmljene Evrope tj) nas osnova vojskovanja ni % .oborožena akcija po me-‘J ‘n večjih industrijskih kra-^harveč smo glede na oku-V-Jrleve sile prenesli center K^llnifU - \.vnosU na ‘širna področja »ij®j Olavnimi sovražnimi opo- Ta področja so bila prost kf.,,eurski prostor za mobili-Wu "t organizacijo vojaških ‘te, c‘i, sposobnih za boje in večjega ob sega. Pri \n,je naša Partija pravilno 'C(j 'm, da je naš delavski raz-o pripravljen na takšno obli-t«(j ?0l'b*> in da s o nacionalno )ri"rm(i«ni in gospodarsko .liroA J“M ^ ----------- kmetje zelo dober. ? hjjiv in aktiven zaveznik *čhi ki H bodo dali mno-^ ’ Vseljudski značaj. In v V® ena izmed načelnih bi-’n razlik kako le razu-l:%r.(,,rate0ijo In taktiko re-a. ui„ Kpj jn kak0 druge n,sttčne partije, denimo i Žka-vr>niPrttvUna, t> takratni pod-leni Evropi edino dosled-beljavljena osvobodilna a | in revolucionarna politika naše Partije je povzročila hiter razvoj naše vojske od prvih partizanskih odredov do moderne regularne vojske. Ze konec leta 1941 in v začetku leta 1942. so bile formirane prve udarne brigade. Ze novembra 1942. so bile formirane prve divizije in korpusi in naša vojska je štela 44 brigad, 79 odredov in 50 samostojnih bataljonov, v katerih je bilo nad 150.000 borcev. Novembra 1943 je štela naša vojska že nad 300.000 borcev, formiranih v 11 korpusih. Ob koncu vojne je narasla naša vojska na 52 divizij, ki so štele nad 800.000 borcev. Vzporedno z naraščanjem števila borcev in orožja sta postopno naraščala tudi obseg in pomen operacij naše vojske. Ze leta 1941 je prešla naša vojska od diverzantske in sabotažne aktivnosti in napadov na manjše sovražnikove enote na bitke večjega obsega. Ze leta 1941. so bile v večje odrede koncentrirane enote boje pomembnejšega obsega Z večjimi sovražnimi silami, napadale in uničevale so sovražne garnizije in že prve dni vstaje osvobodile velika področja naše dežele (vso Zahodno Srbijo, vso Črno goro razen treh mest, velik del Bosne in Hercegovine itd.). Formiranje divizij in korpusov je našemu Vrhovnemu štabu omogočilo, da je izpolnjeval večje operativne naloge. Naše divizije in korpusi so sprejemali že večje frontalne borbe's sovražnimi divizijami, osvobodili so velike centre in prometne žile, v srditi borbi so osvobodili večji del državnega ozemlja in bili veličastne o-brambne bitke’ proti sedmim velikim sovražnim ofenzivam, izmed katerih je vsaka zajela malodane celotno ozemlje Jugoslavije. Konec leta 1944. je naša vojska upostavila strnjeno strateško fronto kot nujni člen v strateškem obroču, ki jr oklepal fašistično Nemčijo. Ob koncu vojne pa je osvobodila vse ozemlje države. Boji Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije so bili za celotno zavezniško frento v svetu velikega strateškega pomena. Naša vojska je vezala na našem ozemlju globoko v zaledju zavezniške fronte ve>i-ižanske množice fašistične vojske. Namesto da bi imel v Jugoslaviji redko posejane maloštevilne sile žandamierijske-ga tipa drugo- in tretjevrstne kakovosti „ najpreprostejšim pehotnim orožjem, kakor jih je imel v večini okupiranih evropskih dežel, je moral imeti nemški in italijanski okupator pri nas na stotisoče svojih e-litnih čet z vsem težkim orožjem, (ki ga je moral nenehno popclnjevati in množiti, ker je imel neprestane izgube) in sicer v času, ko so mu bile te sile nujno potrebne na drugih, odločilnih frontah. Razen tega je naše bojišče vezalo nase celotno bolgarsko i n večji del madžarske vojske. Naposled je borbena aktivnost naše vojske onemogočila uporabo naših kvizlinških enot na drugih frontah, Glejte, kako nam pokaže to sliko nekaj doslej zbranih podatkov: Ze leta 1941, ko so fašistične armade uspešno prodirale proti vzhodu, je vezalo naše bojišče nase nad pol milijona sovražnih vojakov, od teh 100.000 Nemcev in 350.000 Italijanov s 25 komplektnimi divizijami. Konec, leta 1942. in v prvi polovici leta 1943. med odločilno stalingrajsko bitko, v času preokreta pri El Alamei-nu ter v začetku izkrcavanja na Siciliji in v Italiji je naša vojska vezala nase 33 sovražnih divizij, ki so štele 660.000 vojakov in oficirjev, od teh 150.000 Nemcev in 400.000 Italijanov. Jugoslovansko bojišče je bilo eden izmed odločilnih faktorjev, da je fašistična Italija izpadla iz vojne. Pred kapitulacijo Italije iz vojne je bilo v naši deželi 37 divizij, ki so štele 700.000 vojakov in o-ficirjev, od teh 350.000 Italijanov in 220.000 Nemcev. Ko je bila ujeta skoraj celotna italijanska vojska na jugoslovanskem ozemlju, smo orožje teh divizij takoj uporabili za nove udarce po Nemcih. Ker je Italija izpadla iz vojne, so Nemci poleti 1944. pomnožili svoje sile v Jugoslaviji na 350.000 mož. Takrat je bilo v naši deželi 22 sovražnih divi- ij, ki so štele 480.000 mož. V zaključni fazi vojne je naše bojišče malodane v celoti paraliziralo nemško «Heeres-gruppe En s 350.000 vojaki in oficirji, ki je skušala na umiku grškega bojišča udariti v južni bok Sovjetske armade, ko je prodirala skozi Madžarsko proti Dunaju. V srditih bojih od Makedonije do Slovenije je bila ta skupina uničena. S tem, da smo vezali fašistične sile na naše bojišče, pa seveda strateški pomen naše vojske ni izčrpan. Naša vojska je zadajala sovražnemu vojnemu potencialu tudi velike materialne izgube. Naša vojska je odvzela faši-stižnemu bloku varnost na komunikacijah, ki drže čez Balkan in ki so bile za fašiste u-sodnega pomena, Ko so Nemci pripravljali načrte za svetovno nadvlado, so videli v o-svojitvi Balkana, predvsem Jugoslavije kot njegovega centra glavni pogoj za prodiranje proti ZSSR. Vzhodnemu Sredozemlju tn Bližnjemu vzhodu. Cez severno Jugoslavijo so držale važne prometne žile, ki (Nadaljevanje na 5. strani) Proslava dneva Jugoslovanske armade v Beogradu IA - POLITIČNA IN SOCIALNA SILA socialistične Jugoslavije Govor šefa centralnega političnega vodstva JA generala Kreačiča BEOGRAD, 21. — Nocoj je bilo v narodnem gledališču v Beogradu slovesno zborovanje na čast dneva Jugoslovanske armade ob navzočnosti maršala Tita, članov politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča, Milovana Djilasa, Ivana Gošnjaka, Moše Pijade, Borisa Kidriča, Blagoje Neškoviča in Franca Leskoška ter drugih osebnosti in predstavnikov množičnih organi- zacij. Sef centralnega političnega vodstva Jugoslovanske armade general Otmar Kreačič je govoril o razvoju armade v osmih letih njenega obstoja od dneva, ko je bila ustanovljena prva proletarska brigada pa do danes. Nato je general Kreačič go- voril o razvoju jugoslovanske vojne industrije in poudaril, da je ta že leta 1946-47 dosegla in prekoračila na številnih sektorjih predvojno višino. Nato je nadaljeval: Tu bi se bili morali ustaviti, če bi poslušali «nasvete» naših včerajšnjih prijateljev. Toda dobro smo vedeli, kaj pomeni zgubiti neodvisnost. Vsako orožje, ki smo ga nabavili po vojni, smo morali j.drago plačati. Vojaške dobave Sovjetske zveze kakor vsa naša trgovina s Sovjetsko zvezo, niso imele značaja trgovine med socialističnimi državami. Za eno letalo smo morali plačati skoraj dva milijona in 500 tisoč dinarjev, za en tank okoli dva milijona dinarjev, toda ne v domači vpluti, pač pa v zlatu ali v dolarjih. Razen tega smo morali plačevati tudi visoke obresti v dolarjih, v zlatu, bakru, svincu itd. Nabavili smo številni material, kakor n. pr. topniški material in drugi, kakor da bi bil nov, dočim je bil v resnici star in zopet pobarvan. V zameno za dolarje in zlato so nam pošiljali neuporaben smodnik, ki so ga bili že v Sovjetski zvezi uvrstili med zavrženo blago. V zameno za to smo morali dajati dolarje in tudi zlato. Zato nismo hoteli več ostati v takem položaju in smo sklenili, da bomo z lastnimi silami zgradili vojaško industrijo. Ta je danes v veliko pomoč pri razvoju naše vojske in pri uveljavljanju obrambne sile naše države. General Kreačič je dalje poudaril, da Jugoslovanska ar- Prad m vladno Krizo v Med debato o proračunu bo vlada stavila vprašanje zaupnice Vlada hoče naložiti delovnim množicam nova davčna bremena PARIZ, 21. — Prejšnji t_-cien se je v irancosni narcitui skupščini začela. dn-Kusija o vlaunem načrtu kolektivnih pogocib. Vladni načrt kolektivnih pogodb popolnoma nasprotuje osnovnim sindikalnim svoboščinam. Niti z besedico nq o-menja določitve življenj?«?*.: minimuma in zajameenje kupne moči delovnih ljudi, pas .u izčrpno govori 0 obvezni arbitraži vlade y vseh sporih med delavci in delodajalci. S tem načrtom je oropana pravice do sklenitve kolektivnih pogodb celo tako sirčka kategorija francoskih delavcev, kakor .-o/kmetijski delavci. Razen lega vladni nažrt prt hoja molče preko oDvezriegh sodelovanja vodilnih sindikalnih organizacij pri sklepanju pogodb. V visoki komisiji za kolektivne pogodbe, katere sestavo predvideva vladni načrt, si jg vlada zagotovila gospodujoč položaj. V zvezi z začetkom parlamentarne debate o vladnem načrtu kolektivnih pogodb je glavni odbor francoske genialne konfederacije dela pozval delavce, naj se odločno izjavijo x>roti vsakemu teptanju sindikalnih svoboščin, posebno Pa proti poskusu Bidaultove vlade, da bi francoskemu delavskemu razredu vsilil svojo arbitražo v sporu med delavci in delodajalci. Skupščini je bil predložen tudi proračun za leto 1950, ki določa 2300 milijard izdatkov, in sicer 1114 milijard za civilne izdatke, 420 za vojaške izdatke, 330 za obnovo in 410 milijard za investicije. Za u-ravnovešenje proračuna je vlada določila poleg 280 milijard iz Marshallovega načrta še 235 milijard naknadnih davkov in 1330 milijard notranjega posojila. S tem zvečanjem davkov bi moral plačati vsak Francoz letno 50.000 frankov, davki Pa so bili že letos tako veliki, da je moral n. pr. kvalificirani delavec delati za davke tri mesece. Proračun je imel neugoden odmev pri vseh strankah in sindikalnih organizacijah, ki opozarjajo, da gre povečanje davkov V glavnem v breme širokih delovnih množic. Za uravnovešenje proračuna je komunistična parlamentarna skupina predložila linančni komisiji skupščine predlog, naj bi vojaške izdatke zmanjšali za 200 milijard frankov, namesto dodatnih davkov pa naj bi odvzeli 120 milijard od super-profilov velepodjetij jn 100 milijard od neizplačanih profitov. Ljudsko republikansko gibanje je predlagalo prihranek 30 milijard frankov na ta način. da bi zmanjšali civilne izdatke za 12 milijard in investicije za 66 milijard. Radikalna stranka je sprejela resolucijo. s katero zahteva prihranek 190 milijard z zmanjšanjem državnih investicij in subvencij. Socialistična stranka ni predlagala nobenega konkretnega ukrepa, temveč je omejila na kritiko stališča drugih strank, sebe pq je demagoško poveličevala kot e-dinega zaščitnika koristi delavskega razredi. Finančna komisija . narodne skupščine je zavrnila predlog komunistično parlamentarne skupine, kot prvi ukrep pa jc odobrila vojaško izdatke, določene po vladnem načrtu proračuna. Nesoglasja med strankami o vprašanju proračuna so povzročila dolga prerekanja v finančni komisiji ter razpravljanja in komentarje v tisku. Predsednik vlade Bi-dault je celo grozil z vprašanjem zaupnice vladi in razpustitvijo parlamenta. Finančna komisija ^ je končno sprejela, novo besedilo, za kat-ro so glasovih ljudsko - republikanski, radikalni Ih neodvisni poslanci. Komunistični poslanci so glasovali proti. Sprejeto beredilo določa splošno zmanjšanje izdatkov za 114 milijard frankov in primanjkljaj 23 milijard. Narodna skupščina je postavila kot pogoj ra proučevanje vladnega proračunskega predloga, da mora vlada najprej predložiti pismeno obrazložitev o izpremembah in dopolnitvah, ki jih .jc izvršila' v svojem prvotnem predlogu. Skupščina je nadaljevala debato o proračunu včeraj in danes. Gre sedaj za to, da se reši spor med vlado in tinančno komisijo, ker ta odklanja spremenjeni vladni predlog. Ministrski svet je pooblastil predsednika Bidaulta, da pri debati postav; vprašanje zaupnice. Preglavice delajo vladi tudi socialisti, ki so prejšnji teden sklicali izredni kongres, na katerem so za nadaljnje sodelovanje v sedanji vladi postavili Bidaultu vrsto pogojev in zahtevali takojšnji odgovor. Bidault to na te zahteve odgovoril do 31. decembra. mada ni samo oborožena sila socialistične domovine, pač pa tudi politična in socialna sila, in dejal, da je danes v najvišjih organizmih ljudske oblasti v Jugoslaviji, v Ljudski skupščini FLRJ in v Ljudskih skupščinah posameznih republik 62 vojaških in političnih voditeljev armade, dočim je 28 vojaških in političnih voditeljev članov ali kandidatov za elane centralnega komiteja KPJ. Okoli 80 odst. vojakov je aktivnih članov organizacije Ljudske mladine Jugoslavije. V Jugoslovanski armadi se organizira letno skoraj milijon političnih informativnih tečajev za vojake in nad 700.000 političnih predavanj. Končno je Kreačič govoril o klevetah voditeljev Sovjetske zveze proti jugoslovanski vojski in njenim voditeljem, o poizkusih sovjetske vohunske službe, da bi vršila protijugoslovansko delovanje med častniki, ki so študirali v Sovjetski zvezi, o provokacijah na meji z Albanijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko ter zaključil, da šteje danes partijska organizacija v armadi nad 100.000 članov in da je Jugoslovanska armada od svoje ustanovitve do danes dosegla velike uspehe ter postala močna, moderna in enotna vojska pod vodstvom maršala Tita. Stavkovna gibanja VPRAŠANJE JERUZALEMA še vedno odprto Prihodnja seja skrbniškega svefa OZN, ki ima sestaviti stafut za Jeruzalem, bo 19. januarja Kakor je znano, je glavna skupščing OZN sklenila internacionalizacijo Jeruzalema. Izrael in Transjordanija, ki sta neposredno pri tem jfrizadeti, sta se takoj od začetka uprli temu sklepu. Jugoslovanska delegacija je glasovala ■ proti internacionalizaciji mesta. Pri obravnavanju tega vprašanja je jugoslovanski zastopnik poudaril, da mora biti rešeno vprašanje Jeruzalema sporazumno med prizadetima strankama, in sicer med Arabci in Židi. Za internacionalizacijo so med drugimi glasovale Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija, CSR in Poljska. Zanimivo je, da si je Vatikan zelo prizadeval in zastavil vso svojo silo in ugled, da bi prodrl načrt o internacionalizaciji. Izraelska vlada pa je kljub sklepu glavne skupščine Združenih narodov o internacionalizaciji Jeruzalema razglasila Jeruzalem za svojo prestolnico. Skrbniški svet OZN je že prejšnji teden razpravljal o izdelavi statuta za internacionalizacijo Jeruzalema. Jasno se je pokazalo, da je bil skrbniški svet razdeljen v dva tabora, v one, ki so predlagali internacionalizacijo Jeruzalema in to predvsem arabske in katoliške države, na drugi strani pa tabor, ki je podpiral predlog Izraela, ki predlaga naj bi za Jeruzalem veljal vsaj sedanji «3tatus quo». Nad mestom pa naj bi OZN imela kontrolo v omejenem obsegu. V ta tabor so spadale tudi ZDA. Skrbniški svet je imel pred seboj francosko-belgijski predlog glede izdelave statuta o internacionalizaciji Jeruzalema. Ta predlog je v torek skrbniški svet odobril z manjšim popravkom, katerega je predlagal iraški delegat. Ta načrt poudarja, da premestitev sedeža izraelske vlade iz Tel Aviva v židovski sektor Jeruzalema ovira izpolnjevanje statuta o internacionalizaciji. Dalje se predlog obrača na predsednika skrbniškega sveta, n.aj od izraelske vlade zahteva, da ta pojasni svoj sklep o preselitvi v Jeruzalem. Načrt dalje zahteva od izraelske vlade, naj opusti odslej kakršno koli akcijo, ki bi ovirala, izpolnjevanje statuta o internacionalizaciji Jeruzalema, ter končno zahteva od vlade, naj prekliče vse korake, ki jih je podvzela v Jeruzalemu. Prihodnja seja skrbniškega sveta bo 19. januarja. Iz dobro informiranih krogov javljajo, da sta se Izrael in Transjordanija sporazumeli za skupen nastop glede sklepa glavne skupščine OZN o internacionalizaciji Jeruzalema. Izraelski zunanji minister Moše Saret je tisku izjavil, da se lahko Židje in Arabci sporazumejo in da bi organizacija OZN ničesar ne trpela, ako bi Židje in Arabci odklonili sodelovanje pri internacionalizaciji Jeruzalema; v Italiji RIM, 21. — Potem ko je parlament odgodil razpravo o vladnem načrtu glede povišanja plač državnim uslužbencem, se je mezdno gibanje teh poostrilo. Koordinacijski odbor vseh sindikalnih organizacij je v nekem komunikeju objavil, da bo trajno zasedal, da bi lahko Sledil razvoju položaja, ki je nastal. Kakor je že znano, so prejšnji teden vsi državni uslužbenci stopili v 24-urno stavko zaradi premajhnih poviškov, ki jih predvideva vladni načrt. Glavni svet sindikata železničar-jev je sklenil, da bo stopil v odločno borbo za koristi državnih uslužbencev. Sindikalne organizacije v Palermu so sklenile, da bodo jutri proglasile splošno stavko, če industrijci ne bodo povoljno odgovorili na zahteve, ki so jih predložili delavci. V severni Italiji so aretirali 7 oseb, med temi dva člana komunistične partije, bivša partizana. Oblasti niso o uvedeni preiskavi izdale nobenega poročila. Achesonova tiskovna konferenca VVASHINGTON, 21. — Na tedenski tiskovni konferenci je državni tajnik za zunanje zadeve Acheson potrdil, da se bo svet atlantskega pakta sestal verjetno prve dni januarja. Med drugim je državni tajnik izjavil, da bodo ameriški strokovnjaki, ki bodo prišli v dežele atlantskega pakta učit uporabe modernega ameriškega orožja, pod nadzorstvom samih poslanikov ZDA. Na vprašanje kako sodelujejo ZDA pri evropskem svetu v Strasbourgu je Acheson pojasnil, da je pri svetu kot opazovalec eden izmed diplomatov na poslaništvu ZDA v Londonu ali v Parizu. Glede Kitajske je Acheson izjavil, da se strinja z izjavo senatorja Vandenber-ga, da bi priznanje Maocetun-gove Kitajske s strani ZDA še ne pomenilo odobritev režima. ATENE — Vojaško poveljstvo je mobiliziralo vse železničarje, ki so stopili v 24 urno stavko. NARODNI Anton $ Ib e Ij - StJenka Med narodnimi heroji, ki jih je imenoval na predlog Vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, so tudi imena treh junakov iz Slovenskega Primorja. Tako .o se heroju Janku Premrlu - Vojku pridružili še trije z našega Krasa in Primorja: Darko Ma-rušič-Biaž, Jože Tomažič-Pino in Anton Sibelj-Stjenka. Odlikovanje treh novih junakov iz Slovenskega Primorja za heroje je obenem priznanje vsemu primorskemu ljudstvu, ki je v minuli vojni pokazalo toliko junaškega odpora, vztrajnosti in borbenega duha. Častni naziv narodnih herojev — Vojka, Blaža, Pina in Stjenke je simbol junaštva, borbe in nepopisnih žrtev primorskega ljudstva za svobodo in simbol spomina na vse borce za svobodo Slovenskega Primorja, Ob njih se bo učil naš mlad; rod, da je sreča v svobodi, svoboda pa v pogumu jn junaštvu. Primorskemu ljudstvu pa naj bo spomin na njegove heroje še posebej pobuda za vztrajna prizadevanja v izpolnjevanju vseh tistih nalog, za katere so oni tako hrabro in uesebično umrli. Anton Sibelj-Stjenka se je rodil leta 1914. v Tomaševcu na Krasu kot sin malega km c- Anglija bo priznala ‘ JKitajsko LONDON, 21.— Iz dobro obveščenih krogov izjavljajo, da je Bevin obvestil francoskega zunanjega ministra Schumana, da se je odločil priznati Maoce-tungovo Kitajsko prve dni januarja. Iz istih krogov prihajajo vesti, da bodo razpravljali o vprašanju priznanja Indoki-tajske vlade Bao Daja na konferenci zunanjih ministrov Commomvealtha, ki bo začela 9. januarja v Colombu na Cei-Ionu. Nov vojaški dogovor LONDON, 21.■ - Stalna komisija bruseljskega pakta je izdala poročilo, v katerem javlja, da so v Londonu podpisali večstranski dogovor med Belgijo, Francijo, Nizozemsko, Luksemburgom in Anglijo, ki določa statut oboroženih sil držav podpisnic bruseljskega pakta. “ v vladi IR Srbije BEOGRAD, 21. - Prezidij ljudske skupščine LR Srbije je z zakonskim ukazom ustanovil rudarsko ministrstvo in ministrstvo za lesno industrijo. Poleg tega dekreta so bile objavljene tudi nekatere spremembe v vladi LR Srbije. Dosedanji minister za javna dela Dragoslav Markovič je postal minister za rudarstvo, dosedanji minister za gozdarstvo Pe-tar Relič je bil imenovan za ministra lesne industrije. Minister Mehmed Hodja je bil imenovan za gozdarskega ministra, poslanec Mihael Svabič pa je postal minister za javna dela. Z istim ukazom je bil Jovan Veselinov, podpredsednik vlade LR Srbije in predsednik planske komisije razrešen slednje funkcije. Na njegovo mesto je bil imenovan poslanec Miloš Minič, Veselinov ostane še naprej podpredsednik vlade. i izsem prali Janie" PARIZ, 21. — Osrednji odbor zveze jugoslovanskih izseljencev v Franciji ((Bratstvo in enotnosti) je poslal listu «Humani te’» odločen protest protj lažem, ki jih je objavil časopis o jugoslovanskih izseljencih in o jugoslovanskem diplomatskem, predstavništvu v Parizu. .V«AA Ulili PARIZ, 21. — Včeraj se je v Parizu sestal posvetovalni odbor OEEC, ki se bo znova sestal prve dni juanuarja. Kakor je znano, so člani Marshallovega načrta morali prve dr.i novembra podleči Hoffmanovemu ukazu in so se obvezali, da bodo oprostili 50 odst. svojega uvoza slehernih omejitev ter da bodo ustanovili regionalne skupine: v katerih naj bi uvedli prosto izmenjavo in konvertibilnost valut. Toda rezultati so bili dokaj pičli m včeraj so samo štiri države od 18 predložile v Parizu seznani blaga, glede katerega so mislili opraviti omejitve ze uvoz Te države so Velita Britanija, Avstrija, Nemčiju in Danska. Kar se tiče regionalne skupine Britalux, ki naj bi vsebovala Francijo, Italijo in Benelux, Nov ameriški diktat maršaliziranim državam se zadeva ni še nikamor pomaknila. Glede regionalne skupine, ki naj bi vsebovala Veliko Britanijo in skandinavske države, pa so pogajanja popolnoma neuspela, predvsem zaradi tega, ker skandinavske države nočejo sprejeti britanskega predloga, po katerem bi postal funt-šterling plačilno sredstvo v trgovini med Britanijo. Dansko, Švedsko in Norveško. Pogajanja so potekala na podlagi priporočil admini- stratorja Marshallovega načrta Paula Hofmanna, naj se odpravijo trgovinske jn valutne zapreke znotraj regionalnih skupin držav pripadnic Marshallovega načrta. Dopisnik Manchester Guar-diana v Stockholmu poudarja, da je švedska delegacija izrazila željo, naj se Zapadna Nemčija vključi s angloskandinav-sko regionalno skupino ker je Nemčija eden izmed glavnih švedskih trgovinskih partnerjev. Britanska delegacija nasprotuje tej zahtevi, saj — kakor končuje dopisnik — ((docela pojmuje, kakšnega pomena je krepitev nemške konkurence tako glede na izvoz na skandinavsko tržišče, kakor glede na nakup presežkov skandinavskega izvoza«. Ameriška vlada je zaradi tega izdelala nov načrt, na podlagi katerega zahteva splošno konvertibilnost evropskih va- lut ter odpravo zaprek za ves uvoz. Vzporedno s tem pa naj bi se v Evropi ustanovila mednarodna banka, ki bi jo v glavnem vodili in finansirali Američani, in preko katere bi evropske satelitske države poravnavale dolgove m kredite. Dalje vsebuje načrt združitev OEEC in skupine ostalih Marshallovih držav s tako imenovanim evropskim svetom. Novi organizem naj bi imel večjo politično avtoriteto nad malimi državami. S tem bi se ustanovijo novo enotno vodstvo, ki bi se poverilo Belgijcu Spaaku. Toda glede novega načrta se niso mogli docela sporazumeti In včerajšnja seja je bila precej burna. Posebno se temu u-pira Velika Britanija in debata se bo nadaljevala prve dni januarja. ta. Se mlad je kot mehanik_ v Trstu začel sodelovati s tržaškim proletariatom v protifašističnem gibanju. Ko je fašizem hotel z usmrtitvijo bazoviških junakov zatreti gibanje primorskih in tržaških revolucionarjev, je bil Anton Šibelj med vnetimi izpolnjevalci njihove oporoke. V letih 1938-1940 je bil večkrat preganjan in zaprt. L. 1940. se je umaknil pred italijansko policijo za nekaj časa v Jugoslavijo pa ga je delo med rojaki kmalu zvabilo ponovno domov in v Trst, kjer pa so ga kmalu spet zaprli. V zaporu jo bil do junija 1. 1941., po izpustitvi pa postavljen za dve leti pod policijsko nadzorstvo. Vrnil se je v domačo vas in takoj začel z delom med mladino in vaščani ter jih organiziral in pripravljal na odkrit spopad s fašizmom. Organiziral in vodil je sestanke, zbiral orožje in hrane za partizane ter pripravljal in tudi sam vršil razne sabotažne akcije. Ljudstvo je videlo v njem neustrašnega borca za pravice delovnega človeka, za pravice zatiranega slovenskega življa in ga je zaradi tega spoštovalo. Ko je bil januarja 1- 1942. ponovno klican v italijansko vojsko, se je brez oklevanja odločil, da gre takoj v partizane. Kmalu je postal komandant ((Leteče čete«, ki je Italijanom prizadejala veliko skrbi in neprijetnih presenečenj. Med borej je bil zaradi junaštva in tovarištva zelo spoštovan in priljubljen. Z izrednimi in tveganim; akcijami, sabotažami in drznimi spopad; s fašisti je postal strah fašistične soldateske na Krasu. V vsakem spopadu je izmaknil sovražniku čim več orožja in z njim oboroževal nove borce, ki f*) prihajali v partizanske vrste. Ob razsulu Italije je postal komandant bataljona in je vodil več močnih spopadov: na Goriški fronti' Žara:’.; velikih uspehov in izrednih vojaških sposobnosti je bil imenovan za komandanta Južno-primorske-ga odreda. Novembra 1. 1943. je vodil veliko akcijo v Elisko-vici na Krasu, kjer je razorožil okoli 250 orožnikov. Dne 2. februarja 1. 1944, je bil spet na čelu pr; veliki akciji med Komnom in Rihemberkom, kjer je padlo 36 nacistov. Njegov oddelek je zaplenil vse o-rožje in uničil vsa blindirana in tovorna vozila. Poklican je bil v Belo Krajino, kjer je na tečaju izpopolnil svoje praktične izkušnje. Ko se je spet vrnil na Primorsko, je bil nekaj časa komandant brigade ((Srečka Kosovela«. V nekem večjem spopadu je bil ranjen in j« moral ostati nekaj časa v bolnišnici nad Vrati pri Ce-i>cvanu. Stab IX. korpusa mu je dal čin kapetana. Ko je o-krcval, je ponovno prevzel pd* veljrtvo v Južnoprimorskem odredu ter ostal tam. dokler se ni odred združil s XXX. divizijo. Nato je bil dodeljen Dolomitskemu odredu za komandanta. Ko je bil Dolomitski odred razpuščen, je bil tov-Stjenka vodja vseh delavnic in orožarn IX. korpusa. V tem času je napredoval v majorja. Sam je izumil preprosto, a u-činkovito orožje «Partop», ki je večkrat prizadelo sovražniku težke izgube. V velikih bojih s fašisti in četniki, kr so zgodaj 1. 1945. skušal; uničiti partizanstvo v Slovenskem Primorju, je bil tov. Stjenka med najbolj hrabrimi borci. Aprila 1943 je padel y boju. Stjenkova smrt je hudo pr zadela vse. ki so ga poznal predvsem pa tiste, ki jih je ti likokrat zmagovito vodil v b( ju. Njegovo junaštvo je bil velika pobuda primorski! borcem, da so v boju vztraja in zmagali. Danes nosijo pr morske delovne brigade z v< likim ponosom ime velike« borca, heroja Antona Sibljs Stjenke. Ves trud zaman! Prav za prav ni nič novega, kar smo včeraj lahko razbrali s tistih nekaj letakov, ki so jih tukajšnji kominformisti ob Stalinovi 70-letnici raztresli v coni B in ki nosijo podpis nekakšnega tajnega istrskega kamin formističnega komiteja. To nam le ponovno potrjuje vso pravilnost tiste naše ugotovitve, ki smo jo objavili takoj po zloglasni resoluciji IU, da morajo tržaški kominformisti hoditi nujno Po poti italijanske šovinistične in fašistične reakcije. Dogodki zadnjega leta in pol pa so pokazali, da v svoji kominformistični histeriji večkrat tej reakciji tudi načeluje-jo. Takšen primer je tudi z omenjenim letakom. Kdo se že od leta 1945 dalje Z vsemi štirimi bori proti ljudski oblasti v coni B? Italijanski šovinisti in fašisti v okviru tako imenovanega tajnega istrskega C.LN-a! In kdo še? Proti ljudske oblasti v coni B se od julija 1948 borijo skupaj s tajnim CLN-om — in celo mnogo bolj vneto kot pa CLN sam — tudi tukajšnji kominformisti s svojim tajnim istrskim komitejem! Kdo hujska delavce cone B proti ljudski oblasti in pisari, da jih ljudska oblast nenehno izkorišča prav tako kot izkorišča sovjetska oblast delavce v Sovjetski zvezi in ljudska oblast v vseh državah ljudske de-mokracije, češ da nimajo trinajste plače itd.? Odgovor: Tajni istrski CLN v vseh svojih glasilih na čelu s demokri-stjanskim «Giornale di Trieste» in uUltime notizie» Kako odgovarjajo na to kominformisti? Takole: Trinajsta plača je kapitalistova miloščina, v SZ tn v državah ljudske demokracije pa kapitalistov ni, zato tam tudi miloščina ni potrebna, ker je vsak delavec s svojo redno plačo pravično nagrajen in torej trinajsta plača ni potrebna. To torej velja tam, kjer ni kapitalistov in ker do sedaj ko-minformistom še vedno ni uspelo dokazati, da v Jugos vij i in v coni B kapitalisti < stajajo, bi bilo logično,. da veljal omenjeni odgovor ti za cono B. In prav zaradi lo ke poziva imenovani komi formistični istrski lajni kor tet delavce cone B naj se 1 rijo, «da ne odvzamejo trin ste plače, ki jih hočejo tito šisti ukrasti«. Kominformisti pozivajo k n te, naj onemogočijo «titofa stični kliki, da bi vzela o našim izkoriščanim kmetor Isto delajo šovinisti in faš i iz tajnega CLN-a, pred ka rimi pa kominfor~misti za< varjajo obvezen odkup kni kih pridelkov v državah lj’ skih demokracij kot ukrep v ti brezvestni špekulaciji gri tarjev — kulakov. Isto ve glede imečuvenega ukrepa, onemogoča kmetom, da bi r polagali s svojim vinom«. Tajni CLN in tajni kom formistični istrski komitet j zivata na borbo «proti čezm nim davkom, ki so jih titofa sti vsilili malim in srednj kmetom«. Kot jc že vsake r otroku znano je v coni B c sledno izvedeno progresiv obdavčenje (kulaki plačuje visoke davke, mali in sred: kmeti pa minimalne), za 1 terega se kominformisti s l pico demagoških fraz poteč jejo n. pr. v tržaškem obč skem svetu, kar pa jih nič moti, da se proti temu prog: sivnemu obdavčenju v coni «borijo». Kot vidimo je dej a sko njihov vzor imperialistu okupacijski in klerofašistič sistem obdavčenja, ki ga izv a CLN-ovski občinski odbor pr. v Trstu... In tako dalje! Vse te komi formistične nelogičnosti, pn tislovja. klevetanja in laži t di ljudstvo cone B prav dob vidi in se temu primerno tu ravna. Zato je vsa robota tajn istrskih CLN-ov in tainih k minf or mističnih istrskih kop tejev zamanl TRŽAŠKI DNEVNI na pesem je^ navdušila na včerajšnjem M koncertu Korošci so si včeraj ogledali našo tiskarno in tržaško mesto Predvčerajšnji večer so naši dragi gostje, bratje Korošci, prebili med našimi Backovi ja-ni, v veseli drutbi in med pesmijo je večer hitro minul. Včerajšnje dopoldne pa so porabili predvsem za obisk tiskarne Tržaškega tiskarskega zavoda, kjer se tiska naš list in kjer je tudi uredništvo našega Usta. Korošci so si natanko ogledali vso tiskamo z vsemi pripadajočimi oddelki. Vse jih, je zanimalo, a najbolj privlačno je bilo gotovo pri rotacijskem stroju, kjer so z veliko brzino leteli iz stroja ((Dnevni-kis. Razume se, da so ob ogledu naše stavbe v ul. Montecchi obiskali tudi naše uredništvo. Od Sv. Jakoba so se koroški bratje odpeljali k Sv. Justu. Tu so jim tržaški tovariši v grobih obritih prikazali zgodovino me. sta, pokazali so jim, do kje sega strnjeno slovensko prebivalstvo, koliko je starega mesta in kaj je nastalo v zadnjih dobrih sto letih. Prikazovali so jim, kako se je vršilo potujčevanje — poleg vsega nasilnega potujčevanja — Z «mirnim* prodiranjem tujega življa iz nekdanjega majhnega starega mesta in z naseljevanjem od drugod. Z grada so se napotili peš skozi staro mesto, kjer si niso mogli kaj, da ne bi pripomnili, da se kaj takega P n njih ne vidi, in prišli so končno k mor. ju. Morje, to je najbolj privlačna sila za naše severne brate. Gledajo morje in pravijo: «Ce pridete vi k nam, vam ne bomo imeli kaj pokazati. Vi imate morje...» «Vi pa imate vašo prelepo koroško deželo, s pomladjo in jesenjo, imate svoje griče in temno porasle gore, imate svoja prekrasna jezera.» eNo, jezera še imamo«, skromno pritrdijo: tin nekatera so tudi lepa.« «Da, lepa so vaša jezera in veselimo se, ko jih bomo skupaj občudovali.» Potem je tu ribarnica — kakor Za vsakega obiskovalca iz notranjosti, tako je tudi za naše Korošce silno zanimiva. Toliko rib, tako čudnih in tako velikihI Na Velikem trgu se golobi zgrinjajo okrog mamice z otro. kom, ki jih krmi. Foltej, vrli dirigent, se pripravlja, da bi ta prizor fotografiral, a v tem golobi odlete. Se obisk na trgu ob Rdečem mostu in vrniti se je treba v hotel h kosilu. Popoldne, proti mraku, so se gostje zbrali na sedežu OF za Tržaško ozemlje, kjer jih je pozdravil predsednik tov. Branko Babič. Prišli so tudi tržaški pionirji, ki so prinesli cvetje. Zahvalil se je za pozdrav tajnik koroške Prosvetne zveze tov. Tonček Slaper. Tov. Drago Pahor je prečital resolucijo, naslovljeno na glavni odbor Ljudske prosvete v Sloveniji. Resolucija podčrtava pomembnost prvega sestanka «Slavko Škamperle», ki so poklonili gostom sliko svojega zbora. Nato je tov. D. Pahor v imenu SHPZ poklonil vsakemu od gostov zavoj v Trstu tiskanih knjig. V imenu komornega zbora je tov. Ubald Vrabec podaril Korošcem lepo vazo in tov. Presl pa v imenu basovskega prosvetnega društva sliko spomenika bazovskim žrtvam. Tov. Slaper se je vsem zahvalil in tržaškim pevcem poklonil pesmarico pesmi. Navzočnost dragih gostov je ustvarila tako vzdušje, da se nam je zdelo, da tudi naši zbo. rt, ki smo jih že tolikokrat slišali, ki so včeraj tudi nastopili, še lepše pojo kot sicer. In res so želi vsi trije naši tržaški zbori — komorni pod Zgoraj: TOV. TONČEK SLAPER POLAGA VENEC PRED SPOMENIK PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV. — Spodaj: KOROŠCI PRI SPOMENIKU BAZOVSKIH 2 RTE V. koroških in tržaških prosvetnih delavcev v Trstu. Nato so se Pg Korošci pomešali s Tržačani in se v neprisiljenem razgovoru pomenili o tem in onem. Obisk koroških Slovencev v Trstu pa je dosegel svoj višek s koncertom v dvorani na stadionu tl. maj» pri Sv. Ivanu včeraj zvečer. Ne preveč prostorna dvorana je bila nabito polna. Občinstvo pa je pokazalo do gostov toliko ljubezni in toliko navdušenja, da se česa podobnega že zlepa ne spominjamo. Tov. Venturini, ki je goste pozdravil v imenu vseh pevskih zborov, je obžaloval, da gostov ne moremo sprejeti v dostojnejši dvorani, poudaril pa je, da imamo bratovsko srce in zato sprejemamo naše drage Korošce kot brat brata. Občinstvo je koroške pevce pozdravilo z navdušenim ploskanjem še preden so pričeli peti. In potem je prišla kot prva na vrsto pesem *N’mav čez izaro«, ki nam je vsem že davno znana, a smo vendar čutili, da je nekako drugačna, ko •o pojejo oni sami, Korošci. Sledili sta še «Sem se rajtou ženiti« in pa «Dober večer, ljubo dekle«. Ko se ploskanje še ni poleglo, so pristopili zastopniki društva , . xx>dstvom tov. Vrabca, «Slavko Škamperle« pod vodstvom tov. Venturinija in (dvan Cankar» pod vodstvom tov. Švare — viharje odobravanja, kakršnega mWnda niso doživeli ge lep čas. Dve pesmi so celo ponavljali. Občinstvo je s ploskanjem izrazilo zadovoljstvo in veselje, ko je zopet videlo tov. Švaro, ki se je moral po nedavnem zverinskem napadu po komin-formo ocih zdraviti v bolnišnici. Koncert so zaključili Korošci, ki so zopet zapeli tri pesmi: «Kje so tiste stezice«, «Bom pa ruteč zoral« in «Juhe, pojmo v Skufiče«. Zlasti zadnja je s sv o-jo hudomušnostjo občinstvo tako vžgala, da niti misliti ni bilo, da bi se mogli koroški pev-koroških ci kako «rešiti», ne da bi to pesem ponavljali. Ljudje so občudovali mehkobo koroške pesmi v izvajanju Korošcev samih. zlitost njihovih glasov in pa tudi lepoto glasu posameznih pevcev. Večera, kakršen je bil včerajšnji, ne bomo tako kmalu doživeli — mogoče vse dotlej ne, dokler nas ne bodo zopet obiskali bratje iz Korotana. Ker so vsi govorniki ob obisku Korošcev poudarjali pomen te. ga obiska in medsebojnega spo. znavanja ter povezovanja za-mejnih Slovencev in ker smo videli nepopisno navdušenje naših ljudi včeraj zvečer, si že. Urno, da bi nas koroški bratje čim prej zopet obiskali Prav tako pa ne smemo odlašati z našim obiskom pri njih, da bomo tudi mi od bliže spoznali njih življenje, njih delo in njih borbo. Zavedati se namreč moramo, da je tudi življenje koroških — kakor primorskih — Slovencev neprestana borba za narodni obstanek. Upamo, da bo ta obisk, kakor poznejši medsebojni obiski, pripomogel, da bo borba koroških Slovencev vztrajnejša in uspešnejša. Ko nas naši dragi bratje zapuščajo, jim želimo odločnosti in vztrajnosti ter jim kličemo: Na svidenje v upanju, da se ne bomo za vedno sestajali zgolj kot zamejni Slovenci, temveč da bo prišel dan, ko se bomo sestali v$i — kot svobodni Slbvenci! Porotno sodišče pod formulo amnestijo oprostilo Oe Cariija. Korena, Vatto In Kolarja Včeraj dopoldne se je pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti štirim bivšim članom narodne zaščite De Carliju, Korenu, Vati in Kotarju (odsoten). Drugi dan razprave se je pričel z obrambnim govorom branilca odvetnika Zennara, ki je v glavnem, kot odvetnika Camber in Ke-zič predvčerajšnjim, pobijal tezo javnega tožilca, ki je trdil, da gre za rop, in razga-ljeval sodišču čudovito inscenacijo pričevanja družine Su-sar.i, ki se je s svojimi protislovji predstavila sodišču v zelo čudni luči. Svoj govor je končal z zahtevo, da sodišče oprosti obtožence zaradi pomanjkanja dokazov. Po skoraj dveurnem razpravljanju je sodišče izreklo tole sodbo: Proti obtožencem De Carliju, Korenu, Vati in Kotarju se kazensko ne sme postopati, ker spada njihovo dejanje pod amnestijo. Prve tri naj izpustijo na svobodo, proti zadnjemu, ki je bil sojen v odsotnosti, pa se mora preklicati zaporni nalog javnega tožilstva. Sodišča je pri sodbi namreč upoštevalo tezo branilcev, da ne gre za rop. Ker verjetno ni smatralo za potrebno, da bi obtožence oprostilo pod kakšno boljšo in pravilnejšo formulo, jih je izpustilo na svobodo s pomočjo amnestije, češ da so izvršili sleparijo, delikt, ki spada pod amnestijo. vprašanja posebnih nagrad, ki bi jih morali že. prejeti, a jim jih vedstvo še ni hotelo izplačati. UslullienGi IAGP stopili v stavko Z včerajšnjim dnem so stopili v protestno stavko uslužbenci IACP (Istituto Autono-mo Case Popolari). Sklenili so, da bedo s stavko nadaljevali, dokler ne bo vodstvo zavoda ugodno rešilo njihovih zahtev, ki so jih že pred meseci predložili. Gre namreč za rešitev j vprašanj v zvezi s pravilno določitvijo starostne dobe uslužbencev, ki so jih ti predložili vodstvu zavoda že meseca marca. Razen tega vprašanja zahtevajo uslužbenej še rešitev P'ii:h> l So cledel i tlim* Ob novoletni jelki se bodo zbrali letos tržaški otroci, oni iz središča mesta ter iz spodnje in zgornje okolice. Dedek Mraz bo prišel k vsem, prav k %'sem, ki si ga želijo. Toda ker je število takih otrok, ki bi ga radi videli zelo veliko in ni takega prostora, da bi vsi naenkrat dočakali dedka Mraza, bo dedek Mraz napravil več obiskov. Povsod, kamor bo prišel, ga bodo otroci čakali ob novoletni jelki. Spominjala ga bo na daljne, zasnežene pokrajine, iz katerih se bo pripeljal na brzih saneh. Njegov prihod v dvorano pa bo oznanilo nenadno zvončkljanje. Starega strička bodo pred njegovim prihodom na odru pionirji spraševali po njem, Kaj hočemo, pionirji so že močno radovedni nanj in tudi silno mnogo je takih, ki ga bodo letos prvič videli. «DoIgo brado ima in kot sneg je bela«, jim pravi striček. «Pa kako bo čez mejo?«, skrbi otro. ke. «0, njega meja nič ne moti on gre lahko preko vseh mej v dvorani Teince” Ker je imel avtobus majhno zamudo, je zelo hitro vozil. Ko je hotel šofer Ferlu-ga zaviti z avtobusom na av-tostrado, je zaradi hitrosti ;n nepravilnq vožnje z vso silo trčil v kamion, ki ga je šofiral lastnik Angel Caharija iz Nabrežine. Kamion je vozil po predpisih po desni strani in ne z večjo hitrostjo od 30 do 35 km na uro. Leva stran ogrodja kamiona se je tako zapičila v ogrodje avtobusa, ga predrla in se zarila med potnike. Po trčenju je avtobus vozil še kakšnih 30 metrov, nakar se je šele ustavil. Kmalu po nesreči je zaradi poškodb najprej umrla 23-let Ati ni ta primer dovolj kričeč, da bi se končno VU otresla vpliva na učiteljica Marija Bitežnik besnečega italijanskega šovinizma in ugodila zahtevi tržaških Sto- ijUžboT’SOTj^ialu^imeia°j" vencev po dostojni gledališki dvorani, do katere imajo vso pravico prebito lobanjo m zevajočo ra no na levi strani obraza Po velikem uspehu, ki ga je | žaškem občinskem svetu upira Slovensko narodno gledališče odločni zahtevi predstavnika doživelo s premiero «Snegulj čice« v Skednju in na Konto-velu, ko se zaradi pretesne dvorane več stotin odraslih in predvsem otrok ni moglo udeležiti predstave in je bilo prikrajšano za lep kulturni užitek, je bilo pričakovanje za predstavo v gledališču ((Penice« zelo napeto. Toda tudi to gledališče ni moglo sprejeti velikega števila ljudi, ki so želeli na predstavo, predvsem pa malih, ki so upali, da bodo končno v živi sliki videli to, o čemer so jim Ves teden doma pripovedovali. 2e v petek so bili Vsi sedeži razprodani, se zadnja stojišča pa sq bila V trenutku razprodana v nedeljo zjutraj. Ogromna množica se je v nedeljo zjutraj gnetla pri gledališču: O-troci so jokali, toda prostorno gledališče, ki premor« ckoli 2.000 prostorov, je bilo do zadnjega kotička napolnjeno in zaman so stotine in stotine nia lih in odraslih čakale v veži in pred stavbo v upanju, da ae bo 1 zanje našel prostor v dvorani. Po dolgem čakanju je moralo preko tisoč ljudi oditi. Tudi pri nedeljski predstavi se je še očitneje pokazala kričeča krivica, ki jo trpimo tukajšnji Slovenci, krivica, za katero je odgovorna okupacijska vojaška uprava, ki ne brzda besnega šovinizma in sovraštva proti Slovencem italijanskih klerofašističnih krogov, ki jim vedno bolj prepušča tukajšnjo upravo. Tudi nedeljska predstava je bila Udarec vsej italijanski šo Ljudske fronte po primerni in dostojni dvorani za predstave SNG, ki se upira, ko naš predstavnik zahteva, naj se našemu gledališču, ki je edino pok-klicno dramsko gledališče v Trstu, dovolijo predstave v občinskem gledališču Verdi To je zahteva tukajšnjega .slovenskega ljudstvu, ki tvori tretjino vsega prebivalstva v coni A Tržaškega ozemlja, in ki je v pretežni večini prispevalo za zgraditev tega gledališča. To je pravica, ki jo bo naše ljudstvo nenehno in odločno terjalo ter jo bo s svojo odločno in vztrajno borbo znalo tudi priboriti, ker je pravica močnejša in se bo morala prej uli slej ob odločni borbi našega ljudstva zmagovito uveljaviti proti tistim fašističnim zakonom in tistim fašističnim silam, ki so upale, da so z upepelitvijo našega gledališča v pretekli dobi našega suženjstva strle tudi našega duha. Naj se ob tem razmislijo tudi vsi tisti, ki še v dobri veri sledijo onim kominformistič-nim ((zaščitnikom« slovenske kulture, ki v tržaškem občinskem svetu pomagajo klerofa-šističnim šovinistom pri zasramovanju in uničevanju slovenskih otroških vrtcev in šol. O nedeljskem uspehu in o umetniški višini našega gledališča so se morali prepričati tudi naši nasprotniki, kar pričajo tudi izjave samega ravnatelja STES-a, ki je v razgovoru s posamezniki moral priznati upravičenost naših zahtev po primerni gledališki dvorani. Novo postajno poslopje v Sv. Križu Železniška uprava je predala načrte za r.ovo postajno poslopje v Sv. Križu v odobritev VU. Baje bodo pričeli zidati novo poslopje v prvih mesecih prihodnjega leta. Ne dolgo za njo je zdihnil 35-letni avtobusni sprevodnik Giulio Mazzucchi iz Trsta ul. Catnpa-nelle 219, kj mu je leva stran kamionovega ogrodja tudi prebila lobanjo. Težje pa so bili ranjeni 37-letni agent civilne policije nabrežinske postaje De Stefani Tullio, 31-letna Semi Kristina, por. Skrk, iz Nabrežine, ki jo je šele kasneje iden-teficiral pjen mož, in 36-letna Ema Suban iz Devina. Vse tri so takoj z avtom RK prepeljali v tržaško bolnišnico. Pri zdravniškem pregledu v bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima De Stefani prebito lobanjo, zlomljeno čelno kost, rano na levih sencih in možganski pretres, Semi Kristina pa prebito lobanjo. K sreči je bila Ema Suban le lažje ranjena in bo ozdravela v 20 dneh. Ponesrečeni De Stefani Tullio je kmalu po zdravniškem pregledu zaradi hudih poškodb umrl, sorodniki ponesrečene Semi Kristine pa so zaradi njenega reanegu stanja dosegli, da eo jim dovodili njen prevoz na njen doma. Ostali ranjenci so po pryi zdravniški, pomoči na kraju nesreče lahko odšli domov, 19-letnega šoferja avtobusa Emila Ferlugo s Konkonela pa so agenti civilne policije takoj a-retirali in ga odpeljali v zapore. Ci £ Sest ur po tej strašni nesreči pa sg je M Trstu dogodila druga huda nesreča, pri kateri je bil zelo težko ranjen 8-letni Fatto Mario z Lonjerske ceste 2. Ob 14,30 je namreč avto, ki ga je šofiral lastnik Balbi Stanislavo iz ulice Lorenzetti 4, vozil po ulici PirMemonte proti Rotondl. Ko je prevozil do višine hiše št. 12, je pritekel čez cesto 8-letni Mario. Šofer avtomobila je skušal avto ustaviti, vendar pa jej bilo že prepozno in je butnil v otroka ter ga podrl na tla. Strašnemu prizoru je prisostvovala otrokova mati, ki je skušala z gestami in klici opozoriti svojega sina, vendar pa je bilo tudi njeno prizadevanje zaman. Takoj nato so otroka prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je pri nesreči dobil široko rano na čelu, več ran po obrazu, možganski pretres in da ima verjetno prebito lobanjo. Zdravniki te zaradi resnega stanja niso izjavili. Policija je izsledila morilce Juriševiča Emila Civilna policija je prijavila sodišču dve osebi, za kateri je ugotovila, da sta ubili 231etne-ga Juriševiča Emilu. Umor se je dogodil v noči od 18. na 19. november t. 1. na cesti, ki vodi iz Domja proti Dolini. Na podlagi preiskave Je policija ugotovila, da sta Juriševiča umo- rila s strelnim orožjem 221etni Vio Mario iz Boljunca 143 in 201etni Pec Dante iz Boljunca 143. Tretja oseba pa policiji še ni znana. Na snočni seji miljskega občinskega sveta ni bilo mogoče ugotoviti posebnega napredka. Po čitanju zapisnika so se svetovalci pomudili z obravnavanjem vprašanja boljše povezave krajev v občini na eni strani z Miljami, in na drugi s Trstom. Nič preveč navdušeno niso sprejeli svetovalci predlagane- Podpisani Švara Vlado se iskreno zahvaljujem predstavnikom SHPZ, prosvetnemu društvu Ivan Cankar, vsem našim prosvetnim društvom cone A in cone B ter vsem prijateljem in znancem za izkazano pozornost in obiske ob mojem zdravljenju v bolnišnici. ŠVARA VLADO ga pozdrava Stalinu ob 70-let-nici. Zupan se je z r.aglo neopazno besedo priključil govorniku ter bežno zaploskal, da bi s tem rešil zadrege sebe in svoje spričo kislih in nekrščan-skih obrazov krščanske desnico. Ta večer se je dalo zvedeti le še to, da je sklenil občinski odbor nabaviti 2000 stotov drv za kurjavo, zaradi česar se je obrnil tudi na videmsko tvrdko Arnaldo, ki mu jih vendar ne bo mogla nuditi ceneje nego tržaške. Toda tudi tu se je menda treba od časa do časa spomniti «madrepatrie». Obravnava sejr.ega pravilnika je požrla še pol ure, nakar je župan odslovil tisk in občinstvo ter ob pol devetih napovedal lajno nadaljevanje seje. Zimovanje PDT Vse planince in smučarje, ki so se prijavili za letošnje ziroo-var.je PDT pozivamo, da poravnajo do sobote. 24. t. m. opoldne še preostali del pot-nine, zimovalnine in prispevka za silvestrovanje pri poverjen'! ih PDT tov. Geču v Rojanu ali tov. Pircu v ul. Sette Fontane 3. Drugače jim društvo ne bo moglo zagotoviti u-deležbč. Pri poverjenikih prej-majo tudi podrobne- informacije o odhodu iz Trsta, povratku in drugem. ODBOR PDT Nabrale ASI2Z v II. okraju: Škerl Franc 100 lir, Škerl Marica 200, Sluga Rudi 200, Sluga Jo-sipina 100, Ukmar Silvana 200, Ukmar Gilda 300, Modrijan Bojana 300, Boris 100, P. M. 300, Bertossa 300. Sektor VOMA 9 tovarišic in tovarišev 1450 lir. Sektor Sv. Alojzija: žagar Boštjan 200 lir, Samsa Mara 200, Race Boris 500, Sorta Giordano 100, Mozetič Marija 200, Luša Viktor 50, Dujc Vladimir 100, Brajnik Slavko 200, Kolombin Bruno 100, Stare Oskar 100, Slavec Anton 80, Peric Marija 200, Zadnik Ivanka 200, Turk Jože 150, Babič Vida 300, Krajgher Breda 200, Manfreda Francka 500, Vouk Pina 100, Muškovič Marija 200, Jugovac Ivanka 100, Starc Marija 100, Brišček Urška 200, Versa 100, Hmeljak 50, Vrtovec Alojzija 160, Ralao Ivana 50, Uršič Pavla 100, Močnik Justin 50, Trpin Marija 100, Macarol Emilija 500, Pauzin Ana 115, Božič Virginija 50, Regent Danila 300 Greg 200, Bezin Viktor 100, Puric Giov. 100, Furlan Pina 200, Povh Zora 100, N. N. 180, Kante Ivana 220, ter en par nogavic, Družina Svab 500, Križ-mančič 200, N. N. 200, Petronio Rosa 300, Luša Katarina 100. Nabrale AS1ZZ v Boljuncu: Pečar Marčela 100 lir, Steržaj Josip 100, Bandi Antonija 200, Kocjan Ana 300, Bolčič Josipa 300, Bolčič Ana 200, Slavec Olga 200, Parovel Mira 150, Paro-vel Anton 200, Hrvatič Mila 300, Jerica Kofol 300, Pečenik Pavla 100, Petaros Olga 200, Maver Marija 200, Tomažič Antonija 100, Mihelčič Marija 200, Zobec Olga 200, Slavec Alava 500, Žerjal Jo. žefa 100, Kraljič Zorko 300. Klun Antonija 100, Adamič Lucija 200, Filipčič Avrelija 50, Maver Marija 300, Žerjal Ana 200, Ota Draga 100, Žerjal Marija 100, Žerjal Karmela 100, Sancin Karol 500, Kraljič Karla 300, Sancin Josip 100, Alberti Berta 150, Sancin Danilo 250, Sancin Balda 150 Slavec Mihela 100, M. Kraljič 50, Sancin Mirko 300, Klun Josipina 200, Sancin Marijo 300, Žerjal Ana 50. Nabrale ASI2Z v I. rajonu: Tence 50 lir, Rebula Milena 100, Kompare Štefka 300, Perčar Marija 100, Bucik Terezija 100, Pe-ras 100, Gerbec 150, N. N. 500, Družina Malič 400, Sedmak Ivanka 300, Semen Marija 100, Faletič Fanči 150, Ukmar Luigi 200, Iskra Marija 100, Zago Rozalka 100, Cechi Fani 500. Brataševič Alojz 100 lir, Gregorič Avguštin 500, Počkaj Viktor 100, N. N. 1000, Živec Petar 100, Ličen 100, Vrabec 50, Mohorovič 50, Pečar Anton 100, Bandel Olga 500, Bandel Franc 500, Pertot 70, Martelanc 100, Koblar Rozalija in Alojz 200, Cepek 200, Si-škovič Anton 100, Benolič Pavel 100 lir. SLOVENSKO [ iMHUUilU I GLEDALIŠČE za Tržaško ozumljs V petek 23. t. m. ob 20. uri v dvorani kina v Škednju premiera igre v dveh dejanjih Sumljiva oseba Spisal: Branislav Nušič Režiser: Milan Košič Prevedel: Josip Vidmar Scenograf: Jože Cesar Osebe: Jerotije P*0111’ sreski načelnik - Modeat S**' cin; Andja, njegova žena' Valerija Silova: Marica, w* na hči • Zlata Rodoškova; Vi- ča, Zika, Milislav, sreski P1, sarji - Stane Raztresen, Milan Košič in Srečko Košir; T«5*' praktikant r Jožko Lukes; Djoka - Julij Guštin; Aleks* Zunjič, sreski detektiv • J ■ t It 5 lizar Sancin; Gazda Spasa Gazda Miladin, trgovca i* Caršije - Anton Požar in žo Podkrajšek; Joso, pandut* Josip Fišer. Dogaja se v dobi naših očf tov v neki obmejni vasi stare Srbije. Prodaja vstopnic pri blaga}" ni kina v Skednju v pe,e* 23. t. m. od 9 do 13 ter <» 15 dalje, 0 i: t; 1 j| li 9 e t ti 1; t URADNE OBJAVE Zaredi večje ekspeditivnosti poštnih pošljk za božič in novo leto priporoča poštna uprava, da pošiljatelji napišejo na vseh pošiljkah čitljivo in točno naslov, da oddajo pakete pravočasno, in sicer v prvih jutranjih uradnih urah. V vsakem paketu naj bo tudi listek z naslovom pošiljatelja in naslovljenca ter z navedbo vsebine paketa. Razglednice za voščila s 5 besedami se frankirajo za tuzem-stvo s 6 lirami, za inozemstvo z 8 lirami. Razglednice samo z datumom in podpisom se frankirajo s 5 lirami. Vizitke s 5 besedami ali sarr.-d s podpisom se frankirajo s 5 oziroma 6 lirami. Vzpostavljen je poštni promet med Trstom in zapadnimj predeli Berlina. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico daruje Anica Sluga s Kolonkovca 500 lir. V isti namen daruje Trampuž Franc namesto cvetja na prerani grob Simoniča z Opčin 500 lir. Za Dijaško Matico daruje Šuligoj Pie-rina 150 lir. V odgovor obrekovanjem- in la. žem informbirojevcev darujem 500 lir za petletni plan in 500 lir za revnega dijaka. Luša. Muškovič Marija daruje za Dijaško Matico 1000 lir. 81-letni Anton Barič (Cajk) je daroval 500 lir za sirote padlih partizanov ob zmagi jugoslovanske državne reprezentance nad francosko v Firencah. Gledališče Verdi Ob 20.30 «Manon Lescaut« <*• Puccinija. Nočna služba lekarn De Leitenburg, trg Sv. N*-na 5, tel. 6924; dr. Praxroarl i Ir OBRTNA DOVOLJENJA ZA TRGOVSKE STOJNIC* Tržaška občina poziva vse Sr o! tfl I 0 i 6 govce, ki prodajajo blago na stojnicah, da predložijo svoja obrtna dovoljenja v podaljšanj za leto 1950 do vključno 31- m. To lahko store sami, f® njihova sindikalna oziroma IVtf JJUUlNdlllil . govska združenja. Podaljšajo samo one obrtnice, ki jih je tzj la tržaška občina. Opozarjaj' tr- r KINO Za prosvetno dmštvo t Barkovljah sta darovala Gregorič Anton 3000 in Gregorič Peter 2000 lir. Iskrena hvala! OBNOVA DOVOLJENJ ZA POSTANEK IN PROMET MOTORNIH VOZIL Vsa dovoljenja privatnikov in podjetij za postanek in promet motornih vozil za občinstvo, ki zapadejo 31. t. m., bo obnovila občinska prometna policija (občinska palača, II. nadstropje, soba 84) brez posebne prošnje, samo s predložitvijo dosedanjega dovoljenja, po 28. decembru t. 1. Važno za občino Dolina Podjetje CESIA je dokončalo dela pri regulaciji potoka pri Orehu. Zdaj bodo izplačali podjetju zadnji obrok, zato morajo vložiti prošnjo za izplačilo odškodnine vsi oni, ki so zaradi tega dela utrpeli škodo ali jim je bilo odvzeto zemljišče. Prošnje Je treba vložiti na občinski urad v Dolini najkasneje do 25. t. m. Rossetti. 16.00: «Ve!ik! pl*1 Joan Cravvford. Ezcelsior. 15.30: «Težka ieta». Girotti. ,y, Fenice. 16.30: «Crni budit*' Bendix. jj Filodrammatico. 15.30: ((\dzd‘ Eva«, Macario. .v<, Adua. 15.00: «Mesto pustolovC vozel«. lJeK» Alabarda. 14.00: »Asarski v*1 B. Crosby. r). Armooia. 15.30: «Mavrična r" da«, VValt Disneya. ve- Azzurro. 15.15: «Prehod n* s rozapad«, Bung Crosby., gen. Belvertere. 16.00: «Sreča J* ska«, R. Joung. n, Garibaldi. 14.30: «Cllj TOK10*’ Grant. Ideale. 15.30: ((Neukrotljiv”- eI) impero. 15.00: «Vrača se lJ'JD"f na Donavo«, Paul HoerblJS*^ Italia. 16.00: «Pet značajev ž'n «Leg' en® De Cordova. Kino ob morju. 15.00: sibirske zemlje«. Marconi. 15.30: Zbogom W",V Masslmo. 14.00: «VojaK — n** nlk», Douglas Fairbanks. y Novo Cine. 15.00: Koračil J' noč«. ,«0, Odeon. 15.00: «Prehod na sev«« zapad«. v8; Radio. 15.00: ((Dolina masce nja». ifiisf1 Venezia. 15.00: «Re!a divja*l"J . irtnln 1 C (in. ..V.mnAtli irt kla01 Vialc. 15.00: «Zvonovi in aet# Pf9Jr9 Začasna ukinitev Bi ! RADIO lr rSSŽZTJZ J060SL.COHE TRSTA Vlttoria, wyck». 16.00: «Grad MALI OGLA?! nila omejitev dobave električnega toku do 2. januarja 1950. Po tem dnevu ostane v veljavi odlok o ukinitvi enkrat tedensko. Opozarjamo vse naročnike in čitatelje, da se je uprava Primorskega dnevnika preselila v ul. S. Francesco 20. Začasna telefonska številka je 29-147, ki bo pa v kratkem zamenjana. UPRAVA DONIZETTI: •LINDA IZ CHAMOUNIX-a» V naših glasbenih poročilih smo že večkrat opozarjali na nekritično sestavo opernega repertoarja tržaškega gledališča «Verdi». Trst je sicer predvsem trgovsko obmorsko mesto, vendar pa ima dovolj zahtevno publiko, ki zna presoditi vrednost opernih del, čemur je iskali vzrok maloštevilnega občinstva, ki je v petek zvečer prisostvovalo premieri opere «Linda iz Cha-mounixa«. Avtor te opere. Gae. tano Donizetti, je brez dvoma zaslužen italijanski skladatelj, nih oper, kakor• n. pr. eLucia di Lammermoor«, «Don Pa-sguale«« in «Ljubavni napoj«, vendar smo s tem že skoro končal i. Operna dela tega Rossi- Dve premieri nijevega in Bcllinijevega vrst-] krstne izvedbe v tržaškem gle- ki je napisal med obilico dru-Vlnističnj reakciji, ki sg v ir-|gth, tudi neka) precej kvalitet- nika namreč karakterlzira predvsem premajhna dodelanost in stilna neenakost. Pod vplivom Rossinija in francoske opere se ie Donizettijeva glasba izrodila v mešanico stilov, k čemur se pridruži še suha in-štrumentncija in banalna ritmi, ka. Zato je programska politika gledališča, ki vleče iz arhiva take in podobne opere, vse graje vredna, posebno če pomislimo, koliko kvalitetnih del is operne literature še Čaka dališču. Da so to predvsem dela iz slovanske operne literature menda niti ni treba še posebej omenjati, o operah jugoslovanskih skladateljev pa seveda ni niti duha ne sluha, ker uprizoritev take opere bi bila Prav gotovo v ogromno škodo ((dvatisočletni kulturi«, katere zastopniki so vzeli v zakup tržaško občinsko gledališče, za katerega graditev pa so doprinesli svoj delež tudi tržaški Slovenci, Situacijo premiere te so deloma rešili izborni solisti, ki so obenem z orkestrom, dirigentom in režiserjem ter scenaristom pokazali svoje odlične sposobnosti. PUCCINIJEVA uMANON LESCAUTu Odlično poznavanje orkestra in spretno izkoriščeni zvočni r/ekti so rešili pozabe Puccinijeve operite stvaritve, čeprav ne moremo zanikati, da je skl a. datelj s svojo bogato invenci-j jo napisal tudi glasbeno viso- ko vredna lirična mesta, ki pevcu nudijo vse možnoui. da izpoj« svoja čustva. Opera (.Mano n Lescaut«, katero prtinieio so pripravili le dni opere \25letnice smrti Giaci:m3 Puccinija, «i ravno najboljše skladateljevo operno delo. polno Pa je ie omenjene lirike, ki more zadovoljiti tudi kritičnega poslušalca, in th posebno takrat, ko se vsi Izvajalci zares potrudijo, — Oliviero de Fa-brltiis, ki je opero pripravi, ie izvabil orkestru vse zvoke bogate Puccinijeva glasbe, čemur pa so pripomogli tudi vrli člani orkestra, ki r.ikdar ne razočara in ki na splošno drži visok nivo opernih prireditev v gledališču nVcrdi«, in to bolj kakor pa solisti, ki prihajajo gostovat Iz Italije. Tudi zbor je zborovodja Roberto Benaglio dobro pripravit. V začetku nekam negotova se je sopranistka Clar« Petrella, ki je nastopila v naslovni vlogi, med predstavo dobro uveljavila in skupno s tenoristom Del Monacom, pri katerem bi hoteli še več glasovne sproščenosti, izoblikovala lepo ubran duet obeh glavnih zasedb. V ostalih vlogah so nastopih Afro Poli, Crktiano Delamangas, Bruna Rohehini, 1'itforio Pandani, Vladimir Lozzi 'n drugi. Režijsko je opero pripravil Enrico Frige-rto. — r (Oddaja na srednjih valovili 240 m ali 1250 kc> 6.30, Jutranja glasb«; 6.45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7,40, Napoved časa - po. ročila v slovenščini; 7.15, Jutranja glasba. 12.00, Operna glasba; 12.30, Igra orkester Gallo; 12.45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00, Napoved časa - poročila v slovenščini; 13.15, Igrajo razni violinisti; 13.45, Našim ženam v italijanščini; 14.00, igra kapela Stojana Stenovica; 14.30. Pregled tiska in poročila v italijanščini; 14.43, Pregled tiska in poročila v slovenščini, 17.30, Aktulna politična vprašanja v italijanščini; 17.45, Koračnice borbe in dela; 18.00, Od «no-vlh akordov« do danes - samospevi Vasilja Mirka; 18.20, Melodije iz operet; 18.45, Feljton; 1900, Tarirni: sonata «Vražj! trilček«; 19.15, Poročila v italijanščini; 19.30, Napoved časa -poročila v slovenščini; 19.45, Lah. ka glasba; 20.00, Poročila v hrvaščini; 20.13, Plesna glasba; 20.30, Literarna oddaja: «Mlcklje-vlč« v slovenščini; 21.00, Filmska glasba; 21.15, Koncert slovenskih solistov; Bukovec Vilma, Franci Rudolf in Korošec; 22.00, Življenje jugoslovanskih narodov v italijanščini; 22.00, Koncert k dnevu Jug. Armade; 23.00, Zadnja poročila v Italijanščini; 23.05, Zadnja poročila v slovenščini; 23.10, Objava sporeda; 23.15, Glasba za lahko noč. Pošteno dekle, 17 ki govori slovensko in Janško, dobi službo pri V0(ird* družini v Londonu, plačana. Natančneje pri ■ žlni Viktor Skof, SesU^ ra*«1*!' Božične In novoletne ra dr«* nice, okraske za božična ln 'K«rlš koleds J aM« vesa, sveče, knjige In >«? „i« stenski dobite v slovenske stenske KNJIGARNI in PAPIR' NIC! ul. Mil."'« 37 STOKA T n s 1 ZAHVALA |( Ker se ne moremo I izreka"10^ vsakemu posebej em prisrčno zahvalo v,eI^n>8‘ rodnikom, prijateljem, lca]iii cem, tovarišem in t°vafj,<,n n* ki so obiskovali 1n pomaS^gi kakršen koli nadir.' naši mami Počkar Mariji roj, i Skapi11 ter so ji darovali obilo in jo 5P“T ter vencev ............ -- hl0 .- zadnjemu počitku. Fo^‘ z« ~-u-'oljujemo družini . $0 pomoč in prijaznos , zs .,___11 - >»l dragi mam j bivanj« ves čaa njenega r.Jih. Trst 23. decembru l"41' Družini )n Kovačič - F»bbt1 ob dnevu'j STRSKI DNEVNIK JffloslouansHe armade — — „= ^ (Nadaljevanje s 1. s.trani) IPODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATTISTI 301a - I.; • TEL. 70 >o vezale Nemčijo z Italijo in WJe z afriškim bojiščem. Ju-Mslavija je bila zaledje, ki je HOralo biti v rokah fašistične-n bloka, da bi se mogle ures-JJČtti sanje italijanskih imperialistov o. Jadranskem morju !-ot italijanskem morju. Vse te komunikacije so bile skozi 4 l*ta pod nenehnim udarcem “dše vojske. V drugi polovici Mjne je mogel okupator upo-'ubljati naše železniško omrežit samo s 16 odst, njegove naj-yečje zmogljivosti. To je bila Posledica neprestanih napadov Wih enot na železniške nabave in na promet. V teh bo-lift smo uničili ali poškodova-'i 1700 km železniške proge, predorov, 1100 mostoi’, 2000 bkomotiv in 20.000 vagonov._ Hud udarec je zadala nasa l'0jslca tudi gospodarskemu po-Itncialu fašističnega bloka. Neslovanska armada je prekrižala naklep Italijanov in Nemcei> da bi jugoslovansko Mspodarstoo isgoristili za svo-fa agresivno vojno. Skupna bi-!«nca naše aktivnosti na tem Mročju je bila, da proizvod-% na našem ozemlju ni molk kriti potreb okupacijskih :< kvizlinških sil pri nas, kaj tle, da bi presežek izkoristili j vojno na drugih frontah, •kše sile so med vojno uniči- * nad 700 važnejših industrij->¥h naprav. ■ „ V vrsti važnih rudnikov so onemogočile ali zmanjšale pro-Itoodnjo. Okupatorju je bilo Omogočeno izkoriščanje no-l% strateških surovin, ki jm it bil med vojno sam odkril v »uši deželi. Naše enote so v Mjdouih malodane v celoti onemogočile izropanje gozdne-to bogastva naše dežele. Z e Joed vojno so naše oblasti i~-^hičale mnoge gospodarske tire za boj proti sovražniku. Pomembne uspehe za izid “fOfle svetovne vojne je doseg-naša armada tudi glede iz* Wb, (j; jih je povzročila fasi- 'lični vojski jugoslovansko "Bjišče je požrlo na stotisoce tovražnih vojakov, nd tisoče Njihovih izbranih kadrov in Velikansko množino vojne tehnike, Po dosedanjih podatkih ie Jugoslovanska armada uničila md 450.000 sovražnih valčkov in oficirjev, zaplenila o^rog 500.000 pušk. 4600 mi-traIjezov, 7150 minometalcev, »00 tankov. 300 letal in 20 'tsoč motornih vozil. Ta mn o-fina fašističnega moštva ’n -ehnike, ki je bila za vedno iz borbe, je znatno 0lajšala položaj na drugih frontah v Evropi in Afriki. Seveda so bile tudi naše rnve za takšne uspehe zelo °“futne Naša vojska je imela "•»d vojno okrog 305.000 mrt-v'*h in 400.000 'ranjenih bor-N. Skupaj s Civilnimi žrtva-ll-ojne je bilo 1,700.000 mrt-Jk Jugoslovanov. medtem ko "■ štela Jugoslavija okrog 15 jtlijonov prebivalcev, s tem k zavzela Jugoslavija v drugi fcetouni vojni po odstotku rte o med vsemi narodi, sveta . (Po mesto Ze iz teh splošnih podatkov * razvidno, kako važen je bil frtež male Jugoslavije v belili zavezniški vojni proti fašiz-tiu Hkrati nam ta bežni pre-lled vojnih naporov jugoslovanskih narodov kaže, kako tlaorne in smešne so klevete tominformovskih falzifikator-leo zgodovine, ki bi radi zdaj, to tolikšnih plemenitih, tudi 'fini storjenih uslugah, pri-'rili resnico o osvobodilni voj-?i jugoslovanskih narodov in M prikazali kot čisto navadno P«staporsko sleparijo. Mar i 0re človek, ki mu je ostala e še trohica zdrave pameti, Prjeti, da bi bili hitlerjevski ^stripovski mogotci preko J^Ojih agentov v naši deželi ■roanieirali vojsko in rodili “Beračije, katerih cilj je bil S*witi blizu pol milijona nem-:Vh in italijanskih vojakov in hcirjgv, paralizirati maloda-?e celo 'komunikacijsko mrežo „ gospodarstvo okupirane Ju-“Pslauije? Sodobna Jugoslovanska ar-j^a je zgled napredne voj-pf, vojske ki dele. za napre-človeštva Napredni zna-lil naše vojske se zrcali v »lC; jugoslovanska armada je obodna sila socialistične dr-l.ve. s socialističnim politit- Jji in družbeno-ekonomskim Jfroj era Jugoslovanska ar. brani interese napredla razredov, delovnega ljud-jmi naše dežele. To obeležje ».daje očitno izražanj sociali-rni značaj. Jrgša vojska hkrati tudi ne-zVedno sodeluje pri graditvi Mllkih objektov petletnega 2®#<* in kaže p™ tem občudo-ir^ja vredne zglede vneme, Hestt in vztrajnosti. »r^en nalog glede sodelova-pri graditvi socializma iz-naša vojska svojo ffi*Bno nalogo, glavni cilj strnil9« obstanka, namreč, da je “er neodvisnosti naše deže-J* miru v svetu. ytitno je, da gre lahko taks-vojska s takšnim značajem, ?,0o in nalogami, samo v glo-ko in pravično vojno. Njeno «bo samo že vnaprej izkljuje sleherno napadalno, kri-5no vojno. «Naj govori in /Boveduje kdo kar hoče, na-j dežela je miroljubna deže-j-daša dežela nikogar ne o-( ‘d, pa tudi naša vojska ni hdikogar ogrožala in ne bo 2°oar ogrožala.n (Tito) •Brajena na teh icmcfjih je «, vojska zdaj močnejša galija miru t> svetu. Glede negemonistične težnje ta-•i zahoda kakor tudi s etra-,/S.SR in nekaterih Ijud-£*jnokratičnih držav na n°du Evrope ima naša voj-? *4aj v svetu velikansko Jo‘NVaja vojska je ‘daj I opora našega partijske-)Jh državnega vodstva o 0r>» Ca mir In enakopravnost / državami, I “radi vsega tega je letos- 0 Praznovanje Dneva Jugo-v;a,‘«lcc armade še posebno in*m.bno. Letos to rii le spo-u„ n« slavo naše grmade n a 1 ?. našega orožja, ki nam i '9°j v svetu odrekajo, na | ^'Znanje padlim herojem, » ‘“"i jih nočejo priznati. cei Zhovnnje je predvsem rc5 obveznost do nenehne krti!!Ue naše vojske, do kolin. njene moralne in poli-% monolitnosti, do veča-hjetie udarne sile. LETOS BOMO V GLAVNEM DOSEGLI GRADBENI PLAN BABIČI Praznovali smo obletnico ustanovitve obdelovalne zadruge Pregled gradbenih del v Istrskem okrožju Zadnja vojna je naše kraje v coni B, v prvi vrsti njeno podeželje hudo prizadejala. Nad to zemljo in nad temi ljudmi sta se fašizem in nacizem kolikor sta le mnogo znesla. Poleg velikih človeških žrtev smo imeli ob koncu vojne na stotine in stotine požganih in uničenih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, mostov, šol, itd. Samo v Šmarjah, ki so jih okupatorji med vojno skoraj popolnoma uničili, je bilo porušenih, in požganih 143 stanovanjskih hiš, 171 gospodarskih poslopij in šola. Ce upoštevamo, da je imela ta vas pred vojno vsega skupaj 416 poslopij, potem spoznamo vso ogromno škodo, ki so jo utrpeli naši kraji. Po končani vojni je bilo treba misliti predvsem na obnovo, nato pa na gradnjo raznovrstnih objektov, ki naj dajo pobudo in osnovo za nove bodoče gospodarske naloge. Lahko rečemo, da je bila do septembra 1947 obnova skoro izključna oblika in vsebina gradbene dejavnosti v coni B. Po tem času pa so prišla na vrsto dela, ki kažejo zadostitev potrebam, ki jih je prinesel novi družbeni razvoj in nove potrebe. Tako je posvetila ljudska o-biast posebno pažnjo gradnji šol, kanalizaciji mest, gradnji kopališč, športnih igrišč, obnovi hotelov, gradnji vinskih kleti, skladišč, blagovnic, ureditvi prostorov raznih podjetij in podobno. Pred seboj imamo statistične podatke teh gradbenih del s stanjem dne 1. decembra t. I., ki so v zvezi s planom za leto 1949. Ti podatki nam povedo v odstotkih, da so gradbena dela enorazredne osnovne šole v Bužiniji in v Murinah dosegla 100 odst. plana. Gradnja slo-vensko-italijanske osnovne šole, in sicer prvega trakta, je po planu izvedena do 67,2 odst. Ce pomislimo, da je bil gradbeni prostor, na katerem je stala nekdanja koprska kaznilnica, komaj letos očiščen, potem smemo pričakovati, da ne bo več dolgo, ko bodo ljudsko-šolski otroci v Kopru imeli docela novo, vsem načelom moderne zgradbe odgovarjajočo šolo. Podobno je tudi s hrvat-sko gimnazijo v Bujah. Na dolnjem delu bujskega griča dominira že danes nad vso okolico in kaže v malem bodoče arhitektonsko lice. Stavba je v smislu plana dovršena že do 56,4 odst. Tako bo prišel hrvat-ski živelj iz Bujščine do enega svojih najvažnejših kulturnih domov. Končno je na področju šolstva treba omeniti še gradnjo dvorazredne osnovne šole v Sv. Ivanu, ki je z deli šele v začetku. Na področju socialnih ustanov je pomembno, da je ureditev bolnišnice v Bujah 'dosegla 84,5 odst., gradbena dela pri stavbi infekcijske bolnišnice v Piranu pa 96 odst. Prav tako bo tudi obnova bolnišnice v Ankaranu, kjer je bil plan za 1949 dovršen do 97,6 odst. prišla kmalu do zaključka. S temi deli hoče ljudska oblast izboljšati zdravstvo v naši coni. Za tem imamo celo vrsto gradenj, ki bodo služile v prvi vrsti našemu gospodarstvu: tako je gradnja avtomehanične delavnice v Semedeli (prva etapa) dosegla letošnji plan do 95,2 odst., skladišče Omnio v Kopru 100 odst., skladišče podjetja Istra-Prerad 99 odst,, skladišče v Strunjanu 95,1 odst. dela pri veleblagovnici v Kopru 79,2 odst., ureditev prostorov za podjetje «Fructus» (druga etapa) 54 odst. Obnova hotela v Piranu je v tem trenutku gotovo dosegla 100 odst., ker je bil a prvim decembrom izvršen plan že do 99 odst. Podobno je z obnovo hotela v Bujah z 96 odst. Gradbena dela pri hotelu v Kopru so prekoračila 81,4 odst. plana. Vzporedno s temi objekti, ki so važni za tujski promet so bila delu pri kopališču v Portorožu Oddaja sviaisi kol Oddelek za trgovino obvešča vse, ki gojijo prašiče, da bo trgovsko podjetje Istra-Prerad organiziralo s pričetkom prihodnjega leta odkup belih svinjskih kož. Odkup teh kož se bo vršil po ugodnih cenah in prodajalci bodo prejeli poleg običajne kupnine za vs«k kilogram prodane kože še nagrado v znesku 10 din. Ni treba še posebej poudarjati važnosti, ki jo ima odkup svinjskih kož za naše gospodar, stvo Kože bodo strokovnjaško predelane v jugoslovanskih strojarnah in iz njih bomo prejeli industrijske kožne izdelke, iii so v zadnjem času že dobili nu našem trgu precejšen sloves, tz tega razloga je očitna korist za našo trgovino in splošno gospodarstvo. ki jo bodo z oddajo teh kož doprinesli naši kmetje in naše kmečke zadruge. Po drugi strani Jim narekuje njihova ljudska zavest, da pro-dajo te kože edinole imenovanemu trgovskemu podjetju. končana po planu s 100 odst., pri kopališču v Sv. Nikolaju pa z 91,4 odst. Napredovala je tudi gradnja vinske kleti y_ Umagu, ki je prišla do 70,1 odst. izvršenih del po planu. Vinska klet v Kopru pa je dosegla 22,6 odst. del. Stadion v Kopru ima za seboj 63,5 odst. gradbenih del, novi svinjaki na kmetijski šoli v Skocijanu 18.8 odst. in dela pri novogradnji opekarne v Sičjolah že 76.3 odst. K tem splošnim gospodarskim gradnjam je treba dodati gradnje zadružnih domov. Pri tem je bil izvršen plan v odstotkih sledeče: aZdružni dom v Šmarjah do 98.8, v Marezigah 86.8, v Vanganelu 87, v Novi vasi 62,2, v Bujah kar 95,4. Krašici 41.2, Marušičih 79.3, Materadi 92,6, Cezarjih 81,7, Bertokih 24.8, Škofijah 16.2, Dekanih 51.4, v Sv. Antonu 35 in v Pučah 7.2 odst. V zvezi s planom za leto 1949 je Ireba omeniti tudi gradbena dela v nekdanjem gledališču Ristori v Kopru, ki so prišla do 97 odst. in kazenskega zavoda v Kopru s 56.4 odst. Med tako imenovane nizke gradnje štejemo novo gradnjo dveh mostov v Sičjolah, ki je dosegla po planu 97.2 odnosno 94.5 odst., kanalizacijo v Izoli g 104.4, kanalizacijo v Piranu z 92 in kanalizacijo v Kopru z 80.5 odst. V isto kategorijo spadajo še dela pri preureditvi ceste Babiči-Boršt, ki so izvedla plan s 96.5, novogradnja ceste Smarje-Nova vas s 93,2, asfaltiranje cestnega o-mrežja v Izoli z 92.5 in asfaltiranje ceste Skofije-Portorož do 72.2 odst. Končno ne smemo pozabiti, na obnovo podeželja, v kolikor so ga izvajali obnovitveni zadrugi v Šmarjah in Marezigah in okrajni odbor v Bujah, ki so po planu izvršili od 71.1 do 79 odst. del. Statistika ima za osnovo svojih računov stanje z dne 1. de, cembra t. 1. Zato bodo že mnoga dela v smislu plana izvršena 100 odst., oziroma se bodo temu odstotku zelo približala. O-stale gradnje, ki tega ne bodo dosegle, so imele v večini primerov težkoče zaradi pomanjkanja kvalificiranih zidarjev— domačinov. Res je pa, da se je v prvem polletju leta 1949 zgradilo 4 krat več kot v istem razdobju preteklega leta. Čeprav je bilo ob koncu septembra zaposlenih v gradbeni stroki nad 1700 oseb. vendar niso mogle ugoditi vsem potrebam gradbene dejavnosti! Požrtvovalnost strokovnih delavcev in prostovoljcev v prvi vrsti je omogočila te rezultate, k tem so prispevala tudi gradbena podjetja s svojo organizacijo dela. Mladinska brigada »Branko BaNč" prejela odlikovanje »Bratstvo in enotnost" Prezidij Zvezne ljudske skupščine v Jugoslaviji je podelil visoka odlikovanja mladinskim delovnim brigadam, ki so pomagale pri graditvi avtomobilske ceste «Bratstvo in enotnost« na progi Zagreb-Beograd. Brigade so prejele odlikovanja tako za zasluge pri delu, kakor tudi zato, ker so S svojim delovanjem doprinesle k pobratenju narodov Jugoslavije. Med odlikovanimi brigadc-mi, ki so prejele odlikovanje reda »Bratstvo in enotnost« I. razreda, je tudi mladinska delovna brigada »Branko Babič«. Ista brigada je bila že pred tem razglašena štirikrat za udarniško, trikrat pa je bila pohvaljena. Brigada «B. Babič« je bila spoznana tudi kot najboljša izmed V3eh pri sekciji za gradbe in je iz tega razloga prejela oi poveljstva brigad prehodno zastavico. Kakor nam je že znano, ima brigada »B. Babič« v svojih vrstah 78 udarnikov in 68 tovarišev, ki so prejeli pohvalo za svojo požrtvovalnost. Brigadi je poveljeval tov, Ti-nellj Viktor. Vest o odlikovanju brigade «B, Babič« so naši mladinci -prejeli z velikim ponosom. To priznanje jih utrjuje v odločnosti, da bodo nadaljevali svoje delo za zgraditev socializma v našem okrožju. profesorji nudijo vso pomoč. Obifjk tečaja je precej zadovoljiv. V tečaj hodijo tovariši in tovarišice iz vseh ustanov, kot uslužbenci dijaškega in mladinskega doma, gluhonemnice, šiviljske zadruge itd. Posebno skupino tvorijo člani NZ, ki so pokazali res veliko zanimanje za vse predmete in so zato že dosegli lepe uspehe. Vse tečajnike preveva zavest, da jim bo vse, kar se naučijo v tečaju, koristilo za bodoče Življenje. Danica Zupan Portorož Diski učitelji® se igrali Fin2esrievo..Raivaiieaii«ljee|a" Mladinska organizacija na učiteljišču v Portorožu je upri. zorila v nedeljo 11. decembra v Ljudskem domu Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Dijaki so podal; zelo dobro in spretno igro, ki je bila vseskozi globoko čustvena in življenjska. Zlasti je ganil gledalce prizor, v katerem oče-žga-njar pride do spoznanja, da se je tud; njegova edma hči vdala alkoholu. Zelo naravno sta poleg očeta igrali Lenčka in Tončka. Izborna sta bila Martin in Ferjan, Sirk in stara Mica PS' sta se kosala v originalnosti. Vsi igralci so želi veliko priznanje od gledalcev. Dijaki so podali igro dopoldan in popoldan. Cisti dobiček pa je mladinska organizacija namenila za novoletno jelko K. L. Ljudska univerza v Kopru 2ivljenje v tukajšnjem okrož- gati pojave in zakonitost v ju se kljub bombastičnim, smeš- j družbenem življenju, zakonitosti v gospodarstvu, ljudi g čutom dolžnosti in odgovornosti napram skupnosti, z novimi od. nosi do samega sebe, do dela in družbe v ožjem in najširšem merilu. Treba je delavcev očiščenih kapitalistične miselnosti, oziroma kar je vzgajal in utrjal kapitalizem samo za svoje protiljudske interese. Umno gospodarstvo se ne mo. re razvijati brez strokovne izo-brazbe in veščin, ki jih takšno gospodarstvo nujno potrebuje. Vsega tega se ljudska oblast zaveda. Odtod njena skrb za dvig ljudske prosvete in kul-ture, njena podpora za razvoj osnovnega, strokovnega in srednjega šolstva, za tečaje, predavanja itd. Iz takšnih prilik je v okviru prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Kopru vznikla ljudska univerza. Njena naloga je dvigniti ljudsko prosveto v smislu objektivne resnice soglasno z našo stvarnostjo. Prosveta k pogojih ljudske oblasti ni in ne more biti prosveta v pogojih kapitalizma, kjer je samo pravica vladajočega pro.ti-ljudskega razreda. Zato je in mora biti težnja tudi ljudske univerze, da postane prosveta množična in čim bolj temeljita, da bo pomagala buditi ogromno zakladnico spečih sij med našim delovnim ljudstvom ter tako do najvišje mere dvigati njih tvornost in delovno zavest. nim in zato neumnim lažem, kljub obrekovanju, napadom in podlemu blatenju od strani starih in novih (kominformistič-nih) sovražnikov le naglo spreminja in presnavlja y nove bolj svetle oblike. Življenje postopno zadobiva svoj pravi smisel, delo svoje zadoščenje, delovno ljudstvo svoje že davno izgubljene pravice. Demokratična ljudska oblast ni prazna beseda — kakor si želijo pri-staši-delničarji proti tej oblasti naperjenega možganskega tru-sta v Trstu; ljudska oblast je stvarnost, vzklila je iz potokov krvi. bolečin in bolesti: iz na-rodno-osvobodilne borbe. Je či-nitelj, ki ruši temelje in z njimi pogoje, ki so omogočali gnusno izžemanje tukajšnjega delovnega ljudstva, ruši jih tako kot jih je rušila v narodnoosvobodilni borbi in po njej in do julija lanskega leta, to je do mejnika, ko so naši takratni soborci vse to podpirali in priznali, a so za tem kot metamor-firani socialisti na to pljunili. Ljudska oblast si postavlja svoje lastne temelje, na katerih si gradi svojo novo stavbo, novo sožitje, novo družbo, gradi predvsem tam, kjer ima vsaka oblast, ljudska in protiljudska, svoj koren, svoj izvor: gradi svoje gospodarstvo. Dobro pa se zaveda, kako se to gradi. Ni dovolj, da obvlada glavne go. spodarske pozicije: glavno pro. dukcijo, trgovino, promet in Ljudska univerza naj bo naš drugo. Pri operativnem in ad-1 prosvetni parlament, ki zajema ministrativnem delu gospodarskega udejstvovanja — povsod je treba ljudi, ki so čimbolj na svojem mestu, oziroma ljudi, kateri si znajo pravilno razia- naše vsestransko udejstvovanje, naj bo naš posvetovalni organ, forum kritike, napotil, predlogov. Pripravljalni odbor ljudske univerze je sestavil ciklus 16 predavanj: 3 iz področja filozofije, 5 iz družbeno-politične in ekonemsko-družbene problematike in 8 splošno kulturnega značaja. Sodelovali bodo predavatelji katerih imena nam jamčijo kvalitetno izvajanje. Predavanja bodo vsako sredo ob 20 uri v dvorani gledališča. Dolžnost je vseh organizacij, starešin podjetij in ustanov, da obvestijo o tem nameščence in jim prikažejo korist teh predavanj ler vzbujajo v njih zanimanje zanje. Med prvimi je dolžna mladina, da izkoristi to priliko, ker je in bo ona prva pri gradnji nove družbe. Janko Furlan Ljudska univerza v Kopru priredi v petek dne 23. decembra t. 1. v mali dvorani obnovljenega gledališča ob 20. uri predavanje ((GOSPODARSTVO - OSNOVA LJUDSKE OBLASTI . Predava. tov. prof. Janko Furlan. VABI ODBOR! Portorož ii oarovaiKf 16. decembra je imela obdelovalna zadruga v Babičih velik praznik. Praznovala je obletnico svojega obstoja. Proslava je bila prirejena v okusno okrašeni dvorani gostilne Zveze partizanov. V goste so prišli tudi nekateri za-drugarji obdelovalne zadruge iz Pomjana jn Marezig. Zlasti pa je bilo zbranih tudi mnogo domačinov. Harmonika in ples so razpoloženje še dvignili, tako da je vsa prireditev naravnost prehitro potekla. Vse kaže, da je še mnogo vaščanov, ki bi radi pristopili v zadrugo, vendar imajo nekatere pomisleke, ki pa so brez podlage. Toda dobro bi bilo, da bi se zavedali, da je naša zadruga z ozirom na to, ker smo imeli zaradi velike suše slabo letino koruze, nakupila isto za svoje člane po 4.50 din, medtem ko stane kilogram koruze v prosti prodaji 25 din. Na zadnjem občnem zboru je naša obdelovalna zadruga sklenila, da se bo pri svojih pridelkih držala tržnih cen. kakor jih ima Prerad. Važno je tudi, da je zadruga pridelala letos 540 kg olja. Naj omenimo še to, da je napravila naša zadruga v tem letu modern svinjak, ki ima 11 prostorov za prašiče. Za prihodnje leto pa ima zadruga v načrtu gradnjo hleva za 60 glav živine. Kaj takega gotovo ne zmorejo in tudi ne bodo zmogli posamezni gospodarji ter tudi ne enako število kmetov, kakor jih ima zadruga. Ne pomaga nič — v skupnosti je moč. Končno povemo še to, da so pristopile letos v zadrugo 3 nove družine z vsem svojim premoženjem ter z vsem živim in mrtvim inventarjem. To so družine Babiča Franca, Umerja Pina in Umerja Andreja. Nadaljnja novica iz naše vasi spevkov v znesku 960 din. Tako bomo tudi v naši vasi s primernimi darili razveselili naše malčke in pripomogli k temu, da bo njihov otroški praznik čim lepši. Tovarišica Zadnik Ivanka iz Trsta je darovala gluhonemi mladini v Portorožu za novoletno jelko 4.000 ' dinarjev. Ravnateljstvo zavoda se plemeniti dobrotnici najto- j je ge ja> ,ja smo za novoletno pleje zahvaljuje! | jelko nabrali prostovoljnih pri- Sindikalna podružnica kmetijske šole pri tekmovanju in delu za novoletno jelko Naša sindikalna podružnica noče na noben način zaostati v delavnosti za drugimi podružnicami. Tako se je ob trimesečnem tekmovanju obvezala, da bo napravila 300 prostovoljnih delovnih ur. Vse to delo gre v korist kmetijske šole v Skocijanu. Člani podružnice hočejo s svojim udarniškim delom prispevati k izboljšanju šolskega posestva in istočasno dvigniti s tem njegovo kmetijsko produkcijo, kar bo v korist vsemu gospodarskemu sektorju Istrskega okrož je. Pri tem je važno, da smo že sedaj dosegli in prekoračili plan dela. Sindikalisti na kmetijski šoli v Skocijanu pa so se nadalje obvezali, di' bodo na čast o-krožnemu plenumu ES in v počastitev obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade, in sicer v roku od 1. do 20. decembra naredili nadaljnjih 50 udarniških ur. Poleg tega £o organizirali kulturno konferenco in pričeli z nabiralno akcijo pri članih podružnice v korist novoletne jelke. Pri tem bodo gledali na to, da bodo zbrali na vsak način več, kakor katera koli podružnica, ker bodo s tem prispevali k veselju otrok, čeprav bodo prejeli še tsko majhno darilo. Glede na to je sindikalna podružnica kmetijske šole v Skocijanu napovedala v zbiranju prispevkov za novoletno jelko tekmovanje vsem sindikalnim podružnicah) koprskega okraja, ki imajo 40 članov. B. M. g o: R 1 [ Š ] K ] [ ] D ] N r: E V 1 NI r i [: K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 - II ; TEL. 11-32 Načrt občinskega odbora za zimtko pomoč brezposelnim V glavnem volja postopek za zbiranje prispevkov kot lansko leto Podpore bodo razdeljevali samo v denarju mu je odbornik udeleži- Porlorož Slovenski izobraževalni teeaji Doba fašizma je ovirala in celo onemogočala, da bi se slovensko ljud-stvo izobraževalo. Sedanja ljudska oblast hoče popraviti krivice, ki jih je zaved. no prebivalstvo moralo pretrpeti. Zato je dala možnost, da se ljudstvo Izobražuje v izobraževalnih tečajih. Pred neka; tedni «e je Prl' čel tudi v Portorožu slovenski izobraževalni tečaj. Kmalu se je prijavilo 36 tečajnikov. Vrši se v dveh skupinah, in sicer dvakrat, odnosno trikrat tedensko. Tečajniki se udeležujejo z veseljem pouka, ker jlm tov. Kakor smo žc -po. je v sredo dn 7. t. sestal občinski odbor sko pomoč revnim ir. selnim. Sestanka, ki predsedoval občinski za dobrodelnost, so s. li tudi zastopniki inc. ustrijcev, trgovcev, obrtnikov, kmetov, ECA, pokrajinski urad za delo, sindikalni zastopniki in organizacije za zaščito brezposelnih ter zastopniki raznih italijanskih organizacij in združenj, ki so bili povabljeni. Kolikor nam je znano, ni bila od slovenskih organizacij povabljena nobena. Najprej so sklenili, da bodo na razne načine apelirali na meščanstvo, naj z vsemi svojimi silami priskoči na pomoč in pripomore k dobremu izidu te akcije, o kateri upajo, da bo bolje izpadla kakor pa lani. Sklenili so tudi, da bodo razdelili po trgovinah in lokalih najmanj sto propagandnih napisov v italijanščini, ki bodo vabili meščane naj prispevajo za reveže. Pravtako bodo zaprosili lastnike kinodvoran, da naj predvajajo kakšen poziv občinstvu za prispevke za pomoč najpotrebnejšim. Odbor bo zaprosil upravni odbor proste cone, naj bi proučil možnost, da bi industrijah ci, lastniki javnih lokalov in drugi koristniki proste cone in njenih kontingentov določili primeren pribitek na cene proste cone, ki naj bi ga izročili odboru za pomoč, seveda bi se ta pribitek ne smel aplicirati na blago, ki se ga direktno razdeljuje potrošnikom. Pravtako bodo predlagali paj se izvede prostovoljen pribitek na vstopnino pri športnih prireditvah in plesih med tednom do 31. marca 1950. To bi seveda ne veljalo za dneve, ko je določen obvezen pribitek na ceni za take listke. Pri kinih in gledališčih bodo vprašal) za prostovoljen prispevek po 5 ali 10 lir samo ob sobotah in ob praznikih med tednom. Tudi vodstva avtobusov in drugih prevoznih potniških sredstev bodo zaprosili, da naj prodajajo posebne listke za zimsko pomoč po 5 in 10 lir, z izjemo tistih štirih nedelj, ko bo v veljavi obvezen prispe vek v državnem merilu. Da pa bi ne bila ta obremenitev pretežka, bodo predlagali tak pribitek na voznino samo ob sobotah in praznikih med tednom. Poleg tega bodo od 21. decembra pa do 15. januarja pozvali občinstvo v trgovinah m javnih lokalih, prj bankah, občinskih podjetjih, y. kopališču in drugod, naj proti potrdi iu prispevajo za zimsko pomoč. Zastopniki organizacij za zaščito brezposelnih so pri pravljeni, da bodo razdelili po trgovinah, javnih lokalih in čili, se j javnih zabaviščih takšne blo-l. prvič ke in da bodo potem prišli poza zim- birat tudi nabrane prispevke, brezpo- pri tem prvem zasedanju pa je bil zavrnjen predlog, naj bi se pobiralo prispevke tudi po ulicah, da bi tako ne zahtevali od meščanov po večkrat prispevke v isti namen. Pravtako ne bodo organizirali nobene gledališke predstave, ker dvomijo, da bi uspela toliko, da bi krila svoje lastne stroške. Odbor je tudi sklenil, da bo kakor lani razdeljeval samo podpore v denarju, ker je ta način podpore najboljši in zvezan z najmanjšimi stroški in najmanjšo izgubo časa. Zaradi navodil, kako razdeliti podpore in za reševanje vseh zadevnih sporov in pritožb so sklenili ustanovit) poseben pododbor, v katerem bodo občinski in sindikalni zastopniki, škofija in zastopniki brezposelnih. Ta pododbor se je sestal prvič v torek 13. t. m. kjer so se dogovoril o prvem razdeljevanju. Občinski odbor priporoča vsem organizacijam in privatnikom čim večje sodelovanje pri tej akciji za pomoč potrebnim, da bodo na ta način zbrali dovolj sredstev in lahko ob- čutno povečali delež, ki ga bo pokrajinski odbor za zimsko pomoč določil za pomoči potrebne v goriški občini. Urnih za javne obrate Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je lcve-stor dovolil za božične praznike, za novo leto in sv. Tri kralje, ali v dneh 23., 24., 25., 26., 30. in 31. decembra t. i. ter L, 2., 5. in 6. januarja 1950 podaljšanje obratovanja vseh javnih obratov do poljubne nočne ure. inzi Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da se bodo trgovine ob božičnih praznikih držale sledečega urnika: 24. decembra bodo vse trgovine lahko podaljšale urnik poslovanja do poljubne ure; 25. decembra bodo vse trgovine, kakor tudi mlekarne in pekarne ves dan zaprte. Pol-prazniškega urnika pa se bodo držale cvetličarne. 26. decembra bodo vse trgovine ves dan zaprte razen mlekarn, pekarn in cvetličarn, ki bodo poslovale samo dopoldne. Podpora kmečkim delavcem Pokrajinska komisija je na zasedanju dne 13. t. m. na pod-dlagi člena št. 5 zakonske odredbe z dne 24. septembra 1940, št. 1949 sklenila, da bo štela kvalificiranim kmečkim delavčerh,' ki so Bili redno vpisani x imenike delavcev za leto 1948, največje število delavnih dni, ki so predvideni v zadevnih sedanjih zakonskih odredbah, da bodo na ta način deležni večje socialne pomoči in podpore ter družinskih doklad. S to odredbo omenjene komisije bodo kmečki delavci deležni poleg drugih tudi invalidske podpore, podpore za starost, za primer jetike, poroke in rojstev. Poleg tega bodo na tej podlagi izdajali tudi dodatno izplačilo družinskih doklad, katerih bo deležno okrog 500 delavcev naše pokrajine. Družinske doklade za rednega kvalificiranega delavca, ki hrani 4 osebe, bodo tako znašale okrog 8.000 lir in jih bo Izplačeval zavod za socialno skrbstvo v Gorici, in sicer najkasneje do konca leta 1949. Smooarshi tečai na Uhuanshi planini Tranzitna dovolfenja za Jugoslavijo Dovoljenja za prehodni promet v Jugoslavijo, kakor poroča Zveza poljedelcev, so veljavna eno leto. Zato ostanejo v veljavi 12 mesecev tud; vsa dovoljenja, ki imajo označeno zapadlost dne 31. decembra t, 1.. Taka dovoljenja morajo prizadeti predložiti na kvesturi -urad za dovoljenja, da bodo na njih zabeležili tovrstno spremembo. Slovensko planinsko društvo v Gorici ima že lepe tradicije na planinarskem in izletniškem področju. Tudi letos je njegovo delovno vodstvo organiziralo za go riške ljubitelje gora in njihovih krasot celo vrsto izletov, med katerimi je najvažnejši trodnevni izlet v Dolomite, ki bo vkljub nagajanju vremena gotovo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. Zal, da nam je krivična meja zaprla pot do naših najlepših planin, kjer je imelo naše planinsko društvo svoje lastne postojanke. Vendar pa tudi to ni ubilo planinskega duha naših ljubiteljev narave in svojo pozornost so obrnili proti Kanalski dolini, Slovenski Benečiji in Dolomitom. Ob zaključku starega in začetku novega leta namerava slovensko planinsko društvo iz Gorice organizirati poseben smučarski tečaj na Ukvanski planoti, ki bo trajal 10 dni, in sicer od 27, decembra do vključno 5. januarja 1950. Potovalo se bo z vlakom, zato bo zbirališče za odhod na go riškem južnem kolodvoru v torek 27. decembra ob 6.30 zjutraj. Udeleženci tečaja naj prinesejo s seboj jedilni pribor, odejo in druge drobne potrebščine. Prvi dan bo kosilo iz nahrbtnika, za naslednjo hrano pa bo preskrbljeno na Ukvanski planoti. Hrana bo izdatna in dobra, za vsakega udeleženca bo preskrbljeno udobno ležišče. Preskrbljeno bo tudi za prevoz prtljage od železniške liostaje na Ukvah do Ukvanske planine. Smučarski tečaj v tako lepem kraju, kakor je Ukvanska planina, obeta našim mladim smučarjem mnogo zabave, zlasti ker kaže, da bodo snežne in vremenske prilike zelo ugodne. Poskus samomora Pred zaključkom starega leta se mnogih kakor kaže, po-lašča obup. Se ni minulo teden dni, odkar smo imel; v naši kroniki opravka z dekletom, ki je zaužilo precej perman-ganata, s katerim si je nameravala vzeti življenje, že se je ta želja pojavila tudi pri 26-letni Agati Mastrorillo iz ul. Rafut št. 2. Ta je bila v zadevi manj izkušena in je izpila stekleničico amonijaka, ki ji je povzročil hude bolečine. Domači so takoj poklicali voz Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so ji izprali želodec in jo ohranili pri življenju. Sinoči je bila seja občinskega sveta Včeraj zvečer se je vršila r.a gradu izredna seja goriškega občinskega sveta. Po čitanju zapisnika zadnje seje je svet potrdil nekatere sklepe občinskega odbora, predvsem glede izenačenja pokojnin upokojencem, ki jih uživajo na osnovi pravilnika o pokojninah občinskih uslužbencev. Dalje je občinskih svet potrdil začasne uredbe za izboljšanje položaja občinskih nameščencev, za katere naj bi se uporabil pravilnik o pokojninah z dne 29. julija 1925. Poleg drugih važnih točk, je bilo govora tudi o prosti coni. V zvezi z vprašanjem proste cone je bilo govora, naj se prodaja v prosti coni poleg sladkorja in kave tudi kakao, čokolada, bomboni, milo irj druge življenjske potrebščine po ugodnih cenah. Obširnejše poročilo o poteku seje bomo objavili v jutrišnji številki našega lista. Koledur Osvobodilne tale bo izšel tudi letos v izdaji Gregorčičeve založbe. Zaradi stavke tržaških tiskarjev je izdaja zakasnela, toda v nekaj dneh bo v rokah čitateljev. Stednja z elektriko Na osnovi odredbe št. 5 pokrajinske komisije za disciplino potrošnje električnega toka podjetje SELVEG sporoča, da bo električni tok od 19. decembra 1949 do 31. januarja 1950 ukinjen samo enkrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih v občinah Gradiška, Fara, Romans, Zagraj, Foljan, Ronke, Tržič, Šempeter ob Soči, Škocjan, Turjak, Starancan, Doberdob in Sovodnje; ob petkih v Kr-minu, Koprivi, Marjanu, Dile-njah, Chiprisu, Vili Vicentini, Rudi, Campolongo, Tapoljanu in Fiumicellu, Občinska podjetja sporočajo, da ostane tudi za naše mesto od 19. decembra 1949 do 31, januarja 1950 se vedno v veljavi od redba št. 5, pokrajinske komisije za provilno potrošnjo električnega toka. Istočasno tudi sporočajo, da je potrošnikom na razpolago za olajšavo neprijetnih posledic omejitve elektrike termični tok lastne proizvodnje, za katerega bodo morali potrošniki plačati povišek 5 lir na kwh za industrijsko uporabo in 5 lir na kwh za vsako potrošnjo druge vrste. Dovoljena potrošnja je sledeča: a) za pogonsko silo: 70 odst. povprečne potrošnje v mesecu juniju in maju 1949; b) za drugo uporabo pa 70 odst. potrošnje v mesecu decembru 1948. Ker je tudi termične energije zelo malo, naprošajo občinska podjetja vse potrošnike, naj uporabljajo električni tok samo za najnujnejše. Iz Jugoslavije so i vili Včeraj so jugoslovanske obmejne oblasti vrnile italijanskim 20 italijanskih državljanov, ki so brez dovoljenja prestopili državr.o mejo in se najbrž namenili na delo v Jugoslavijo. Vseh dvajset je italijanska policija za nekaj časa pridržala in jih nato z izgon-skim listom odposlala vsakega v svoj rojstni kraj. Dve manjši obsodbi pred okrajnim sodiščem Včeraj popoldne so na goriški kazenski sodnij; preučili samo dva sodna primera. Pri prvi razpravi je moral na zagovor 23-letni Zucca A-leksander iz Uselus (Cagliari), ki je bil obtožen, da se ni pokoraval določilom izgonskega lista, ki so mu ga izdale policijske oblasti v Firencah in na podlagi katerega bi se bil moral vrniti v svoj rojstni kraj. Toda Zucca, ki se ni mogel odreči potepuškemu življenju, je stopil ng vlak in jo popihal v Gorico. Tu so ga varnostni organi kaj kmalu zavohali in ga izročili sodnim oblastem, ki so ga včeraj zaradi tega obsodile na 1 mesec in 5 dni zapora. Nato so s odsotnosti sodili 33-letnl gospodinjski pomočnici Furlan Jožefi iz ul. Tunisi 13. gospodinjsko pomočnico je prijavil sodniji Franc Campa-nelli, pri katerem je bila dalj čssa v službi, in sicer zato, ker mu je odnesla v odsotnosti žene veq zaves, nekaj perila, dve volneni odeji, nekaj posode in ženski dežni plašč. Ko se je gospodinja vrnila domov in ugotovila, da ji manjka precej blaga ter, da ni bilo nikogar razen obtožene v tistem času v njenem stanovanju, je Furlanovo kratkomalo prijavila policiji. Včeraj so jo zaradi tega obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter 2133 lir globe. ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini Je bilo od 11. do 17. decembra t. 1. 13 rojstev, 13 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 4 poroke. Rojstva: Bandin Roman, Cussini Lucija, Collini Maver, Tonut Lucija, Russo%Ana, Pahor Klavdija, Valli Lavra, Gor-latto Lucija, Nanut Nadja, Del-la Piva Konrad, Medeot Robert, Vecchiet Livija, Miolli Pavel. Smrti: 71-letni invalid Zezlin Franc, 84-letna gostilničarka Reja vd. Pavletič Francka, 59-letna upokojenka Makuc Milka, 52-letni zidar Černe Ivan, 79 'etni menih Moratto Anton, 1 mesec stara Gheghi Ana Marija, 81-letni kmet Gabrijelčič Anton, 1 dan stara Gorlatto Lucija, 35-letna gospodinjska pomočnica Ondevieni Mercedes, 60-letna gospodinja Bul-fon por. Birri Karmen, 54-letr,a gospodinja Vuk por. Tornada Karolina. Vknjižene poroke: policist Lasič Jožef in uradnica Ca-stelloni Lena, odv. dr. Marino Rihard in zasebnica Drigani Bruna, geometer Vižintin Liber in gospodinja Humar Alberta, Poroke: raznašalec Bernar-dis Jordan in tkalka Marchi Amelija, letalec Brunetti Ita-lo in učiteljica Celotti Marija, trg. pomočnik Verbi Peter in delavka Venturini Marija, j Mornar Corbatto Angel in šivilja Nocent Mafalda. KlfcJO — 17: «Vitez lisic«, VERDI. Power. VITTORIA. 17: «60 ljubezenskih pisem«, W. Holden. CENTRALE. 17: ((Veliki gats-by», A. Ladd. MODERNO. 17: «Sonce vzide jutri«, E. Robinson. EDEN. 17: «Smrtna tajnost«. m (PUmol<i dnevniki JEAN CASSOU: Revolucija in resnica Ob enaintrideseti obletnici smrti IVANA CANKARJA Moje potovanje po Jugoslaviji mi je nazorno prikazalo stvarnost, ki so jo od takrat osvetlila tudi kritična prouče■ vanja in vtisi drugih prič. Ta stvarnost se razlikuje od stvarnosti, ki jo Kominform če pol drugo leto vsiljuje komunistični javnosti vseh dežel in o kateri bi človek prej rekel, da je taktična teza, ne pa objektivna ugotovitev, ki se da proučiti ugotovitev, ki zahteva, da jo preverimo ali komentiramo. V sedanjem stanju in 's pogojem da jo obravnavamo brez doktrinarnega pridiganja ter brez praktičnih predvidevanj in predsodkov o bodočnosti, se nam zdi Jugoslavija federacija narodov, ki so hkrati uresničili svojo socialno revolucijo in svojo nacionalno osvoboditev. Zgodovinska vojna Jugoslovanov je vzniknila iz ljudske narodne zavesti. Ta vojna, ki so jo vojevali z enakim poletom v planinah pod vodstvom svoje Komunistične partije in njenih voditeljev je bila hkrati socialna, politična ter vojaška vojna, ki so jo bili partizani. In ta zgodovinska vojna je vzbudila v Jugoslovanih občutek, ki sem ga opazil na svojem potovanju povsod; občutek ljudstva, ki ve, kaj je storilo, ki je znalo odločati o svoji uso. di in ki hoče zato tudi v bodoče odločati o njej. To ljudstvo hoče obdržati svoje pridobitve. In ker je na svoji zemlji upo- JEAN CASSOU stavilo komunistični režim, ga hoče utrditi in razviti v skladu s specifičnimi pogoji v tej deželi. Svojo deželo hoče industrializirati in obnoviti, uresničiti hoče agrarno reformo po posebnem svojem ritmu in potrebah; in'ker je postalo narod in država, se hoče na področju diplomacije in trgovine pogajati kot enak z enakim z vsemi drugimi državami, vštevši države, ki imajo njegovemu podoben režim. Te odločnosti doslej niso mogli omajati niti poskusi notranjega prevrata niti bule o izobčenju. Kominform si zaman prizadeva prikazati Jugoslavijo kot fašistično državo, istovetno Francovi ali Caldari-sovi državi, kot državo, ki hujska na vojno. Zaman razglašajo določena dejstva, pri katerih gre zgolj za lahkovernost, dejstva, ki ne preneso nobene kritike: pravijo, da je ZSSR likvidirala Markosa in grške partizane zato, ker je Jugoslavija baje pomagala Cal-darisu. Baje je že od nekdaj obstajala zarota, ki je povezovala Tita, jugoslovanske prostovoljce v španski vojni, Hor-thgjeoo policijo, Uestapo in Inteligence Service in katere cilj naj bi bil uničiti socializem v svetu in znova upostaviti kapitalizem. Noben radoveden človek pa ne more premagati skušnjave, da ne bi teh samovoljnih izjav proučil in da se ne bi na pr. vprašal, ali ni bil proces proti Raiku uprizorjen, da bi to javno dokazali. Pripo močki, s katerimi so izsilili iz Raika prijnanje, Raikova dejanska vloga, značilne poteze njegove psihologije, vse to lahko ostane neznano, celo nepojmljivo; vendar pa je vse skupaj tako za lase privlečeno in priznanja sama tako prozorna, da se mora človek čuditi in dobiti vtis, da gre tu za sistem, ki ne upošteva resnice in iskanje resnice. Ta sistem priznava samo koristne in uporabne resnice, imperativne resnice, ki jih človeška pamet ne more doumeti in pod katerimi se razume takoj ko so izgovorjene, aktivno praktično in borbeno stališče, skratka, resnice ki so hkrati verskega in pragmatičnega značaja. Descartesova metoda nas ni navadila, da bi sprejemali in uporabljali takšne resnice. Navadili smo se od razglašenega dejstva ali dogme ločiti namen, celo s predpostavko, da je najčistejši. Navadili smo se ločiti tisto, čemur bi lahko bil namen posvečen. Dregfuss je izdajalec. — Stojte. Ali je izdajalec ali pa ni. Okrnili ste avtoriteto generalštaba, francoske vojske, domovine. Nemčija pa je tu, Nemčija preži na nas! Ce enkrat stojte! Na takšno al1 drugačno stališče do akcije m borbe se bom torej postavil glede na lo, ali bom priznal Dreyfussovo krivdo ali nedolžnost, in šele potem, ko si bom osvojil to resnico^ ko bom no-pravil iz njp svoje prepričanje in ko me bo vsega prevzela Tedaj bom videl, kako je treba, uporabiti naš generalštab, ki na predstavlja resnice, nezmotljive dogme, marveč orožje za akcijo. Sicer pa vam lahko a priori in preden bi zvedel za izid svoje ankete o primeru kapitana Dregfussa izjavim, da je pravični in resnicoljubni generalštab zanesljivejši, močnejši in z dejanskega praktičnega in vojaškega stališča učinkovitejši, kakor generalštab, ki laže. V tem je namreč dilema, pred katero me postavljajo moji komunistični tovariši. Ta dilema je prav tako toga in absurdna, kakor Pascalova stava. Oni ali mi, kajti izven nas n. rešitve. Ce dvomimo o trditvah Kominforma, če pozdravljam izredno revolucionarno in nacionalno energijo, ki jo kaže Jugoslavija, ko se bori za svojo neodvisnost proti Kominfor-mu, če zastavljam nediskretna vprašanja e okoliščinah Raiko-v ega procesa in likvidaciji grških partizanov, delam za A-meričane in prehajam v njihov tabor. Ne. Ne prehajam v ameriški tabor. Kakor mnogi intelektualci mojega pokolenja, sem se tudi jaz boril za stvari, ki so jih branili tudi komunisti, boril sem se proti fašizmu za Ljudsko fronto, za republikansko Španijo, proti Muen-chenu, Hitlerju in Švabom, boril sem se za odporniško gibanje. In v borbi za odporniško gibanje sem se boril nepretrgo. ma in še z večjo vnemo, odkai je obvisel na francoskem nebu kljukasti križ. In vse to sem delal kratko in malo zato, kei sem poslušal glas svoje vesti. Delal sem iz pobud in nagibov, ki se nedvomno razlikujejo od pobud in nagibov, ki so navdi-, hovali komuniste celo do he rojstva v borbi za isto stvar (Ko bi bili moji nagibi in po bude enaki njihovim, bi bil ko munist). Kljub tej razliki pa smo bili tesno in bratsko povezani: tovariši v borbi. Jaz pa vem, in mnogo nas je, ki vemo kakor vedo tudi komunisti, ka ko strašna nevarnost je za Francijo, da so se ugnezdili pri nas Američani, da sedi v Fon tainebleauu mednarodni gene ralštab, da je celotno naše gospodarsko življenje prepuščeno ameriškemu kapitalizmu, skratka, da mu je prepuščeno vse naše življenje, naše zadnje upanje na življenje. Jaz vem in mi vemo, kako nujno potrebno je razgibati celotno na cionalno javno mnenje proti koncesijam in podlostim vlade, ki je res v ameriškem taboru Vprašujem se samo, ali borba, ki jo je treba biti za gmotno in moralno neodvisnost naše dežele in za demokracijo, zahteva, naj se proletariat in svobodomiselni duhovi v naši deželi strogo in popolnoma podrede diktatu Kominforma? V-prašujem se samo, kako je z metodami mišljenja, ki jih je naš narod doslej uporabljal in ki so ustvarile njegov ugled; kako je z načeli naših revolucij in naše kulture, z našim nagnjenjem k razumu in mitičnemu razglabljanju; in naposled se vprašujem, kako je z našo vero, naj korake kake ga naroda vodi predvsem njegovo prepričanje, globoko in premišljeno prepričanje, njegova vest? Ali naj bo res vse to zastarelo, nekaj, kar naj za vedno zavržemo? Hočem, da bom lahko tudi v bodoče trdil, da je dvakrat dve štiri: to st ne izgovarja ne 'ž ameriškim ne z ruskim naglasom, marveč kratko in malo i naglasom res nice. Obračam se na vse Francoze, ki imajo jakobinsko dušo osem, inštiridesetih- let m komune r skii dušo, pristavljam, ki imajo dušo odporniškega gibanja. Skratka, obračam se na tiste, ki verujejo v genialno zgodovinsko intuicijo našega ljudstva. To ljudstvo pa je črpalo napotke za svoje akcije iz svoje zavesti. Nobeni emisarji mu niso prinašali kalupov, ki jih je izdelala nekakšna abstraktna birokracija: 1. likvidacija dvora, 2. likvidacija girondin-ske klike, 3. likvidacija Dan-tove klike itd. Naše ljudstvo je hotelo tja, kamor ga je vodila natančno spoznana zgodovinska potreba — k Bastilli, in prišlo je do 14. julija, prišlo je do Tuilerij, prišlo je do 10. avgusta. V marčnih dneh leta 1871. pa je hotela buržoazija, ki se ji je mudilo kapitulirati pred Prusi, iztrgati ljudstvu topove, da bi tako s silo solila pamet tem sestradanim, izmučenim in ponižanim ljudem. Toda ljudstvo vedno vstane iz pepela, in tako je vstalo tudi takrat. Dolžnost slehernega poštenega človeka je, zavzeti se za stvar tega ljudstva, si prizadevati spoznati njegove potrebe, razumeti njegov polet, se mu pridružiti, deliti z njim prepričanje, zagotoviti temelje tega prepričanja, jih natančno in pošteno izraziti, ne pa zamenjati to prepričanje z gesli, sestavljenimi v propagandnih kovačnicah. Ljudstva ne smemo mehanizirati, ne smemo ga prisilili k disciplini in manevrom, katerih smisla ne moremo kontrolirati. Ta mehanizacija nasprotuje naravnemu hotenju francoskega naroda, tradicijam njegova zgodovine in njegove kulture. Nesmiselna je zlasti, če mu hoče vsiliti gesta m stališče o dogodkih, ki sprožijo vprašanj a in spadajo v okvir široke sistematične akcije, kakor vidimo na primeru Jugoslavije in procesa proti Raiku; v okvir akcije, ki, kakor vse kaže, prav nič ne upošteva socialnih, miselnih in zgodovinskih pogojev slehernega naroda. S takšno akcijo bi rad Kominform iz svojega centra komandiral in se pokazal ter vsilil narodom kot njihov učeni doktor revolucije. Takšna pretenzija je popolnoma klerikalnega značaja; to je pretenzija cerkve. Cerkev vsiljuje dogme in kadar razglaša kako dejstvo, dobi dejstvo obliko dogme in ga ni mogoče kritično proučiti. Znano je, da je pod grožnjo najhujšega izobčenja prepovedano potovati v Jugoslavijo in pogledati, kaj se tam godi, ali je res tisto, kar govore o njej: to pomeni napotiti se k hudiču. Cerkev prepoveduje svobodno proučevanje in zaradi večje varnosti razširja svojo avtoriteto na vsa področja, vštevši biologijo, slikarstvo in nedvomno tudi cirkus ali povrtninar-stvo. V nervozni skrbi za oblast postaja cerkev totalitarna. S pomoč jo svojih organizacij, patronatov, bul in bulic, s pomočjo cele mehanike, formul in ce-renionij predira v vsg kroge, vpliva na privatno m javno mnenje in iz slehernega človeka, ki pride pod njeno oblast, ustvari novega človeka, človeka po določenem kalupu, človeka, ki dela vse preračunano in na povelje od zgoraj. Sleherne iz zavesti izvirajoče reakcije, ki ji daje vsak posameznik in vsak narod svoje obeležje, sleherne ustvarjalne reakcije se cerkev najbolj boji in ;o najbolj sovraži. Proti njej postavi aparat svojih spletk, pa tudi zid svojih naukov, o katerih trdi, da jih ima samo ona pravico razlagati, in ki jih na svojih zborih poglablja z neskončnimi komentarji, To je tisto, kar imenujemo sholastika. In to je navadna praksa sekt, to se pravi navadna praksa zaključenih svetov, ki žive sami zase in katerih misel se vrti v krogu. In tako vidimo, kako nastaja celo svetohlinsko dlakocepstvo, proti kateremu naš svobodni francoski humanizem protestira z vsem svojim genijem in vso svojo krvjo! V številki 6 (1948) v Moskvi izhajajoče revije «So-vjetska književnost)> lahko preberete spokorniški članek skladatelja Sergeja Prokofjeva, ob katerem mora vsak pošten človek samo zardeti. Bosi Galilei, I z vrvjo okrog- vratu, je vendar, le povzdignil glas protesta na pragu cerkve, kjer se je odpovedal svojemu prepričanju. In vendar se zemlja vrti in se bo vrtela. Skladatelj Sergej Prokofjev pa je izpraznil kupo do dna, ponižal se je do skrajnosti. Prav. V bodoče ne bo smel nihče več komponirati 12tonsi