251 Razprave na temo/Articles on the theme ETIKA REZILENTNOSTI ETHICS OF RESILIENCE Uvod Tematski blok 1 z naslovom „Etika rezilientnosti“ prinaša rezultate dela raziskovalne programske skupine „Etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije“ na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Letošnjo raziskovalno temo je narekoval izbruh pandemije novega koronavirusa. Takoj po iz- bruhu pandemije je raziskovalna skupina, ki se osredotoča na preučevanje etike, verstev in vzgoje v sodobni družbi, k problemu pristopila z interdisciplinarnega, hu- manističnega-družboslovno vidika. V sodobnem globaliziranem svetu se vsi pojavi, tudi negativni, širijo hitro, so odmevnejši in tudi usodnejši – zato je treba nanje hitro odgovoriti, zlasti če kažejo možnost, da se zaostrijo do skrajnih oblik. Pandemija koronavirusa je eden od takšnih negativnih pojavov, ki je zamajal človeštvo v njego- vih temeljih. Pokazalo se je, da je človeštvo bolj krhko, kakor se je zdelo, in da teh- nika ni tako vsemogočna, kakor smo verjeli. Pandemija pa je razkrila tudi pozitivne vidike, med njimi zmožnost hitrega odzivanja na nepričakovane globalne izzive, ve- čjo medsebojno povezanost v času upočasnitve ritma vsakdanjega življenja ali pre- usmeritev od učinkovitostnega mišljenja k poglobljenemu spraševanju po temeljnih življenjskih vrednotah. Humanistične in družboslovne vede so tukaj posebej izzvane. Pandemična kriza spreminja zavest, ki jo ima človek o samem sebi, o sobivanju z drugimi in o svetu. V nasprotju s pospešenim znanstvenim in tehničnim razvojem v zadnjih desetletjih razkriva pandemija krhkost in ranljivost telesnega, duševne- ga in duhovnega življenja, vnaša dvom v ekonomski razcvet ter nezaupanje v de- mokratične politične procese in v družbene ustanove. Kriza pa ne ruši le teh zu- nanjih družbenih ureditev, ampak sproža tudi negotovost, tesnobo, strah in pani- ko na duhovni in kulturni ravni. Pandemična kriza se človeštva ni dotaknila zgolj na horizontalni, danes globalizirani ravni, na kateri se gibljejo ekonomija, pravo, politika, znanost ali tehnika, ampak se je dotaknila tudi njegove duhovne vertika- le, ki je nosilka osmišljanja, samopodob, vrednot in ciljev. Negotovost in izredno stanje, ki ju kriza prinaša, nevarnosti izpostavljata nekatere temeljne vrednote in načela, kakor so spoštovanje dostojanstva vsakega človeka, človekove pravice, 1 Tematski blok je nastal v okviru raziskovalnega programa „Etično-religiozni temelji in perspektive druž- be ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije in nasilje (P6-0269)“, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 252 Bogoslovni vestnik 80 (2020) • 2 252 svoboda, enakost in bratstvo oziroma solidarnost. Izredno stanje narekuje upora- bo izrednih sredstev, ki lahko omejijo in prizadenejo pridobljene vrednote in na- čela. Te pa prizadene tudi poslabšanje gospodarske ali zdravstvene družbene ure- ditve. Pandemija zato ne predstavlja samo izziva zdravstvu, farmacevtski stroki ali gospodarstvu, ampak tudi humanističnim vedam, ki morajo v času izrednega sta- nja močneje in jasneje zastopati humanistične vrednote in tudi pripravljati rezerv- ne scenarije, ki bodo človeku omogočili, da bo znal osmisliti tudi povsem nove situacije in v njih ohraniti humano držo, ki jo je v svojem razvoju dosegel. Odgovor na nevarnost, ki jo predstavljajo ekstremni pojavi, kakršen je pandemi- ja, in v času multikulturnosti, v katerem živimo, je v prizadevanju za družbo rezilien - tnosti. Znotraj takšnega svetá družba, ki se oblikuje v ‚nepremagljivo utrdbo‘, nima prihodnosti. Cilj rezilientnosti zato ni oblikovanje ‚nepremagljivih utrdb‘, ki svojo odpornost in moč iščejo v zunanjih sredstvih, kakor so močna ekonomija ali vojska. Nasprotno, rezilientnost izhaja prav iz zavesti lastne krhkosti, ki prepoznava svojo moč v iznajdljivosti in prožnosti, to je v zmožnosti, da hitro in učinkovito odgovori na vedno nove nevarnosti. Osrednja predpostavka rezilientne družbe je spoznanje, da je vse v spreminjanju in da to od nje zahteva nenehno prilagajanje, spreminjanje in rast. To zmožnost hitrih in učinkovitih odzivov mora družba pridobiti na vseh rav - neh, na horizontalni in vertikalni, zato je rezilientnost polivalenten odgovor, h ka- teremu morajo svoj glas prispevati tako stroke, ki pokrivajo horizontalno raven, ka- kor one, ki gradijo vertikalo. Vseeno smemo reči, da rezilientnost manj gradi na zunanji moči kakor na notranji duhovni zmožnosti ustvarjanja novih odgovorov v nenehno novih, lahko celo skrajnih situacijah. Rezilientnost ima svoj temelj v duhov- ni prožnosti, ustvarjalnosti in zmožnosti osmišljanja vedno novih situacij. Tematski blok je posvečen raziskovanju te duhovne vertikale, ki tvori hrbtenico sedanjosti in prihodnosti družbe. V preiskovanju pojmov „rezilientnost“ in ‚krh- kost‘ so raziskovalci vprašanje osvetlili z različnih vidikov: interdisciplinarno z vidi- ka različnih teorij in avtorjev, kakor so relacijska teorija, geštalt pedagogika, kon- tekstualna formacija, mimetična teorija ali etika izrednih razmer ter avtorji kakor T. Asad, H. Rosa ali R. Girard; z vidika posebno izpostavljenih ‚mest‘ in vprašanj ob pandemiji, kakor so telo, smisel trpljenja ali nacionalna identiteta; z vidika moral- nih presečišč, kakor so vprašanje svobode vesti, verske svobode ali državne zako- nodaje; z vidika ustanov, idejnih tokov ali sredstev, ki vplivajo na oblikovanje rezi- lience, kakor so verstva, Cerkev, izročilo, družina, globalizacija, sekularizacija, so- cializacija, vzgoja, kateheza, pastorala, kreposti, transparentnost, subsidiarnost, skupno dobro ali solidarnost. Prihodnost je odvisna od oblikovanja te nove duhovne drže, rezilientnosti. Člo- vek je od samih začetkov moral biti rezilienten, odporen. Vsekakor globalizirani čas, v katerem živimo, človeka postavlja pred povsem nove izzive, ki zahtevajo tudi pov - sem nove odgovore – morda celo novega človeka. Pojem rezilientnosti bi lahko bil eden od temeljnih pojmov, v katerih se kažeta duhovnost in etika novega človeka. Robert Petkovšek in Bojan Žalec, urednika tematskega bloka