N*jT«£ji
V«Hca Za pol Za Nff Za
York
• . $6.00 • • $3.00
• $7.00 celo leto $7.
►7.00
LAS NARODA
list slovenskih delavcev T Ameriki.
TEUTON: CHelaea S—1242
No. 280. —Stev. 280.
Entered m Seoond Claw Matter September 21, 1303, at the Port Of flot it Hew.York, N. under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1936—TOREK, I. DECEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XL1V
LETALA S TUJIH LADIJ POMAGAJO FASISTOM
GLAVNA SILA FAŠISTIČNE ARMADE, KI JE SKUŠALA ZAVZETI MADRID, JE STRTA
Aeroplani so vrgli 200 bomb na Alicante. — Vnela so se velika skladišča bencina. — Republikanci so na več krajih pričeli z ofenzivo. — General Franco nujno potrebuje pomoč. — Njegova armada se je zelo skrčila.
Roosevelt navdušeno sprejet v Buenos Aires
VALENCIJA, Španska, 30. nov. — Aeroplani, ki so odleteli s tujih ladij, so vrgli 200 bomb na republikansko pristanišče Alicante. Dve osebi sta bili ubiti, 24 pa jih je bilo ranjenih.
Vnela so se velika skladišča bencina in gasilci iz sosednih krajev so bili poklicani na pomoč. Tudi na poslopjih je bilo povzročena velika škoda.
Nekaj bomb je bilo namer j enih na ruski parnik, ki je za španske republikance pripeljal živež, pa ni bil zadet.
BIARITZ, Francija, 30. nov. — Radio postaja v San Sebastianu je naznanila, da je general Francisco Franco posvaril Francijo in Rusijo, da bodo fašistične ladje potopile vsako tujo ladjo, ki bi bila zasačena v španskih vodah z municijo za republikance.
MADRID, Španska, 30. novembra. — Španska vlada zatrjuje, da je bila hrbtenica fašističnega prodiranja proti Madridu zlomljena. Vladne čete oO pričele prodirati proti uporniškemu glavnemu stanu v Burgosu.
Vlada poroča, da so njene čete pričele napadati na fronti pri Burgosu, pri Oviedu, v Guadarrama pogorju, severno od Madrida, na jugu glavnega me sta in v bližini Talavera de la Reina.
Poročilo iz Gijona pravi, da so asturski rudarji zbrali svoje sile in so pripravljeni, da zopet udarijo na Oviedo. V Langreo, blizu Ovieda, je fašistični polk, ki je sestojal iz 469 moških in žensk, prešel i ra republikansko stran.
Poročilo iz Santandra ob Biskajskem zalivu pra-j vi, da so vladne čete, ki prodirajo proti Burgosu,' zavzele Soncillo. Fašisti so imeli 200 mrtvih.
VALENCIA, Španska, 30. nov. — Blizu Tru-bije, 7 milj zapadno od Ovieda, se je pričela velika bitka za posest dveh mostov in neke višine, katero so fašisti močno utrdili. Republikanci so poslali v boj aeroplane, artilerijo, strojnice in infanterijo.
Da bi pripravila pot za prodiranje infanterije, je artilerija oddala 300 strelov. Med infanterijo se nahaja polk "tretje internacijonale" in "mehiški polk". En most je bil razstreljen in tako so bili fašisti odrezani od Ovieda.
PARIZ, Francija, 30. nov. — Španska državljanska vojna je prišla na mrtvo točko, ko je bil general Francisco Franco vstavljen pred vrati Madrid^.
Poročila tujih časnikarskih poročevalcev nudijo jasno sliko o obupnem položaju generala Franca. Njegov položaj je takf da ga more rešiti pogube le takojšnja tuja pomoč z vojaki in vojnim materija-lom. Ta pomoč pa more priti samo od Nemčije in Italije. Tuji diplomati se boje, da bo general Franco kaj ukrenil, da bo prisilil Nemčijo in Italijo, da mu pošljeta pomoč. S tem pa bi se pričela nova svetovna vojna.
Vojaški izvedenci pravijo, da je general Franco napravil veliko napako, .ko je pričel oblegati Madrid z nad miljon prebivalcev, ne da bi imel na razpolago dovolj vojaStva. Ko je Franco pred tremi teci ni pričel oblegati Madrid, je štela njegova ar-
ŠTRAJK DELAVCEV V PRISTANIŠČIH
Stavka rji hočejo preprečiti odhod "American Trader". — Stavka na zapadu ustavila trgovino s H ongkongom.
Ob začetku drugega meseca mornariške stavke v New Yor-ku je zopet veliko vprašan.;«?, ako bodo stavkarji zmagali, ali bodo podlegli. Voditelji stavke trdijo, da parnik "American Trader" danes ne bo mogel zapustiti pristanišča, ker paro-brodna družba ne bo mogla dobiti dovolj mornarjev. Paro-brodna družba American Merchant Line pa trdi. da bo parnik odplul točno ob določeni u-ri.
Ob istem eatsu pa so naznanili uradniki "Masters. Mates in Pilots Association, kakor tudi "Marine Engineers Beneficial Associaton" in "Ameri-< an Radio Telegraphers Asso-ciatop.", da so svojim članom naročili, da ne gredo na parnik.
Poročila iz Hongkonga naznanjajo, da je vsled ameriške mornariško stavke trgovina z angleškimi otoki blizu kitajskega obrežja popolnoma zastala. Zadnji ameriški tovorni parnik "Unicoi" je včeraj odplul iz Hongkonga v New York in v Homgkongu ne pričakujejo nobenega ameriškega parnika, dokler mornariška stavka ne bo poravnana. Trgovina z ameriškim blagom je v Hopikongu popolnoma prenehala, vsled česar so veletrgovei na pacifiški o-bali, ki trguje i o <z živili, hudo prizadeti.
V San Francisco so z v ezm uradniki zopet pričeli posredovati med pa rob rodnimi družbami in rftavkujočimi mornarji. Drugi uradniki pa skušajo poslati v Alas>ko dva parnika z živili kajti vsled stavke že en mesec ni vozil noben parnik živeža v Alasko.
Delavski podtajnik McGra-dy se je zopet posvetoval & pa-robrodpimi družbami in stavkarji, kako bi bilo mogoče poravnati stavko. Najnovejši njegov predlog je, da bi bil postavljen "pristaniški odbor", v katerem bi bil po eden zastopnik parobroflnih družb, mornarjev. i>n delavsikega urada iii bi razpravljal o spornih vprašanjih.
Advertise in 'Glas Narode*'
DOSMRTNA JEČA ZA PET ČLANOV ČRNE LEGIJE'
Porota Je 1 spoznala krivim umora pet članov "Črne legije". — V petek bodo obsojeni.
DETROIT, Mich.. 30. nov.— Pet članov "-Črne legije T\ katere je porota spoznala krivim umora 42 let starega črnca Silas Coleman a po prvem redu, bo obsojenih v petek na dosmrtno ječo.
Obsojenci so Harvey Davis, ki je bil "obe rs t" v Črni legiji, Em ili D. Lee. Charles Rouse, Jamas Roy Lorance in John Bapneerman. Davis, Banner-man in Lee so že bili obsojeni na dosmrtno ječo zaradi umora Char les a A. Pooleja.
Davto Dean, ki je bil v zvezi z Poolejevim umorom že obsojen na dosmrtno ječo. je tudi pri sedaqji obravnavi nastopil kot državna priča in je izpovedal, da je bil Coleman od}) olj an v močvirje, ker je Davis rekel, da se hoče enkrat prepričati, kak občutek more kdo ime*i, kadar umori črnca.
Jutri pa se prične tretja obravnava proti "20 članom "Crme legije".
TUDI TAKI LJUDJE SO NA SVETU
GREENFIELD, Mass., 28. nov. — Tukaj so pobrali .na cesti Thomasa II. Malona in ga odvedli v bolnišnico. Bila sta ga sama kost in koža. Zdravniki so ugotovili, da je postal '/.rtev slabe oziroma nezadostne prebrane. Po dveh dneli je u-mrl, V njegovem stanovanju so našli $8461. Bil je tudi lastnik več hiš.
SNEG V GORNJEM NEW Y0RKU
GLEN FALLS. N. Y.. 28. nov. — Danes je divjal po tukajšnji okolici silen snežni vihar. Ceste so bile ta ko rekoč v hipu tako zasnežene, da je bil jk) njih ves promet onemogočen.
Tudi iz Massachusetts poročajo o snežnih viharjih.
RODOVITNA JAPONSKA
TOKIO, Japonska, 28. nov. — Lani je bilo na Japonskem rojenih 2,190,705 otrdk; 146,-921 več kakor leta 1934.
rnada 40,000 vojakov, pa samo polovica njih je bila prvovrstna.
V bojih za Madrid je imela Francova armada velikanske izgube, katerih ne more več nadomestiti. General Franco se je zanašal na s v* je aeroplane in je bil pri tem prepričan, da bodo vladni vojaki, ki so več tednov bežali, tudi sedaj Še dalje bežali.
POGODBA MED ITALIJO IN JAPONSKO
Medsebojno sta si priznali Mančukuo in Abesi-nijo. — Vključen je tudi trgovski dogovor.
RIM, Iitalija, 29. novembra. — Uradno je bil naznanjen ita-lijansko-japotnski sporazum za medsebojno priznanje Mančukuo in Abesinije.
V tem sporazumu so vključene tudi trgovske koncesije, či-jih podrobnosti bodo pozneje naznanjene.
Italija l>o v Iliarbinu postavila svoj konzulat.
Ta sporazum je dovedel v trojno zvezo med Nemčijo, Japonsko in Italijo.
Nemčija in Japonska arta podpisali pogodbo, ki je naperjena proti komunizmu in Italija je z Nemčijo vozana s slično pogodbo.
Diplomatski krogi vidijo v sedanjem italijansko - japonskem sporazumu prvi korak: do proti - (komunistične pogodbe med obema državama.
21 AMERIŠKIH DRŽAV POSTAVLJA TEMELJ TRAJNEMU MIRU
BUENOS AIRES, Argentina, 30. nov. — Ko je dospel sem ameriški predsednik F. D. Roosevelt, ga je navdušeno pozdravilo nad en miljon ljudi. \/se ulice so bile slavnostno okrašene. Ljudstvo jr-kar divjalo samega navdušenja.
ŽENO JE HOTEL ZASTRUPITI S POGAČO
JOHNSTOWN, Pa., 28. nov. — 40 letnega čevljarja Pliillpa Patt ija so zaprli in ga obdolžili }>oskušqaega umora. Njegovi žena živi pri svojem očetu, ločena od njega. Zadnji čas je dobila več pretilnih pisem, Jia Zahvalni dan ji pa prinese e*ks-presni uslužbenec veliko, lepo zapečeno j>ogačo. Ker ni takega daru od nikogar pričakovala, je začela sumiti ter je obvestila oblasti, ki so pogačo preiskale ter dognale, da je v nji strupa za usmrčenje najmanj trideset oseb. Patti je dolgo tajil, slednjič pa le priznal, da ji je on poslal pogačo.
FARLEY POTUJE PO EVROPI
LONDONN, Ajnglija, 28. nov. — Ameriški generalni poštni mojster James A. Farley je danes odpotoval od tukaj v Pariz. — V Parizu me čakajo trije žaklji ameriških listov, — je izjavil. — Par dni bom neprestano črtal. Naslovov v londonskih listih me morem razumeti.
Farley bo odpotoval 4. decembra proti Združenim državam.
H0RTHY SVEČANO SPREJET NA DUNAJU
DUNAJ, Avstrija, 28. nov. •— Za sprejem madžarskega regenta Horthyja se vrše tukaj veiikafnske priprave. Jutri bo dospel sem in bo par dni gost av&trijsfkega zveznega oredsed-nika Miklasa.
PO 35 LETIH JE PRIZNALUM0R
Morilcu vest ni dala miru. — Priznal je, da je umoril svojega brata.— Od brata je zahteval, da pusti službo.
CHICAGO, 111., 30. nov. — Charles Kohr, ki je star 64 let, je prišel na policijsko stražnico in je -sergcantu William n Murphju, ki mu je nekdaj napravil meko uslugo, priznal, da je pred 35 leti v Bellesville, 111., ubil svojega 14 let starega brata. Kohr je rekel, da mora priznati svoj zločin, ker ma vest drugače ne da mirti.
Šerif Siekman v Belleville jo bil o tem obveščen in je takoj stopil v zvezo z dvema starima možema, ;ki sta bila tedaj med porotniki, ki so preiskovali u-rnor Henry j a Kobra. Siekman je tudi izposloval zaporno povelje za Charlesa Kahra.
Policijski načelnik Lonnie v Belleville bo poslal v Chicago svojega zastopnika, ki bo zaslišal Kobra in ga pripeljal v Belleville.	.
V svojem presenetljivem pri-j znanju je rekel Charles Kohra, da je bil (njegov mnogo mlajši brat zaposlip v gostilni Petra Kin><?herja v Belleville.
"Hotel sem, da pusti svojo službo," je pripovedoval Charles Kohr, "in sva se sprla. S palico sem ga vdaril po glavi in sem v strahu spoznal, da sem brata ubil. Njegovo truplo sem vrgel v liefk vodnjak." t
Henryjevo truplo je bilo v resnici najdeno v vodnjaku v februarju 1902, devet mesecev zatem, ko je izginil. Tedanja porota je prišla do prepričanja, da je Henry po nesreči padel v vodnjak.
Kot je dognal Siekman, sta od tedanjih porotnikov živa še samo dva, in sicer trgovec A. Solesinger in pogrebnik Jos. L. Bux. Od teh dveh je dobil naslednje obvestilo o umoru:
Henry Kohr je izginil 27. maja, 1901. Splošno so mislili, da je (neznano 'kam odšel. Na Cli. Kobra, ki je bil tedaj izdelovalec cigar, ni padel nikak sum. Čez devet mesecev so delavci našli truplo v vodnjaku Oliarles Kohr je še nekaj časa ostal v mestu, pozneje pa se je preselil drugam.
Predsednik Roosevelt bo tukaj o tvori i konferenco, čije s vrha je zajamčiti enaindvajsetim ameriškim državam trajen mir.
Ljudje so bili tako navdušeni, da so ina več mestih prodrli policijski kordon, hoteč se približati predsednikovemu avtomobilu.
BUENOS AIRES, Argentina, 30. nov. — Na pan^ameriski mirovni konferepci, katero bo 1. decembra o tvoril predsednik Roosevelt v Buenos Airesu, bodo zastopniki vseh ameriški h iepublik skušali postaviti kontinentalno doktrino za skupno obrambo proti vnanjim napadom in za prepreČenje vmešavanja ameriških držav v vojne na drugih kontinentih.
P red.konf e renčna pos vet o v: i nja delegatov ameriških držav so pokazala, da obstoji vedno bolj naraščajoče zanimanje za r-an-ameriško obrambno politi ko.
Nova doktrina bo sicer imela za podlago Monroe doktrino, toda delegati povdarjajo, da nova doktrina ne bo razširjenji1 stare doktrine, temveč bo po-polinoma nova pogodba, kater.-se morajo držati vse države in ki ibo vsem v prid.
Mnogi zastopnik Osrednje Amerike, so izjavili, da je 4 4politika dobrega isoseda" predsednika Roosevelta še izravnala pot za prijateljske odnosa j o med ameriškimi državami. A si delegati povdarjajo potrebo, t:a ameriški narodi izjavijo svo jo solidarnost proiti vsakemu vmešavanju tuljili držav v notranje zadeve Amerike.
Vnanji minister Nicaragne Luis Manuel Debavle je rekel, da je predsednik Roosevelt s tem, da je razglasil neumeše-valno politiko in je odpoklical vojaštvo s Haitija, latinskim državam prinesel doka-z. da so Združene države prijatelj-ki sosed, "ki se ne mara polasčati zemlje v Južni Ameriki.
tfAROfTTE SE NA "GLAS NARODA", NA.TVFATT SLO VENSKI DNEVNTF ^ DRŽAVAH
ROJAKI, NAROČITE!
SLOVENSKO - AMERIKA N-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c
BLAZNIKOVA PRATIKA za
leto 1937. Stane.........25c
ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. —
Stanejo...............$1.50
Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu.
KNJIGARNA "Glas Nar^u" 216 W. 18th Stre.-L New York Cit>
mWL1B, W5IBOT72
"Glas Naroda*9

I frank Snkaar.
(A Oorporattoa) OvHlud PubUabed fey SLOfBNIC PCBUSHING COMPANY
_____Lu Benedlk, Tnu,
Plaoe oC bottn— of the
Kil VM ua Bin*
Uon and addreoe« ot *tm
New I«fc Olr. N. I.
"GLAS NARODA (Vekeel U* Pmpli)
Daj Except Sundays
.Holiday«
Ea celo lato ? elja aa Ameriko In
K a Dado ................................18.00
Ea pol leta.................... $3.00
ga tetrt leta..................fUift
Za New Točk aa celo leta......*7j00
Ža pol leta....................|3.60
Za ImwawtTo aa celo lete......$7-00
Za pol leto....................f&fio
Sobecriptlon Yearly $8.00
Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne priobCuJejo. Denar naj ae blagovoli potlJJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naroČnlkoT, prosimo, da ne nam tudi prejfinje bivaliftCe nasnani. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" isbaja vsaki dan lzrzcmfil nedelj in praanikov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Yark. N. I Telephone: CHelaea 3—1242
diktatorji na pohodu
Svoji k svojim. — je staro geslo, ki se ga posebno diktaltorji radi drže. In tako se je zgodilo, da se je Nemčija pobratila z Japonsko ter sklenila ž njo zvezo proti komunistični Mitertiaoijonali.
Etalija se zvezi še ni priključila, pa se ji bo prej ali slej. Kadarkoli diktatorji nekaj zasnujejo, okušajo zasnutek in te lini sledeče dejanje upravičiti s stališča morale in poštenosti.
Topot nameravajo japonski militarist! ter Hitler i.n Mus-• solini rešiti svet preti komunizmom. Oe bi bila usoda sveta od-\ isna samo od takili vla<i kut so zdaj v Nemčiji, na Japonskem
\ ltaliji' M kilo najbolje za Las vse prekrižatti roke in voljno čakati vesoljnega potopa.
Nobena vlada ni nikdar bolj nesramno prelomila obljube, dane narodnostnim manjšinam, kot sta jo prelomili Hitlerjeva in Mussolini jeva vlada.
Japonsko zavzetje kitajskega otzeanlja in italijanska okupacija Abes i ni je sta sijajna vzgleda modernega mednarodnega tolovajstva.
Toda vsako Iteh dejanj so okušali diktatorji upravičiti s stališča morale in poštenosti.
Japonsko zavzetje kitajskega ozemlja in italijanska okupacija Abesinije sta sijajna vzgleda modernega »tolovajstva.
Toda vsako teb 'dejanj* so skušali diktatorji upravičiti 3 stališča morale in poštenosti.
Angleški in francoski državniki prav dobro vedo, da je fronta proti komunizmu, ki so jo ustvarile tri diktatorske vlade, komuflaža, pod katero se skrivajo vse drugačni nameni.
Po mnenju Anglije je namen te zveze zmanjšati angleški In holandski vpliv na vzhodno-indi jske otdke.
Francozi domnevajo, da skušajo diktatorji preplašiti balkanske države, ki naj bi prešle v fašistični tabor. V tem slučaju bi se Mala antaiite razbila, in Francija bi izgubila glavno o-poro v vzhodni Evropi.
Obe, Anglija in Francija, pa spoznavata, da pomeni za evropski mir večjo nevarnost fašizem kot pa komunizem.
Kakšno stališče naj pa zavzame Ameriko napram tej no vi zvezi? Predvsem mora spoznati, da je zveza bolj pospešila nevarnost evropske vojne kot katerokoli "dejanje izza laškega vpada v Abesinijo.
Novi kongres se bo moral zavedati toga nevarnega položaja ter bo moral uveljaviti močnejše postave glede nevtralnosti kakor pred dvemi leti.
Amerika ne sme simpatizirati niti s principi fašizma, niti s principi komunizma. Če bodo začeli propagandist kričati, da mora Amerika rešiti svet pred fašizmom ali pred komunizmom, ne sme nihče v tej- deželi pozabiti, da je Amerika nekoč rešila svet pred nemškim imperializmom.
Kakšne so pa posledice te rešitve t Nemški kajzer je šel v Doom drva žagat, njegovo mesto so pa zpVzeli v svetovni politiki Hitler, Mussolini, Stalin in nešteti drugi posnemovalci.
Hitite
enimi darili.
Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včaai precejšnje zamude pri dostavijenju denarnih pošiljatev* opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo po&ljatve Dravočasm
New York, Tuesday, December I, 1936
5ilobran s smrt-nim izidom
Pri Št. Lenartu poleg Kebija nad Oplotnico je bila božja pot. Na njo sta šla tudi dva skoro še zelena mladeniča, 17-letni Ramšak Janez in Obrovnik Fr. iz Božjega. Že precej po maši ^e Ramšak, ki je bil znan pretepač in nasilnež, zalezoval Obrovnika, ki se mu je umikaL Na potu proti domu je Ramšak z nožem v roki pričakal Obrovnika in ga napadel. Prijel ga je za suknjič na prsih z besedami:1 ^Zdaj te zakoljem," zamahnil na Obrovnika, ki se je sklonil na stran, odprl svoj nož in zabodel napadalca v prsa. Bodljaj je bil silovit. Prere-zal je rebro in zadel Ramšak a naravnost v srce. Prereza 1 mu je žilo. Nesrečni napadalec je napravil še tri korake, padel 11a tla in na mestu izdihnil. Obrovnik je zbežal preko njiv domov, nato pa je odšel v Oplotnico, in se sam prijavil orožnikom, ki so ga odvedli v konjiške sodne zapore. Sodna komisija je opravila raztelesenje, pri katerem se je pokazalo, da je bil Ramšak telesno sicer popolnoma zdrav. Niti Ramšak niti Obrovnik nista bila pijana, ampak sta bila oba trezna. Ljudje pripovedujejo, da so vzrok, iz katerega je Ramšak Obrovnika napadel,'neki njuni spori še izza ljudskošolskih let. Ram. šaka označujejo kot človeka divje pretepaške in nasilne narave, ki je že v ljudski šoli z nožem grozil učitelju, pozneje pa večkrat šel celo nad svojo mater ter sploh prizadeval s svojo neugnanostjo roditeljem težke skrbi. Obrovnik se zagovarja, da ni imel namen Ramšaka ubiti, marveč, da ga je hotel le malo z nožem pičiti in tako prestrašiti.
5-letni deček za 2gal skedenj
Te dni je na Vel. Cikavi pri Novem mestu izbruhnil na skednju posestnie Uršule Kas-telic požar, ki je ogrožal precejšen del vasi. Med tem, ko je bila gospodinja z doma, se je splazil mali 5-letni sinček neke delavke ki pri Kasteličevi stanuje pred skedenj, ki je stal 4 m za hišo, zgrnil skupaj nekaj suhljadi in slame, ki je tam ležala ter vse skupaj zažgal, sedel poleg ognja in gledal, kako gori. Ko pa je plamen začel lizati poislopje, je zbežal. Skedenj in kozolec so It^j hitro objeli plameni in ko je r>riteklo
nekaj ljudi gasit, je bilo že prepozno. Na pomoč prihiteli gasilci iz Smolenje vasi so se omejili le na reševanje drugih objektov, od katerih je večina krita še s slamo. Revni vdovi sta zgorela skedenj in kozolec, ki sta bila pred 14 dnevi na novo z opeko prekrita do tal.
Poleg tega pa še okrog 2500 kft mrve, do 300 kg slame, vsa koruza, ki je v strokih visela .pred skednjem in kozolec, nekaj lesenih plohov, vrednih nekaj sto dinarjev in slamorezni-ca soseda Judeža, ki jo je posodil Kasteličevi. Ako bi bilo vetrovno, kakor je bilo popoldne, bi bil ogenj usoden lahko za velik del vasi. Posestnica trpi precejšnjo škodo, katera dosti presega zavarovalnino.
osumljen roparskega napada in oproščen
17. novembra dopoldne je
veliki senat novomeškega o-krožnega sodišča ki mu je predsedoval Božidar Romih, obravnaval roparski napad na bogatega posestnika in prekupčevalca .z živino Janeza. Zelin-gerja iz Dolža. Zaradi tega velikega zločina je bil postavljen na zatožno klop 27-letni Janez Gredenc. Vse dopoldne je sodišče zasliševalo priče, ki jih je bilo 18 in so v pretežni večini izpovedale v prilog obtoženca. Ker se je sodišče prepričalo, da obtoženec ni bil povzročitelj roparskega napada, ga je oprostilo. Državni tožile Josip Prijatelj je prijavil revizijo procesa.
morilec! je znorel
V mariborski jetnišnici imajo velike sitnosti s pobreškim morilcem Karlom Šternom, ki je začel naenkrat noreti. Nekaj časa je popolnoma odklanjal vsako hrano in se vedel tudi drugače popolnoma zmedeno. Zdravniki, ki so ga preiskali, pa so izjavili, da Stern blaznost samo simulira, da bi se rešil kazni.
Posestvo na PRODAJ
Lepa prilika se nudi kupcu, ki ga veseli živeti na kmetiji. Polovica grunta se proda za samo $850. Doljna Briga št. 13 pri Kočevju, Dravska banov.. Ju goslavija. — Nadafljna pojasnilo daje FRANK VERTIN, Box 357, Banff. Alta., Canada.
(2x)
dospele.
Slovenk
(Travel
publishing coc Bureau)
216 WEST 18th STREET
I NEW YORK* N* Y.
DENARNE FOS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ž* $ 2S5 ____________________________________Din. 14»
S 5.0« ........................................Din. 2M
$ 7.20 ........................................Din. 300
SU.70 ......................................Din. 500
$23.00 ------------------------------------Din. JOOO
$45.00..........................................Din. 2000
V ITALIJO.
Z*
$ 6.50 $ 12.25 $30.00 $ 57.00 $112,50 $167.50
Lir 100 Lir 200 Lir 500 LirlOOO Lir 2000 Lir 3000
KER	SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE
CENE POPVVtENE SPREMEMBI GORI ALi DOLI
Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih alf Urah dovoljujejo Se boljfe pogoje-
i.'
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
posiati..........
Za izplafilo t 5,—
$10_	-
$15.—	"
$20.-	"
PnJaulk OcUL » starem	'-f'-ffh ▼ dolarjih.
WWW NAKAZILA IZVR&UJKMQ PO CABTJC IJTfltB ZA FK1-
RTOJBINO
SLOV EN IG PUBLISHING COMPANY "Gli» Naroda"
Sm WEST 18th BUCKET
NEW'fORfc* Hi Y«s

One, ki nameravajo razve-veseliti svojce v domovini z denarnim darom, opozarjamo, da nam morajo biti pošiljatve poslane do 9. decembra, če hočejo, da bodo za Božič dostavljene naslovnikom v domovini.
Kdor pošlje po 9. decembru in želi, da. bo pošiljatev pravočasno dostav 1 j ena, mora priložiti $1. za kablo-gram.
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City
—1 v
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAX*
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI 1 SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Po kratki bolezni je umrl v Clcvelandu Peter Šterk, 55 let star, doma iz vasi Preti grad pri Starem trgu pri Kopi. odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti.
*
V Clevelandu je preminul rojak John Struna. Umrl je za pljučnico. Rojen je bil v vasi Fužine, fara Zagrao. Star je bil 45 let. V Ameriki se je na-ihajal 29 let.
V torek zjutraj je umrl v J
domačija v plamenih
V Dobrcnju je zgorela hiša posestnika Alberta Baumana. Goreti so začeli najprej svinju-
Clevelandu za poškodbami, ka tere je dobil, ko je bil od avtomobila zadet, Mihael Bucko-vič, star 36 let. Zapušča enega bratranca v Seattlu, Wash., enega bratranca v Harrison Cityju, Pa., v Clevelandu mnogo prijateljev. Rojen je
RAZMERE v JUGOSLAVIJI
—	Zabav in veselic je toli-ko, — je nadaljeval Matija, — da se zvrstiti ne morejo. Tudi udeležba je velika, toda ljudje pridejo na veselice večjidel sline cedit.
—	Denarja ni. Denar je redek kakor bele vrane. Posebno hudo je tistim, ki so vložili v hranilnice pred leitoni 1932. Med njimi je mnogo bivših Ameriikancev. Nobena prošnja, nobena zahteva, nobena podkupnina ne pomaga.x
Hranilnih knjižic je dosti, toda ž njiani ni mogoče kupiti ni-Jti najpotrebnejših stvari. Seveda- hranilno knjižico se da
....	- . - . ' i jjiutjii,»» iJH4U!Hfijr\ . iiujuii ,|c
ki tor je potem ogenj zajel se hi, v vaa; V(>lik<> Mvn.e r Ictriji. lo so. Požar je Hi I oosltaknjen;	.
ter sumijo m*o slaboumno žeri- j P|,(>(]	. imp, s]o.
bKo 135 sose«-me da je zadala ven9]d rokoborbt.c E(ldie Sims
Skoda znaša 30.000 Din.	i . , . »	, , , T3 ++.-
t ,]ako težavno rokoborbo v Pitts-
ca41)t V/ PA7imt : burghu, kjer se je boril z ne-SmKl V CiOZDU !kim zainorcem Leroy Haynes-
ki se na-'om lz Philadelpliije. Eddie se Št. I! j in .ie tako <l°t>i'o in gentlemansko "držal ves čas tekom borbe, da
V gozdu "Laze", haja na meji občin *st. l!i 111 Lipje, se je pripetila uesieča, ki je zahtevala človeško življenje. Brata Ivan in Anton Gril sta odšla v gozd podirat drevje za drva. Na strmem obronku sta se spravila jiad debelo bukev ter jo hotela podreti tako, da bi padla navzdol po strmini. Zaradi tega sta jo začela na gornji strani žagati, nista pa na nasprotni strani podsekala debla s sekiro, kakor bi morala prav za prav napraviti. Ker je vlekel od spodnje strani močan veter, se je začela podžagana bukev nenado ma podirati navzgor proti bre-gn, kjer sta oba drvarja stala. V strahu za življenje sta zbežalo. Ivan je res srečno utekel nevarnosti, Anton pa je na mokri travi zdrsnil 111 padel na trebuh. Preden pa se je pobral, je že zagrmela nanj bukev ter ga z vso močjo pritisnila k tlom. Zaklical je samo se "joj", nato pa je obležal mrtev. Udarec mu je stri prsni kos.
mu je navzočih 10,000 ljudi gromovito ploskalo, dočim je izžvižgalo zamorca. Komisija pa, ki odločuje, glede rezultatov rokoborbe, je prisodila zmago zamorcu, nakar so skoro vsi navzoči v areni glasno za-sramovali komosijo, vedoč, da je bil Sims boljši borec.
PRODAJAL JE PROSTORE V RAJU
ISCE SE —
JOHN DOLINŠEK, ki je bii pred tremi leti delal v Fort William, Ont., Canada. Doma je nekje od Kamnika. Oglasi naj se pri 11 Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, ali po ee kdo ve iza njega naj pošlje njegov naslov.
V Kišinevu so aretirali nekega meniha Antona, ki se je udejstvoval s svojevrstnimi goljufijami. Znal je, kako naj v polni meri izkorišča v svoj prid zaupanje lahkovernih ov-čic^Na shodih je opisoval z navdušenimi besedami krasote raja, ki ga je nazorno prikazoval svojim poslušalcem s posebnimi načrti. Pri tem ni pozabil nikoli omeniti, da je upravičen sprejemati naročila za prostore v nebeškem kraljestvu. Cene za te prostore niso bile. enotne. Za sprednje prostore je iznajdljivi menih zahteval 5000 do 10.000 le je v, za zadnje prostore-po 2000 lejev. Mnogi prebivalci bieliškega o-krožja v Bessarabiji so postali žrtev prebrisanega meniha in svoje neumnosti.
WALTON R. MOORF.
.namestnik državnega tajnika, ki votli v Hulloviodsotnosti dr žavni tajnik Hull je odpotoval v Bnenos Aires, kjer se bo udeležil panameriške miro vne. konference.
pod roko prodati. Špekulanti jih kupujejo. Za tisoč dinarjev v knjižici dajo petsto dinarjev. Če dajo šeststo. je prodajalec lahko zadovoljen, kajti več v nobenem slučaju in pod »obe-pa nim pogojem ne dobi.
—	Bil sem v Ljubljani, Zagrebu. v štajerskih toplicah i 11 globoko doli v Bosni.
—	V -mestih prevelika eleganca, četudi je marsikdaj samo navidezna, po deželi pa revščina, da se Bogu smili. Nekdanjih trdnih kmetov ni več. Vse >2jdihuje pod neznosno pezo davkov.
—	Navzlic temu se pa ženske jk) kmetih — posebno mlajše — mestno oblačijo. Odkod dobe potreben denar, ne vem, slutim pa lahko. Morala je na precej hi2iki stopnji. Poboji in umori čo na dnevnem redu. Ropov, tatvin in požigov — nič koliko.
Pravijo, da je to posledica vojne. Že mogoče. V veliki meri je pa tega krivo dejstvo, da strada iskoro sleherni, ki se skuša pošteno preživeti.
—	Vcasi so se, posebno na deželi, zgražali nad žensko, ki je živela nemoralno življenje. Dane-s tega ni več. To je na kmetih neikaj taiko navadnega kot je bilo svoječasno po mestih.
—	Kdo se zmeni, če živita dva "na koruzi"? Zakonskemu možu ali ženi nihče ne zameri, če išče utehe izven svojega zakonskega življenja.
—	V domovini bi se dalo ži veti, izborno živeti, posebno Amerikancu, ki je nekaj prihranil. S petnajstimi dolarji na teden lahko v starem kraju bolje živiš, negio v Ameriki s petdesetimi. Dvajsetaka na teden
" se pa sam skoro ne moreš znebiti, ampak ti morajo prijatelji pomagati. "Prijateljev" i-ma pa vsak Amerikanec v domovi nj. več kot preveč.
—	C "emu torej nisi tam o--taJ ? — ga vprašam.
Maltija se odkašlja, pomisli m odurne:
—	Ce bi bil takšne sorte čio-^ vek, da bi lahko molčal, bi imel 'nebesa v domovini. Če pa vidim, da se komu krivica godi, ali če kdo tudi da je belo, kar vem, da je črno, tega, vidiš, pa moja n al ura ne prenese. Ne prenese in ne prenese. Ne morem pomagati, pa-je tako. V takem slučaju bruhne iz mene in povemo kabor mislim, da je prav. Ljudje molje sorte nimajo v domovini drugod prosito ra kot v arestu.
—	Resnico- - in praviooljubi to iza devetimi ključavnicami, in njih položaj ni zavidanja vreden.
—	Kakšne-so pa politične raizmere? — (sem hotel vedeti.
-	Nasmehnil rse. je.
—	Regent Parvel je moder, mož. Spor med Slovenci, Srbi in Hrvati je modro poravnal. Vsakemu je dal svoje, oziroma tisto, po čemer so stremeli.
* '1 Kaka? sem.se začudil.
—	O tem pa nisem ne slišal, ne bral..
5 — Seveda. Slovencem je dal pa>fce<rnošte3r, Hrvatom hrvatsko zastavo, Srbom ,pa državno blagajno. Tako ,je storil in rešil domovino.
......... ..............fe......
nBL TLB
■ ona"
New York, Tuesday, December 1, 1936
THE LARGEST 8Z0VENE DULY IN VJ3M
ZENA NI MARALA OTROK
Ruska legenda.
Na vasi je živela mlada žena, med vsemi najlepša, kakor zvezda danica. Imela je ko snop debelo kito, oči kakor golob je peroti in obrvi kakor dva napeta loka. Če je stopila v kolo in vabila z robčkom, se je zdelo, da iplava bela labodica. C'e je zapela je segala pesem v srce. Vedno je prehitela vse druge ženice in odbrzela naprej kakor razvito jadro po zlatem morju. Vzradostila je oči in podpirala tri vogle pri liiui. Bila je ponos in sreča možu.
A ko je napočila njena ura in je zanosila, je bila zamudna pri delu in nerodna pri plesu. Izgubila je ubrau glas in obupala pod težo materinske brid-i kosti. Ponoči je jokala in mo-1 čila s solzami ovčji kožuh.
"Kaj mi j«» tivlia otroka, če sem tako lepa ! O, ti, nesrečna ! ženska usoda! Zjutraj sem sej razcvetela, in že hoče obleteti! cvetje opoldne. Mar mi je dru- j gega življenja, če se še nisem | nauv.ila svojega! Kaj bom pre- j pevala ob zibelki, če bi rada pc-1 la zase? Mati božja, reši me!"
Zgodaj je vstala in videla, da je vse minilo. Zopet je postala lahka kakor pero prožna kakor trs. Stopila je iz hiše in zagledala, kako jo pozdravlja rumeno sonce, kako za njo žubori široka reka. Zgrudila se je na tla in se razjokala od veselja, ko da bi vstala od mrtvih v novo življenje . . .
A ostala je jalova. Minilo je eno leto in dve leti, a žena ni imela otrok. Dočakala je štirideseto leto, a še vedno ni imela otrok. Ko ji je naposled umrl mož, se je prestrašila svoje usode. Na kmetih imajo trdo življenje, a kdo bo pomagal? Umirala bo, a kdo ji bo zatis-nil oči? Preživela bo življenje a nihče ne bo žaloval za njo.
Obupala je in šla k popu in mu povedal« zgodbo svoje žalosti.
Pop je bil že star in dovzeten za življenjsko bridkost. Rekel je: "Tvoj greh je nedopusten, o, žena, kajti zajezila v sebi izvor življenja. A življenje so valovi v reki. Valovi podijo drug drugega, in ljudje se vrstijo kakor dnevi, ker je tako zapovedal Gospod. Kdo bi si upal ustaviti dan, ki je prišel nadomestiti prejšnjega? Kdo bi zavrnil val* če hoče dohiteti drugega? Jutri imamo dan vernih duš. Moli nocoj, o, grešnica, ob kitetilmei nerojenega!
Prijel jo je za roko in jo od-vedel v cerkev. Odprl je vrata, postavil na sredi krstilnico in jo napolnil z vodo. Na levi in desni je prižgal po eno svečo, ki sta kakor dve puščici prebadali mrak. Tretjo svečo je postavil pred podobo Bogo-rodnice, preklenil je in zacepetal: "Odpusti, o, Mati božja, da ne bo na veke pogubljena!"
Zaklenil je ženo v cerkev in Šel.
Žena je klečala do mraka na kamenitili tleli, ne da bi smela dvigniti oči. V cerkvi je bilo tiho kakor v grobu. Slišala je samo, kako so prasketale sveče in pretakale voščene solze. Ko je pogledala tema v oknu in je bil neviden Marijin obraz, je mukoma premairala j žena sramotni strah, ki je bil; vklenil njene »mm in noge. Sto-j pila j«* pi-f^d Marijino ptxlobo.; obupno poljubila roko in zine—j •lena zacepetala:
*4Mati božja, blažena Devica, ftodaj mi v pomoč roke, ki so nosile Boga. Grešna sem. ker ne poznajo moje roke najslajšega bremena, otroka, kar je neplodno moje telo kakor peščena puščava. Ne zavrni me, ker sem hudo žejna. Daj mi, da se napi jem iz studenca večnega življenja!'"
Se in še je ponovila svojo prošnjo ter se onemogla spustila na tla. Ni vedela, ali je, plašna in žalostna, samo zadremala ali pa je videla razodetje, toda nekaj je zagledala. Pozlačene podobe so se razmaknile in odkrile polje. Rdeči maki so gledali iz žita kakor kaplje prelite krvi, in plavice so se oprijemale klasja. Ženi se je zdelo, da je zapihal rahel veter. Klalsje se je priklonilo na levi in desni. Iz klasja je stopila Žena v snežnobeli oble-1 ki in z vencem poljskih cvetki na sklonjeni glavi. Mala deca [ je tekla za njo in se dotikala i z ročicami njene obleke. Bela krila so drhtela deci na hrbtu, in sonce je žarelo v zlatih laskih na njih glavicah.
Žena se je približala na tleh klečeči ženi, se je dotaknila njenega obraza, ji pokazala s prstom dva otroka — dečka in deklico se molče skrila izpred oči.
Tedaj je stopil deček za korak.naprej in dejal: "Jaz sem tvoj sin, nerojen sad tvojega telesa. Če je srp pretežek za staro roko, bi bil lahko pomagal. Če se bojiš smrtne ure, bi jo bil tebi olajšal. Po meni.
o mati, bi bila ti deležna večnega življenja. Človeški rod je ko lestev, ki se vzpenja do Boga, a ti si izpulila iz nje svojo stopnico. Kako boš stopila pred Boga, ko se bo oglasila nadangelova trobenta?"
Tudi deklica je stopila bliže.
"Jaz sem tvoja nerojena hči. Mar ne bi prepevala tudi jaz kakor ti, da bi rekli ljudje: lična je vsa svoji materi. Tvoja mladost bi bila večna, kajti obnovila bi se v meni pa zopet v moji hčerki in tudi v hčerki moje hčerke. Takrat bi bila stopila ti pred Boga, lepa in ne-spremejena, in On bi se nasmehnil tvoji mladosti."
Ženi so omahovale noge, ko se je dvignila in odtavala iz cerkve. Xi .se več vrnila do-mov, ker ni pustila tam nikogar. ki bi ga imela pri srcu. Odšla je po dolgi neznani poti. da bi se }>okorila do konca življenja za svoj veliki «n*ek. A odšla je z mirnim obrazom in svetlimi očmi. Kdor se skesa in sjH»kori, ne bo več po gubljen.
"MOČAT ČLOVEK
SESTANEK OB KITO
Malo presenečeni so bili paz-. niki praškega narodnega muzeja, ko se je v enem zadnjih dni nenavadno mnogo mladih deklet zanimalo za dvorano, v kateri je razstavljeno okostje kita. Končno se jim je stvar začela dozdevati sumljiva in so sklenili da bodo stvari pogledali do dna.
Nekatere paznike so poslali do tiste dvorane, kjer so morali z začudenjem ugotoviti, da se je bilo med tem nabralo že lepo število obiskovalk, ki pa po vsem videzu niso kazale jjrav nobenega zanimanja za kitovo okostje. Videti je bilo, da čakajo nečesa drugega.
Tedaj so pozvali policijo, ki je kmalu ugotovila, da so se bile vse mlade ženske zbrale zavoljo nekega pisma, ki jih je pozivalo, naj bi prišle v kitovo dvorano narodnega muzeja Vse so bile prejele enaka pisma, ki jih je bila napisala ista roka. Z ogorčenjem so morale sedaj zvedeti, da je šlo za hudo potegavščino, in so odšle, ne da bi se jim pojasnilo, zakaj so bile prav za prav sem pozvane. Policija se sedaj trudi, da 'bi skrivnostnega pisca teh pisem dobila v roke.
NOVI SEDEŽ ŠPANSKE VLADE
Učenci višjega učiteljišča v Baškirirju v Rusiji so debatirali nekega dne, kakor delajo to dijaki vbeh šol na svetu, v Rusiji pa še posebno, o vsakovrstnih vprašanjih in so pri tem prišli tudi do vprašanja umora. 18-letni Slovokotov, ki je bil med svojimi tovariši znan kot ekstremist, je pri tem trdil, da nima človekova volja nobejiih mej. On sam stori vedno to, za kar se je sam odločil, smatra se sposobnega za vsako dejanje in bi celo umor izvršil hrez očitkov vesti. Na ugovore svojih tovarišev je še pripomnil, da je pripravljen umoriti vsakogar med njimi, ki mu izrazi to željo s podpisanim pismom. To pismo bi bilo potrebno, da bi ga sodišče potem ne moglo prijeti kot navadnega morilca.
Med tem ko so smatrali vsi drugi Slovokot ovije ve besede za slab dovtip, je lepa Zinaida Gankova dejala, da je pripravljena napisati takšno pismo, o kakršnem govori Slovokotov. Njegove besede jemlje poginoma resno, samo ne verjame, da bi bil tako močan, da bi jih mogel uresničiti. Slovokotov pa je določil neki termin, kupil je bodalo in je od sošolke zahteval, naj mu pismo napiše. Po daljšem oklevanju je to tudi storila. .Ob določenem času je sedela s tovariši pri mizi in se razgovarjala. Slovokotov je vstopil in ga je pozdravila z nasmehom. Na njegovo vprašanje je izjavila, da se še vedno ne boji. Nato je mladi človek potegnil bodalo in ga zasadil mladenki do ročaja v prsi. Dejanje se je zgodilo tako hitro, da ni imel nihče izmed ostalih časa, da bi ga preprečil. Da bi dokazal svojo "moč" pa je Slovokotov potem še sam ugotovil smrt svoje sošolke. Nato je odšel v neko gostilno in v kino. Naslednji dan pa se je sam javil policiji ter ji pokazal pismo svoje žrtve. Moral se je zavoljo umora zagovarjati pred poroto. Navzlic pismu in njegovim trditvam, da se ne čuti krivega in dolžnega kesati se, so ga obsodili na deset let težke ječe.
	L. Ganghofer: Grad Hubertiis	
	:: Roman ::	
66
"Ne izmikaj se mi, fant! Zelo sem si želel, da bi mogel o priliki odkrito govoriti s teboj/' Ta silo mu je preteknil roko pod pazduho. "Preden sem odpotoval iz Mona'kovega, sem govoril s tvojim zdravnikom."
"Poiskal si ga pač sam, da bi mu izvabil besedo? Kaj? In zdaj me hočeš začiniti gori pri očetu?"
"Ne, Vili, storil nisem prvega in ne mislim storiti drugega. iPo naključju sem naletel v kazini »na vašega štabnega zdravsnika in proti tvoji želji smatral za svojo dolžnost, da mi pove, »kako huda nevarnost ti je grozila. Dejal mi je, da se je stvar za sedaj sicer res dobro iztekla, ali da se moraš kljub temu zelo čuvati. Ce se bolezen ponovi, bi utegnilo biti zarew. Gibanje v gorskem zraku, bi ti dobro storilo, al! _»»
"Kaj?"
"Predvsem nobenih razuzdanosti." Tasilo se je obota vljal, kakor 'bi mu beseda ne šla rada z jezika. "Že veš. kaj menim."
Vi H je hotel jezno odgovoriti, toda brat ga je pogledal tako prisrčno prijazno, da se je ves zmedel in utihnil. Skremžil je usta kakor cme lika v otrok.
Zdelo se je, da je Tasilo zadovoljen tudi s tem polovičnim uspehom. Še trdneje si je pri-vil Vilijevo roko na prsi in glas se mu je raz grel:
"Vean, mlad si in mlado-it se hoče izdivjati. Zadnji sem. ki bi te hotel obmetavati z očitki zaradi tvojega kipečega veselja do življenji'. Toda glej. fant moj. vse ima vendar svoje me-
"Res je! Toda veš, moj mladi serec je plemenite 'krvi in skoči večkrat z menoj vred čez plot. Ustavljaj se kdo! Kdaj pa kdaj res poskusim, da bi nategnil vajet, a kaj hočeš? Uskok v mecii ima trd gobec. Kaj naj storim?"
"Z resno voljo vse! Vem, da v prvi vrsti nisi tega kriv sam. V mladih letih isi bil prepuščen samemu sebi." Tasilov glas je zdaj trpko zazvenel. "Papa je imel s svojimi gamzi in jeleni vedno toliko opravka, da smo morali pri tem trpeti vsi. Bojim se, da ti najbolj. Zamu j eno ne da več spremeniti. A glej. fant. zdaj
SODKIJSKI OGLASI
iz
stare domovine.
i jo vzhodno od Madrida, kamor je iiiinistrski predsednik Cabaltero preselil sedež republikanske vlade.
Og 64136—2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGASITEV MRTVIM GORICAN JANEZ, rojem 23. januarja 1870 v Sv. Katarini (St. Katrein), srez Ptuj in tja pristojen, oženjen, vrtnar, je odšel pred 29 leti t. j- leta 1907 v Argentini jo — Ameriko, od koder je pisaril kaki dve leti po svojem odhodu, nato pa s pisanjem popolnoma prenehal, se neznauio kam preselil in je od tedaj dalje brez sledu izginil odnosno je pogrešan.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njegove žene Goričan Terezije, zasebnice v Ljubljani, Fran-kopansika 27, ipostopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Goričaa Tereziji,, izasebnici v Ljubljani, Prankopanska 27?
Goričan Janez se poziva, da se zgladi pri podpisanem isodi-ščtL ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. novembru 1937 bo sodišče na vtaovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 27. oktobra 1936.
Avsec, 1. r.
iri vendar že v letih, ko ločimo sami med dobičkom in škodo. Zdaj moraš biti sam svoj pastir. In to ti vendar ne bo težko. Vedno si moraš predočiti. zakaj gre. Kolikor zdravja zapraviš zdaj, toliko ga boš ust rad al vse svoje življenje. Ce se prebudi poterni kdaj v tebi hrepenenje po veselju in sreči i;n te ''privede življenja pot prepozno na kraj, kjer bi se bila utegnila raze ve tet l tvoja lepa cvetka, iti bodo rolke v dvomu in kesanju "trepetale in se bale seči po njej. Kajti občutiti boš moral, da te čaka samo polovica, ker boš mogel ponuditi v zameno le izrabljenega človeka. Cela sreča, bodi pri delu in dejanju, bodi v ljubezni, zahteva celega Bovdka!"
Zasanje.no je gledal Vili predse. "Prav praviš, Tas! Lepo mora biti. ako dosežeš svoj cilj pri dobrem zdravju kot trden in čist človek. Kako bi utegnilo biti to sladko, ni treba, da bi mi opisoval. To sem si že večkrat naslikal sani v najlepših barvah. Pri vsem hrupu me zajamo včassih vendarle lirično občritje in potem pride seveda neizogibni maček. A 'zdaj bom zgrabil zares. Iz mene bo še nekaj! Ne živim dvakrat •n svoje sreče si ne maram zapraviti. Utrgal bom svojo "cvetko", ono pravo! In zahvalim se ti. da si mi pošteno izprašal vest."
Tasilo se je nasmehnil. "Ni bil prvi poiz his."
"No, da! A kar je bilo. naj bo pokopano, ali ne.' Obljubljam ti. da se bom kar le mogoče odvadil svoje trmoglavosti proti tebi. Saj na upor tudi nisem nikoli mislil. Toda če si mi kdaj bral levite, si bil večkrat takšen — vedno sem cul z tebe advokata, in to je bil m«^ trn v peti. Zdaj si hud? Kaj"'
"Niti najmanj, morda res. da nisem ubr-d vedno prave strune in prave ure. In zato ti vračam obljubo: advokatu v meni bom obesil ključavnico na usta. da boš čul vedno le svojega bratta."
"To si lepo rekel! Hvala ti, Tas. Kar si mi danes povedal, naj pade na dobro zemljo in če bom kdaj potreben sunka, da pridem spet prav v sedlo, vem kje naj iščem pomočnika. Udari, Ta*!"
In dlani sta se jima stisnili v krepak objem.
DALJE PRIDE
Naročite se na "Glas Naroda*'
največji slovenski dnevnik Združenih državni-
ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne Kotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z lVlayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?	,
TO SO ZANIMIVI iN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! !
IZ BAGAJADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa ; Dražba En Nacr
Cena ----------------------..139
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjiga, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; kako sem ▼ Mekko romal; Pri S*m*rlh; Med Jezidi
Cena _____________________1.5#
PO DIVJEM XIJRDISTANIJ
4 knjige, 594 strani, a slikami
Vsebina:
Amadlja; Bes Iz ječeKrona sveta; Med dvema ognjema	Cena, -----------------------1JI
PO DBŽEU SWPBTAWBf
4 knjige, s slikami. 577 stani . -• Vsebina:
Brata Atetfttja; Koča v soteski; Mirldtt; -Ob Vardarju	Cam - ___________________1.5*
SATAN IN IS&AJUOT
I* k nji* . s slikami,. 17« strani Vsohina:
Izseljenci; Yuma Setae: Na siedn; Nevarnosti nasproti; Alraade«; V treb dekb sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet up divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
Cena --------------------ZM
V GORAH BALKANA
4 knjige, a slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; **ohamedanskl svetni«
Cena ........................1M
W1NI.T0V
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje;
Nfio-fil. lepa IndlJanka; Proktestvo zlata;
Za detektiva; Med Komanči in ApaCi; Na nevarnih potih;- Winnetovov roman; Sana
Ear; Pri Kamančlb; Wlnnetova smrt; Wln-
netova oporoka
(V« _________________»«-
Ž U T I
4 knjige, s olikami, 597,strani
Vsebina: -
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena ........................lJ*
Nsuroeite jih lahko pri:
ii

216 West 18th Street
New York; N. Y.

wLzm mnmomrn-
Pot-navzgor
New York, Tuesday, December 1, 1 936
TWB LZM&WST TSIXXVTNE UZ1LT IN VMM,
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
41	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H-
KANADSKA POLICIJA V NEW YORKU
Velikih konjskih
dirk v s to v
XewVorkii se je udeležilo tudi nekaj kanadskih jezdecih Na sli'ki jih vidite, ko jezdijo po newyorski ulici.
Džorž je bil že osem mesecev v Parizu. Mossenoir je bil ž njim izvanredno zadovoljen. In Džorž je čutil sam, da je imel prav, da je zastavil vse, da je mogel iti v Pariz.
Mossenior je vsako leto priredil razstavo slik svojih učencev. Tudi za avgust je določil tako razstavo. Veliki mojster je znal pridobiti bogate prijatelje umetnosti za svoje učence in njihova dela. Marsikateri vstajajoči talent je imel pri t<*nt priložnost dobiti zlato in priznanje. Ob takih razstavah v Parizu so bile za slike pogosto plačilne visoke cene, deloma da bi nadarjenim učencem pomagali, deloma pa tudi i-a t o, ker je iz Massenioijeve šole izšlo že mnogo slavnih slikarjev, čijih prva dela so rastla v veljavi.
Bilo je proti koncu maja, ko je Mossenior govoril z Džor-žem o razstavi in ga pozval, da naslika kako sliko po svoji volji. To sliko je hotel razstaviti z njegovimi študijskimi slikami.
Dior/. je bil zelo vesel dovoljenja, da je smel sam izvesti >v o jo idejo in tako se naglo odloči, da bi slikal Mosseniora. To si je že davno želel.
Mossenior ga začudeno pogleda in visoko dvigne svoje velike trepalnice. Zamišljen si vleče brado in pogleda svo-► podobo v ogle-dalu. Mogoče niti sam ni vedel, kako je iz-gh-dal, kajti njegova zunanjost ga ni zanimala.	Ko so na Grškem zopet okli-ke posle opravljajo vojaki
\ »-sel nasmeh se razlije čez njegov zanimivi obraz. Nato can monarhijo so bivši pristaši | Nobena ženska se ne sme do--In lie k Uzorzu, ki ga je opazoval z utripajočim srcem. monarhije veselo upali, da bo-Uakniti kraljevih oblačil ali " Dobro! — Sedel vam bom. Da pa.s tem ne izgubim:^ s^daj večkrat povabljeni na!njegovega perila. Kralj sam
dvor. Toda bridko so se ura-j vsak večer pregleda svojo žaru na 1 i. Kralj Jurij II. je nam-j logo v omarah. Ravno tako rt•('• velik samotar, ki opravija | disciplino mora držati kraljevi le svoje vladarske dolžnosti, za j brat in prestolonaslednik princ zabavo pa se ne zmeni. Oas- j Pavel, čeprav je že 30 Jet star. nikar hue Valti v pariškem li-j Samo ena ženska jq našla mislil "Paris Midi" lepo opisuje j lost v kraljevih očeh. To je
na stara, revmatična, perica, ki
SHIPPING NLWS
Na paznikih, ki so debela tiskani, vršr v domovino izleti pod vedstv« izkušenega spremljevalca.
polici
Kra 1 j—samotar.
č časa, boste od jutri dalje delali z menoj v drugem atelju. to si izgovorim: Naslikajte me tako, da se bom sam rad!
! V/o rž je poln veselja. To dovoljenje je bilo zanj veliko ikovanjc. Ves navdušen pdše o tem Uiti, ki je ž njim yarn t da veselje.
Pisala mu je pogostejse kot pa on njej. V splošnem so iki bolj leni \ pisanju kot ženske. Od nje je izvedel o«žlvljtM,1(, tegii saniotarja y.j n »j 11» inbmii, majhnih dogotlkih iz njenega življenja, vse j kraijevem prestolu:
Kralj vstaja ob sedmih z.jut-
V
in občutke. Samo o tem ni pisala, kaj jo dalo njenemu 1 jen ju popolnoma drug utis, in postajalo ji je težje in težje. Za Džorža so bila Gitina pisma vedno velik dogodek.
raj ter gre takoj za pol ure na sprehod. (V pa je slabo vreme,
nn-ih, pekoeiii oc je vedno prebiral njene ljubeznive besede. takrat knJj } ur(i tdovadL \ aka beseda mu je izdala na^hc pov^am hrabrosti, I nb ogmih je ž<? oprav5I gvoj za j.
1 J,;,r;ivn.n br;;zl"!ino ^P™'1«	J«* ** po trk ter sedi že v pisarni,'kier
<iita je bila s Jlartiiianom in g-ospodicno Skraibo pogosto
v gledališču. Prišlo je pri tem samo ob sebi, da so se z mar->ikoin spoznali. Hartman je imel mnogo poznanstva. Že v-Ied svojega poklica je občeval v vseh krogih in je bil povsod poznana osebnost.
Z neporabljeno silo svoje mladosti je Gita sprejemala ta poznanstva, med katerimi je bilo mnogo pomembnih in slavnih osebnosti. In tudi gospodiča Škralba! Sama sebi se je zdela kot začarana. Da je mogla biti poleg povsod, kjer je njena Gita tako samozavestno in razumno govorila z odličnimi in slavnimi osebnostmi, je imela sama pred seboj velik ugled.
Hart man je bil vesel Gitinega finega in taktnega obnašanja in njenega duhovitega razgovarjanja. Mnogokrat so ga izpraševali o Giti in vedno je znal pomeirrtmo odgovoriti.
"Soproga slikarja Feldmana, ki je -sedaj v Parizu. Kaj — o njem še niste1 ničeasr slišali? Ali niste v lanski razstavi videli slike njegove soproge, katero je sam naslikal? Ves svet je tedaj govoril o čudovito naslikanih očeh!*5
Tako in podobno je pripovedoval in pojasnjeval in vsakdo je s tem večjim zanimanjem gledal v Giti ne oči. Žare«, bile <so v resnici lepe!
Veliko veselje je imel tudi Hartman, kadar je v navzočnosti Gite mogel govoriti s svojimi znanci o novem slavnem pisatelju 4 Muri ju Prostu". Zelo se je naslajal nad njenimi rdečini lici, kadar je morala poslušati hvalo, ki je veljala njej in v prvi vrsti njenim delom. Včasih je od kakega ljubosumnega književnika slišala tudi kako neugodno sodbo. Te-
pa navadno poredno namežiknila Hartmanu ter je tudi >ama obsojala svoje lastno delo.
Pogosto .pa je prišlo do besednega prepira med Gito in gospodično Škrabo. Hartman je v sreu stare žene znal zbuditi velikansko zanimanje in navdušenje za "Jurija Pro--ta.M Vse jene knjige, ki so izšle, ji je prinesel ter jo je opozoril na vse krasote njenih del. Neizkušena duša ni slutila, da je Hartman nalašč v njej podžigal navdušenje do tega pisatelja, še manj pa je mislila, da je Jurij Prost Gita sama. Pogosto je prišlo do resnih sporov med temi tremi prijatelji.
Hartman in Skrabova sta bila polna hvale za Jurija Prosta, Gita pa je skušala zavirati s tem, da je kazala na Hartmanovo zaslugo in se borila proti svoji mladi slavi.
Toda vse to ji ni nič pomagalo. Julija Škraba je prisegala na Jurija Prosta in se ni pustila zmotiti.
Tako je potekel mesec za mesecem trpkega leta ločitve.
Z Džorževo materjo Gita ni živela nič kaj prijetno. Stara žena ni bila skopa s skritimi in jasnimi očitki, da je bila Gita tako pogosto skupaj s Hartmanom.
S svojimi nezaupljivimi očmi je pogosto vjela njune po-giede, iz katerih je mogla sklepati na medsebojni sporazum. Včasih je tudi opazila, kadar je nepričakovano stopila v sobo, da sta naenkrat premenila svoj pogovor. To si je seveda razlagala na svoj način in je ljubosumno vohunila za Gito.
Na tihem se je .jezila, da ni hotela iti z Gito in Hartmanom v gledališče. Se mnogo bolj pa jo je jezilo, da je nista še enkrat povabila. Slednjič si'je dopovedala, da sta jo samo zvito speljala v past. Vedno trdnejše se ji je zagrizla v dušo gotovost, da je nekaj med Hartmanom in Gito, kar je škodovalo pravicam sina.
Previdno je znala iapraševati gospodično Škrabo, o čem sta se razgovarjala v njeni pričujočnosti. In nedolžna duša je tudi vse povedala do najmanjših podrobnosti. Saj je bila vendar vesela, da je mogla svoji prijateljici pripovedovati o krasnih večerih in da jih je mogla takorekoč še enkrat preživeti Tako je bila hvaležna, da sta jo jemala s seboj in ni mogla razumeti, zakaj gospa Feldman tega ni hotela (Dalje prihodnjič.)
pisarni,
prebere vse domače in tuje liste. Ne dopušča pa, da bi mu kdo s svinčnikom zaznamoval, kaj je branja vredno, ker lioče vse sam presoditi. Nato pregleda svojo pošto. Nobeno pismo, katero je naslovljeno na kralja z opombo, da je zasebnega značaja, ne sme biti odprto od kakega tajnika, ker hoče kralj, da se njegovi državljani brez skrbi obračajo nanj v zaupnih zadevah. Vsakemu kralj daje odgovor.
Je pa nekaj pisem, na katere kralj nikdar ne odgovoarja. Kadar ga namreč atenske dame vabijo h kaki svoji prireditvi, takrat kralj nikdar ne odgovori, niti ne pride zraven. Dvoma pisarna sama opravi to delo ter jako kratko obvoisti dotično društvo: 'Nj. Vel. kralj ne dela obiskov." Kakor je že ded sedanjega kralja bil navajen, da skoro nikdar ni šel iz kraljeve palače, tako sedaj dela tudi kralj Jurij II. Navadno ves dan tiči v svoji pisarni. Zraven pa se izogiblje vsakega srečanja z ženskami. V njegovi* palači namreč ni nobene sobarice, kuharice, dvorjanke ali kake druge ženske. Vse ta-
kralja in njegovega brata pozna že od rojstva ter je prala njune plenice. Ta ženska stanuje v pritličju kraljeve palače. Nekoč se je predrznil kraljevi komornik tej ženici namigniti, da bi morda bilo vendar le
jih nihče ni nikdar povabil na kak dvorni ples. O Veliki noči tedaj se je kralj spomnil tudi teh. Se tisti dan je dal razposlati več sto vabil na sprejem v dvoru. Niti ene ni manjkalo.
Toda takoj so doživele prvo razočaranje. Bila je skupna avdi-jenca. Vse obiskovalke so se v dvojni vrsti morale postaviti po prestolni dvorani kakor vojaki. Natančno ob napovedanem čalsu je prišel v dvorano kralj, ki je vojaškega koraka in resnega obraza stopal, v roki držeč vojaško pokrivalo. Ne da bi spregovoril besedico je vsaki dami molče podal roko, so priklonil ter nato stopal naprej, dokler ni vseh obšel. Tako je kralj, ko je vsem podal roko, še enkrat vojaško pozdravil vsr
bolje, ko bi se preselila kam1 »kupa* kratko in vljudno
drugam, pa je slabo naletel, ker ni mogel niti stavka končati. Takole je nahrulila komorni-ka: "Pred njim sem bila tukaj in 16 let se nisem nikamor ganila, ko ga ni bilo tukaj. Njegovi rodovini služim že od Jurija I. Ce koga motim, se lahko preseli. Jaz pa sem vajena tukaj stanovati." Poslej so jo pustili pri miru. Ko se je pozneje nekoč nekdo kralju o tem pripovedoval, jo je poklical k sebi, objel zvesto dušo ter jo v šali poprosil za dovoljenje, ali bi smel stanovati z njo pod isto streho.
Zadnjo Veliko noč je kralj hotel napraviti nekaj prijaznejšega. Zakaj ne bi svojim državljanom napravil kakega veselja? Dal si je prinesti knjigo, v katero se vpisujejo tisti ljudje, ki bi radi bili enkrat pri njem sprejeti. Med njimi je bilo veliko imen odličnih atenskih dam, ki so prosile za kako av-dijenco, pa niso bile -sprejete. To so bile dame atenske družbe, katere so se že dolgo veselile, da bo s povratkom kralja na dvoru nastopilo dvort?ko živ-Pa so se zmotile, ker
vsem skupaj zahvalil za zani man je ter odšel. Avdijenca je bila končana. Traja'la je natančno 7 minut.
2.	decembra:
Queeu Mary v Cherbourg
Manhattan v Havre
3.	deecmbra: Clniiuplaiii v Havre
4.	dewnibra : Kur«>i>a v Bremen
5.	tlmrmhra :
Vuhania v Trat
9. decembra: Norinandie v Havre
Berengaria v Cherb« u^z
12. deeembra: Kex v Oenoa
15.	decembra: Brem^u v Bremen
Washington v Havre
16.	decembra:
Queen Mary t Cherbourg 26. decembra:
NormaDdle v Havre
5. januarja :
Cliamplaiu v Havre Bereugaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre
9. januarja:
Saturnia v Trieste Lafayette v Havre
33. januarja:
Washington v Havre Aquitania v Cherbourg
25.	januarja: Bremen v Bremen
16. januarja : liex v Genoa Paris v Havre 20. januarja:
Berengaria v Cherljourg 2*_\ januarja •
Kuropa v Bremen
23.	januarja:
('onto d i Savoia v Genoa Cbamplain v Havre 27. januarja :
Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre
2. februarja:
Bremen v liremen Berengaria v Cherbourg "I. februarja :
1'uris v Huvre Hex v Genoa .). februarja:
Europa v Bremen JO. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja:
Conte di Savoia v Genoa in. februarja :
Bremen v Bremen 20. februarja:
I le de France v Havre Saturnia v Trst
24.	februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
26.	februarja: Kuropa v Bremen
27.	februarja : Paris v Havre Rex v Genoa
VA2.NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do Ldnj Imate plačano naroCnlno. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretje pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSlJite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, ko jI h imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... JM POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. .60 PREDTRŽANL PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena.........00
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena.......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse nage").
189 strani. Cena ..............................50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......130
VESELE POVESTI. 7» strani. Cena...........35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Sli WBST lfth STREET	NEW YORK, N. Y.
VSA ČAST VOJNIM KONJEM
A' Nemčiji si patriotizem izmisli marsikaj. Tako je nastalo v zadnjem času novo gibanje, ki si je nadelo kot smoter počastitev konj, ki so se udeležili svetovne vojne. Tako so imeli neko tako svečanost pred nekoliko dnevi v Berlinu. Junake dneva je igralo 12 starih konj, proslave pa so se udeležili zastopniki vojske, policije, napadalnih in zaščitnih oddelkov, državne zveze bojevnikov ter cela vrsta odličnih osebnosti, ki so prevzeli "botrstvo" nad poedinimi konji, to se pravi, da so se obvezali skrbeti za te konje do njihove smrti. Naj-prvo je bilo nekoliko govoranc, potem so zatrobili trobentači nakar so konjem pripeli častne plakete. Med svečanostjo so zbori šolskih otrok peli pesem o dobrem tovarišu. Enega izmed počaščenih konj so spoznali za vojnega udeleženca po določeni lastnosti; za šume in ropote je v splošnem neobčutljiv, samo če poči puška ali če za regija celo strojnica, jo — pobriše, kar ga nosijo stare noge. Za odlikovanega konja to sicer ni polsebno častno.

PlSite nam za cene vosnib listov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanj«.
SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Yorfc
CALIFORNIA:
Sail Francisco, Jacob Laushin
''OrORADO: Pueblo, Peter Cull*, A. SaftM Walsenbnrg, M. J. Bavuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič.
'LLINOIS:
Chicago, J. BevCič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero.
In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard in okolica, Joseph Mo&ilk
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplrec
MICHIGAN :
Detroit. Frank Stul&r
MINNESOTA: Chlshoim, Frank Gou2e Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvaticb
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW TORK:
Gowanda, Karl Strnlsha Lit«* Fall«. Frank Maal*
f OHIO:
Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger. Jacob Resnik, John Slapnlk Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KrmSe Toungstown, Anton KikeU
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Sup&nčič
Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro-gar
Steelton, A. 'Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr.
Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Rock Springs, Lonis Tauehar Diamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sveto, katero je prejel. Zastopnike tople priporočamo.
UPRAVA "fll,AR NARODA**
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nafie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dali najboljša pojasnila in tudi v s« potrebno preskrbeti, da je potov:uije udobno in hitre. 7«te ae zaupno obrnite na naa za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebne v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenntka, ker p redno se dobi ii Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en u6fl€C«
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovuli.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West !8tK Street New York, N. Y.