Več pozornosti
dopolnilnemu
izobraževanju
Delavci pri obrtnikih nimajo dovolj kvalifikacij
V naši občini je 835 obratovalnic samostojnih obrtnikov, ki imajoza-poslenih 767 delavcev. To pomem, da zaposluje vsak obrtnik le 0.9 de-lavca. kar je istočasno tudi republi-ško povprečje. Precej za povpreč-jem pa smo. če pogledamo kvalifi-kacijsko strukturo delavcev. Komaj 41.6 odstotka jih ima kvalifikacijo, kar je za natanko dvajset odstotkov manj kot pa v občini Center. 11.1 odstotka manj kot v občini Šiška. 6.8 odstotka manj kot v občini Vič Rudnik m 5,7 odstotka manj kot v občini Moste Polje. Skratka: po kvalifikacijski strukturi so delavci bežigrajskih obrtnikov na zadnjem mestu v Ljubljani. od petnajstih ob-čin regije pa imajo slabšo kvalifika-cijsko strukturo le še v Logatcu in Grosupljem!
Zato se ne smemo preveč jeziti, če kdaj nismo zadovoljni sstoritva-mi ali izdelki naših obrtnikov, kajti pri tako visokem deležu nekvahfici-ranih delavcev kaj lahko pride do ¦¦spodrsljajev«. Razmerje41,6 proti 58,4 odstotka v korist nekvalificira-nih, resnično ni vzpodbudno!
Ta podatek pa ni značilen le za našo občino, ampak je v obrti prej pravilo kot izjema. Zato je Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih   v   zasebnem  sektorju
Ijubljanske regije skupaj z EMC In-stitutom za regionalno ekonomiko in socialni razvoj Ljubljana. izdetal obsežno analizo kadrov zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Taanali-za zajema petnajst občin Ijubljan-ske regije. v katerih je 6.943 obrato-valnic samostojnih obrtnikov in 7.192 delavcev. Od tega je kar 47.8 odstotka delavcev nekvalificiramh
Zanimiv je tudi podatek. da je največ obrtnikov (37.3 odstotka) naše občine starih med 30 in 39 let, največ delavcev (44,4 odstotka) pa je desetletje rnlajših.
Iz analize zvemo. da |e najboljša kvalifikaojska struktura v frizerski dejavnosti, kjer ima kar 83.4 od-stotka delavcev kvalifikacijo. kar je le za 0,4 odstotka slabše kot je pov-prečje za regijo. Soboslikarji zapo-slujejo 58,2 odstotka kvalificiranih delavcev, kar je skorai aeset od-stotkov med poprečjem regije. v avtostroki ima kvalifikacijo 53.4 od-stotka delavcev. v tekstilni stfoki 50 odstotkov, kovinski 47,5 odstotka. gradbeni 28,1 odstotek, predelavi plastičnih mas 25,8 odstotka. vo-doinstalaterstvu 33.3 odstotka itd.
Vse te podatke je Sklad za dopol-nilno izobraževanje zbral zato. da bi lahko bolj učinkovito organiziral dopolnilno izobraievanje delavcev zapostenih v zasebnem sektorju
Ceprav se pn Skladu zbirajo znatna sredstva iz dohodka delav-cev, ki so namenjena za njihovo izobraževanje, le ti ne kažejo po-sebnega zanimanja za dvig svoje izobrazbene in strokovne ravni
Del knvde za to tiči najbrž v dokaj visokih prejemkih, ki jih imajo, del v fluktuaciji, ki je značilna za vrs za-sebni sektor. del pa tudi v nezamte-resiranosti obrtnikov, da bi vzpod-bujali svoje delavce k dopolnilne-mu izobraževanju.
Le težko bi rekli, da so delavci o možnostih, ki jih imajo neobvešče-ni. saj si Sklad za dopolnilno izo-braževanje skupaj s sindikatom ze-lo pnzadeva, da bi jih obvestil o vseh svojih akcijah. To največkrat poskušajo preko revije »Obrtnik... ki pa med delavci nima zadostnega odmeva. zato bi bilo potrebno poi-skati nove komunikacijske kanale. ki bi bili bolj učinkoviti.
A. DVORŠAK