Iz naše organizacije. Kranjsko. Občni zbor Ljubljanskega učit. društva. (Konec.) Tov. črnagoj: Cenjeni zborovalci! Priznati moram, da nisem bil že dolgo tako razburjen kakor nocoj, zato oprostite, ako ne bom morda tako logično govoril kakor bi rad. Da bi pa molčal, mi ne pripusti vest. Tedajl: Ves večer so že letele od koleginje, ki sedi tu z nami, pšice, ki so mi gnale kri v glavo. In česa so se tikale te pikre opazke? Ničesar drugega kakor znanih draginjskih doklad! Reklo se mi je, da so naše koleginje silno ogorčene, ker smo učitelji delovali proti učiteljicam in smo delali samo zase, in da, če smo dobili draginjske doklade samo družinski očetje, bi jih bili morali v interesu vsega učiteljstva odločno zavrniti. Cenjeni zborovalci! Hude so te obdolžbe in stroge, brezsrčna je zahteva, da vrže oženjeno učiteljstvo kar stotisoč kron ljubi učiteljski solidarnosti na žrtvenik in to samo zaradi lepšega in brez vsakega gmotnega uspeha za ostalo učiteljstvo. Vprašam vas: kdo bi imel kaj koristi od tega, da vržemo oženjenci ono doklado od sebe? Nihče! Smejali bi se pa edino-le klerikalci in bi s patosom poudarjali, da učiteljstvo pač ne more biti še tako v stiskah in nadlogah, ako celo družinski očetje zavračajo kakor ponosni španski doni precej izdatno, četudi ne zadostno denarno potnoč. Smelo trdim, da bi tako naše ravnanje regulacijo učiteljskih plač le zadrževalo, nikakor pa ne pospeševalo. In gospoda, tisti, ki more govoriti, da naj bi družinski očetje zavrgli draginjsko doklado, tisti ne pozna razmer ali pa je sam popolnoma brez srcal Da bi se naj draginjska doklada zavrnila, je ložje reči kakor storiti! Zavrniti jo more le tisti, ki brez nje vendarle še izhaja, ne more pa tega tisti, ki tiči že na vseh koncih in krajih v škripcih! In, tovariši neoženjenci in neomožene koleginje, vi pravite, da ne izhajate z dosedanjo plačo ter da ste zadolženi, ali ste se pa kdaj utopili v stanje družinskega očeta ? Poznate li vi njegove skrbi, ko mu pri kopici otrok največkrat primanjkuje še soli ? In z oziromna vse to vprašam vas: Je-li mogel tovariš Jelenc drugače ravnati kakor je ? Bi li bil mogel in smel kdo drugi na njegovem mestu ravnati drugače, kakor je on ? Je-li mogel in smel on sam od sebe zavrniti draginjske doklade za 300 družinskib očetov samo zaradi ljube solidarnosti? Dragi, da smo dobili samo družinski očetje draginjsko doklado, je veliko zlo, a zlo bi bilo desetkrat večje, ako bi bil Jelenc zavrnil draginjske doklade še za oženjence samo iz stanovskega ponosa. Da bi bili pa mi delovali kdaj proti povišanju plač učiteljicam, zavračam kot krivično natolcevanje. Slovesno izjavljam, da sem bil doslej vedno na stališču: enakemu delu enako plačilo — in da sem na podlagi tega stališča vedno in povsod, osobito pa v naših društvenih odborih deloval za enakost z učiteljicami, kar mi je bilo pač lahko, ker smo bili vsi tovariši glede tega vedno enakega mnenja. Kjerinkoli je bilo treba oficijalno poudarjati naše stališče, vedno smo rekli: Vse učne osebe imajo naj enako plačo! Ako pa govorite, da veste nekoga, ki je javno govoril proti povišanju plač učiteljicam, zahtevamo, da narn poveste tega ime, ako pa imena ne veste, potem je tista vaša govorica naravnost izmišljena. Tovariši! Slovesno prizaavam, da so samo oženjencem podeljene draginjske doklade največja krivica, ki se je mogla zgoditi učiteljstvu, in da hočemo oženjenci složno z vami storiti vse korake, ki so potrebni v dosego naših pravic, v dosego izboljšanja naših gmotnih razmer. Ako sklenete neoženjenci še tako radikalne korake, ako sklenete celo sam štrajk (v kar pa vas nikakor ne nagovarjam jaz), zatrjujem, da hočem biti z vami solidaren tudi jaz in z menoj še tako mnog drug! Toda v dosego naših srnotrov nam je treba edinosti! Koliko se z edinostjo doseže, vidimo na drugih stanovih. Ako bomo pa hodili vsak svoja pota, kakor ste sklenile učiteljice na božičnem shodu, potem bomo trpeli oboji — ve in mi! Toda dobro si zapomnite: Ali brez vas bomo mnogo manj kakor smo; todavebrez nas — boste nič! Hudo je to rečeno, da, toda popravljati nimam tej trditvi nič! Tedaj, ne glejmo se zavistno drug druzega, temveč složimo se pa napnimo vse svoje moči, da dosežemo prej svoj smoter! Sloga jači, nesloga tlači! (Odobravanje.) Tov. Dimnik poudarja, da ni izmed moškega učiteljstva nihče deloval — ne na tihem in ne javno — proti povišanju piač učiteljicam, ampak smo se zavzeli vedno za enako regulacijo plač vsemu učiteljstvu: oženjencem, samcem in učiteljicam. To smo storili tudi na božičnem shodu; naše koleginje so pa dan pozneje na svojem shodu sklenile, prositi za povišanje plač učiteljicam, ne oziraje se na sotrpine samce in oženjene učitelje! Kje je solidarnost in kolegijalnost?! Torej protl enaki regulaciji plač učitelji do sedaj nismo nastopali in tudi nimamo namena. Padla je pa med nami res že marsikaka pikra beseda proti ma 1 obri žnos ti onih koleginj, ki prezirajo skupno učiteljsko organizacijo in ne podpirajo stanovskih listov. Te besede pa ne zadenejo prisotnih koleginj, in mi bi bili veseli in ponosni, če bi imeli več takih koleginj. Tovarišici Marout in Kobau poizkušati opravičiti nastop učiteljic in prva opetovano poudarja, da bi učiteljski stan pridobil na ugledu, če bi oženjenci odklonili draginjske doklade, češ, da je to mnenje vseh učiteljic. Debate o tej točki so se udeležili še tovariši: Furlan, Sadar, Pretnar in Likar. Tovarišica Kobau predlaga: Odbor se obrni na mestni šolski svet s prošnjo, da bi ne bilo treba obolelemu učitelju ali učiteljici že v treh dneh predložiti zdravniškega izpričevala, temveč šele, če traja bolezen osem dni. Sprejeto. S tem je bil oficijelni del končan, na kar se je razvnel prav živahen prijateljski pogovor. Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 18. t. m. ob polu 11. uri dopoldan na Rečici. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov. — 2. Zapisnik zadnjega zborovanja in dopisi. — 3. Poročilo o »Lehrerbundu«, — 4. O razdeljenem in nerazdelj enem času pouka. Za razgovor o tem vprašanju naj se blagovolijo vsi člani pripraviti. — 5. O pritlikavcih. Predava g. Praprotnik. — 6. O šolski kuhinji. Predava g. Kelc. — 7. Slučajnosti. — P. i. člani in gostje naj blagovolijo točno priti, da se lahko zborovanje pravočasno prične. Glede kosila naj se vsak oglasi nekaj dni poprej pismeno pri nadučitelju gosp. Klemenčiču na Rečici. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj ima dne 19. marca t. 1. v navadnih prostorih v Celju ob polu 12. uri predpoldne redno zborovanje po nastopnem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Misli o spisovanju zgodovine našega društva. (Poročata tovariša R. Wudler in F. Brinar.) 4. Iz šolske prakse. (Ob 9. uri pevska vaja.) K prav obilni udeležbi vljudno vabi v imenu odborovem Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Zborovanje »Ljutomerskega učiteljskega društva« se ni vršilo 1. marca t. 1. zaradi nesklepčnosti. Vrši se v četrtek dne 15. marca t. 1. po istem vzporedu v istih prostorih in ob isti uri. P. n. kolegi in koleginje, pridite polnoStevilno. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 18. t. m. ob eni popoldne v Šmarju. Vzpored: Zapisnik in dopisi. Poročilo tajnika ia blagajnika. Volitev novega odbora in delegatov k »Zvezini« skupščini. Razpravi: Razdeljen in nerazdeljen pouk. Ljudska šola in kmetijska nadaljevalna šola. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudao S t r m š e k. ^*- Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 15. t. m., ob 10. uri predpolne v Velenju. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Razdeljen in nerazdeljen pouk. 4. Nasveti in predlogi. Po zborovanju pevska vaja. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno o d b o r.