NOVI TEDNIK Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 29 - LETO XLVII CELJE, 22. 7. '93 CENA 1 1 O SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Pivocvetni ziv zav Zmešnjava, ime ti je črna gradnja Koliko črnih gradenj je na Celjskem in koliko so jih prijavili. Stran 7. Družba za gradnjo avtocest v Celju? Jože Smšek o Celju po petih mesecih vladanja. Stran 2. Razkuževalnih smrdi Koliko so upravičene pritožbe krajanov na obratovanje bolnišničnega razkuževalnika?Stran3. največja shvenska veselica je upravičila pričakovanja in postala več kot le poletna zabava. Stran 17. IZ VSEBINE: Reportaža Kaj ima noč opraviti s spanjem. Hf z varnostniki iz firme Samo. Stran 16. Miss Celja Predstavljamo nove kandkJatke. Stran 15. Reportaža Kmetija s tremi imeni. NT na obisku na Ponikvi. Stran 16. Solčava Kdo zapira ambulanto. Stran 3. Šentjur šolske zdrahe. Stran 6. Štorski hlapci Jerneji Vjeklami protestirajo, a od torka vnovič delajo. Stran 5. Prihajajo evropsl(i prvaki Celje pred nogometno mrzlico. Kdo je danski Odense? Stran 12. 12 »V Celju želimo družbo za gradnjo avtocest!« Predsednik ceUskega IS Jože ZImšek a delu zadnilh petih mesecew - Kdo bo odgovoril na vprašanle, kako lahko država ¥ času, ko se vse hoU centralizira, občinam nalaga vse več bremen Po dolgih mesecih neuradnega »brezvladja« je celjska občina febru- arja dobila nov izvršni svet s predsed- nikom Jožetom Zimškom. Zdaj lahko ocenjujemo, da z vidika oblikovanja občinske finančne politike v kar se da neugodnem času, saj je bil takrat dr- žavni proračun že pripravljen, občina pa se je morala sprijazniti z izredno neugodno finančno izravnavo, ki ji jo je priznala država. »Zvoniti po toči je prepozno,« so Celjani poslušali ob vseh zahtevah, naj Ljubljana mestu ob Savinji le od- meri kakšen tolar več, saj je bil denar že razdeljen. Bo prihodnje leto druga- če? Izvršnik Jože Zimšek zatrjuje, da se bo Celje v boj za od države odmer- jen denar spustilo že septembra, ko se bodo pripravljali prvi osnutki prora- čima za leto 94. In kako po približno petih mesecih vladanja ocenjuje polo- žaj v Celju? »Pet mesecev je že lahko nekakšen mejnik in mislim, da smo se v tem času v Celju ponovno ujeli. Umirili smo žogico in začrtali nadaljnje delo. Ocena teh p>etih mesecev bi lahko bila solidno, dobro, saj mislim, da smo stvari, ki smo si jih zastavili, začeli, da zdaj tečejo dobro in se lahko še izbolj- šajo.« Ob izvolitvi IS ste določili program dela oziroma prioritete, ki jih je po- trebno najprej izpolniti. Kako ste zdaj zadovoljni po posameznih področjih? Celje kot staro industrijsko središče ima vseskozi enega večjih problemov v onesnaženosti, zato je bila ena naših prioritet sanacija ozračja. S spreje- mom programa za varstvo zraka, ki so ga potrdUi poslanci, imamo osnove, na katerih smo tudi že začeli delati. Med pomembnejše in vidnejše naloge sodi izgradnja plinskega omrežja. Za- stavili smo si nalogo, da bi s tem pKjhi- teli, da plinifikacije ne bi vlekli v na- slednje tisočletje, ampak skušali ta čas razpoloviti in nekje do leta 1997 vsepovsod, kjer je mogoče, zgradili omrežje. Druga zadeva je pospešen razvoj drobnega gospodarstva. V pro- računu smo temu namenili dokajšnjo vsoto denarja, pripravili smo razpis in denar bomo namenili predvsem za proizvodno drobno gospodarstvo. Stvar teče in pomembna je tudi zaradi tega, ker smo se pred kratkim z Obrt- no zbornico Slovenije dogovorili za nadaljnje tesno in dolgoročno sodelo- vanje ob Mednarodnem obrtnem sej- mu. Naša želja oziroma ambicija je, da skušamo ob sejmu, obrtni dejavno- sti in prezentaciji naših izdelkov po- stati tudi močan center drobnega go- spodarstva. Ob sestavljanju občinskega prora- čuna ste napovedali racionalizacijo in reorganizacijo občinskih upravnih or- ganov, družbenih dejavnosti ter ko- munalnega področja... Zadeva naj bi stekla takoj pK) počit- nicah. Predvsem v družbenih dejav- nostih pripravljamo programe, kje in kako racionalizirati. Iščemo variante in verjetno bomo že septembra lahko govorili o spremembah. Tudi na po- dročju ostalih javnih služb, predvsem na področju komunalnega gospodar- stva, pripravljamo spremembe. Želi- mo racionalizirati službe, jih nekoliko spremeniti in dati priložnost potrdi- tve tistim, ki imajo možnost za hitrej- ši, kvalitetnejši ter širši razvoj. S tem bi tudi razbremenile del celjskega go- spodarstva. Glede na zakonodajo in pristojno- sti, ki jih v gospodarstvu še imajo ob- čine, je o tem na občinski ravni težko, govoriti. A vendar, v Celju kot starem industrijskem središču je precej odpr- tih gospodarskih ran - omenim naj le Ingrad, Železarno Štore in Aero - se občina poskuša vključevati tudi v re- ševanje teh težav? Se. Omenili ste Ingrad in Aero, je pa še več podjetij, ki so v nezavidljivem položaju. Ravno danes (v ponedeljek) prihajajo pred skupščino livarji iz Štor. Nekatere stvari bomo poskušali na novo začrtati in se dogovoriti, kako naprej. Čeprav to regulira država in tudi informacij - razen preko medijev — ne dobivamo v takšnem obsegu kot bi si želeli. Pomagamo si s podatki po- družnice SDK, ki v primerjavi z repu- bliškimi kažejo na težave v našem go- spodarstvu. Le en sam, za Celje še kako grozeč podatek - lani je bilo v Celju brezposlenih okoli 4 tisoč, da- nes se pribMujemo že številki 5 tisoč ljudi. To ni dobro in zato se IS skuša po svojih močeh vključevati v razreše- vanje teh problemov. Mislim, da se je Ingrad nekako ujel - skoraj prepolov- Ijen, z manjšim številom delavcev, za- čenja na novi osnovi. Ljudje v Ingradu so namenjeni ponovno postaviti po- djetje na trdne temelje. Pomagamo, kolikor je v naši moči. Ce malce pogle- date okoli sebe, vidite resnost njiho- vih prizadevanj. Nova hala v sejem- skem kompleksu Golovca zelo hitro raste, prav tako je tudi z gradnjo nad- voza Tremarje, zato sem glede Ingra- da optimist. Menim, da ima tudi Aero dovolj kakovostnega kadra in so ne- kateri pozitivni premiki že vidni. Ven- dar pa lastninjenje, razmišljanja po- sameznikov in načini posameznih pri- stopov niso takšni kot bi želeli. Osta- lih podjetij ne bi omenjal, čeprav je še več manjših, ki se borijo za obstoj. A to ni samo problem Celje, je pred- vsem problem države. Za Celje bi re- kel, da ima šanse, ima ljudi z dovolj znanja in volje, da bo izšlo iz težav. Ob tem pa imamo še podjetja, ki do- bro delajo in nanje ne gre pozabljati. Omenili ste lastninjenje. Le-to je tudi I'zrok zapletov s preoblikova- njem Zdravilišča Dobrna... Glede Zdravilišča Dobrna ni novih dejstev, a zdravilišče bo moralo svojo organiziranost slej ko prej uskladiti z Zakonom o zavodih. Registrsko so- dišče namreč ne more vpisati v regi- ster nikakršnih dejstev, ki ne bi teme- ljila na določbah zakona o zavodih. Če bo Zdravilišče svoje obveznosti še od- lagalo, bo IS v prihodnjem mesecu pripravil določene ukrepe, s katerimi bo predlagal dokončno ureditev te problematike. Menim, da bomo mora- li okoli tega konec av^ta ali v začet- ku septembra sesti z ljudmi iz zdravi- lišča in se dokončno dogovoriti, kako naprej. IS nikoli ni želel težav posebej izpostavljati, saj gre za pomemben zdraviliški kraj. Ne gre, da bi ta imidž rušili, saj si želimo še naprej uspešne- ga dela. Dosedanji poskusi poravnave pa ni- so uspeli, kajne? Res je, niso uspeli. Mi imamo zakon, po katerem smo dolžni ravnati in mi- slim, da gre v tem primeru za nepo- trebno trmo. Menim, da se bomo do- govorili in bo ta trma počasi popu- stila. Ko ste sestavljali IS, ste si želeli, da bi imeli v občini strokovno vlado. Kasneje ste sklenili kompromis in Ce- lje ima delno strokovno, delno politič- no sestavljeno vlado. Zdaj se ta poli- tična naravnanost v nekaterih prime- rih že kaže, mednje pa gotovo sodi tudi zaplet ob imenovanju ravnatelji- ce OŠ Frana Bosa? Res je, da sem si želel strokovno vlado, a prav tako je res, da je bil dogovor potreben, saj so bile razmere v Celju že preveč problematične, da bi še naprej puščali stvari naj tečejo, ka- kor so tekle. Nekateri problemi se zdaj kažejo, čeprav osebno menim, da nekaj resorjev te vlade igra zelo kvali- tetno. Mislim predvsem na del, ki po- kriva prostor, do neke mere tudi go- spodarstvo, čeprav smo tu v zaostan- ku s pripravo turistično-promocijske- ga programa. V nekatere zadeve pa smo se, mogoče jx) nepotrebnem, spu- stili nepripravljeni. Tako je tudi z imenovanji. Stvari od začetka niso tekle tako, kot bi si želel. Vse službe niso bile pravilno informirane, glede na to, da smo bolj kot ne vsi novi, pa je potem prišlo do določenih nesoglasij, ki so se nekoliko že uredila. Večkrat je slišati pritožbe, da Celju kot tretjemu največjemu sre^šču Slo- venije, manjka razvojnih vizij. Se bo razvoj občine še naprej oblikoval od aprila do aprila, skladno s proračun- skimi obdobji, ali pa se lahko nadeja- mo razvojne strategije? Pri sprejemanju proračtma sem omenil, da ta ni občinska razvojna vizija. Morali bi imeti nekakšen dol- goročni proračim, saj se le tako rešu- jejo določene zadeve. Zato je naša na- loga, da pripravimo dolgoročno vizijo razvoja občine. Malce sem že nakazal, da pripravljamo to za področje turiz- ma in promocije Celja. Druga, prav tako dolgoročna naloga, je sanacija ozračja. Tretja, že omenjena, pa raz- voj drobnega gospodarstva s sejemsko dejavnostjo. Prav slednje mora biti v naslednjih letih stalnica, ki bo daja- la v teh težkih časih novo vrednost, s katero lahko gradimo perspektivo mesta. Že doslej pa je nekaj zadev solidno zaživelo in v naslednjih letih lahko pričakujemo še boljše delo. Mi- slim predvsem na šolstvo, na naše že- lje, da srednješolstvo generira tudi kakšno visoko šolo v Celju, da iščemo nove možnosti za višješolske progra- - me, ki so v svetu uveljavljeni, v Slove- niji pa jih nimamo. Tudi na kulturnem področju je že začrtana dolgoročna vi- zija, turistični teden in dogajanje na Starem gradu želimo razširiti, imamo bienalni mednarodni mladinski pev- ski festival in nenazadnje je Celje po- stalo dokaj odmevno tudi v športu. Čeprav gre pri slednjem za dokaj bo- leče jKKiročje, ker seveda potrebujemo denar, ki pa ga trenutno nimamo in iščemo možnosti, kakršne v teh tre- nutkih sploh lahko. Za Celje še vedno velja, da se ne zna pohvaliti s tistim, s čimer bi se lahko. Od kod to pomanjkanje samozavesti? Tu vidim neko bojazen oziroma ne- povezanost med Celjani in menim, da je ena od nalog te vlade, da poskuša p>ovezati vse odločujoče faktorje, ki lahko združijo svoje sile in te zadeve predstavijo tudi navzven. Če prikazu- jemo dobre stvari, je bojazen odveč, dobrega ni potrebno skrivati in mi- slim, da moramo še veliko narediti. Res je škoda, da smo Celjani nekoliko preveč zaprti, včasih tudi medsebojni nasprotniki, namesto, da bi združili moči in se pokazali tudi navzven. Omenili ste nekaj stvari, ki ste jih v IS dobro zastavili oziroma izpeljali, kaj pa tiste, kjer se vam je zalomilo, kjer ni šlo tako, kot ste načrtovali? Že sami ste omenili spore ob imeno- vanjih, kjer smo nekoliko nerodno po- stopali. To so zadeve, ki se bodo poča- si uredile. Druga zadeva pa je poveza- va Celja s samo Slovenijo. Mislim predvsem na avtocesto, kjer smo v preteklosti že bili aktivni, blizu reši- tev, pa smo kasneje stvari zanemarili, bili nevešči, danes pa smo pred dile- mo, kako naprej. Mislim, da mora Ce- lje v nadaljnjem načrtovanju in vztra- janju v izgradnji slovenske prometne infrastruMure odigrati pomembnejšo vlogo, saj je v tem močan, nov, kvali- teten razvojni impulz. Pri vsem sku- paj pa ne gre pozabljati na politično evforijo, strah pred preteklostjo, ki sta zaskrbljujoča prav pri mladih lju- deh. Ko pogledam ta IS, vidim mlade ljudi, ki so se rojevali po drugi svetov- ni vojni in mislim, da ni potrebno ne- katerih stvari po nepotrebnem pogre- vati. Energijo potrebujemo za delo v nadaljnjem razvoju, uspešnosti, agresivnosti proti republiki in Ljub- ljani, v interesu našega mesta in obča- nov, od katerih smo dobili mandat zato, da jih potegnemo iz sivine in jim omogočimo normalno življenje. _ Omenili ste gradnjo avtocest, kakš- ne pa so možnosti, da naredi svoje korake tudi občina z izgradnjo mestne obvoznice sever-jug, izgradnjo garaž- ne hiše in dokončno ureditvijo prome- ta v mestu ter ostalih naseljih občine? Najprej vendarle še nekaj besed o avtocesti. Dali bomo pobudo, da se družba za izgradnjo avtocest oblikuje v Celju. Le na ta način vidimo mož- nost, da pridemo do informacij in po- magamo stvar premakniti z mrtve točke. V Celju imamo strokovno uspo- • sobi jen kader in mislim, da nismo nes- kromni, če kaj takšnega trdimo. Za RUC smo pripravili vse pravno zem- ljiške zadeve za Tremarje, ki se zdaj gradi. Podobno bi lahko napravili za avtocesto na našem območju, prav ta- ko pa se lahko vključimo tudi za ce- lotno Slovenijo. Za samo prometno infrastrukturo v mestu pa takole. Pred kratkim smo se s predstavniki RUC dogovarjali glede zahodnega priključka Medlog- Lopata na avtocesto. Pripravljamo iz- gradnjo južne vpadnice v nekoliko drugačni obliki, kot smo si jo zamislili pred leti. Najprej bomo zgradili mest- no ulico, kasneje pa iskali rešitve za obvoznico proti jugu. Tukaj so namreč še druge rešitve, odprte možnosti, da bi avtocesta od severa proti Zagrebu potekala preko Kozjanskega in v tem primeru bi bila obvoznica v obsegu, kot je bila planirana, nepotrebna. Do- končno imamo pripravljen plan mo- dre cone, stari del mesta bo namenjen pešcem, promet bo le za dostavo in stanovalce - o tem bomo v kratkem govorili v okviru IS, zaživela pa naj bi septembra. Nekaj smo poskušali sto- riti že doslej - v želji, da se mestno jedro znebi vozil z mestnega obrobja, smo sprostili nekatera parkirišča in zanimivo je, da je kar precejšen odziv. Dokončne odločitve pa bomo spreje- mali ob obravnavi modre cone. Že v pogovoru ste večkrat omenili pomanjkanje sodelovanja med občino in državo. Kako se bo občina sploh zmogla odzvati na vse tiste obvezno- sti, ki jih država s sprejemanjem za- konov zadnje čase predpisuje. Morda samo na primeru denacionalizacije, saj vemo, da je v Celju precej objek- tov, ki jih bo potrebno vračati oziro- ma bodo na občino odpadle gmotne obveznosti. Je občina pripravljena oziroma ali ima dovolj materialnega pokritja za bremena, ki ji jih nalaga država? Posebnega denarja v te namene ni- mamo, zato se v občini lotevamo stva- ri dolgoročno. Z leti bo občina posku- šala pokrivati svoje obveznosti in sku- šala urejati odprta vprašanja. Res pa je, da se bomo tudi v zvezi z denaci- onalizacijo najprej lotevali tistih za- dev, za katere je občina najbolj zain- teresirana. Tako smo se, denimo, po- spešeno lotili Aškerčeve ulice... Sicer pa naj dodam, da je trenutna razmerja med občino in državo težko razimieti. Zakoni, ki jih omenjate, so, denimo, neskladni s predlogom zakona o lo- kalni samoupravi, ki naj bi ga tudi v kratkem sprejeli. Kako od občine vse več zahtevati prav v časih, ko se vse bolj kratijo njene pristojnosti? IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Peterle v Beloruslji MINSK, 19. julija (STA) — Slovenski zunanji mini- ster Lojze Peterle se je sku- paj z državno sekretarsko za ekonomske odnose in razvoj Vojko Bavbar in slo- vensldmi gospodarstveniki mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Beloru- siji. Z zunanjim ministrom Belorusije Petrom Krav- čenkom se je Peterle pogo- varjal o krepitvi gospodar- skega sodelovanja med Slovenijo in Belorusijo. Obe strani sta poudarili in- teres za poglobitev sodelo- vanja m^ državama, poleg bilateralnih vprašanj pa sta se dotaknili tudi sode- lovanja obeh držav v med- narooteguje za uničenje udbovskih dosje- jev zaradi lastne preteklo- sti. V udbovski nomenkla- turi, kot pričajo dokumen- ti, je bil Zmago Jelinčič eden pomembnih »medna- rodnih členov« in je sodil med tako imenovane regi- strirane udbovske sodelav- ce pod registrsko številko 53384 (6. julij 1987) in pod psevdonimom Padalec, kar dokazuje udbovski doku- ment in obrazec. S tem naj bi bil tudi pojasnjen zasuk iz skrajnega desničarja v Drnovškovega zaveznika. Zaliteva po zamenjavi Jelinčiča LJUBLJANA, 19. julija (Delo) - Osem članov odbo- ra za obrambo je na komi- sijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve naslovilo zahtevo, da obravnava njihov predlog o nujni zamenjavi predsed- nika tega odbora, prvaka SNS Zmaga Jelinčiča. Čla- ni odbora, ki zahtevajo Je- linčičev odstop, menijo, da so onemogočeni pri svojem delu zaradi čudnega vode- nja sej Zmaga Jehnčiča. "" - v ■NOVI TH3NII Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 29 - 22. julij 1993 3 Slovenski gasilci v vrhu Zlaia meaaUa za Begunie, zlata značka za Slovenske Konjice, srebrne za Škofje ¥as In Dobrno v Berlinu se je končala 10. gasilska olimpiada, na kateri so nastopili poklicni gasilci, športniki in prosto- voljci. To je bila doslej najm- nožičnejša udeležba, saj je nastopilo 23 držav z 2150 tekmovalci, med njimi pa je prvič nastopila samostojno reprezentanca države Slove- nije. Vodil jo je poveljnik GZS Tone Sentočnik, v njej pa je bilo 14 desetin, od tega tudi tri iz celjske in ena iz konjiške občine. Olimpiada je trajala ves teden. V prvi polovici so bili dnevi namenjeni treningom in delnemu spoznavanju me- sta, v drugem pa tekmova- nja, kjer so precej uspeha imeli tudi slovenski tekmo- valci, ki so še enkrat potrdili, da se v prostovoljnem gasil- stvu uvrščajo v sam svetovni vrh, takoj za Avstrijo in Nemčijo pa tudi Češko, Slo- vaško in Poljsko, medtem ko so države bivše SZ močnejše v športnih disciplinah po- kUcnih gasilcev. Zlato medaljo so osvojile gasilke Begunj, poleg njih pa zlato značko še gasilke Loke, ki so bile pete. Nastopilo je 15 enot. Med člani A je nastopilo 65 enot, med slovenskimi ekipami pa je osvojil zlato značko samo Dob, ki je bil petnajsti. Srebrne značke so osvojili Topole (23), Domžale (29), Štrekljevec (30), Škofja vas (35) in Prožinska vas (38), bronasto pa po velikem spodrsljaju Begunje (60). Med člani B (58) so gasilci Slovenskih Konjic osvojili 9. mesto in zlato značko, sre- brno pa Maribor Pobrežje (28). Najbolj so bili verjetno ra- zočarani mladinci Dobrne, ki so med 25. ekipami sicer osvojili še vedno odlično pe- to mesto (pred njimi so bili predstavniki dveh ekip Av- strije, Češke in Portugalske, za 1. mestom pa so zaostali borih 12 oz. 3. mestom 7 točk), vendar so pričakova- li eno izmed medalj ali vsaj zlato značko, pa so na koncu ostali brez vsega, ampak so si zaslužili samo srebrno značko. Razen Begimk lahko reče- mo, da so bile vse ekipe razo- čarane, saj se jim je izmuzni- la velika priložnost, da svoje večmesečno delo s priprava- mi kronajo na lepši način. Za to so bile ekipe sposobne, vendar so odpovedale v ne- pravem trenutku. Olimpiada je pač drugačna od domače- ga vaškega tekmovanja pa tudi državnega prvenstva. Močen si takrat, ko znanje dopolniš tudi s psihično trd- nostjo, samozavestjo in na- tančnostjo. Kako so sloven- ski gasilci odpravili napake iz Berlina pa bo možno vide- ti čez dve leti na mladinski olimpiadi v Trentu v Italiji in članski leta 1997 na Dan- skem. TONE VRABL KOMENTIRAMO K|e si, nemška natančnost? 10. gasilska olimpiada je bila v zahodnem Berlinu in vsi smo pričakovali priredi- tev, ki bo tudi v teh^čni iz- vedbi pomenila vrhunec. Žal smo se razočarali, kajti Nemci so se pokazali v kaj klavrni luči. To, da so tek- movanja kasnila tudi po de- belo uro, ni motilo nikogar razen tekmovalcev, ki so ogreti čakali na nastop, to čakanje pa je imelo neugod- ne posl^ice. Pri vseh eki- pah. Pri tehnično močni dr- žavi bi pričakovali vsaj do- bro ozvočenje, pa je škripalo. Vsako jutro je bil ledeni sta- dion (takšnih je v Berlinu osem) nepospravljen in so smeti odstranjevali tekom dneva, ko so se pojavljale že nove. Desna stran stadiona je bila nepokošena in na njej sta se bohotila visok osat in zel. Po končanem tekmovanju je bilo nemogoče priti do re- zultatov, ki so jih pripravlja- li, kot da bi vse računali »peš«. Na mladinske rezulta- te smo čakali debeli dve uri in na trmo dveh slovenskih novinarjev so jih odkrili za- klenjene v sodniški sobi! Naravnost porazno pa je bilo v press centru, kjer je bil za 70 akreditiranih novinar- jev (brez domačinov) na vo- ljo en pisalni stroj, ki ga je uporabljal vodja press cen- tra. Poročili za STA smo po faxu poslali napisani z roko! Niso predvideli niti ene tele- fonske linije iz prireditvene- ga prostora v tujino (izven Nemčije), nam pa so milost- no omogočili linijo in s tem onemogočili fax. Zadnji dan so rekli »stop«, tako da jav- ljanja ni bilo. In vse to v deželi tehničnih čudežev! Namesto da bi se nekdanja natančnost in disciplina za- hoda s podriim zidom širila na vzhod, je ravno obratno. In to priznajo tudi tisti, ki v Nemčiji živijo. Če prišteje- mo še ostale nerazumljive pomankljivosti, si organiza- torji res ne zaslužijo previso- ke ocene. Ali pa preveč pričakovali? TONE VRABL SKD za ekologijo v okviru celjskega ob- činskega odbora SKD so pred kratkim oblikovali komisijo za ekologijo, za njenega predsednika pa imenovali Janeza Čmeja. Komisija bo v prihodnje opozarjala na ekološke probleme v Celju in tudi širše, seveda pa bo skušala vplivati tudi na njihovo od- pravljanje. IS Poiitika (ne) zapira ambulante Na zadnjem zasedanju po- slancev mozirske skupščine je največ vroče krvi povzročila razprava o zaprtju ambulante v Solčavi. Ambulanta sodi v Zdravstveni dom Luče, kjer je dr. Anton Žunter že pridobil koncesijo za opravljanje za- sebne zdravniške prakse. Za zaprtje solčavske ambu- lante obstajajo vsi ekonomski in strokovni razlogi, o tem naj bi rekli svoje samo še krajani. Ti se sicer strinjajo, vendar s pogojem, da se oprema in prostori prenesejo v last kra- jevne skupnosti. KS bi prosto- re uporabila za dejavnost, ki jo v kraju najbolj potrebujejo. Tudi občinski izvršni svet je menil, da je pri zapiranju po- trebno upoštevati ta politični faktor. Na zadnjem zasedanju pa je mozirski izvršnik Alfred Božič dejal, da bi se zdravstve- ni standard v Solčavi zelo zni- žal, če bi ambulanto zaprli. »Solčavani so mi sami poveda- li, da so proti zapiranju, ven- dar se bojijo negativnih reak- cij zasebnega zdravnika v Lu- čah. Zdravnika namreč že v preteklosti večkrat ni bilo v ambulanti ob napovedanem času. Sploh pa se bo v Solčavi zelo rcizmahnila turistična de- javnost, odprli naj bi Pavliče- vo sedlo, torej bo ambulanta potrebna. Razen tega bi z novo lokalno samoupravo Solčava imela možnost pridobiti status gorske občine,« je razložil Bo- žič ter predlagal, naj se po- slanci odločajo o zaprtju am- bulante na eni prihodnjih sej. Ob tem so nekateri poslanci menili, da gre spremenjeno ^lišče izvršnega sveta, M pa je odraz sprememb in dogaja- nja v zdravstvu mozirske obči- ne nasploh. »Koncesijo za za- sebno zdravniško prakso sem dobil samo za ambulanto v Lučah,« je povedal dr. Anton žunter. »Glede ambulante v Solčavi naj bi se dogovoril s krajani, saj sem vedno pri- pravljen delati tudi v Solčavi, če bi se pokazala potreba. V tem hipu se je neresno skli- cevati na turizem, saj tega po- dročja ne smemo mešati z red- no zdravstveno službo. Sicer pa se takšne ambulante uki- njajo povsod po Sloveniji za- radi ekonomskih in strokovnih razlogov. V Solčavi so nekdaj zgradili ambulanto iz politič- nih razlogov, vendar večina krajanov išče zdravniške sto- ritve v Lučah. Otroci se vozijo v šolo v Luče, torej hodijo tam tudi na preglede. V Solčavi ni mogoče opravljati laboratorij- skih storitev, prav tako ni mo- goče voditi bKDlniškega staleža, vsi zaposleni morajo obvezno prihajati v luško ambulcinto. Prav tako v Solčavi ni lekarne, saj bi zdravilom zaradi pre- majhne uporabe prehitro po- tekel rok trajanja. V solčavsko ambulanto je doslej enkrat te- densko prihajalo 5 ali 6 bolni- kov. Poleg tega ambulante v Solčavi niso več pospravljali, ni imela sterilnega materiala, tudi glede na opremljenost je tam delo praktično nemogoče opravljati. Še vedno lahko brez težav enkrat tedensko odidem v Solčavo in napišem recepte, drugega pa se v tam- kajšnji ambulanti tako ne da delati.« Poslanci so menili, da pri zapiranju ambulante »ni vse čisto«, ter izražali prepričanje, da je v ozadju politika. Poleg tega so opozorili, da želijo imeti pisno stališče krajevne skupnosti o nadaljnjem obsto- ju solčavske ambulante. Nato je nekaj poslancev predlagalo, naj prestavijo razpravo na enega prihodnjih zasedanj. Ves problem pa je najbrž v plačevanju najemnine za prostore solčavske ambulante. Poslanci so vztrajali, da pro- store in opremo oddajo krajev- ni skupnosti le v upravljanje, ne pa v last, čeprav so imeli pravico drugače odločiti. Za- nimivo je, da se pri glasovanju uradno niso izrekli za noben predlog. Iz razprave so namreč oblikovali dva sklepa. Po enem naj bi se razprava odlo- žila, dokler KS ne bi posredo- vala pisnega stališča, po dru- gem pa bi se solčavska ambu- lanta zaprla, prostori in opre- ma pa prenesli v upravljanje KS. Kot že rečeno, nobeden predlog ni dobil zadostne pod- pore, zato bodo poslanci o sol- čavski ambulanti še razprav- IjaU. URŠKA SELIŠNIK Nova streha za postalo Po štiri leta trajajoči ob- novi železniške postaje so se v Celju odločili obnoviti še avtobusno, vendar ne gre za večja dela, saj so jih medtem že končali. Zaenkrat so obnovili le streho. Ta je bila prej ravna," po štirinajstih letih pa jo je že krepko načel zob časa. Puščala je namreč na štirih koncih, razen tega pa je bila izolacija slaba, saj se je stre- ha ogrela do 80 stopinj Cel- zija, temperatura pa se je prenašala naravnost v spod- nje prostore, kjer so bile raz- mere za delo marsikdaj nevzdržne. Sedaj so name- stili poševno streho in kriti- no. Ta je odpornejša in še boljši izolator. Je pa tudi dražja, prenova je stala kar 7 milijonov tolarjev, kot je povedal Viktor Kukec, vodja avtobusne postaje. Prenovo so zaupali podjetju Trimo Trebnje, ki se je specializira- lo za kritje streh. Zaščitna ograja okrog stavbe je tam le zaradi varnosti mimoidočih. G. S. Pritožbe zaradi smradu z mobilno napravo so uničili 15 ton bolnišničnih oapatikov Minule dni so se nekateri krajani Kersnikove ulice v Celju pritoževali, da se iz mobilne naprave za odstranjevanje bolnišničnih odpadkov, ki je bila postav- ljena na bolnišničnem območju, širi silno neprijeten vonj. Po besedah direktorja bolnišnice dr. Aleša Demšarja je to res, kadar piha veter, obenem pa je zagotovil, da ta neprijetni vonj ne škoduje ne zdravju ne okolju. Te dni so mobilno napravo za odstra- njevanje bolnišničnih odpadkov odpelja- li iz Celja, saj so v njej že uničili vseh 15 ton bolnišničnih odpadkov, ki so se nabi- rali od septembra lani. V prihodnje se bo naprava vračala v Celje enkrat mesečno, tako da bodo odpadke odstranjevali sproti, zato bo tudi neprijetnega vonja takrat manj, zagotavlja dr. Aleš Demšar. Direktor bolnišnice priznava, da se, če piha veter, v postopku odstranjevanja bolnišničnih odpadkov iz naprave zares širi neprijeten vonj, ki pa je škodljiv rav- no toliko kot smrad z vrtov, ko jih j)og- nojimo, je povedal za primerjavo. V ekološkem smislu je ta naprava ne- oporečna, kar je minuli četrtek ob ogledu potrdila tudi pristojna republiška in- špekcija. Naravovarstveniki vedno po- udarjajo, da mora onesnaževalec opravi- ti z odpadki, ki jih proizvaja, na lastnem ozemlju, zato po besedah dr. Demšarja ne bi bilo primemo bolnišničnih odpad- kov nalagati v kontejnerje, jih voziti na komunalno odlagališče in jih tam uniče- vati v mobilni napravi za odstranjevanje bolnišničnih odpadkov. Dr. Aleš Demšar prosi tiste stanovalce Kersnikove ulice, ki stanujejo v bližini bolnišnice, za razumevanje ter obljublja, da se bodo vsak mesec potrudili, da bi odpadke čim hitreje odstranili ter da bi bilo neprijetnega vonja in s tem nejevolje krajanov čim manj. n.G. SVET MED TEDN®M Trdnjava rasizma na poti v osvoboditev Po štirih desetletjih vla- davine apartheida v Južno- afriški republiki so pred časom, točneje 2. februarja 1990, tudi v tem delu sveta, ki je bil dolgo sinonim za rasno segregacijo, napove- dali dokončno odpravo po- litike rasnega razlikovanja in legalizacijo osvobodil- nih gibanj, ki so do tedaj v glavnem delovala iz tuji- ne. Iz ječe so izpustili vodjo Afriškega narodnega kon- gresa Nelsona Mandelo, ki so ga leta 1964 obsodili na dosmrtno ječo. Po formalni odpravi apartheida se črnci sicer lahko potegujejo za stvari, ki so bile prej rezer- virane za belce, toda nasi- lje se v tej trdnjavi kršenja človekovih pravic nadalju- je v nezmanjšanih razsež- nostih. Spopadi med ra- zličnimi paravojaškimi skupinami in južnoafriško armado se nadaljujejo kljub nacionalnemu spra- zumu o miru, sklenjenemu pred dvema letoma, in Konferenci za demokratič- no Južno Afriko, znano pod kratico CODESA. Strategija Južne Afrike za preživetje apartheida in njen ideološki vpliv v zad- njih nekaj letih sta se v os- novi zelo ptKasi spreminja- la kljub obilici političnega taktiziranja v zadnjem ob- dobju. Načrt Johannesa Vorsterja za politiko dialo- ga in detanta je v preteklo- sti utrl pot Bothovi strate- giji, ki je v besednjaku mednarodnih odnosov zna- na kot totalna strategija. Najpomembnejša taktična sprememba je v preteklosti vključevala razširitev voja- škega vpliva izven držav- nih meja kot neločljiv del političnega prizadevanja, da bi se utrdil položaj JAR kot supersile v regional- nem okviru juga črne celi- ne. Del strategije je bil ve- zan na notranjepolitično ureditev države in je vklju- čeval zvezni varnostni upravni sistem, ki ni bil nič dnigaga kot prefinjena ra- zličica militaristične uredi- tve z razvejano strukturo varnostnega sistema na vr- hu, prek okrajnih centrov do najnižjih političnih ce- lic. Totalna strategija je bi- la prvič natančno oprede- ljena leta 1977 kot uskladi- tev vseh dejavnosti države v povezavi z ekonomskim, vojaškim, diplomatskim in političnim sektorjem. Pri- marni smoter takšne uredi- tve je bil krepitev odvisno- sti sosednjih držav, ukle- njenih v sistem satelitov. JAR je imela od njih ne le gospodarske koristi, am- pak so imele te države tudi svoj strateški pomen kot obrambni ščit pred napadi in sankcijami mednarodne javnosti proti apartheidu. Vendar pa prvine ekspan- zivne politike JAR v prete- klosti niso bUe tako pre- proste, da bi se omejile zgolj na vojaško destabili- zacijo držav, da imajo to usodno nesrečo, da delijo ozemlje s tako agresivno sosedo. Stalna teroristična ' praksa je bila poleg uniče- vanja glavnih prometnih žil preko Mozambika in Angole tudi nadzor regi- onalnega transporta, po- sebno nafte. V svojih priza- devanjih so šli celo tako daleč, da so poskušali svoje sosede med seboj spreti in oslabiti njihov odpor z ra- zhčnimi ekonomskimi prednostmi, na primer dol- goročnimi posojili. Politične stranke in gi- banja Južnoafriške repu- blike so danes zrcalna po- doba razslojenosti socialne strukture prebivalstva. Južnoafriško prebivalstvo je nanu-eč razdeljeno v šte- vilne socialnoekonomske razrede, v skladu z rasno strukturo prebivalstva. ANC oziroma njegovega vodjo Nelsona Mandelo podpira večina črnskega prebivalstva, črnsko skraj- no levico pa predstavljata PAC in AZAPO, ki se zav- zemata za črnski separati- zem. Belci imajo svoje stranke, znane so predvsem tri: Nacionalna, Demo- kratska in profašistična Opozicijska konservativna stranka, ki se je leta 1981 odcepila od Nacionalne stranke in začela voditi sa- mostojno izrazito rasistič- no politiko. Navkljub bremenu fi- nančnih težav, zunanjih dolgov in pK)litične dedišči- ne rasistične ideologije, ki ta del sveta vedno bolj pri- tiska k tlom, pa so afriške države na jugu črne celine sedaj bolj neenotne kot kdajkoli prej. Tudi Južna Afrika vedno znova doka- zuje svojo notranjo razcep- ljenost. Ena zadnjih tovrst- nih manifestacij je bil lan- ski pokol v bantustanu Ci- skei, ko so spet splavali na površje stari južnoafriški konflikti, zaneteni v enem izmed homelandov. Home- landi (ali bantustani) so namreč še eden izmed živih dokazov preteklosti, poli- tični fosil, ki mu je uspelo preživeti apartheid. FiSe: Erika Bepovž Št. 29 - 22. julij 1993 4 Sejmi v avgustu Pred prodajnim centrom Gala v Celju, na Maribor- ski 128 prirejajo Janezov sejem vsako soboto od 8. ure naprej. Razstavljale! iz cele Slovenije razstavlja- jo izdelke za vsak žep in vsak okus. V Kranju pripravljajo tradicionalni me^arodni gorenjski sejem in razstavo Slovenski proizvod-slo- venska kakovost. Priredi- tvi bosta med 13. in 22. av- gustom. V Gornji Radgoni bodo 21. avgusta odprli 31. med- narodni kmetijsko živilski sejem, ki bo odprt do 29. avgusta. V Frankfurtu bo medna- rodni sejem potrošnega blaga odprt od 21. do 25. avgusta. Za tiste, ki se zanimajo za modo, pa bodo v Miinchenu od 15. do 17. avgusta odprli medna- rodni sejem, imenovan Mode-Woche. Avstrijci bodo odprli v Celovcu sejem potrošne- ga in investicijskega blaga iz trgovine in obrti ter in- dustrije in kmetijstva. Se- jem ^ odprt od 14. do 22. avgusta. V avstrijskem Tullnu pripravljajo 26. av- gusta zanimiv vrtnarski se- jem, ki bo odprt do 30. av- gusta. V mestecu St. Polten pa bo od 21. do 29. avgusta sejem imenovan Domat, kjer bo na ogled najnovejša gradbena in hišna tehnika. Tisti, ki boste avgusta zašli v Švico, si lahko od 25.do 30. avgusta v Ziiric- hu ogledate najnovejše do- sežke na področju televizi- je, radia in hi-fi. Razstava se imenuje Fera. Zetor iz Gorenja Gorenje Trgovina generalni zastopnik češke tovarne traktorlev Pred letom dni ustanovljeno podjetje Gorenje Trgovina je podpisalo novo dolgoročno pogodbo o generalnem zastop- stvu češkega proizvajalca traktorjev Zetor. Po tej pogodbi naj bi Gore- nje Trgovina prodala v Slove- niji letno 600 traktorjev ra- zličnih tipov ter zagotovila oskrbo z rezervnimi deli in servis. Ob centralnem distri- bucijskem centru in 15 pogod- benih prodajnih mestih imajo že organiziran tudi centralni servis, 11 pooblaščenih servi- sov ter poseben servis za nujne posege. Traktorje Zetor poznajo slo- venski kmetje že vrsto let. Za- to so se v Gorenjevem podjetju v Pragi poleg izdelkov črne metalurgije in prehrambenih proizvodov odločili tudi za uvoz traktorjev Zetor, s tem pa postaja Gorenje ne le pomem- ben izvoznik slovenskih izdel- kov na Češko, temveč tudi vse pomembnejši kupec čeških iz- delkov za prodajo v Sloveniji. Po prvem letu sodelovanja z Gorenjem Trgovino v tovarni Zetor ocenjujejo, da je njihov slovenski partner izoblikoval sodobno strategijo za prodajo traktorjev v Sloveniji, kar po- trjuje tudi promet v višini 8 milijonov nemških mark. S pomočjo Gorenja Trgovine si je češki proizvajalec utrdil po- ložaj največjega dobavitelja traktorjev slovenskim kmeto- valcem, V Gorenju Trgovina si po podpisu pogodbe za generalno zastopstvo češke tovarne trak- torjev Zetor prizadevajo, da bi ponudbo razširili z dopolnil- nim programom za kmetijstvo. Obenem naj bi slovenska po- djetja v prihodnje postala do- bavitelj sestavnih delov za traktorje Zetor. Z marketin- ško strategijo, ki med drugim predvideva enotno malopro- dajno ceno, celovito ponudbo, svetovanje kupcem, zagotov- ljeno servisiranje, oskrbo z re- zervnimi deli ter sprotno in- formiranje kupcev in proizva- jalca, želijo v Gorenju Trgovi- na najmanj zadržati doseženi tržni delež pri prodaji traktor- jev Zetor v Sloveniji. Omenje- na strategija naj bi nadalje po- večala zaupanje slovenskih kmetov do čeških traktorjev Zetor in Gorenja Trgovine kot generalnega zastopnika za nji- hovo prodajo in servisiranje v Sloveniji. MARJAN LIPOVŠEK Letno naj bi prodali v Sloveniji 600 traktorjev Zetor. ingrad na poti rešitve? Bo odločitev Gramata res preprečila sanacijo Ingrada? Sanacijski program, ki ga je za rešitev Ingrada pripra- vila posebna ekspertna eki- pa, predvideva, da naj bi se družbe tega koncema znova združile v enovito podjetje s 500 do 600 zaposlenimi, projektiva in gostinstvo pa bi postali samostojni podjet- ji. Medtem ko so upravni od- bor in sindikati večine družb projekt podprli, pa so v torek v Ingradovem Gramatu takšno združitev zavrnili. Delavci Gramata, ki v de- setih obratih proizvaja ra- zlične vrste gradbenega ma- teriala in elementov menijo, da so v slabem letu dni, od- kar so samostojna družba, dokazali, da so sposobni sa- mi preživeti. Polletni rezul- tati sicer še niso znani, ven- dar bo Gramat polletje goto- vo zaključil brez rdečih šte- vilk. Odkar poslujejo kot sa- mostojna družba, imajo ure- jene odnose s koncemom. Iz časov, ko so po raztozdiranju živeli pod skupno streho pa imajo slabe izkušnje, ki jih ne želijo ponoviti. Zato je bi- la odločitev, da bodo branili svojo samostojnost, pričako- vana. Najpomembnejše vpraša- nje v tem trenutku je, ali je rešitev Ingrada resnično v rokah Gramata. Ta dnižba sicer znotraj koncema proda le četrtino svoje proizvodnje. Strokovnjaki v ekspertni skupim pa menijo, da je delo bodočega enotnega Ingrada življenjsko odvisno od obeh Gramatovih kamnolomov, betoname ter ostalih obra- tov oziroma njihovih izdel- kov. Brez pristanka večine delavcev se sanacije ne na- meravajo lotiti, saj naj bi bil uspeh odvisen takorekoč od prizadevanj slehernega de- lavca. Ali je potemtakem sklep 165 delavcev Gramata že odločilen za to, kaj se bo v prihodnjih mesecih zgodilo z Ingradom ali pa bodo načr- tovalci sanacije vendarle po- iskali še kakšno možnost za rešitev Ingrada, bo verjetno znano že v prihodnjih dneh. NADA KUMER PONUDBA m POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Kovinarska d.o.o. Vrhnika nudi popravilo in vzdrževanje vozil avtokle- parske, ličarske in ključavni- čarske storitve ter popravilo hidravlike oz. izdelava nove) in preoblikovanje pločevin (razrez, krivljenje in izsek) z lastnim materij alom ali po želji naročnika. Informacije: tel. 061/755-423 in fax 061/ 755-401 (Marija Perko). - Podjetje Rotex d.o.o. Tr- žič nudi surove tkanine iz bombaža, rolo platno in obde- lane tkanine iz bombaža. Nu- dijo tudi proste kapacitete za izdelavo žakardskih in ostalih tkanin. Informacije: tel. in fax 064/57-810 (Primož Rožič). - Podjetje Elko d.o.o. Rib- nica nudi pocinkano pločevino iz uvoza, standardnih dimen- zij. Možnost dobave v ploščah ali v traku. Informacije: tel. in fax 061/862-233 (Franc An- dolšek). - Podjetje Mravlja d.o.o. Hotavlje nudi kopališke in ku- hinjske pulte iz različnih gra- nitov (po normah in načrtih kupca), ^^^jo tudi marmorne in granimF^ze. Informacije: tel. in fax 064/681-155 (Janez Mravlja). - Podjetje Ibas d.o.o. Ljub- ljana nudi proste kapacitete na stružnem avtomatu Index 30 B. Možnost izdelave in se- stavljanja kovinskih izdelkov ali naprav. Informacije: tel. 061/453-867 (Ivan Baznik). - Podjetje Anodos d.o.o. Ljubljana nudi projektiranje, tipske projekte stanovanjskih hiš, izvajanje gradbenih del, montažne konstrukcije, inže- niring, nadzor, notranjo in zu- nanjo ureditev in svetovanje. Informacije: tel. 061/263-636 in fax 061/262-70 (Robert Še- benik). Povpraševanje: - Podjetje Tandem d.o.o. Ljubljana išče domačo ali tujo firmo za zastopanje ali pred- stavništvo na fKKiročju Slove- nije. Na voljo so poslovni pro- stori, imajo tudi možnost skla- diščenja. Informacije: tel. in fax 061/218-222 (Milan Trošt). - Podjetje Rupert d.o.o. Ce- lje išče interesente, ki bi za tuje in domače partnerje izde- lovali kable, filtre za vodo (ionska izmenj.), mazalne pri- pomočke ali specijalno zaščit- no kremo za roke. Informacije: tel. in fax 31-477 (Radoš Ni- količ). - Študentje zaključnega letnika Fakultete za strojni- štvo v Ljubljani iščejo spon- zorje za 30 dnevno strokovno ekskurzijo po ZDA (CJeneral Motors, Chrysler, Ford, Cinci- mati Milacron, IBM, MIT...). Ponujajo možnost predstavi- tve proizvodnih programov sponzorjev v podjetjih in uni- verzah po ZDA, reWamiranje sponzorjev na predavanjih po vrnitvi v domovino. Informa- cije: tel. 061/161-310 int. 234 in fax 061/218-567 (Vida Ple- stenjak). GOSPO DARSKI DB CE Co> Mt ■ T ■ Dr. Boiiinc v Rogašici Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bo- hinc je minuli četrtek obi- skal Zdravilišče Rogaška. Vodilni holdinga so mu predstavili razvojno-razi- skovalni center ter razisko- valne projekte, predvsem projekt Termalne vode. Z direktorjem Zdravilišča Darkom Bizjakom pa sta se pogovarjala o nadaljnjem razvoju podjetja. Daijši icoieiaivni dopust Pred dnevi se je začel le- tošnji kolektivni dopust za večino delavcev Gorenja. Zaradi slabše prodaje in obsežnejših investicijskih del v posameznih progra- mih Gorenja Gospodinjski aparati bodo v tem največ- jem Gorenjevem podjetju podaljšali kolektivni do- pust za teden dni. Delavci se bodo na delo vrnili 16. avgusta, izpad pa bodo nadomestili z delom ob so- botah od septembra pa do konca leta. Zamenjava v Gotovijaii Kmetijska zadruga Go- tovlje ima že nekaj tednov novo vodstvo. Po upokoji- tvi Ivana Tomana je mesto upravnika prevzel Lojze Kampuš, doslej zaposlen v mlekarni Celeia v Arji vasi. Zliomiic ob JubiieJu Elektrotehniško društvo Celje praznuje letos 40-let- nico svojega dela in obe- nem 80-letni jubilej Mestne elektrarne Celje, predhod- nice današnjega javnega podjetja Elektro. Ob tej priložnosti so v Elektroteh- niškem društvu izdali po- seben zbornik, ki podrob- neje obravnava elektrifika- cijo Celja in okolice v ob- dobju od leta 1913 do leta 1957. Poleg zgodovinskih dogodkov, ki so dali pečat razvoju elektroenergetske- ga sistema, so v zbornik vključili tudi možnosti raz- voja elektrodistributivnih omrežij Slovenije do leta 2020. Siciad poziva zamudniife Stanovanjski sklad re- publike Slovenije je na na- slove tisoč slovenskih po- djetij poslal pisma, v kate- rih jih poziva k usklajeva- nju evidenc družbenih sta- novanj, prodanih po stano- vanjskem zakonu. Stano- vanjski sklad je namreč pričel z akcijo izterjave ti- stega dela kupnin, ki po za- konu pripadajo skladu, pa jih podjetja doslej niso od- vajala na njihov račun. Skupna vrednost terjatev teh podjetij znaša približno milijardo tolarjev. Za tiste, ki jim finančno stanje ne omogoča plačila obvezno- sti, je Sldad pripravljen skleniti dogovore o popla- čilu dolga v obliki prenosa še neprodanih stanovanj na Sklad. V podjetjih, iz kate- rih ne bo odziva, bo Sklad avgusta uporabil vse zako- nite poti za izterjavo sred- stev. Na ta način namerava Sklad priti do sredstev za izvedbo nadaljnjih razpi- sov ugodnih stanovanjskih posojil. IB PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 21. 7. 1993 INPOS d.o.o. CELJE razpisuje prosto delovno mesto POSLOVNE TAJNICE Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: - brezhibno znanje nemščine - dobro znanje angleščine - izobrazba vsaj srednje stopnje - znanje strojepisja in uporat)e računalnika - slovensko državljanstvo - vozniški izpit 8 kategorije - urejen videz in primeren nastop če ste prepričani, da imate navedene kvalifikacije ter želite sodelovati z nami, Vas prosimo, da pošljete pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjih izkušenj v 8 dneh po objavi na nastov: INPOS d.o.o.. Mariborska 1, Celje O izbiri bomo kandidatke obvestili v nadaljnih 8. dneh. Center za informacijski sistem Gospodarske ztx)fnk:e Sk>venije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631 Št. 29 - 22. julij 1993 51 Storski hlapci Jerneji po protestu ¥ Štoralt še pohod preti občinsko skupščino »Mi, iilapci Jerneji iz štorske Livarne smo prišli k vam, ki iz svoje Betajnove ne vidite ali nočete videti našega položaja. Ne zahtevamo ničesar, kar nam ne pripada, terjamo pa uresničevanje delavskih pra- vic in zasluženo plačilo.« S te- mi besedami so štorski livarji v ponedeljek začeli svoj pro- test pred poslopjem celjske občinske skupščine. Ocvirk se ni zmenil za vabilo Sredi julija so delavci štor- ske Livarne po dvotedenske- mu štrajku še vedno zaman ča- kali na majske plače, to pa je bil minuli četrtek najprej po- vod za protestni sh^ pred upravnim poslopjem Železar- ne v Štorah. Kazalo je, da bo dvoumi protest zalegel, delav- cem so takrat obljubili, da jim bodo v petek izplačali majske plače. Za jimijske plače in re- gres pa je stavkovni odbor Jože Sovič: »Pred občino smo prišli in štrajkamo zato, da bi dobili zasluženo plačilo. Tri- indvajset let sem zaposlen in nikoli nisem pričakoval, da bomo morali prositi za denar. Zadnjo plačo i,smo dobili konec aprila. Ta čas, ko ni denarja, je prava muka v naši družini, nič bolje ni pri mojih sodelavcih. Pet otrok imam in vsak dan me sprašujejo: >Ata, kako bo z de- narjem? Bomo imeli za kruh?< Hudo je, upam pa, da bomo dobili zasluženo plačilo in da bo Livarna Štore obstajala še naprej.« Milan Kreuh, predsednik stavkovnega odbora v štorski Livarni, je po končanem pro- testnem shodu in pogovorih s predstavniki celjske občine ocenil, da je bil protest potre- bei^ potekal je brez zapletov. V Storah se je v pon^eljek ponoxmo sestal stavkovni od- bor, ki je dobil garancije o iz- plačilu junijskih plač in regre- sa do konca tega meseca. V to- rek zjutraj so s sklepi seznanili delavce, ki so se zatem vrnili na delo. zahteval pisno jamstvo, da jih bodo vsi zaposleni dobili do 30. junija. V primeru, da te zahteve do roka ne bodo ures- ničene, bodo v Livarni spet prekinili delo. Izplačilo majske in junijske plače ter regresa so samo del zahtev stavkovnega odbora v tem 300-članskem kolektivu. Od vodilnih zahtevajo, da jim natočijo čistega vina o nadalj- nji usodi podjetja. V stavkov- nem odboru pa so bili v četrtek silno nezadovoljni z odnosom predsednika koncema Sloven- skih železam Andreja Ocvir- ka, ki se kljub vabilu ni udele- žil protestnega shoda v Štorah. V mesto po pravico Obljubljenih plač tudi v pe- tek ni bilo, v Livami so kuver- te dobili šele v ponedeljek po dvanajsti uri. Pred tem se je kolona 300 ljudi peš odpravila pred poslopje celjske občinske skupščine. Livarji so v svojih izjavah očitali državi, da je le- Lada Ščurek: »Protestni shod tukaj v Celju je zadnje, kar se je lahko zgodilo v štor- ski železarni. Začelo se je že pri reorganizaciji na šest po- djetij, takrat so bili direktorji postavljeni v položaj, da se mora vsak boriti zase. Livarna je specifična, nanjo so pozabili na koncemu in na vladi, ki je menda naš lastnik. Tudi na občini nismo dobili nobene podpore. Zamislite si, kako ži- vijo ljudje, ki zaslužijo po 23 tisoč tolarjev, imajo družine, pa še tega denarja ne dobijo po dva ali tri mesece. Ne dobimo ne plače, ne regresa, ne bonov za malico. Celjski svobodni sindikat je dal vsakemu delav- cu deset bonov, da smo si lah- ko v družbeni prehrani kupili vsaj nekaj hrane, pa čeprav imajo tam pošastno visoke ce- ne izdelkov. Protestni shod je zadnji up, prišli smo, da se do- govorimo za kakšno skupno rešitev. Nisem livarski stro- kovnjak, pa vseeno trdim, da je naša Livarna sposobna na- rediti ulitke, kakršne zna na- rediti malokatera ali pa nobe- na livarna v Sloveniji.« Zbrani množici je zatem spregovoril predsednik celjske vlade Jože Zimšek. Menil je, da so delavci kljub vsemu ubrali pravo pot. »Država je gluha za vsa opozorila, ki jih je celjska vlada doslej naslovila v Ljubljano, pred nekaj tedni smo protest poslali tudi pred- sedniku Dmovšku. Morda bo zalegel vaš današnji pohod,« je menil Zimšek in zatem povabil predstavnike stavkovnega od- bora ter vodstvo na pogovor. V prostorih Narodnega doma je Zimšek ponovil, da si celj- ska vlada prizadeva za ohra- njanje delovnih mest ter po- djetij, ki imajo tradicijo in znanje, obenem pa izrazil bo- jazen, da bomo v Celju prav kmalu imeli 5 tisoč brezposel- nih ljudi. Obljubil je, d^^ bo občina Livarni pomagala po svojih močeh, čeprav ima vse niti odločanja v rokah država. Programski direktor Boris Marolt je na pogovoru zagoto- vil, da bodo delavci po konča- nem protestnem shodu dobili majske plače. Denar, približno 18,5 milijonov tolarjev, so za- gotovili znotraj železarne, de- nar je Livami posodila družba Jeklo. Marolt je nadalje oblju- bil še izplačilo jimijskih plač in regresa do konca tega mese- ca. V zvezi z nadaljnjo usodo Livarne pa je dejal, da bo po- djetje obstojalo tudi v piihod- nje, vendar je treba zagotoviti določeno stabilnost in pred- vsem nadaljevati s proizvod- njo ter izpolniti naročila ku- pcev. Vršilec dolžnosti direk- torja Livarne Bogdan Kočar je dodal še podatek, da bi v Li- vami poslovali pozitivno, če bi letno naredili 7800 ton proiz- vodov. V prehodnem obdobju in zaradi likvidnostnih težav je letni plan zdaj 5400 ton iz- delkov. V prvem polletju bi morali nar^ti 2250 ton, de- jansko so naredili samo 1470 ton izdelkov. Kaj pa v prime- ru, če se vendarle uresniči čm scenarij in sanacija ne bo uspešna? So pripravljeni kakš- ni socialni programi za 320 ljudi v Livami, so spraševali predstavniki stavkovnega od- bora. Kakšnih konkretnih od- govorov ni bUo slišati, razen tega, da so socialni programi pač stvar države. Po dobri uri so se delavci Livarne ponovno peš odpravili v Štore, z njimi pa sta morala korakati tudi programski di- rektor Boris Marolt ter vršilec dolžnosti direktorja Livame Bogdan Kočar. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Zaradi stavke v Livarni zamu- jajo z dobavo 120 ton izdelkov tujim kupcem iz Italije in Nemčije, na 230 ton izdelkov pa čakajo domači kupci v ma- riborskem Tamu, koprskem Cimosu, žalskem Ferralitu in še v kakšnem podjetju. Pro- gramski direktor strojegrad- nje in livarstva v koncemu Slovenske železarne Boris Ma- rolt je povedal: »Domači kupci so sami v velikih težavah, z našimi problemi stvari samo še zaostrujemo. Tudi naši partnerji bi morali dobavljati tujim kupcem izdelke, za te pa potrebujejo komponente iz na- še Livame. Tuji kupci pravijo, da v kolikor ne bomo v krat- kem času vzpostavili stabilnih pogojev, nam bodo vzeli še ti- sta naročila, ki smo jih zaen- krat obdržali. Nihče med ku- pci naših odlitkov še v celoti ni stomiral sodelovanja z nami. Potreben pa je čas, da se vzpo- stavi normalno zaupanje na tržišču. Kupec je kralj, to je ključno in edino vprašanje, vse ostalo moramo rešiti sami zno- traj podjetja.« O Siršetu OZ? LJUBLJANA, 20. julija (STA) - Parlamentama preiskovalna komisija pod vodstvom Polonce Diobrajc je sprejela vmesno poročilo o svojem dosedanjem delu. Dmgo poročilo, ki zadeva svune o zlorabi javnih poo- blastil bivšega ministra za turizem Janeza Siršeta, pa bo sprejemala danes in dr- žavnemu zboru predložila, naj ga uvrsti še na svoje julijsko zasedanje. Splošno poročilo o dosedanjem delu komisije bodo poslancem posredovali še pred parla- mentarnimi počitnicami, državni zbor p& naj bi ga vključil na dnevni red sep- tembrskega zasedanja. Širše O komisiji DZ LJUBLJANA, 20. julija (Delo) - Janez Širše je v prostorih ministrstva za notranje zadeve, prav v prostorih Sove, kot je sam dejal, sklical tiskovno konferenco, na kateri je novinarje seznanil s pri- pombami k vmesnemu po- ročilu parlamentame prei- skovalne komisije, ki jo vo- di Polonca Dobrajc. To po- ročilo po njegovih besedah vsebuje celo vrsto netočno- sti in na njih temelječih ob- tožb o zlorabljanju mini- strskega položaja in obtožb o njegovi povezanosti s po- djetjem Hit, ki jih lahko kadarkoli kategorično za- vme in svoje trditve tudi dokaže. Na vprašanje, za- kaj svoje pripombe razlaga na tiskovni konferenci in ne kar na komisiji, je odgo- voril, da je za vsebino vmesnega poročila izvedel iz medijev, zato je pripom- be pripravil precej pozno. Vojska naj se ne vmešava v politiko LJUBLJANA, 20. julija (STA) - Odbor državnega zbora RS za obrambo po- udarja nenadomestljiv pri- spevek pripadnikov slo- venske vojske in policije k zmagi nad okupatorjem v vojni za neodvisno Slove- nijo leta 1991, zato ponov- no poudarja pomen dobre pripravljenosti obrambnih sil RS za zagotovitev var- nosti slovenske države. To so med drugim zapisali v predlogu resolucije o nevmešavanju poklicnih pripadnikov vojske in poli- cije v politično življenje, ki jo je član odbora za obram- bo Borut Pahor poslal temu odboru s prošnjo, da bi jo obravnavali in sprejeli na eni od naslednjih sej. Velika škoda zaradi toče GORNJA RADGONA, 20. julija (Republika) - V noči z nedelje na pone- deljek se je v Pomurju raz- besnelo neurje s točo. Naj- več škode je povzročilo na Janževem in Meljskem vr- hu, kjer je po prvih ocenah imičeno od 50 do 80 odstot- kov pridelka grozdja in sa- dja, močno pa so bili priza- deti tudi posevki. Močan veter je med neurjem po- škodoval tudi številne električne in telefonske na- peljave. Znatna škoda je bila tudi na več deset kilo- metrih cest, nexu-je pa je povzročilo precej škode tu- di v prekmurskih goricah. NOVO NA BORZI Višji tečaji delnic 15. julija je zapadel šesti ku- pon obveznicam Gorenje. Ku- pone izplačujejo dvakrat letno in sicer 15. januarja in 15. juli- ja. Tokrat so dobili lastniki obveznic 2,78 DEM obresti in 10,17 DEM glavnice (za nomi- nalno vrednost 100 DEM). Glavnica se je znižala s 56,11 DEM na 49,94 DEM. Promet na zadnjih borznih sestankih znaša po 7 mio DEM. Vedno večji delež pro- meta zavzemajo- delnice. Trend tečajev se nadaljuje iz sestanka v sestanek. V četrtek 15. julija se je prvič zgodilo tudi to, da so tečaji vseh del- nic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi porastu. Po prometu so še naprej v ospredju delnice Probanke, s katerimi je pov- prečno sklenjenih od 1,7 mio do 2 mio DEM transakcij na posameznem borznem sestan- ku. Ves prejšnji teden je večina delnic rastla po najvišjem do- voljenem tečaju. Ta teden pa tečaj delnic še sicer vedno hi- tro raste, vendar z manjšim tempom. Izjema je le delnica Dadas, ki se je v torek proda- jala po maksimalno dovolje- nem tečaju (275.032 SIT za eno delnico). Nagel porast doživlja tudi delnica Nike d.d., s kate- ro se v glavnem trguje po naj- višje dovoljenem tečaju in v večjih količinah. Tečaj 59.719 SIT za eno delnico v če- trtek je na torkovem sestanku porastel na 71.472 SIT. Soli- den porast tečaja beleži tudi prednostna delnica Komerci- alne banke Triglav (67.596 SIT). Ker je bilo izdanih samo 12.000 prednostnih delnic 3. izdaje te banke, jo je zelo težko kupiti v večjih količinah. Lastniki delnic se za enkrat še ne odločajo za večjo prodajo le teh, ker čakajo na višje tečaje. Pojavlja se vprašanje s pro- dajo teh delnic na Borzi. Ne- katera podjetja imajo samo potrdila, da so lastniki določe- nega števila prednostnih del- nic Komercialne banke Tri- glav. Ker so delnice tudi fizič- no izdane, se jih lahko prodaja samo v primeru, če jih lastnik prinese do borznega posredni- ka v materializirani obliki in ne samo potrdilo o lastništvu. Pojavlja se tudi vprašanje, ali lahko lastnik delnic prodaja le-te na Borzi, če je v statutu izdajatelje delnic zapisano, da se delnice prodajajo le ob nje- govem soglasju. To velja le za imenske delnice, ki se vpišejo v knjigo delničarjev, nikakor pa ne za prednostne delnice na prinosnika. Na trgu obveznic se je trgo- valo na torkovem sestanku ve- činoma z RSL 1 in RSL 2 (sku- paj za okoli 2,2 mio DEM). Prejšnji teden so cene teh dveh delnic precej padle in so pri-^ našale sorazmerno lepe dono- se. Ob povečanem povpraševa- nju se je tečaj RSL 1 dvignil na 89,9 in RSL 2 na 91,2 (to je 0,6 odstotne točke glede na prejš- nji dan). Piše: Darja Orožim po poskrbela za begunce in vse tiste, ki živijo na njen račun, noče pa poskrbeti za delavce, ki so si pošten zaslužek prislu- žili z lastnim delom. Tudi ob- čina ni storila ničesar, ob stra- ni jim stoji edino sindikat, so očitali livarji. Po 25 letih obra- tovanja pa niso vredni niti to- liko, da bi vodilni in občinski možje prišli v tovamo, temveč so ljudje prisiljeni svoj položaj reševati na ulicah. POROČAJO BROKERJI- Splošne banke Celje d.d. Št. 29 - 22. julij 1993 V torek so v livami po 20. dne- vih stavke spet začeli delati. Stavko bodo nadaljevali 30. julija, če takrat ne bo ob- ljubljenih izplačil. 6 Huda kri zaradi doiiodnine * Slabi polovici Žalčanov so v občinski upravi za družbe- ne prihodke že poslali odločbe o dohodnini za preteklo leto. Mnogi so bili neprijetno presenečeni zaradi visokih zneskov, ki jih morajo plačati državi, vendar na davčni upravi pravijo, da ne po njihovi krivdi, temveč »po zaslugi« firm, ki so se čez leto na različne načine izogibale plačilu dajatev in prispevkov. V žalski občini je na seznamu 27.500 davčnih zavezan-' cev. Do minulega tedna so dobili na občino 11.943 odločb, ki so jih zatem poslali občanom. Natančnih podatkov, koliko zavezancev ni oddalo napovedi v določenem roku, zaenkrat nimajo, med tistimi, ki niso oddali napovedi, pa je po podatkih iz občinske davčne uprave precej obrtni- kov. V predalih davčne uprave se nabira tudi že kopica prošenj za odpis dohodnine, prihajajo zlasti iz vrst brez- poselnih in čakajočih na zavodu, sproti pa naj bi jih obravnaval občinski izvršni svet. Precej zapletov se je letos pojavljalo pri uveljavljanju olajšav. Občani so ob oddaji napovedi prinašali razne vrednostne papirje, na primer obveznice Savinjskega magazina, Juteksa in Ferralita, vendar Žalčani še vedno čakajo nžTnavodila republiške uprave, svoje pa bo o sklad- nosti teh papirjev z Zakonom o vrednostnih papirjih morala najbrž reči še kakšna institucija. Nadalje v davčni upravi ugotavljajo, da so v nekaterih podjetjih po podat- kih v napovedih za odmero sodeč izplačevali zelo visoke regrese, najbrž pa je bilo v resnici presneto malo delavcev, ki bi jim v podjetju za regres o^teli denimo 188 tisoč tolarjev. Po posameznih podjetjih so torej čez leto očitno kalkulirali po svoje, bes in jezo pa zdaj stresajo občani na davčno upravo. Pravi naslov so najbrž njihovi direktorji in račvmovodje. IB Šoisice zdralie po šentiursifo Ravnate!! s srednjo šolo, gostilnIčarJevI Interesi... šentjurska občinska skupš- čina je pred dnevi soglašala z imenovanji ravnateljev os- novnih šol v Gorici pri Slivnici ter na Planini. Pri tem je bilo slišati pri- pombe na račun slivniške po- sebnosti, kjer zadostuje za funkcijo že srednješolska izo- brazba, glede dolgotrajnih za- pletov na Planini pa se je iz- jasnilo, da je šlo za ožje intere- se krajevnega gostilničarja. Nezaiitevni Siivničani Dosedanji slivniški ravna- telj Horvat odhaja v pokoj, za- to sta svet šole in krajevno vodstvo podprla kandidaturo 50-letnega učitelja Rudija Me- stinška, ki pa ima le srednje- šolsko izobrazbo. Na zasedanju občinske skupščine je bilo slišati začu- denje, da po slivniškem šol- skem statutu zadostuje za funkcijo že srednješolska izo- brazba. Kot je znano, so se pri- javili tudi drugi kandidati, z višjo izobrazbo, je spomnila poslanske kolege Anita Kolesa (kandidirali so tudi Franc Krampi, Marjan Skale, Marja- na Frece in Vinko Frece). V pisnem gradivu občinskega odbora Liberalno-demokrat- ske stranke je bilo mogoče prebrati, zakaj nasprotujejo taki odločitvi. Ugotavljajo na- mreč, da je prišlo do kršitve zakona in občinskega odloka. LDS sumi, da je svet šole po- slal Zavodu za šolstvo napač- ne podatke o Mestinškovi izo- brazbi, stranka pa je napove- dala, da bo sprožila spor o za- konitosti odločitve. Kaže pa, da nihče od poslancev gradiva LDS niti ni prebral. Drugi poslanci, šolnik Franc Krampi, Franc Leskošek in Sliv^ničan Martin Cmok, so na- mreč naštevali Mestinškove odlike (odlično poznavanje ra- čunalništva, poučevanje na srednji šoli in odločna sindi- kalna aktivnost...), zato so jim poslanci na koncu pritr- diU. Na istem zasedanju pa so poslanci rekli še zadnjo besedo o imenovanju ravnatelja os- novne šole na Planini. Tam se je zapletlo pred meseci, ko je imenovanju Vinka Petelinš^ za ravnatelja ostro nasproto- val predstavnik krajevne skupnosti. Občinska skupšči- na se ni prenaglila ter je takrat soglašala z imenovanjem Pete- linška za vršilca dolžnosti. Gostiiničarjevo nezadovoilstvo Zaradi nasprotujočih si po- datkov so se člani skupščinske kadrovske komisije, ki jo vodi Slavica Arzenšek, napotili na Planino, kjer so se o nasproto- vanjih prepričali na kraju sa- mem. Ugotovili so, da gre za ozke poslovne interese gostil- ničarja Mirka Kovača (šolske- ga mejaša), tudi občinskega poslanca. Pri tem je treba pri- pomniti, da je Kovačevo sode- lovanje s šolo zadnje mesece vendar v obojestransko zado- voljstvo. Na zadnjem zasedanju skupščine so tako obravnavjili kandidaturo Petelinška že tretjič. Potem ko so zadevo na Planini temeljito preverili, so se poslanci strinjali, da lahko, končno, postane ravnatelj šole. BRANE JERANKO Prvi limeii že sredi avgusta Suša bo spet oklestlla hmeljsko letino »Zaradi spomladanske suše in vročine bo savinjski golding letos dozorel okoli 15. avgusta, pri ostalih sortah hmelja se bo obiranje začelo predvidoma 20. avgusta.« Tako je napove- dal direktor Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo Jože Brežnik na tiskovni konferen- ci, ki so jo v Žalcu sklicali mi- nuli teden. Predstavniki Inštituta so ocenili, da pričakujejo letos razmeroma podpovprečno le- tino, podobno lanski. Po po- datkih hmeljne komisije je v Sloveniji 2450 hektarov hmeljišč, lani so hmeljarji pri- delali 3600 ton hmelja. Pri le- tošnjem pridelku se še vedno kažejo posledice lanske suše. letošnje pomanjkanje dežja v spomladanskih in tudi polet- nih mesecih pa je kljub nama- kanju povzročilo prehitro rast ter zgodnje cvetenje hmelja. Po besedah mag. Milana Žolnirja pa na srečo niso imeli večjih težav zaradi bolezni in škodljivcev, niti ne z rdečim pajkom, ki se je sicer v teh dneh začel pojavljati povsod po dolini. Ob razpadu kmetij- ske zadruge so na Inštitutu pričakovali precej zapletov pri škropljenju, za samostojno škropljenje se je odločilo pre- ko sto hmeljarjev, vendar tudi na tem področju niso zabeleži- li težav, po Zolnirjevi oceni predvsem zaradi ustreznega izobraževanja, ki so ga organi- zirali v zimskih mesecih. Jože Brežnik je opozoril tudi na vse večji problem ekonomi- ke v hmeljarstvu. Razmere na svetovnem tržišču se slabšajo, širitev nasadov v ZDA in vse večja ponudba hmelja iz Ki- tajske ter Ukrajine pa znižuje cene na svetovnem tržišču. Ob vsem tem, opozarjajo na Inšti- tutu, ima slovenska država mačehovski odnos do sloven- skih hmeljarjev. Izvozne sti- mulacije je država znižala z devetih na 4,5 odstotka, medtem ko drugod po Evropi hmeljarjem namenjajo ugod- nejše stimulacije ter kredite. Hmeljarji se bojijo tudi dena- cionalizacije. Od 2450 hme- ljišč jih je v zasebnih rokah le dobra tretjina, z ostalimi po- vršinami je razpolagal družbe- ni sektor, po novem pa so vsa ta hmeljišča prenešena v dr- žavni sklad. »Strah nas je,« je povedal Brežnik, »da se novi lastniki ne bodo ukvarjali s hmeljarstvom, da se bodo po- vršine zmanjšale in da sloven- ski hmeljarji na svetovnem tr- žišču ne bodo zadržali 4-od- stotnega deleža.« IRENA BAŠA Inštitut za hmeljarstvo in pi- vovarstvo je prJKl 17 leti vklju- čil v svoj program tudi razi- skave na področju zdravilnih in aromatičnih rastlin, osnova teh raziskav je bil edinstveni vrt v neposredni bližini inšti- tuta. Na 25 arih je posajenih preko 250 različnih rastlinskih vrst, mnoge med njimi so manj znane in dajejo možnosti za nove raziskave. Strokovnjaki inštituta se ukvarjajo pred- vsem z raziskavami gojenja posameznih vrst v našem oko- lju, ugotavljajo količino in kvaliteto pridelkov ter prido- bivajo semena. Obenem je vrt izredno pomemben vzgojno- izobraževalni objekt, samo le- tos ga je obiskalo preko tisoč šolarjev, dijakov in študentov. Že od vsega začetka sodelujejo Žalčani s številnimi razisko- valnimi inštituti in botanični- mi vrtovi po svetu, od koder dobivajo tudi semena in infor- macije o rastlinah. Skratka, gre za pravo nacionalno boga- stvo, na inštitutu pa se bojijo, da bodo morali vrt zaradi po- manjkanja denarja preprosto uničiti. Letno bi zanj potrebo- vali po grobih izračunih 5 mi- lijonov tolarjev, kje dobiti de- nar, pa v tem trenutku ostaja povsem odprto vprašanje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo se v tem času uk- varjajo tudi z bodočim položa- jem ustanove. Že nekaj časa si prizadevajo, da bi postali jav- ni zavod, njihova ustanovite- ljica pa diiava. Na zadnji skupščini so se hmeljarji dogo- vorili, da naj bi bila ustanovi- teljica javnega zavoda poleg države tudi Hmeljarska druž- ba Slovenije. Predvsem si v In- štitutu želijo, da bi lahko opravljali svoje delo in tako uporabljali opremo ter izkori- stili znanje, ki se še zdaleč ne omejuje samo na področje hmeljarstva. Bomo postali giasovaini stroj? Tako se je vprašal na zad- njem zasedanju šentjurske ob- činske skupščine eden od de- javnejših poslancev. Ti so ve- činoma glasovali za predlog, da postanejo iz tridomne eno- domna skupščina, pri tem pa so bile odločilne občasne teža- ve zaradi sklepčnosti. Poslej bodo sklepčni že, ko bo navzo- ča več kot polovica poslancev celotne občinske skupščine. Šentjurski poslanci so sicer med vestnejšimi (nesklepčni so bili vsega dvakrat), težave pa so v toplejših mesecih. Tako je predzadnje zasedanje odpad- lo, na zadnjega pa so morali klicati poslance po telefonu. Po dosedanjem poslovniku so bili sklepčni, če je na seji sode- lovala več kot polovica po- slancev posameznega zbora. Predlog o spremembi poslov- nika za uveljavitev enodomne skupščine pa je bil že na dnev- nem redu zadiije seje. Razloge za spremembo je poslancem pojasnil predsed- nik šentjurske skupščine Jurij Malo\Th. Dejal je, da gre za republiško usmeritev; zbor združenega dela vse bolj osta- ja brez svoje baze, predlogom za ukinitev pa (republiški) pravniki nasprotujejo. S tako posredno podporo enodomni skupščini pa se niso strinjali predvsem narodni in liberalni demokrati; o tem so se posebej izjasnili, tudi v pis- nem gradivu. Narodni demo- krati menijo, da gre pri tri- domnosti dejansko za zastare- lost, z drugačno odločitvijo pa bi morali počakati do prihod- njega leta, ko bo prišlo do že nekaj časa pričakovanih spre- memb. Pri tem se bojijo zlasti posledic izgubljenega vpliva Družbenopolitičnega zbora, »kar še bolj na stežaj odpira vrata samovolji občinske biro- kracije«. Z levice pa so na- sprotovali liberalni demokra- ti. Opozorili so, da imajo zbori različne pristojnosti, zato so predlagali spremembo v eno- domno skupščino le v primeru, ko dejansko nastopi problem zaradi sklepčnosti. Poslanci so se pretekli teden vendarle odločili za praktič- nost. Pri tem so opozorili, da v občini še vedno ostaja skupš- činska oblast in ne oblast koga drugega - s tem so menili na občinsko vlado, ki se, po drugi strani, vse manj ozira na to, kaj meni večina poslancev. »Da se ne bo p>onovila praksa iz nekaterih naših p^jetij, kjer si direktorji privoščijo več kot pa, na tujem, njihovi last- niki«, je bilo slišati iz poslan- ske klopi. BRANE JERANKO Zborniif siovensifili izgnancev Izšel je prvi zbornik sloven- skih izgnancev, dokument, ki šele zdaj, po oseminštiridese- tih letih od konca druge sve- tovne vojne, v strnjeni obliki in vsebini, opozarja na pot okoli 80 tisoč slovenskih ljudi, ki so prvi pri nas na lastni koži okusili raznarodovalno politi- ko nemškega nacizma. Skoraj polstoletni premor do izdaje knjige je tudi zrcalo odnosa naše politike do teh ljudi. Resnici na ljubo je treba zapisati, da se zdaj nekaj pre- mika, da bi še okoli 30 tisoč živečih nekdanjih izgnancev le dobilo svoje materialno in mo- ralno zadoščenje. Toda, nav- zlic dobri volji nekaterih, je pot reševanja tega vprašanja še vedno prepočasna. Osrednji zapis v Zborniku je prispeval znani zgodovinar dr. Tone Ferenc pod naslovom »Množično izganjanje Sloven- cev med drugo svetovno voj- no.« Sicer pa so v zgodovin- skem delu še članki d^gih po- membnih poznavalcev te zgo- dovine kot so dr. Adolf Bibič, Miloš Rybar, dr. Cvetko Vid- mar, Stane Terčak (Otroci ob- tožujejo), Milan Peroci in dru- gi. Zbornik v nadaljevanju utemeljuje nastanek in namen Društva izgnancev Slovenije. Poseben prostor imajo pesmi na temo izgnancev, sledijo čr- tice, spomini, pričevanja in podobno. V tem delu ima tudi celjsko območje ustrezen de- lež. Seveda so pisna pričeva- nja opremljena z mnogimi fo- tografijami iz tistih časov. Zbornik je z uredniškim de- lom Franca Šetinca izdala ko- misija Društva izgnancev Slo- venije v nakladi 6 tisoč iz- vodov. Za Zbornik je bilo že v času prednaročila veliko zanimanje tudi med člani celjske občin- ske organizacije Društva izg- nancev Slovenije, saj se je zanj odločilo okoli 140 ljudi. Tisti, ki knjige še niso prevzeli, jo lahko dobijo še oba preostala petka v tem mesecu, 23. in 30. julija, med 10. in 12. uro na sedežu KS Center, Gledališka 2. Seveda pa so enako akcijo za zbiranje naročil in razdelje- vanje te izredno lepo oprem- ljene knjige vodili tudi v dru- gih krajevnih organizacijah Društva izgnancev Slovenije na Celjskem kot v Žalcu, Mo- zirju, Velenju, Radečah, Bi- strici ob Sotli, Bučah in drugje. Zbornik slovenskih izgnan- cev je torej tu, dokiunent, ki ni le v spomin na hude čase druge svetovne vojne, na prisilno pot desettisočev slovenskih ljudi v Nemčijo, Srbijo, Bosno, na Hrvaško..., marveč je tudi opomin, da bi se kaj takega ne zgodilo nikoli več. MILAN BOŽIČ Loicaina samouprava v DZ LJUBLJANA, 19. julija (STA) - Strokovna skupina za lokalno samoupravo pri komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo je obravnvala zakonske pred- loge, s katerimi se zaokroža normativni del predvidene reforme organiziranja jav- nega sektorja v državi. Vso zakonodajo s tega področja bi moral državni zbor spre- jeti do konca leta, saj je po- trebno prve lokalne volitve v enodomne občinske svete pripraviti že prihodnjo po- mlad, nove občine pa naj bi se oblikovale v naslednjih dveh letih. O zakonu o lo- kalni samoupravi in držav- ni upravi bo državni zbor razpravljal na zadnjem ju- lijskem zasedanju pred po- čitnicami. Aii so dosjeji verodostojni? LJUBLJANA, 20. julija (STA) - Vladna komisija za spremljanje izvajanja pra- vic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Sove mora ta- koj javno odgovoriti vsaj na tri vprašanja, ki se na- našajo na objavljeni »dosje Jelinčič«, zahteva poslanec in vodja poslanskega kluba LDS Jožef Školč. Ta vpra- šanja so: ali so ti dokumen- ti verodostojni, ali so ohra- njeni v arhivih SOVE (prej VIS, SDV) in kako je mogo- če, da so ti dokumenti pri- šli v javno uporabo za poli- tične obračime? Zapiranje obratov Hita LJUBLJANA, 19. julija (Delo) - Potem ko so pr^ dnevi prepovedali poslova- nje posojilne službe v igral- nici portoroškega TP Ca- sinoja, ki ima podružnici še v Austrotelu Ljubljana in v Lipici, je zdaj isto dolete- lo vse slovenske kockarske in kvartopirske obrate Hita v Novi Gorici, na Otočcu, v Rogaški Slatini in v Kranjski gori. V obeh pri- merih je ureditveno odloč- bo izdal republiški devizni inšpektorat pri ministrstvu za finance RS. Krajši odpovedni roic? LJUBLJANA, 20. julija (Slovenec) - Dolžino odpo- vednega roka delavcem, ki jim ni mogoče trajno zago- toviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, je treba skrajšati na tri mese- ce (doslej je veljal 6-meseč- ni odpovedni rok), upošte- vati pa je treba še druge vidike, na primer delovno dobo in socialne okoliščine. Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politi- ko se je tudi zavzel za strožje omejitve pogodbe- nega dela. Da ne bi prišlo do še večjih negativnih učinkov na zaposlovalno politiko, naj bi bilo po po- godbi dovoljeno delati sa- mo 6 ur na teden (enako velja za nadure), da pa se delodajalcem pogodbeno delo ne bi splačalo, je od- bor državnemu zboru predlagal, da naj bodo da- jatve za E>ogodbeno delo enake ali celo višje kot za redno delo in naj ^ prepo- vedano izplačilo avtorskih honorarjev, kadar ne gre za avtorska dela. Št. 29 - 22. julij 1993 7 Zmešnjava, ime ti je črna gradnja Hit tema letošnjega drugega polletja: črne gradnje v Sloveniji se je aprila začel lov na čmograditelje. Kako bo država izruvala čmogradite- ijem črne gradnje, ne ve po 9. juliju niti sama. Na Ministr- stvu za okolje in prostor pravi- jo, da so z odzivom čmogradi- teljev, ki so do 9. julija prijavi- li črne gradnje in plačali po- trebni depozit, zadovoljni. Verjetno so se zato odločili rok za prijave podaljšati za tri me- sece, če bo s tem soglašal dr- žavni zbor. Na občinski ravni so ocene bliže resnici. Odziv čmogradi- teljev na 11. člen nove zakono- daje je po njihovem mnenju slab. Slabši kot pred približno 15 leti, ko je država čmogradi- teljem ponudila nekaj podob- nega. ■Ministrstvo zadovoljno prede Po besedah državnega se- kretarja za urejanje prostora Dušana Blaganjeta so na Mi- nistrstvu za okolje in prostor z odzivom čmograditeljev za- dovoljni. »Odločili smo se, da za tri mesece podaljšamo rok za prijave. Mislimo, da je ta premog koristen, saj lahko omogoči vsem tistim, ki iz ka- kršnega koli razloga v prvem trimesečnem roku niso uspeli iati vloge po 11. členu, da to storijo.« Kako komentirate odziv čr- DOgraditeljev? »Mislim, da je odziv dober, po pričakovanjih. Na začetku je bila velika zadržanost, saj v prvem mesecu ni bilo veliko vlog, vsi so odlašali do zadnjih dni. Priliv pa je bil v zadnjih dneh tolikšen, da se je dnevno skoraj podvajal.« V javnosti je prevladovala drugačna ocena, namreč da je bil odziv zelo slab in da se je tudi tokrat izkazalo, da bodo tisti, ki so spoštovali zakon, tudi tokrat potegnili kratko? »Mislim, da to ne drži. Za primerjavo lahko povem, da je ta čas v Sloveniji veljavnih manj kot dva tisoč inšpekcij- skih odločb o izvršbi odstrani- tve črnih gradenj. Priliv vlog je znašal preko 3500, torej dvakrat toliko, kolikor jih je v inšpekcijskih postopkih. Vsi tisti, ki so vlogo po 11. členu daU in jo še b«io, v upam da podaljšanem roku, so si s tem zagotovili, da bodo vse njihove črne gradnje individualno obravnavane pri pripravi sa- nacijskih prostorskih uredit- cverdh pogojev, ti pa so nujna podlaga za njihovo morebitno legalizacijo. Torej nikakor ne bodo potegnili kratke. Vsem ostalim, ki tega niso storili, grozijo inšpekcijski ukrepi, ne glede na to ali so v njih že bili ali ne. Seveda pa ne gre priča- kovati, da je ta intervencijski zakon zadnja beseda na po- dročju urejanja nedovoljenih gradenj v Sloveniji.« Na Celjskem poznamo kar nekaj primerov čmogradite- ljev, ki gradijo še sedaj, ko je že v veljavi novi zakon. »Postopanje z vsako čmo gradnjo, ki nastaja po 10. apri- lu, po uveljavitvi novega 2ako- na, bo skrajno rigorozno. Če te čme gradnje nastajajo, to ne pomeni, da bodo tam tudi ob- stale. Mislim pa, da četudi so inšpekcije izredno obremenje- ne in imajo ogromno dela, bo- do to uspele evidentirati in z ustreznimi ukrepi zajeziti. Pri tem pa tudi račimajo na prijave čmih gradenj.« Kdaj naj bi se rašenje čmih gradenj pričelo? »Rušenja v individualnih primerih se bodo pričenjala, ko bodo postali pravnomočni ustrezni inšpekcijski ukrepi. Ne moremo govoriti o kampa- nji ali organiziranem rušenju, vse bo šlo v skladu z rednimi inšpekcijskimi postopki.« Ali je ta zakonodaja takšna, da bi na tej podlagi lahko pre- prečevali čme gradnje vsaj v prihodnje in ali so postopki za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo že skraj-" šani? »Postopki za pridobivanje dovoljenj še niso skrajšani. Skrajšani bodo s sprejetjem novega zakona o urejanju pro- stora in graditvi, ki je v pri- pravi in za katerega računa- mo, da bi jeseni moral skozi parlamentarno razpravo in sprejemanje. Menim pa, da no- va zakonodaja z represivnimi ukrepi na področju čmih gra-' denj preprečuje nastajanje no- vih oziroma jih dela neupo- rabne.« Kdo pa bo nadziral urbani- stične inšpektorje, da se bodo zares strogo držali zakono- daje? »Republiška urbanistična inšpekcija.« Je bil tudi zato pred nedav- nim odstavljen glavni urbani- stični inšpektor v minulih le- tih Milan Napmdnik? »O tem je bilo v javnosti žt precej rečenega, zato temu na rob kaj novega ni mogoče reči Vsekakor je bilo to povezane tudi z načinom dela kot stt lahko slišali v tolmačenjih mi- nistra za okolje in prostor.« SIcepsa na občinsici ravni Leon Gec, svetovalec za ure- janje prostora pri Skupščini občine Celje je v ocenah o od- zivu čmograditeljev na novi zakon previdnejši. »V Celju smo do 9. juUja prejeU 162 vlog za odlog izvršbe, tri naknadno. Od 162 smo morali 56 investi- torjev povabiti na razgovor za dopolnitev vlog. 27 vlog je bilo oddanih brez potrdila o plača- nem depozitu. Število vlog ni veliko. Ocenjevati aU je odziv velik ali ne, je težko. V primer- javi s podobnim ukrepom iz leta 1978, ko se je takratnemu zakonu odzvalo tisoč čmogra- diteljev, je pod pričakovanji. Takrat smo čme gradnje raz- vrščah v tri skupine: v prvi je bilo čme gradnje mogoče lega- lizirati, v drugi so čme gradnje ohranile status quo, tretje pa je bilo treba rušiti. Slednjih je bilo najmanj. Ugotavljamo, da so se investitorji, ki so bili ta- krat razvrščeni v omenjene kategorije, tokrat ponovno odzvali zakonodaji. To pome- ni. da ah takrat niso pridobili lokacijskega aU pa gradbene- ga dovoljenja. Predvidevamo, da zaradi precejšnjih stroškov, ki so povezani s tem. V lokacij- skem postopku namreč pred- pišemo investitorju vsa zahte- vana zakonita plačila. To je za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in visok strošek predstavljajo tudi pri- spevki za komimalno ureditev. Tokrat je situacija za čmogra- ditelje manj ugo^a, saj je tre- ' ta čmo gradnjo ne le prijaviti, emveč plačati tudi depozit, lajnižji v višini 150 tisoč to- arjev, najvišji pa je bil v Celju )koli 500 tisoč tolarjev.« So to vsa potrebna plačila? »Najnižji depoziti, v višini 150 tisoč tolarjev, verjetno za kritje vseh stroškov ne bodo zadostovali. Pri večjih depozi- tih pa bo verjetno le-ta zadoš- čal. Ni nam pa še znano, kako bo z zasedbo prostora, ki jo zavzema čma gradnja, verjet- no bo tudi to potrebno pla- čati.« Če bi upoštevali evidentira- ne čme gradnje, s katerimi razpolaga celjska urbanistična inšpektorica, bi lahko rekli, da je odziv čmograditeljev dober, saj ima ona zabeleženih le sto čmih gradenj. Po resnici bliž- jih ocenah pa jih je v občini Celje okoli dva tisoč... »Mislim, da številka, ki jo ima urbanistična inšpektorica, predstavlja število izdanih od- ločb. Pozvani so bili tudi inve- stitorji, ki odločb še niso dobi- li, zato je tudi število prijavlje- nih čmih gradenj nekoliko večje. Še vedno pa je premajh- no glede na število na čmo gr^enih objektov.« Ce se bo rok za tri mesece še podaljšal, bo odziv čmogradi- teljev večji? »Morda se bo kdo še prijavil. V tem podaljšanem ro^ naj bi socialno šibkejšim omogočili tudi plačilo depozita v dveh obrokih.« To pa je nepravično do teh, ki so ga plačali do 9. julija in so morali to poravnati v enem znesku? »To je res. Ti so se znašh v neenakopravnem položaju.« Zakonodaja iz leta 1984 je še pospešila čme gradnje, kajne? »Ta zakonodaja je zares po- stavila vse na glavo. Čmogra- diteljem je omogočila, da so se lahko priključili na komimal- ne naprave, dobili so lahko hišno številko, geodetska uprava je odmerila objekt in ga vknjižila v zemljiško knjigo in tako je čmograditelj dejan- sko dobil vse pravice, razen da gre formalno še vedno za čmo gradnjo.« N. G. MUan Napmdnik, pred nav- nim odstavljeni glavni urbani- stični inšpektor: »Da bi Slove- nijo zavarovali pred novimi n^ovoljenimi posegi v pro- stor, je treba nujno zagotoviti pogoje za kar največjo učinko- vitost nadzora nad izvajanjem prostorske zakonodaje. Treba je povečati kazni za kršilce, poenostaviti načine vročanja inšpekcijskih odločb, vzposta- viti poseben izvršilni organ na ravni republike ali občine in poskrbeti za zadovoljiv obseg denarja za delo inšpekcijskih služb iz republiškega proraču- na. Pri gradnji brez lokacij- skega dovoljenja naj bi oigan urbanistične inšpekcije imel pooblastilo za takojšnjo od- stranitev objekta. Postopek do pridobitve lokacijskega dovo- ljenja pa bi moral biti takšen, kakršen je v evropskih drža- vah, torej hiter in kakovo- sten.« Ko se je magister Blaganje mudil maja na posvetu o čmih gradnjah v Celju, skupaj s ta- krat še glavnim urbanističnim inšpektorjem Milanom Na- pmdnikom, je bilo slišati oce- no, da je v Sloveniji okoli 30 tisoč čmih gradenj. Pavel Gantar, sociol<^: »Če vsi izkoristijo možnost prijave iz 11. člena zakona, si naložijo ogromne stroške, če se nihče ne prijavi, se podaljšuje obsto- ječe stanje, če pa se nekateri prijavijo, drugi pa ne, ali naj torej rušijo samo tistim, ki se niso prijavili, ob dejstvu, da je po novem lokacija zazidljiva! Kakor koli obrnemo se zdi, da je z vidika čmograditeljske nekooperativne igre najboljše vztrajanje pri nekooperativ- nosti. V tem primeru se sicei zgodi, da bo tu in tam pomše- na kakšna čma gradnja, toda večina takšnih gradenj b« ostala.« Črnograditeijsica statistiica Ko smo poskušali zbrati natančne podat- ke o tem, koliko čmih gradenj sploh imamo na Celjskem, smo po pričakovanjih naleteli na nepremostljivo oviro. Dejstvo je namreč, da ima tudi država na voljo le ocene o de- janskem številu čmih gradenj, ki se vrtijo okoli številke 30 tisoč. Tudi na našem ob- močju pa je ni občine, ki bi imela zabeleže- ne prav vse čmograditelje, zato si velja pomagati s približnimi ocenami o številu nedovoljenih posegov v prostor. V mozirski občini je po trenutnih podat- kih urbanističnega inšpektorja Ivana Ken- de 172 čmih gradenj, vendar pa ti podatki niso natančni. »Precej lokacijskih dovo- ljenj je bilo izdanih in po tem, ko sem videl seznam plačnikov depozitov, predvidevam, da je število čmih gradenj v občini dosti večje. Nobena številka ne drži. Pri pregledu seznama depozitov 8. julija '93 je bilo ugo- tovljeno, da je nekaj graditeljev neugotov- Ijenih in nedovoljenih gradenj plačalo de- pozit. Depozit je plačalo 38 čmograditeljev in med njimi jih je bilo deset, ki jih sploh ne poznam, zato podatki, ki jih imamo o čmo- graditeljih v naši občini, niso realni,« po- jasnjuje Kenda. V Šentjurju imajo evidentiranih 77 čmih gradenj, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo še približno 50. V skladu z novim zakonom so prejeli 50 vlog za odložitev, med temi 49 popolnih, 48 občanov pa je tudi že plačalo depozit. Pristojni občinski inšpektor ocenjuje njihov odziv za »relativ- no usp>ešen«. V šmarski občini so imeli po starem spi- sku zabeležene 104 čme gradnje, njihovo dejansko število pa ostaja neznanka. Čmo- graditelji so poslali 161 vlog za odložitev mšenja oziroma za legalizacijo, od tega je le 70 prosilcev plačalo tudi depozit. Iz ob- činskih inšpekcijskih služb je slišati, da so ostaU na pol poti. V občini se je namreč pokazalo, da je 3-mesečni rok prekratek, znesek depozita pa visok. Zato nekateri čmo^aditelji še vedno upajo, da bodo ostaU neodkriti. Delno pa ostajajo nerešene tudi zadeve pri upravnem organu, saj v pri- mem, če bodo potrebne prisilne izvršbe, za njihovo uresničitev v občinskem proračimu zaenkrat niti ni dovolj denarja. Vsekakor pričakujejo največ težav z različnimi kme- tijskimi objekti, vse od razhčnih lop do silosov. V Laškem so občani vložili 33 vlog za legalizacijo čmih gradenj, od tega pa jih je 30 tudi že plačalo depozit. Natančno števi- lo čmih gradenj v občini ni znano. V žalski občini je po podatkih sekretari- ata za urejanje prostora in varstvo okolja vložilo zahtevke za odlog prisilne izvršb 124 čmograditeljev. Vsi občani, ki so odda- h vloge, so že plačali depozit, najnižjega v višini 150 tisoč tolarjev. V občini ocenju- jejo, da je na njihovem območju približno 700 čmih gradenj. Če bo Državni zbor sprejel predlog o podaljšanju roka za spre- jem vlog in odobril možnost plačevanja de- pozita na obroke, pa v občini pričakujejo še nekaj zahtevkov. Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve? Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO. In kakšne so prednosti teh vezav? - tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Stovenije za DEM, - doba vezave 31 oziroma 91 dni, - minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT, - letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11 % in je fiksna. Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7. 4. 1993 do 7. 7. 1993: tolarska vezava = 6.598,35 SIT devizna vezava = 5.607,60 SIT vezava tolarjev z valutno klavzulo = 11.407,10 SIT Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne? Ste se že odločili? če ste se. potem vas vabimo, da se oglasite v kateri koli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo. Št. 29 - 22. julij 1993 8 Gornji Grad na starih fotografijaii Glasbeno šolo so v mozirski občini ustanovili pred 17 leti, vendar je delovala znotraj ra- zličnih institucij. Poslej bo sa- mostojen zavod, za kar je ob- činski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti pridobil vsa potrebna mnenja in dovoljenja. Učenci glasbene šole dose- gajo vse bolj odmevne uspehe v slovenskem prostoru ter so- delujejo na vseh večjih prire- ditvah v mozirski občini. Glasbena šola sedaj deluje v gradu Vrbovec, vključenih pa je 140 učencev, ki se učijo igranja na različne instrumen- te in nauk o glasbi. Redno so zaposleni trije pedagogi, po- magajo pa jim učitelji iz ve- lenjske glasbene šole in neka- teri pogodbeni sodelavci. Ve- lenjčani bodo z novoustanov- ljenim zavodom še naprej so- delovali, na nazarski glasbeni šoli pa nameravajo uvesti ma- lo glasbeno šolo m poučevanje citer. Po mnenju odgovornih bo nova srednja glasbena šola v Velenju, torej v neposredni bližini, še povečala zanimanje za glasbo med mladimi v mo- zirski občini. Vršilka dolžnosti ravnatelja glasbene šole Na- zarje je Olga Klemše. US NACEusKiH Platnih Driblerja pod košem, ZDA, 1992 Režija in scenarij: Ron Shelton; Igrajo: Wesley Snipes, Woody Harrelson, Rosie Perez, T^a Ferrell. Sidney Deane (W. Sni- pes) spozna Billyja Hoylea (W. Harrelson) na košarka- škem igrišču, kjer je igra križanec med spopadom, pouličnim teatrom in pret- kano sleparijo. Sidney je sprva prepri- čan, da bo novinec nerod- nega videza lahek plen, vendar kmalu spozna, da so Billyjeve večno naguba- ne nogavice in vrečjiste hlače le slepilo. Tako mu predlaga partnerstvo. Billy sprejme in družno se od- pravita na pohod proti vsem košarjem v mestu - tudi drug proti drugemu. Film Driblerja pod košem, scenarista in režiserja Ro- na Sheltona, je komedija o dveh pouličnih košarjih, ki združita moči, da bi ug- nala v kozji rog vse losan- geleške tekmece. Igra se za Sidneya in Billa konča, ko stopita z igrišča. A ko bi le znala ravnati s svojimi žen- skami tako spretno kot z žogo... Ne neštetih igriščih po vsej Ameriki se odvija ritu- al, za katerega sta potreb- na le okrogla oranžna žoga in kovinski obroč visoko nad zemljo. Profesionalna moštva v NBA igrajo naj- bolj dognano košarko, naj- resnejšo inačico pa vsak dan igrajo na ulicah vele- mest od New Yorka do Los Angelesa, kamor je Ron Shelton postavil svojo novo komedijo. »Ta igra je pre- cej groba,« pravi Shelton, »vendar je polna poleta, postavljaštva in čudovitega gibanja. Na vsaki dve mi- nuti igre se igralci pet mi- nut pričkajo. Lahko si naj- boljši košarkar na svetu, a ko prideš na novo igrišče. se moraš znova dokazati.« Shelton je bivši profesi- onalni košarkaš; še vedno igra v ligi hoUywoodskega YMCA (moštva sestavljena iz nekdanjih gimnazijskih in študentskih športnikov). Za Wesleya Snipesa je bila vloga postavljaškega pouličnega košarkarja, ki vzame za partnerja belca in mu nadene vzdevek Billy Ho, sprememba po resnih in zahtevnih vlogah v zad- njih dveh filmih, ki ju je posnel (New Jack city in Jungle fever). »Sidney je prisrčen poba, a košarkar- sko igrišče je njegov oder,« pravi Snipes. »Tu je lahko kralj. Če nisi vsega dobil na pladnju, se moraš naučiti, kako dobiš, kar potrebuješ in kako pri tem uporabiš vse, kar znaš in kar zmoreš.« Woody Harrelson je združil dve svoji veliki lju- bezni, igralstvo in košarko, v eni sami vlogi. Igra po- uličnega športnika, ki mu je življenje vredno življenja le, kadar ima v rokah žogo. »Rad imam pogovore na igrišču,« pravi. »Vsi člani moštva nemudoma posta- nejo najboljši prijatelji. To je kot mikroskopski posne- tek življenja.« Harrelson je šest sezon upodabljal toča- ja v nanizanki Cheers, na- stopil v filmu LA story Ste- vea Martina in z Micha- elom J. Foxom v uspešnici Doc Hollywood. Na zahodu nič novega Prav tako tudi v knjlžnloali ne Sprehod po celjskih knjižnicah je pokazal, da še vedno beremo le že dodobra preizkušeno klasiko, počitniško namreč. Ljudje (še vedno) berejo romane izpod peresa pisateljic Steel in Holt, Konsalika in Kirsta. Prav tako spet prid- no prebiramo kriminalke. Očitno pa vsaj neka- terim ta »počitniški pofl« ni dovolj in segajo tudi po aktualni, novejši literaturi, na primer Veliki voz, Balkan express, novejše Ruplove knjige, še vedno je popularna Janševa knjiga in pa Šetinčeva Zbogom, Jugoslavija. Osnovnošolci in mlajši pa kot zmeraj radi berejo knjige, namenjene njim, letos recimo zbirko Zvesti prijatelji in pa večno priljublje- nega Julesa Verna. Najmlajši pa prebirajo (ali pa, bolje rečeno, si pustijo prebirati) Filipa in zbirko Walta Disney a. Deset najbolj priljubljenih knjig med mladi- mi pa je: Zmaj straši opolnoči. Ura bije tri- najst, Veliki križ, Grega Jakob, Dvojne počit- nice, Dnevnik mladega hipohondra (in ostali Krti), Prigode Huckelberryja Firma, Peter in Lučka ter prej omenjeni Zvesti prijatelji, med katerimi se ne znajo odločiti za bolj ali manj priljubljene. Morda se bo priljubljenost nekaterim knji- gam še povečala, saj lahko otroci zdaj tekmu- jejo na mednarodnem knjižnem kvizu, kjer bo- do morali v odmerjenem času prebrati nekaj knjig, kot so Ostržek, Pika Nogavička ali Drej- ček in trije marsovčki. G. S. Zanima lili glasba ¥ Nazarjah poslej tudi glasbena šola V Osrednji knjižnici Celje si lahko obiskovalci do konca avgusta ogledajo razstavo Gornji Grad na starih fotogra- fijah, ki sta jo na osnovi obsež- nega gradiva ljubiteljskega zbiratelja, Janeza Mavrica, pripravila Tatjana Kač in Branko Goropevšek. Razstava v sliki in besedi zrcali družbe- nozgodovinski razvoj kraja od osemdesetih let preteklega stoletja do začetka druge sve- tovne vojne. Zgodovina Gornjega Grada je dolga in bogata. Temelj za- njo je ustanovna listina bene- diktinskega samostana iz leta 1140, samostan pa je tudi na- prej s svojo arhitekturo močno zaznamoval podobo kraja. Zgodovinski razvoj kraja na razstavi prikazujejo panoram- ske razglednice in fotografije, na katerih dominirata, nikoli povsem dokončana baročna katedrala in med vojno požgan škofijski dvorec, katerega fo- tografije notranjosti imajo za- to prav posebno vrednost. Gornji grad je vseskozi^ opravljal funkcijo središča Zgornje Savinjske doline, po- leg poljedeljstva in živinoreje je bila najpomembnejša go- spodarska dejavnost izkoriš- čanje gozdnega bogastva, ki je< dajalo zaslužek sekačem, Ža- garjem, furmanom in splavar- jem. Razstavljene fotografije, ki sta jih v večini posnela gor-1 njegrajska fotografa Anton Jamnik in Matija Trobej, zato' poleg panorame kraja, prika- zujejo tudi pestro gozdarsko in j obrtniško dejavnost ter dru- štveno življenje. ANDREJA BASLE Zadovoljni s icnjižnico V šentjurski matični knjiž- nici se je lani oglasilo dobrih 16 tisoč obiskovalcev, po kra- jevnih izposojevališčih pa več kot tisoč. »Letos opažamo po- večan obisk, saj v poletnem času izposodimo tudi po 460 knjig dnevno. Obiskovalci pa vse bolj iščejo strokovne knji- ge,« pra\i ravnateljica knjiž- nice Tatjana Cmok. V mestu so še posebej zadovoljni s knjiž- ničnimi kulturnimi večeri, če- prav se odvijajo v utesnjenih prostorih. Na policah šentjurske knjiž- nice je trenutno nad 30 tisoč knjig, lani pa so jih kupili okrog 1600. Največ obiskoval- cev se zanima za leposlovje, tretjina pa za strokovne knji- ge. Krajevna izposojevališča so na Ponikvi in Kalobju ter novo na Dolgi gori. Kot je po- vedala ravnateljica, je mini- strstvo za kulturo prispevalo za lani kupljene knjige dva milijona tolarjev, iz občinske blagajne pa so prejeli okrog pol milijona. Pri prizadevanjih za poso- dobitev imajo veliko težav za- radi pomanjkanja denarja. Trenutno so jim obljubili ra- čunalnike, saj knjižnica svojo dejavnost širi. Zaposleni se iz- polnjujejo tudi na priložnost- nih seminarjih, povezujejo pa se s knjižnicami v celjski in mariborski regiji. Knjižnica pa privablja ved- no več obiskovalcev tudi z drugimi dejavnostmi. Z lite- rarnimi in likovnimi srečanji želijo namreč prebuditi kul- turno zaspalost kraja, vsak mesec pripravijo vsaj eno to- vrstno prireditev, vendar pa so prostori knjižnice premajhni. Poslanci občinske skupščine so že opozorili na privlačno dvorano glasbene šole »Skla- dateljev Ipavcev« v soseščini, ki zdaj žal sameva. BRANE JERANKO Kroniica stoletja in Smrelcarjev tarok Pri Mladinski knjigi so ponatisnili dve deli, ki sta pred časom doživeli precejšen uspeh. Gre za izdajo igralnih kart za tarok, ki jih je ilustriral Hinko Smrekar, ter za prevod zgodoxinske knjige Kroni- ka XX. stoletja. Prvič je izšla Kronika v angleškem je- ziku pred štirimi leti, v slovenščini pa so jo natisnili lani. Gre za obsežno knjigo večjega formata. Vsako poglavje je po- svečeno enemu letu od začetka stoletja do 1992, torej do najnovejšega časa. Za- jeti so praktično vsi pomembni dogodki, predstavljene vodilne in znane osebe ter značilni pojavi iz kulture, športa, politi- ke. Posebnost Kronike je v njeni zgošče- nosti, besedila so skrajšana na že skoraj- da telegrafski minimum, kar poenostav- lja preglednost. Več poudarka so avtorji namenili ilustracijam, črno bele fotogra- fije, od katerih so mnoge že antologijske, nič manj prepričljivo ne prikazujejo zna- čilnosti svojega časa in njegovih bistve- nih poudarkov. Kronika XX. stoletja je naravnana v zaobjetje dogodkov, ki so se pripetili na vseh kontinentih, zato so jo za naše potrebe dopolnili domači avtorji. Opisali so vse tisto, kar se je pomembne- ga zgodilo na naših tleh. Pozornost si zasluži tudi ponovna iz- daja tarok kart, katerih vrednost je pred- vsem v tem, da je podobe na njih naslikal znameniti slikar Hinko Smrekar (1883- 1942). Datum izida originalov pravza- prav ni natančno znan, pač pa poznamo leto, t.j. 1916, ko so jih takratne oblasti na Slovenskem prepovedale. Smrekar je namreč na kartah upodobil vrsto tradici- onalnih motivov, značilnih za slovanske narode. Upodobljeni so različni običaji, vsakdanja opravila, praznovanja, osebe pa so oblečene v narodne noše, po kate- rih je mogoče prepoznati, za pripadnike katerega naroda gre. Kartam je dodana tudi knjižica, v kateri so natančneje opi- sane Smrekarjeve ilustracije, dodan je avtorjev življenjepis, nekaj splošnih in- formacij o igranju kart pri nas ter pravi- la in nasveti za igranje. BORIS GORUPIČ ^zmm Jožica Rogelšek 63325 Šoštanj, Trg svobode 4 tel.: 063/882-264 privat: 063/881-296 Rabljene učbenike za osnovno in srednje šote lahko kupite po polovičnih cenah v trgovini »SEZAM«, v ŠOŠTANJU. Seveda pa boste tam dobili tudi vseostalo, kar potrebuje vaš šolar. Pričakujemo vas vsak dan od 9.-18. ure ali po telefonu: 882-264. Zapomnite si: MODRI UČENEC KUPUJE V SEZAM-u, KER PRIHRANI POLOVICO DENARJA. KUPON I S tem kuponom imate I 5 odstotkov popusta I pri ogledu filma > DRIBLERJA I POD KOŠEM v kinu ^e^^l.__J| Št. 29 - 22. julij 1993 91 Malezijski tiger, znan tudi pod imenom Sandokan je svo- je dni pomenil strah in trepet za vse, ki so bili na drugi liniji kot on. Po pustolovskih pripo- vedih Emilija Salgarija so na- redili še nekaj risanih filmov in dva sta izšla tudi pri nas. To sta »Sandokan in pirati« ter »Zaljubljeni Sandokan« (RTV Slovenija). i ' Mariel Hemingway je tokrat mati majhne deklice, katere ' oče je musliman in lepega dne vzame hčerko ter zbeži skrivo- ma v Jordanijo. Mariel se od- loči za skorajda »Brezupno re- ševanje« (Cenex, Vojnik), pri katerem ji pomagajo izkušeni fantje. Povsem solidna drama ; o nasprotjih sodobnega sveta. Najbolj gledan TV film lani v ZDA je zaradi svojega uspe- ha takoj vzpodbudil istoimen- sko nadaljevanje »Dokler naju smrt ne loči II« (Cenex, Voj- nik). Betty, ki iz Ijubosmnja prerešeta bivšega moža in nje- govo novo izvoljenko se sedaj giblje na relaciji med zaporom in sodiščem, kar ob vsej stere- otipnosti prinese nekaj nena- vadnih preobratov. Patric Cassidy je kalifornij- ski frajer, na katerega se obesi zapeljivka iz bližine, ki pa ima eno hibo, namreč moža polica- ja s spoštljivim vzdevkom Bik. Ko slednji odkrije prevaro, strpa Patrica v keho, od koder s somišljenikoma pobegne, na- kar se avantura šele prične, kar pomeni komedijo in akcijo »Trije v igri« (Distribut, Mirna) Eden velikih mojstrov za dvigovanje pritiska v organiz- mu je odlični Stephen King. Po njegovi zgodbi je Brett Le- onard posnel film »Kosec« (Camium trade, Kranj), kjer znanstveniki opravljajo po- skuse na duševno zaostalem fantu, ki spreminja svojo oseb- nost. Znanstvena fantastika, ki uspeva prebuditi pozornost. Dolgočasna vdova Evellyn nenadoma izve, da bo živela le še kratek čas, zato se odloči zadnje urice preživeti kot še nikoU. Odide-v Meksiko, kjer se predaja avanturam in motu »Starost je norost« (Video marketing, LJ). Njen glavni zabavljač je Leslie Nelson, od katerega bi v tej komediji člo- vek le pričakoval nekaj več. V psiho thrillerju »Tudi smrt sanja« (Andromeda, Lj) je glavno vlogo odigral Chri- stopher Reeve. V precej mono- tonem filmu se utopljena hčer- ka javlja svoji materi, ostali pa imajo o tem svoje mnenje. Zmes realnega in fantastične- ga bi bilo mogoče dosti bolj učinkovito združiti. BORIS GORUPIČ Novosti Canicarjeve zaiožbe Cankarjeva založba redno izdaja tudi literaturo izpod peres domačih pisateljev in iz tega programa so pred krat- kim izdali več knjig. Iztok Osojnik, multimedial- ni umetnik, se ukvarja med drugim tudi s poezijo. Naslov njegove zbirke je »Luske in p>erje«, v njej pa so zbrane li- rične pesnitve, sestavljene iz impresivnih vtisov ter idej, združenih v daljše pesmi in za- jetih v tri cikle. Tudi Igorju Likarju so izdali pesniško zbirko. Snov zanjo je napisal ob koncu sedemdese- tih in v začetku devetdesetih let, sestavljena pa je iz štirih delov: Zlata okna hipov. Žar pesmi, Grb srca ter Lastovice in vojaški škorenj in po slednji se celotna zbirka tudi imenuje, sicer pa je zanjo značilno av- torjevo razmišljanje o duhov- nih vprašanjih in intimna iz- povechiost. Dragotin Cvetko je napisal biografijo Osebnost skladate- lja Slavka Osterca. Osterc, ki je ustvarjal v času med svetov- nima vojnama, je bil mojster orkestralne in komorne glasbe ter avtor več oper in baletov. Biografija prikazuje njegovo življenjsko pot in ob tem po- drobneje posega v značilnosti njegovega glasbenega opusa. Teoretiziranje o značilno- stih in karakterju slovenske nacionalne biti je eno najpo- gostejših opravil naših inte- lektualcev. O tem in še o Can- karju, Kocbeku, Rožancu, Zu- panu, o njihovih in svojih po- gledih na domačo literaturo so zbrani eseji Denisa Poniža pod naslovom Črtomirovo Sloven- stvo. Za poletno branje je to mor- da nekoliko zahtevna literatu- ra, zato je založba izdala tudi potopis Tomaža Ravnikarja Katedrala Lotse-Izpolnjena želja. Ravnikar je spremljal Toma Česna na njegovem, po mnenju mnogih spornem po- hodu na vrh gore Lotse v Hi- malaji. Ravnikar, ki je o poho- du posnel tudi film, v knjigi zanimivo in prepričljivo opi- suje vse faze potovanja in vzpona. BORIS GORUPIČ Llicovnl amaterji razstavllajo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu so minuli konec tedna odprli razstavo likovnih del ljubiteljskih likovnikov, povezanih v sekcijo Svobode Polzela. Uvodno besedo na otvoritvi razstave je imela Marlen Premšak-Sever, v kulturnem programu pa je nastopil oktet Adoramus s Polzele. Na razstavi, ki bo odprta do 30. t.m. se predstavljajo Marjan Dečman, Julijana Juhart, Anja Maček-Ključar, Vladimir Menih, Andreja Novak, Irena Pevnik, Angela Pintar in Anica Tamše (na sliki). AMD LAŠKO - AVTO ŠOLA Savinjsko nabrežje 6, 63270 LAŠKO organizira NON-STOP računalniško vodene tečaje iz cestno prometnih predpisov kategorije A in B. Vsak ponovni tečaj se prične takoj, ko je vpisanih 5 kandidatov. Tečaj v mesecu juliju se prične 29. 7. 93 ob 16. uri. Tečaja se lahko udeležite tudi brez predhodne prijave. Ugodnosti: - prijavimo vas na tečaj RK in zdravniški pregled - plačilo tečaja je nražno na 2 čeka - plačilo učnih ur na čeke (1 +4), brez obresti Prijavite se lahko vsak dan od 7.00 do 15.00 ure, v pisar- ni AMD ali po tel. 732-773 vsak dan od 19.00 do 23.00 ure (Dežan). PRIREDITVE ■aONCERTi V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes, v četrtek ob 20.30 koncert čelista Andreja Petrača in pianista Tomaža Petrača. Jutri, v petek ob 20.30 bo v Anini kapeli koncert Musice Camerata iz Rogaške Slatine, ki jo vodi Eduard Pečarič. V torek ob 20.30 pa bo prav tako v Kristalni dvorani koncert Komornega zbora Gaudeamus, pod taktirko Marka Tirana. V Glasbeni šoli v Velenju bo v sredo prvi koncert udeležencev Mednarodne poletne violinske šole Igorja Ozima. laA.ZSTA.VE .V galeriji Gorenje servisa v Velenju si lahko danes in jutri, v petek, še ogledate razstavo slik akademskega slikarja Niko- laja Beera. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do' 5. septem- bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala. Predstavlja se 17 italijanskih grafikov. V razstavnih prostorih Alposa v Šentjurju si lahko do konca julija ogledate likovna dela Emila Tomaža-Thomasa. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina razstavlja izdelke iz tiffany stekla Ladislav Dravinek iz Poljčan. V hotelu Dobrna se s svojimi grafikami in akvareli predstavlja Irena Guček. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. V hotelu Merx do konca julija razstavlja dela Alica Javšnik. V Likovnem salonu v Celju bo do 24. julija na ogled razstava kiparskih del Dragice Čadež. V galeriji Kompas razstavlja svoja dela, predvsem olja Božidar Ščurek. V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled razstava Gornji Grad na starih fotografijah. Razstavo so pripra- vili Janez Mavrič, Tatjana Kač in Branko Goropevšek. V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je na ogled razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov, povezanih v sekcijo Svo- bode Polzela. Na ogled bo do 30. juUja. V upravi stavbi Etola v Škofji vasi si lahko do 26. julija ogledate samostojno razstavo plastik Vlada Geršaka. V razstavišču Laški dvorec je na ogled razstava 90 let čebelar- stva v Laškem in okolici. ^ I M O Celje: Union do 28.7. ob 18.30 in 20.30 uri Wayneov svet - ameri- ški film, 29.7. ob 18.30 in 20.30 Rt strahu - ameriški film; Mali Union 22.7. ob 19. uri Prvinski nagon - ameriški film, od 23.7. ob 19. uri Meso - italijanski film; Metropol do 26.7. ob 18.30 in 20.30 Driblerja pod košem - ameriški film, od 27.7. ob 18.00 in 20. uri Želve ninje 3 - ameriški film. V letnem kinu bodo 22.7. ob 21.30 zavrteli ameriški film - Sramota, od 23.7. dalje ob 21.30 ameriški film - Telesni stražar. Kino Dobrna 24.7. ob 20. uri ameriški film - Beethoven. Kino Žalec 23. in 25.7. Drakula - ameriški film. ms T A L o V Dobju pri Planini bo v nedeljo ob 15. uri tradicionalna prire- ditev Pokaži kaj znaš. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob 20. uri tradicionalna, elitna, plesno-zabavna prireditev stara več kot 150 let z naslovom Anin ples. V zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo drevi ob 20.30 Večer folklornih plesov s folklorno skupino Trta iz Sladke Gore. SUVITA d.o.o. TRGOVSKO PODJETJE 63000 CELJE, Cesta v Trnovlje lOa telefon 063/31-641 Novi dbkoštt^ nov naSn prodaje* Sveže, suho, konzervirano sadje In zelenjava po Izredno ugodnih cenah. Prodaja za gotovino! Odprlo vsak delovni dan od 5.-20. ure, ob sobotah od 5.-12. ure. Št. 29 - 22. julij 1993 ilO Otroci iz tujine se učijo siovenščine šolo v naravi s tečajem slo- venskega jezika za slovenske otroke in otroke iz tujine, ki te dni poteka na OŠ Vere Šlander na Polzeli, organizira Zavod la šolstvo in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Zve- zo kulturnih organizacij Slo- venije. Udeležuje se je 26 otrok iz Švice, Švedske, Avstrije, Anglije, Francije, Nemčije in Združenih držav Amerike. Po besedah Dragice Bresk- var iz Zveze kulturnih organi- zacij Slovenije je znanje slo- venskega jezika pri udeležen- cih šole zelo različno. To zah- teva od učitelja veliko napora, še zlasti, ker mora biti pouk zanimiv in sproščen. Osnovna šole Polzela je veli- ko pomagala pri soorganizaci- ji celotne akcije, ponudila je gostoljubje v šoli, pomagala poiskati gostiteljske družine in uspešne učiteljice v lastnem kolektivu, ki vodijo različne prostovoljne dejavposti. Regi- na Martinkovič vodi likovni krožek, Anica Lah in Alenka Marovt likovno delavnico z dramatizacijo, Nanika Cvikl plesno in športno dejavnost, Mija Novak glasbeno delavni- co, Marija Kronovšek novinar- sko, Olga Hočevar pa video- fotografsko. Otroci so razdeljeni v dve skupini, poučujeta jih dve uči- teljici. Skupino mlajših učen- cev poučuje Alenka Knez iz OŠ Mirna na Dolenjskem, sta- rejšo skupino pa Valerija Pukl iz OŠ Polzela. Dragica Bresk- var je povedala, da so polzel- sko šolo izbrali za ta tečaj za- to, ker je dobro opremljena z različnimi didaktičnimi pri- pomočki, ima odlično urejene prostore, ravnateljica šole Ma- rinka Marovt, Olga Hočevar in njuni sodelavci so bili priprav- ljeni poskrbeti za slovenske otroke iz tujine. »Šola ima do- bre stike s starši otrok, vsi se dobro poznajo, to pa je prvi pogoj za uspeh pri iskanju družin gostiteljic otrok iz tuji- ne,« je povedala Breskvarjeva Veliko zanimivega se dogaja pri pouku in v popoldanskem prostem času. Prijazni krajani so pokazali veliko gostoljubje in so otrokom pripravili ra- zlična prijetna presenečenja. Šolo, ki bo trajala štirinajst dni, bodo zaključili v soboto. Prišli bodo vsi otroci in njihovi starši. Otroci bodo predstavili vse, kar so se naučili pri pouku in prostovoljnih dejavnostih. TONE TAVČAR 60 let GD Matke V Matkah v žalski občini je gasilsko društvo praznovalo 60-letnico. Jubilej so počastili najprej s tekmovanjem najboljših gasilskih desetin veteranov in veterank Slovenije, s povorko ii^ govorom. Podelili so tudi več odlikovanj in priznanj. Pri veteranih je zmagala desetina iz MežiceJ pri veterankah pa desetina iz Mengša. V povorki je sodelovalo veliko gasilcev iz sosednjih društev. V slovesnem govoru je predsednik GD Matke Ivan Leber poudaril, da je za gasilce v tenij kraju značilno, da ostanejo temu poslanstvu zvesti. Med svoje naloge štejejo tudi skrb za družabno življenje v kraju. V imenu Občinske gasilske zveze je spregovoril poveljnik zveze Franci Naraks in podelil več drfavnih gasilskih odlikovanj. Gasilsko odlikovanje II. stopnje je prejelo' GD Matke in njegov predsednik Ivan Leber. Kot je navada, je bila ob koncu še gasilska veselica. Na sliki: Med nastopom veteranov iz Mežice, ki so osvojili prvo mesto. | T. TAVČAB »Ne« za samoprispevek v KS Ponikva v žalski občini so se krajani minulo nedeljo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. S tako zbranim denarjem bi izboljšali preskrbo s pit- no vodo, del sredstev pa namenili za večnamenski dom in posodobitev krajev- nih cest. Udeležba je bila 83,84 odstotna, za samo- prispevek pa je glasovalo le 48,02 odstotka krajanov. Tako tudi ta referendum za uvedbo krajevnega samo- prispevka ni uspel. T.TAVČAR Razglasili naravne spomenilce Med izjemno naravno dediš- čino v šentjurski občini so uvr- stili rastišče velikonočnice v Boletini pri Ponikvi, poni- kovski kostanjev drevored ter več posameznih dreves. Zaščitena so naslednja dre- vesa: Zakoškovo lipo v Hrast- ju, Kladenškovo v Bobovem in Turško pri planinskem gradu, Zalokarjevo hruško v Košnici, pagodovec na šentjurski želez- niški postaji in topol pri sv. Heleni. Zaščitili so tudi tri bodike, Vetrškovo v Bukovju, Lesjakovo v Slivnici ter Topo- letovo na Planinskem vrhu. Občina bo lastnike spome- nikov pisno obvestila tako - o razglasitvi kot o načinu nji-; hovega varovanja. Za posege na omenjenih spomenikih pa je odslej potrebna privolitev! regijskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot je znano, je bil letos spomladi že poškodovan osrednji naravni spomenik, rastišče velikonočnice. BJ S Celiskimi lekarnami šentjurska občinska skupš-l čina je pretekli teden soglasno sprejela odlok o ustanovitvi] javnega zavoda Celjske lekar- ne, za svojo predstavnico v svetu zavoda pa so imenovali Silvo Božič, višjo medicinsko sestro v zdravstvenem domu. Tako so se odločili potem, ko so bile upoštevane njihove pripombe k osnutku omenje- nega odloka. Direktorica za- voda Herta Knaus je posebej povedala, da gre za pravno formalno ureditev že dve de- setletji in pol stare ustanove, ki (v šestih občinah) zaposluje 120 občanov, od tega 90 stro- kovnih delavcev. Na posploše- no poslansko pripombo, da je podržavljanje talžne službe in ustvarjanje monopola nesmi- selno je odgovorila z opozori- lom na zanimanje zasebnih koncesionarjev, glede mogoče- ga prihodnjega privatiziranja pa je dejala, da je trenutno mogoča le takšna ureditev, kot je zapisana v veljavni zakono-; daji. i BJ V Andražu bodo prepevali Pred desetimi leti so se| v Andražu odločili, da bodo načrtno ohranjali tradicijo ljudskega in družinskega pet-' ja. Poleg številnih domačih so k sodelovanju pritegnili tudi ljubitelje tovrstnega petja iz drugih slovenskih krajev ter, zamejstva. Tako se je rodila prireditev Družina poje, ki je vsako leto privabila v Andraž številne nastopajoče družine, poleg njih pa obiskovalce od blizu in daleč. Letošnja jubilejna priredi- tev bo na igrišču v Andražu zadnjo nedeljo v avgustu. V krajevni skupnosti in poseb- nem organizacijskem odboru so povedali, da se na srečanje pripravljajo že nekaj časa, svoj nastop na andraškem odru pa je doslej potrdilo 16 družin iz Slovenije, Italije, Avstrije in Madžarske. IB Krajani Vitanja o samoprispevku v nedeljo, 25. julija, bodo krajani Vitanja odločali o 6. samoprispevku, s katerim bi v petih letih zbrali 25 milijonov tolarjev od potrebnih 75. S tem denarjem bi sofinancirali asfaltiranje cest, napeljavo telefonov, grad- njo mostov in plinifikacijo Vitanja, uredili parkirne pro- store, priklopih kanalizacijo na kolektor, dogradili rezer- voar, uredili javno razsvetljavo in razširili TV programe na pretvorniku. Za samoprispevek bi namenili 2 odstotka od neto osebnega dohodka, od višine katastrskega dohodka, od pokojnin in od neto dobička tistih, ki oprav- ljajo postransko dejavnost. TS Srečanje Virštanjčanov Pred dnevi so se srečali Vir- štanjčani, starejši od 70 let. Povabilu Rdečega križa in krajevne skupnosti se je odz- valo 38 krajanov. Zbrane je najprej pozdravil predsednik šmarskega občin- skega Rdečega križa Tone Ga- bršek in spodbudil veselo raz- položenje tudi z igranjem na harmonike. Vsi so si tudi z za- nimanjem so si ogledali vide- okaseto, ki so jo posneli na lanskem srečanju, ob tem pa so obujali spomine. Bilo je prav tako lepo in veselo kot takrat, kadar so v dvorani mladi, zdravi in srečni ljudje, nekateri pa so menili, da še bolj. Posebej so počastili najsta- rejšega krajana Ivana Prebila, ki je 6. julija praznoval že 98. rojstni dan. Aktivistka Trezika mu je čestitala z veli- ko torto in poskusili so jo kar vsi po vrsti. Gk)spod Prebil je še vedno čil in zdrav, lepo je- sen življenja pa ima ob treh skrbnih hčerah. Tudi dolgčasa ne pozna, saj še vedno poprav- lja ure, najrajši budilke. V svo- ji hiški počne to že približno 70 let. V poznih večernih urah so si starejši Virštanjčani obljubili, da se prihodnje leto znova sre- čajo. Gobarski praznik na Polzeli Celjska gobarska družina Bisernica je tudi letos pripravila srečanje gobarjev s celjskega področja. Tudi tokrat so se zbrali pri gostilni Matjaž na Polzeli in se po zajtrku odpravili iskat gobe v bližnje gozdove. Po treh urah so se vrnili. Okoli 50 gobarjev, nekaj jih je prišlo tudi z Gorenjske, je nabralo 112 vrst različnih gob in jih razstavilo na ogled številnim obiskovalcem. Ta dan so v gostilni Matjaž gostom stregli gobje specialitete. Za organizacijo srečanja so skrbeli Franci Uratnik, Jurij Palir in gostilna Matjaž; gre jim vse priznanje. Na sliki: del razstavljenih gob, na desni Anton Polj ar, znani strokovnjak za gobe. T.TAVČAR Sto let gasilstva na Planini V soboto bo Planina pri Sev- nici v znamenju gasilcev, saj bo domače društvo praznovalo 100 letnico. Prvo prireditev, uprizoritev dramatiziranega dela Josipa Jurčiča Domen Y režiji Ferda Žagarja (igrali so samo člani gasilskega dru- št^'a), so opra\'ili že prejšnjo soboto, ogledalo pa si jo je kar fiOO ijledalcev. Ponovitev bo koncem avgusta. V soboto se bo ob 12.30 začel sprejem za goste in tekmoval- ne enote, ki se bodo udeležile tekmovanja za prehodni pokal Planine in posebnega pokala ob jubileju. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri, ko bo tudi slavnostna seja s podelitvijo priznanj. Ob 14. uri bodo v šoli odprli razstavo raziskovalne naloge »Gasilstvo skozi čas«, ki so jo pripravili učenci do- mače šole. Ob 17. uri bo para- da z zgornjega trga do gasil- skega doma, kateremu so za to priložnost nadeli novo fasado, v njem pa uredili sobo za štab operative s specialno karto po- žarnega okoliša, telefonom in stabilno radijsko postajo. Ob tej priložnosti bodo gasilci na Planini dobili tudi novo vozilo in razvili prapor. TV 90 let gasilstva v Ločah Gasilci Loč praznujejo letos 90-letnico obstoja in delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1903 iz »Vaške požarne obrambe« Društvo, ki ga je na začetku sestavljalo 12 članov, ima danes 70 članov in 45 mladih gasilcev od 7. do 14. leta. Tudi tehnično so dobro opremljeni, saj jim je uspelo ob pomoči krajanov kupiti nova vozila, motorne črpalke in avtocistemo. '»''seskozi pa poudarjajo preventivo in izbraževanje. Ob 90-letnici so pripravili slovesno praznovanje, ki je trajalo ves teden. Začelo se je v soboto, 10. julija, s postavljanjem slavolokov in zaključilo v nedeljo, 17. julija, s slavnostno sejo, .sprejemom gostov in parado. TS 11 Slovesno na Komelju Množično Ho pomnika DomnovI četi na avstrijsko Koroško Minulo nedeljo so na Kome- lju nad Šmarjeto, pri pomniku Domnovi četi na avstrijskem Koroškem, pripravili tradici- onalno srečanje pohodnikov, zamejskih Slovencev in iz leta v leto tudi večjega števila ude- ležencev iz matične domovine Slovenije. Srečanja so se ude- ležili tudi člani godbe rudarjev in keramikov iz Liboj ter trije avtobusi izletnikov iz Žalca. Srečanj pri pomniku Dom- nevi četi se od leta 1980 udele- žuje iz leta v leto več ljudi. Vsako tretjo nedeljo v juliju se tako pri pomniku, ki so ga do- mačini lepo obnovili po oskru- nitvi pripadnikov Heimatdi- ensta v noči na 31. oktober 1976, zberejo nrmožice zamej- skih Slovencev in gostov iz matične domovine. Osrednje prireditve pri spo- meniku, kjer je imel za vse po- hodnike mašo pliberški žup- nik, so se udeležili tudi številni predstavniki kultumga in po- litičnega življenja Koroške in Slovenije, slavnostni govornik pa je bil tajnik Zveze sloven- skih organizacij Andrej Va- hovnik. Poudaril je, da zgodo- vinopisje na Koroškem zelo rado pozablja na uporni duh v teh krajih in dodal, da druž- ba, ki zanika žrtve fašizma, iz- gublja čut za trpljenje, s tem pa zmanjšuje tudi čut za kul- turo naroda, saj s tem zanika' odgovornost za krivice. »Skli- cevanje na katerikoli naciona- lizem je zmotno, v Evropi, ki želi biti sodobna in humana, ni prostora zanj,« je dejal Vahov- nik. Dodal je, da so vsi naci- onalizmi, pa najsi bodo nem- ški, avstrijski, slovenski, hrva- ški ali srbski, enaki in da poli- tiki, ki zagovarjajo nacionali- zem, sejejo rasizem. Vahovnik je še dejal, da je zidanje nacionalnih trdnjav stara Evropa, Evropa z zidovi, železnimi zavesami in hladno vojno. Nova sodobna Evropa različnih zgodovin in različnih kultur ter ljudi pa mora biti brez podrejenosti in nadreje- nosti. Srečanja pri pomniku Dom- novi četi na Komelju so tudi priložnost za graditev tovrstne Evrope, zato so si pohodniki obljubili »nasvidenje« spet prihodnje leto, tretjo nedeljo v juliju. K slavju na letošnjem srečanju pa je v precejšnji me- ri pripomogla tudi godba ru- darjev in keramikov iz Liboj, kateri so na pot pomagali v uredništvu NT-RC. I.JURHAR Nova cesta na Gozdniku V KS Griže so se pričele prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Za začetek so v nedeljo dopoldne predali namenu novo asfaltirano cesto Matijevec-Razpodje na Gozdniku. Na otvoritvi je spregovoril podpredsednik sveta KS Griže Franci Tratar in poudaril, da so krajani vložili v cesto veliko prostovoljnega dela. Cesta ima veUk pomen za prebivalce tega predela, za ljubitelje smučanja, gozdarje, lovce in vse tiste, ki si želijo v ta predel neokrjene narave. Posebno zahvalo pa je govornik izrekel članom lovske družine, ki so si prizadevali že več let, da bi se ta del ceste moderniziral. Nedeljsko slavje na Gozdniku so popestrili še lovci, ki so pripravili tekmovanje, bilo pa je tudi družabno srečanje krajanov KS Griže. Na sliki: Cesto je s prerezom traku predal namenu Martin Krašovec ter vsem zaželel srečno in predvsem varno vožnjo. TONE TAVČAR Sporočilo za Javnost Veterinarska in sanitarna inšpekcija Občinskega in-' špektorata Občine Celje sta ugotovili, da je pred približno mesecem dni zasebnik Ivan Klebčar iz Nove Sušice pri Pivki prodajal na celjskem območju piščance za nadaljnjo rejo. Piščanci so bili okuženi z bakterijo Salmonella enteriti- dis in so v večini primerov poginili, okužili pa so tudi kokoši, ki so jih kupci imeli že pred tem. Ker obstaja velika verjetnost, da so se okužili tudi ljudje, ki so piščance oskrbovali, je potrebno opraviti nujne protiepidemijske ukrepe. Zato pozivamo vse kupce piščancev omenjenega zaseb- nika, da se javijo sanitarnemu ali veterinarskemu inšpek- torju v svoji občini ah neposredno higiensko-epidemiolo- ški službi Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (telefon 33-117). Laboratorijsko testiranje na prisotnost Salmo- nelle enteritidis bo brezplačno. Srečanje motoristov oldtimerjev v soboto in nedeljo se je v Logarski dolini in Nazarjah zbralo motoristov oldtimerjev iz vseh koncev Slovenije. Najstarejši fnotor je bil iz leta 1905, znamke Lavrin Klement lastnika Jožeta Sebala s Ponikve (na sliki), ki je bil hkrati tudi najsta- rejši lastnik, star 67 let. V nedeljo so se f>omerili v spretnostni Vožnji, v kateri je zmagal Jože Kune z motorjem Gilera iz leta 1935. Tekmovali so tudi prikoličarji, kjer je zmagal Jernej Kačič iz Ljubljane z motorjem Harley Davidson, letnik 1930. Srečanje je organiziralo podjetje Epsi in Nazarij. Tako orga- tuzatorji kot udeleženci si želijo, da bi bila takšna srečanja pogostejša. Reportažo s srečanja bomo objavili v Petici, ki bo izšla 29. julija. TS Gornjosavinjski praznik V Gornjem gradu se je izte- kel 24. gomjegrajski praznik, ki je trajal od 10. do 18. julija. Praznik je postal že prava tra- dicija, z leti pa se utrjuje in širi, kar je za tako mali kraj velik uspeh. Gornji grad ima kot mali kraj bogato zgodovino, saj je bila tam prva župnija Zgornje doline. Predvsem pa slovi po veličastni baročni katedrali. Kraj je v teh dneh zelo zaži- vel, saj se je vse začelo že prejšnjo soboto s pohodom na Rogatec. V naslednjih dneh pa so poskrbeli za rekreacijo, kulturo in glasbo. Za strastne športnike so organizirali od- bojkarski turnir, športno ple- zanje in rokometno tekmo. Ze- lo si prizadevajo za razvoj kra- ja, zato so se zbrali ob okrogli mizi pod sloganom »Razvojne perspektive doline«. Prav tako so odprli stalni razstavni pro- stor Pod velbom, razstaviU so dela likovne kolonije (na sliki) in preživeli prijeten kulturni večer z naslovom Od rojstva Konec tedna na Gros Glockner Mirko Lebar, invalid brez nog iz Ložnice pri Žalcu, bo konec tedna pričel uresničeva- ti svoj novi podvig - povzpel se bo na vrh Gros Glocknerja. Med Mirkove spoznorje se je vključila tudi Polzela, tovarna nogavic, ki je vodilni proizva- jalec ženskih, moških in otro- ških nogavic iz najkvalitetnej- ših materialov. Kmečki praznik v Ločah Govedorejsko društvo iz Loč bo v nedeljo, 25. julija, pripravilo kmečki praznik. Program je zelo obsežen, pri- čel pa se bo ob 8. uri s turnir- jem v malem nogometu, nada- ljeval pa s sejmom rabljene kmetijske mehanizacije, pred- stavitvijo turističnih kmetij in prodajo kmečkih jedi. Pripra- vili so tudi lovsko in gasilsko razstavo, razstavo gob in ma- lih živali. Pripravili pa so tudi filmsko matinejo. Popoldne bo povorka kmečkih običajev, tekmovanje v košnji in mlačvi ter modna revija društva kmetic. TS do smrti. Prireditev je pope- strilo več vrst glasbe za vse generacije. Od okteta Adora- mus do zabavnega ansambla Bratje iz Oplotnice. Višek pa je prireditev dosegla v nedeljo pod naslovom »V petek in sve- tek«, s prikazom starih kmeč- kih in rokodelskih opravil, na- stopom državnih prvakov v akrobatskem rock and roll- u, z nastopom jadralnih padal- cev, lokostrelstvom, čebelar- stvom in še in še. Prireditev je organizirala KS Gornji grad, vsa društva in delovne organi- zacije. Poleg te prireditve je v kate- drali in v Planinskem domu odprtih nekaj pozornosti vred- nih razstav. NATAŠA UŽMAH Kaj delajo kosci v prostem času? V primeru Janka Roniča iz Zreč požirajo fotograf- skemu objektivu. In kaj p>očnejo »Vciši« v prostem času? Pričakujemo vaše izdelke na to temo. Najboljši, najzgovornejši, najlepši in sploh naj... bodo bogato I nagrajeni. Št. 29 - 22. julij 1993 12 Prihajajo evropski prvaki ¥ predkolu pokalu pokolnih prvakov Publlkum nalprel Homa z danskim šamplonom Odense - Zmagovalec proti slovitemu Arsenalu v kongresni dvorani ženev- skega hotela Hilton je bil mi- nulo sredo Publikumov tan- dem Ambrožič-Klarič na trnih ves čas žreba predkola pokala pokalnih zmagovalcev. Ko se je negotovost že popolnoma polegla, so naposled - kot zad- njo — iz bobna potegnili krogli- co z napisom Publikum, ki se bo za uvrstitev v l.kolo in dvoboj z znamenitim Arsena- lom pomeril z danskim pokal- nim prvakom Odense Bold- klubom. Prva tekma bi morala biti 18. avgusta v Odensu, a so Danci zaradi preurejanja mestnega štadiona že v Ženevi zaprosili za zamenjavo termi- nov in dobili pozitiven odgo- vor. Celjska enajsterica bo ta- ko v evropskem pokalu štarta- la na Skalni kleti (srečanje bo ob 17. uri, povratno pa ob 20. uri), kar vsem veliko bolj odgovarja. »Danci so evropski prvaki in to že je dovolj zgovorna napo- ved o moči njihovega pokalne- ga prvaka. V izločnilnem siste- mu je seveda bolje igrati po- vratno tekmo doma, toda z Odensejem si ne delamo utvar. Z zamenjavo se nam po- nuja realna možnost, da na pr- vi tekmi v Celju, ko bomo obo- ji štartali z ničle, zapustimo ugoden vtis,« je komentiral žreb trener Zavrl in mimogre- de v strahu govoril o porazu s petimi, šestimi goli razlike. Odense v teh dneh igra v poka- lu Intertoto (dva zmagi in po- raz) in morda si ga bo Zavrl pogledal v Dunajski Stredi ali pa Szekeshevaru. Zaradi velikega števila so- delujočih klubov (43) bo letos kar enajst tekem predkola (la- ni le štiri), Publikum pa je do- bil enega najtežjih tekmecev. V 1. kolo se je neposredno uvr- stilo 21 klubov, Odense pa je po ratingu na 25. mestu in ne- . ugoden žreb je pod vprašaj po- stavil tudi najbrž že kar načr- tovan zaslužek. Prijavnina za sodelovanje v evropskih pokalih je borih 200 švicarskih frankov, UEFA pa od vsake tekme zadrži do- ločen odstotek od vstopnine in reklam. Dobiček na koncu gle- de na uspehe porazdeli med klubi in lani je vsem trem slo- venskim ekipam za uvrstitev v glavni del tekmovanja plača- la več kot 100 tisoč mark. Tako bo tudi letos, a le v primeru nastopa v vsaj l.kolu, pora- ženci predkola pa bodo ostali praznih rok. S prezidavo prostorov so na Skalni kleti medtem že prido- bili dodatne sobe za mini-am- bulanto in opravljanje dopin- ških testov, ki jih zahteva UEFA. Začela se je tudi grad- nja tribun, zaradi katere so so- botno tekmo z Zagrebom pre- stavili v Žalec, dan po žrebu v Ženevi pa so precejšnje zani- manje za Celje in Publikum pokazali angleški novinarji, prvi intervju pa je opravil tre- ner Zavrl. Odense: vsi že reprezentanti Odense je bil ustanovljen 12. julija 1887 in je eden naj- starejšnjih danskih klubov. Sprva je združeval igralce kri- keta, nato pa se je težišče pre- neslo na nogomet in tedaj je klub ime dopolnil z Boldklub (nogometni Idub). Do srede se- demdesetih let je v senci šti- kratnega prvaka Odense 1903 (desetlffat v evropskem poka- lu) nihal med prvo in drugo ligo, preporod pa se je začel leta 1977, ko je ekipo prevzel sedanji dansld selektor Ric- hard MoUer-Nielsen. S samo enim porazom je osvojil prvenstvo, odtlej pa je z manjšimi krizami vselej v vr- hu danskega nogometa. V škripcih je bil edinole lani, ko je v super-ligi zasedel zad- nje, 10. mesto, a se je v play- outu izognU izpadu. Klubska barva je bela z modrimi proga- mi, v finalu domačega pokala pa so premagali prvaka Ko- penhagen. Odense BK je bil prvak v le- tih 1977, 1982 in 1989, pokal pa je osvojil leta 1983, 1991 in 1992. V evropskih pokalih je doslej vsakič izpadel v l.kolu in šele lani prvič zmagal. Pov- prečna starost ekipe je 23 let, trenutno imajo tri reprezen- tante (dva danska in enega ka- meninskega), še dva sta bila reprezentanta, kar sedemnajst - praktično vsi - pa jih je že igralo za mlado ali olimpijsko reprezentanco. Zvezdnik je 30-letni repre- zentančni napadalec Lars El- strup (31 nastopov, na lan- skem EP je dosegel gol proti Franciji), ki je med drugim igral tudi za Feyenord in Lu-. ton, a še ni podaljšal pogobe, Zdajšnja reprezentanta sta š«i 29-letni igralec zvezne vrst< Ulrik Moseby (6 tekem, ni igral na EP) in 22-letni kame.1 runski napadalec Alphons« Tschami (17 tekem), vratai Lars Hogh pa je bil izbran za' najboljšega igralca zadnjegi danskega prvenstva. I Za reprezentanco sta že omenjeni 34-letni Lars Hogh in devet let mlajši igralec zvezne vrste Brian Steen Niel- sen v preteklih letih že odigra- la po šest tekem. Hogh je zal Odense branil že na 523 tek-i mah in tudi na štirih za mlado reprezenanco, v kateri je bi| Nielsen šestkrat. Za mlado ali olimpijsko re- prezentanco so doslej nastopih li: vratar Peter Jensen (47 te- kem), obrambni igralci Tho- mas Heveg (3), Michael Hem- mingsen (4), "liiomas Hurwitz (2), igralci sredine igrišča Jens Madsen (46), Jens Melvang (3), Ulrik Moseby (17), Steen Ne^ dergaard (15), Allan Nielsen (1; že član Bayema!), Brian -Steen Nielsen (6), Jens H. Ra- smussen (6) in napadlca Ulrik B. Pedersen (1) ter Brian Ska- arup (28). ŽELJKO ZULEJ Nogomet na Danskem Danska nogometna zveza (Dansk Boldspil-Union) je bila ustanovljena leta 1889, z državnim prvenstvom pa so začeli leta 1913. Prvak je postal BK Kofbenhaven, ki je tudi rekorder s 16 naslovi državnega prvaka. Največji reprezentančni uspehi: naslov evropskih prva- kov 1992, srebrne kolajne na olimpijskih igrah 1908, 1912 in 1960 ter bron na igrah leta 1984. Največji štadion je Idrotspark v Kolbenhavnu, ki lahko sprejme 48.000 obi- skovalcev. Danski klubi v evropskih pokalih sodelujejo od ustano- vitve pokala prvakov leta 1955. Največji uspeh je uvrsti- tev Brondbya v pokal UEFA 1990/91, ko je izločil Ein- tracht Frankfurt, Ferencvaros, Bayer Leverkusen in Tor- pedo Moskva, v boju za vstop v finale pa izgubil z Romo. Naslednjo sezono se je v četrtfinale pokala UEFA uvr- stil BK 1903 Kolbenhaven z zmagami proti Aberdeenu, Tranbzonsporu in senzacionalno proti Bayemu (6:2 in 0:1). Lani so v evropskih pokalih nastopili s štirimi klubi, trije so zmagali v prvem kolu in nato izpadli. IGOR KOS Andersenovo mesto Tako kot Celje, Je tudi Odense tretje največje mesto v državi, a tUdI s trikrat več prebivalci v osrčju Danske je zeleni otok Funen s tretjim največjim mestom Odense (175 tisoč pre- bivalcev), ki slovi kot rojstno mesto nesmrtnega pravljičarja Hansa Christiana Andersena (1805). Ravninska Danska je velika za dve Sloveniji, tam pa živi kar pet milijonov prebivalcev. V precejšnji blaginji, z razme- roma velikim številom brezpo- selnih in vzornim sistemom socialnega varstva. Kraljevina Margarete II. se lahko ponaša z enim najvišjih narodi^h do- hodkov na prebivalca na sve- tu, kar ji uspeva predvsem s kmetijstvom. Zato je bistve- no več denarja tudi za danski šport, med katerim prevladuje seveda nogomet. Vsak peti Danec se piše Jen- sen, Nielsen ali Hansen, večina pa ima značilno končnico »sen«. Tudi na otoku Fimen, v mestu Odense. To je doseglji- vo zlasti z Inter city vlaki na relaciji Kobenhaven-Arhus, ki jih naložijo na trajekt. Načrto- valci prihodnosti že snujejo 20 kilometrov dolg most ter že- lezniški predor p>od morjem, ki bi ga odprli leta 1997. Največji sin Odenseja Hans Christian Andersen je zaradi nesrečnega otroštva zapustil rojstni kraj, brž ko je bilo mo- goče. Na pisatelja spominjata kar dva muzeja, turisti pa si ogledujejo še več drugih ter starinske luteranske cerkve. Peš, saj je mestno središče na- menjeno pešcem, bližnja oko- lica pa predvsem kolesarjem. Danska je nasploh v znamenju kolesarjev (pogosto tudi na športnih tekmovanjih), sicer pa je dežela prepletena s po- sebnimi kolesarskimi stezami. Znano je, da so bogati Danci bistveno skromnejši kot pa južnejši evropski sosedi, kar se izraža že v njihovi preprosti obleki. Tudi v hrani, saj cenijo predvsem nacionalne smorre- brod, najrazličnejše obložene kruhke (v restavraciji ponudi- jo celo jedilni list z različnimi smorrebrod). Danci so seveda praktično ljudstvo. BRANE JERANKO Odense v evropskili pokaiiii Pokal prvakov: 1978/79 - Lokomotiva Sofija (Bol- garija) 2:2, 1:2; 1983/84 - Liverpool (Anglija) 0:1, 0:5; 1990/91 - Real Madrid (Španija) 0:6, 1:4. Pokal pokalnih zmago- valcev: 1991/92 - Galway United (Irska) 4:0, 3:0; Ba- nik Ostrava (ČSFR) 0:2, 2:1. Pokal UEFA: 1984/85 - Spartak Moskva (SZ) 1:5, 1:2. Odense je z Galwajem igral v kvalifikacijah, vse preostale tekme pa v l.kolu. IGOR KOS RANtaRAMA Atletika__ Državno prvenstvo Maribor: moški — 100 m: 5. Štor (Vel) 11,12; 200 m: 2. Štor (Vel) 22,53, 5. Praprotnik 22,72; 400 m: I.Kocuvan Oba KI) 47,37; 1500 m: 1. Hrapič (Vel) 3:55,00; 5000 m: 1. Hra- pič (Vel) 14:22,67; 110 m ovire: 3. Božiček 15,07; 400 m ovire: 1. Kocuvan 50,20, 3. Božiček 53,50; daljava: 1. Cankar 736, 4. Rozman 695; troskok: 4. To- I>olovčan 13,66; palica: 1. Kranjc 490, 3. Dimitrijevič 460; krogla: 4. M. Stepišnik 13,26, 5. A. Stepišnik 13,10; kopje: 3. Uplaznik (vsi KI) 66,68, 4. Teršek (Radeče) 66,50, 5. Hajnšek 60,94; kladi- vo: 4. Juhart 48,06, 5. Drozg (vsi KI) 44,80; 4 x 100 m: 1. Kladivar Cetis (P. Praprotnik, Rozman, Cankar, Kocuvan) 42,84; 4 x 400 m: 1. Kladivar Cetis (P. Praprotnik, U. Pra- protnik, Božiček, Koucvan) 3:17.80. Ženske - 100 m: 4. Knez 12,53; 200 m: 2. Matul 25,21, 4. Knez 25,86; 800 m: 3. Jurčak 2:17,85, 6. Kovač (vse KI) 2:29,21; 1500 m: 1. Steblovnik (Vel) 4:31,97, 6. Ružnič (KI) 4:47,57; 3000 m: 2. Poznič (Vel) 10:55,31; 5000 m: 2. Poz- nič (Vel) 18:58,99; višina: 2. Valant 177; daljava: 1. Bezjak 571, 5. Valant 543; krogla: 2. Jazbinšek (vse KI) 12,90, 3. Koča (Vel) 12,31; disk: 1. Koča (Vel) 39,50; kopje: 1. Jazbinšek (Vel) 54,56; 4 x 100 m: 2. Kla- divar Cetis (Bezjak, Valant, Knez, Matul) 48,77. Plavanje Državno prvenstvo Radovljica: moški - 50 m prosto: 2. Jurak 24,72 (ml. drž. rek); 100 m prosto: 4. Ju- rak 54,30; 200 m prosto: 4. Ju- rak 1:59,79; ženske - 50 m pro- sto: 5. Ukič 29,82; 100 m prs- no: 4. Kranjc 1:21,50; 100 m delfin: 6. Glavan 1:11,30, 7. Tanko 1:12,32; 100 m hrbtno: 4. Tanko (vsi Neptun) 1:12,72. Vaterpolo_ Slovenska liga 9. kolo: Neptun-Ilirija 7-J (2:2, 1:1, 2:1, 2:4); Celjani a brez točke ostali pet sekunt pred koncem. Strelci: Glavai 3, Zupane, Planinšek, Šumeč' nik, Ošljak 1; 10. kolo: Nep- tun-Kranj 11:17 (2:4, 5:4, 2:& 2:4); strelci: Glavan 3, Škerl Ošljak 2, Zupane, Planinšek Hrastnik, Šimiečnik 1. Končn vrstni red: Triglav 15, Kopa 13, Kranj 7, Ilriija 5, Neptim 0( Streljanje Slovenska liga MK puška - 3. kolo (Rečica pri Laškem): 1. Celje (Dobo- vičnik, Malec, Jeram) 715, 2. Moris Krim 707, 3. Postojna 705, 4. Dušan Poženel 695, 5. Kovinar Štore 691; posamez- niki: 1. Sajevic (DP) 254, 2. Jeram 251, 3. Malec (oba Ce) 251,4. Mrkun (MK) 247, 5. Ka- lin (P) 246. Vrstni red: 1. Po- stojna 17, 2. Moris Krim 16, 3. Dušan Poženel 11, 5. Celje 8; posamezniki: 1. Mrkim 515, 2. Kalin 499, 3. Sajevic 490. { Oiia v finale Kragelj in Peršoh (oba Ba- nex team) sta se na dirkah za EP v motokrosu uvrstila v fi- nale, do prvih točk pa je prišel samo Kragelj. V Luksemburgu je v konkurenci do 125 cnun med 78 vozniki v posameznih vožnjah zasedel 14. (dve točki), 16. in 21. mesto. Peršoh je na Češkem tekmoval v četrtlitr- skem razredu in med 52 vozni- ki osvajal 24., 26. in 27. mesto. Nogomet Rezultati: Era Šmartno - Olimpija 1:5 (1:2); strelec: Grobelšek; Unior - Rijeka 1:3 (1:1); strelec: Pec; Dravinja - Olimpija 0:9 (0:3). Spored: petek, 23. 7.: Dravi- nja - Studio D (Slovenske Ko- njice, 18); sobota, 24. 7.: Publi- kum - Zagreb (Žalec, 17); to- rek, 27. 7.: Publikum - Lada (Žalec, 17). Novakova pri dnu Na mladinskem EP v pre- skakovanju ovir je v Tul- tschingu nastopila Maja No- vak iz Gotovelj in s konjem Greece zasedla 73. mesto in za seboj pustila le šesterico. Ime- la je kar 10 kazenskih točk, bolje pa se je odrezala na po- sebnem tekmovanju že sodelu- jočih na EP (lani je bila v Bel- giji). Z osmimi kazenskimi točkami je osvojila 21. mesto. Sobota, 24.7. Kolesarstvo Ljubno: pokal Slovenije v gorskem kolesarstvu (štart ob 10.30 uri pri Plaz- niku). Streljanje Celje: 4. kolo republiške lige s serijsko MK puško (od 9. ure). Nedelja, 25.7. Kolesarstvo Ljubno pokal Slovenije v spustu (štart ob 14.uri na Sv. Primožu). Št. 29 - 22. julij 1993 13 Spomin na stare čase pilllčen nastop celjskih atletov na državnem prvenstvu - Znani udeleženci pokala 0vropsklh prvakov za mladinke Na državnem prvenstvu v atletiki je pajvec kolajn osvojilo zastopstvo Kladi- va Cetisa, bilanca pa močno spominja M najbolj uspešno obdobje celjske atle- te: osem zlatih, tri srebrne in pet bro- Mstih kolajn. Junak prvenstva je štirikratni prvak Ifiro Kocuvan, ki ima zdaj v svoji lasti že jedem naslovov slovenskega državnega prvaka in se bo v prihodnjih dneh odpra- iril na Roglo na zaključne priprave za SP. Pruga celjska reprezentantka Renata gtrašek uspešno okreva po poškodbi in ie nadaljuje s treningi, Gregor Cankar (pred te^om dni je mladinski rekord v skoku v daljavo p)opravil na 760 cm) pa bo v San Sebastianu nastopil na mladin- skem EP. Celjani zaradi serije uspešnih nasto- j>ov razmišljajo o ponovni organizaciji ekipnega DP (28. in 29.avg^ta), saj je moška ekipa favorit za osvojitev naslova in za nastop v pokalu prvakov. Takšno prvenstvo — vendar za mladinke — bo v Ce- lju že 25. septembra in zdaj je že znan dokončen seznam vseh 19 nastopajočih. S po dvema ekipama bodo zastopani Nemčija (Berlin je lanski prvak), Velika Britanija in Francija (Manchester in Rennes sta soustanovitelja prvenstva ter vselej neposredna udeleženca prven- stva), Belgijo, Češko, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Nizozemsko, Poljsko, Rusijo, Španijo, Turčijo, Ukrajino in Slovenijo (Kladivar Cetis) pa bodo zasto- pali prvaki. Tekmovanje bo obsegalo 16 disciplin. ž. Z. Zaplet glede polfinalnega (ne)nastopa Tine Matul na 100 m na olimpijskih dne- vih mladih je dobil epilog. Zaradi enake- ga časa se je naknadno uvrstila v tretjo polfinalno skupino, vodstvo reprezen- tance pa jo je v zmedi pozabilo prijaviti. Rokometaši v predkolo V pokalu rokometnih prva- kov bo v novi sezoni sodelova- lo 35 ekip, kljub drugačnim napovedim pa bodo Celjani skupaj s še petimi klubi spet morali v predkolo. Glede na seznam kvalifi- kantov ima odločitev evropske zveze spet poUtičen prizvok. V predkolu bodo poleg Celja Pivovarne Laško igrali Minsk (Belorusija), Kehra Tallin (Estonija), Pelister (Makedo- nija), Shevardeni Tbilisi (Gru- zija) in Tatran Prešov (Slova- ška); torej ekipe s področja nekdanjih skupnih držav. EHF očitno ni upoštevala do-' sedanjih rezidtatov, saj je pri- viligirani nosilec celo turški prvak! Žreb bo 10. avgusta na Du- naju, tekme predkola 28. av- gusta in 4. septembra, glavni del pokala prvakov pa se bo" začel 25. septembra. Kislingerleva še eno leto Odbojkarska reprezentant- ka Barbara Kislinger bo tudi prihodnjo sezono igrala za Abes Trade, ki bo s tekmova- njem v srednjeevropski ligi za- čel šele novembra. Celjanke zapušča Polona Pihler, izjalo-' vile pa so se pogovori o presto- pu sester Blažič, Možičeve in Gašperjeve. Najbolj verjeten je zdaj prihod igralk iz Ukraji- ne, trener Ritlop pa se še ni izjasnil o morebitnem nadalj- njem sodelovanju. Tanko na EP Na dru^ tekmi pokala Slo- venije v triatlonu (1000 metrov plavanja, 44 km kolesarjenja in 10 Im teka) se je v Sevnici izkazalo tudi celjsko zastop- stvo. Bertoncljeva je bila dru- ga, v absolutni moški konku- renci pa Tcinko deseti in zma- govalec v svoji kategoriji. Z novim usp>ehom si je zagoto- vil udeležbo na EP na Madžar- skem. Med starejšimi veterani je bil drugi Ibraimov in četrti Skapin. V.B. Invalidi zborovali člani celjskega društva za šport in rekreacijo invalidov so na redni letni konferenci svoje delo ocenili za zelo uspešno. Med drugim so organizirali državno prvenstvo v kegljanju za vse kategorije invalidov obeh spolov. Zahteven zalogaj so zmogli po zaslugi izrednih naporov delovno zavzetega predsednika društva Cveta Zgonca. Društvo je v minulem ob- dobju izvajalo svoje športne aktivnosti na področju keglja- nja, balinanja, streljanja, šaha in plavanja. DosegU so pov- prečne rezultate, ki so bili v primerjavi s preteklimi leti nekoliko slabši. Na skupščini so tudi kritično ocenih slab dotok športnikov v društvo, čeprav je v občini Celje kar veliko invalidov. Zato bodo posebno pozornost namenili aktivnostim za pridobitev no- vih članov. M.B. Štiri kolajne Na 23. mednarodnih šolskih športnih igrah v Darmstadtu je zastopstvo Celja osvojilo štiri kolajne. Plavalec Kolajn je zmagal na 100 m hrbtno z osebnim rekordom 1:03,81, uspeh pa je s 3. mestom dopolnil Stojano- vič s časom l':06,3€. Bronasti kolajni sta osvojila še Reber- šak v skoku v višino s 170 cm in mešana ekipa v odbojki. Druge uvrstitve; atletika; pi- onirke - 100 m: Šmid in Vaši izpadli v kvalifikacijah; viši- na: 7.Ceglar, lO.Dobrovič; daljava: Govedič - brez uvrsti- tve zaradi treh prestopov; 4x 100 m: Celje (Govedič, Vaši, Ceglar, Šmid) izpadlo v kvaU- fikacijah; plavanje: pionirke - 100 m delfin: 8. Roš. Nasled- nje igre bodo v Hamiltonu (Kanada), čez dve leti pa v Celju. Lahka naloga v minulem, 3. kolu foto-skrivalnic smo ukanili le četrtino med več kot sto udele- ženci poletnega Golding lota. Na odboj- karski tekmi ženskih reprezentanc Slove- nije in Poljske se je (manjša slika) žoga skrivala za številko tri in v žrebu za na- grade je prišlo v poštev rekordnih 75 ku- ponov. Nagrajenci: Saša Lamut iz Škofje vasi (5000 tolarjev), Jožefa Perčič iz Celja (3000 tolarjev) in Nejc Kumprej iz Celja (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po pošti. Naslednja foto-skrivalnica je prava mojstrovina Edija Masneca. Žoga je le ena, možnosti pa štiri. Kupone oddajte najkasneje do vključno sobote, 24. julija (veljaven je poštni žig) na naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. 4. KOLO: Ime in priimek: Naslov: _ in POSEST d.o.o. Vse informacije in pojasnila so vam na voljo na sedežu LB Splošne banke Celje d.d, Vodnikova 2, 63000 Celje oz. pri družbi POSEST d.o.o. ali pa nas pokličete po telefonu na številko 063/26-240, int. 210. ponujata Izdelavo celotnega projekta lastninskega preoblikovanja podjetja ali izdelavo parcialnih projektov lastninjenja in to: - opravljanje strokovnih in tehničnih poslov v procesu lastniškega preoblikovanja z ekonomskega in pravnega področja - ocenitev nepremičnin vključno z zemljišči po pooblaščenih ocenjevalcih ~ vrednotenje podjetja Št. 29 - 22. julij 1993 14 • Vreme za vročekrvneže ni nikoli pravšnje. Če je prevroče, jim prehitro za- vre kri, čim se malce ohladi pa ravno toliko pridejo k sebi, da se jim spet povr- ne volja do bolj slikovitih prepirov. Tudi prejšnji te- den je bil, kar se cvetk in cvetkov tiče pisan: ravsali so se možje in žene, hčerke in matere, strici in nečaki, pa celo prijatelji in znanci. • Pod vtisom počitniškega branja se je mladoletni na- dobudnež bržkone odločil za poletno pustolovščino. Ker pa je čas poštnih kočij mimo, se morajo tudi so- dobni poštni tatovi lotiti zadeve na nov način, si je mislil mladoletnik in iz- praznil sosedov poštni na- biralnik. To pa ni bilo prav nič povšeči lastniku nabi- ralnika Milanu R., ki je najprej fanta sam trdo pri- jel potem pa poklical še po- liciste, da bi mu tudi oni navili ušesa. • Občan Milan P. se je iz- kazal kot poštenjak. Na policijsko postajo je prine- sel najdeno-denamico z do- brimi 11 tisočaki gotovine in dokumenti. Policisti so z njo razveselili lastnico, Uršo F. • Če se po jutru dan poz- na, potem za Marto J. iz Celja minula nedelja ni bi- la kaj prida. Zjutraj je na- mreč ugotovila, da se je neznanec ponoči sprehodil po njeni katrci in ji na po- krovu pustil nečedne sledi v obliki zvite pločevine. • Ob nenadnem dvigu tmeperatur je vročinski* udar prizadel tudi alarmno napravo v stanovanju stolpnice na Čopovi ulici. Sosedje so namreč sporoči- li, da zadeva kar naprej tu- li. Policisti in gasilci so tenko prislunili, potem pa sklenili, da zadeva ni tako moteča, da bi morali vlam- Ijati v prazno stanovanje. • Krajanom Rovš je v so- boto motil nočni mir nez- nani dirkač, ki je z neregi- striranim avtomobilom preizkušal kakovost kra- jevnih cest. Ko je enemu od krajanov hrup do konca načel še poslednje živčne končiče, je poklical poli- ciste. nk Protitočne rakete niso točne Vprašanje, če bo Edvarda E. iz Nemčije kdo uspel kmalu prepričati, da je Slovenija daleč od vojnih žarišč. V soboto popoldne ga je na- mreč na smrt prestrašila protitočna raketa, ki je eksplodirala natanko pred njegovim avto- mobilom, ko je vozil skozi Pesje. Raketa je bila ena od dvanajstih, ki jih je po naročilu operaterja Centra na Lisci v Skomem izstrelil Jože K. Namesto oblakov pa je zadela cesto v Pesjem. Na Edvardovem Nissanu je škode za 70.000 tolarjev, voznik pa jo je odne- sel le z dobro mero prestrašenosti. Netočna pa je bila še ena raketa, izstreljena s Skomega. Ta je padla na deponijo pepela v Prelogah, kjer ni nikogar prestrašila in niče- sar poškodovala. PROMETNE NfZGODE Škoda in zastoji V ponedeljek 12. julija zju- traj se je pri naselju Leveč zginila prometna nesreča, za- radi katere je bil promet na magistralni cesti precej časa moten. K sreči pa je terjala le dva lažje ranjena in precejšnjo gmotno škodo: 1.060.000 to. larjev. Iz Petrovč proti Celju je kombinirano vozilo vozil Mar. ko Sajovec, star 28 let iz Celja. Preden je pripeljal v naselje Leveč, je nenadoma zapeljal v levo. Takrat je nasproti to. vomjak s priklopnikom prif>e- Ijal 55-letni Vinko Zupan iz Celja. Vozili sta trčili. Tovor, njak je zaneslo s ceste na njivo, kjer se je prevrnil, kombinira, no vozilo pa se je še vrtelo na cesti in pri tem trčilo v osebni avtomobil, ki ga je za tovor- njakom iz Celja vozil 35-letni • Dejan Bošnar iz Celja. Iz smeri Petrovč je takrat pripeljala še Žalčanka, 29-letna Albina Po- točnik, ki je zavirala, pri ten^ pa jo je zaneslo v jarek. Zaradi! nezgode je dve uri promet po- tekal izmenično enosmerno, popoldne pa je bila cesta zara. di odstranjevanja tovornjaka dve uri popolnoma zaprta. Usodno prečkanje v četrtek popoldne je v celj- ski bolnišnici umrla 83-letna Alojzija Stojan iz Zlateč pri Šentjurju. Nekaj ur prej se je hudo ranila v prometni nesreči v Vrbnem. Ko je prečkala ce- sto, jo je z osebnim avtomobi- lom zbil 49-letni Ekivard Ko- vačič iz Šentjurja, ki je vozil iz Štor proti Šentjurju. Po sredini v ovinek V petek popoldne sta na re- gionalni cesti v kraju Vejice pri Planini trčila osebni avto- mobil in voznik kolesa z mo- torjem. Iz Planine proti Sevnici je vozil osebni avtomobil 22-let- ni Robert Lokozar iz Žalca. V kraju Vejice mu je v desnem nepreglednem ovinku pripe- ljal nasproti po sredini ceste 20-letni voznik motornega ko- lesa Franc Oblak iz Planine pri Sevnici. V trčenju se jt voznik Oblak hudo, njegova sopotnica, 19-letna Bernarda Jureš pa lažje ranila. | Neprevidno v levo V križišču Mariborske cestej in Podjavorškove ulice v Celju se je v soboto popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil voznik motorne- ga kolesa. Po Podjavorškovi ulici je vozil osebni avtomobil 19-let- ni Peter Jakopin iz Laz. V kri- žišču z Mariborsko cesto je za- vijal v levo v trenutku, ko mu je nasproti z neregistriraninij motornim kolesom pripeljali mladoletni G. K. Vozili sta tr- čili. Hudo ranjenega motorista so odpeljali v celjsko bolniš-j nico. ' Trčil v škarpo v nedeljo zjutraj se je zgodi- la prometna nesreča na Cesti na Ostrožno. Po njej je vozil z osebnim avtomobilom 37- letni Miroslav Amšek iz Žalca.j Pri hiši številka 136 b je zape-i Ijal čez desni rob cestišča inj trčil v škarpo. Pri tem se je hudo ranila sopotnica, 20-let- na Andreja Kešpret iz Velenja Padel na klancu v celjsko bolnišnico so v ne- deljo zvečer pripeljali hudo ranjenega, 58-letnega Štefana Bukšeka iz Tlak pri Šmarju. Bukšek se je hudo ranil, ko se je v naselju Sveti Jurij peljal s kolesom po klancu navzdol in padel. Zaneslo ga Je v Tekačevem, v šmarski ob- čini se je v nedeljo zvečer zgo- dila prometna nesreča, ko je osebni avtomobil, ki ga je vozil 20-letni Peter Javorič iz Me- stinja, v ostrem ovinku zaneslo na desno bankino, od tam pa na levo stran, kjer se je večkrat obrnU in obstal na kolesih. V nezgodi se je voznik Javorič hudo, njegova dva sopotnika pa laže ranila. Na avtomobilu je za 150 tisočakov škode. miniKRIMIČI Ne prenese policistov Policist je v noči z nedelje na ponedeljek na magistralni ce- sti v Laškem ustavil voznika osebnega avtomobila, 26-let- nega Mirana L. iz Laškega. Ta se je silno razburil in policista udaril. Sledil je pogovor na policijski postaji, Miran pa se bo zagovarjal tudi pred sod- niki. Trdobučnež Nič hujšega se k sreči ni zgodilo Rttlanu T. iz Šešč, če- prav ga je Milena M. iz istega kraja udarila s sekiro po glavi. Zakaj sta se Milan in Milena v nedeljo tako hudo prepirala, da je zapela celo sekira, ni znano. Trije vlomi v noči s petka na soboto, so celjski policisti zabeležili tri vlome. Iz stanovanjske hiše Franca G. na Prijateljevi ulici je neznanec odnesel za dobrih 21 tisočakov denarja. Do bogatega plena je prišel vlomilec, ki je vdrl v hišo Mir- ka P. v Celju. Temeljito je pre- iskal in premetal prostore in izginil z devizami in zlatnino v vrednosti 400.000 tolarjev. Ni pa še poročila o tem, kaj je odnesel nepovabljeni gost iz hiše Gorazda B. v Celju. Ve se le, da si je dobro ogledal vsebi- no omar in predalov. Razbil šipo Več kot dovolj časa je imel' neznani nepridiprav, da je okradel Pavlo C. iz Zbelovega. V njeno hišo je vlomil v času med 1. majem in 17. julijem ta- ko, da je razbil okno. Odnesel je za 50 tisočakov zlata, jedil- nega pribora in porcelana. Z lončkom po glavi Petkov prepir s sostanoval- cem se je za 87-letno V.A. iz Šmarja pri Jelšah končal v bolnišnici. Nasprotnik, 75- letni K.J., je ženico udaril po glavi s kovinskim lončkom. Zagovarjal se bo pred sod- nikom. Na nož Hud prepir se je v četrtek popoldne vnel med Ferdom Z. in Ivanom G. iz Škamic. Sled- nji je v jezi pograbil nož in Ferda dvakrat zabodel. K sreči brez hujših posledic. Huje kot orkan Pravo opustošenje je v četr- tek na terasi gostišča Ribnik zapustila petorica mladeničev iz Kozjega: Iztok Z., Matija Z., Marjan B., Bogdan B. in Seb- satjan T. Prežgali so dvanajst prtov, poškodovali 24 vrtnih stolov in cvetlično korito. Na- redili so škode za 180.000 to- larjev. Garača Komaj 14-letna Celjana sta si v noči s ponedeljka na torek na vso moč prizadevala priti do avtomobila. Očitno pa sta se specializirala za fičke. Naj- prej sta poskušala ukrasti fič- ka na Goriški ulici, vendar ji- ma ni uspelo. Več sreče sta imela s fičkom, ki sta ga našla v Ulici bratov Vošnjakov, a sta se z njim kmalu zaletela. Volje pa nista izgubila. Lotila sta se še tretjega fička, tokrat v Pu- covi ulici. Z njim sta se uspela odpeljati do Gomilskega, kjer jima je zmanjkalo goriva. Plen v avtih Kljub nenehnim opozori- lom, naj vozniki v avtomobilih ne puščajo vrednih predmetov, vlomilci še najdejo plen. V no- či na ponedeljek je neznanec iz avtomobila, parkiranega na Kersnikovi ulici, odnesel mo- ško črno torbico z dokumenti, čeki in čekovno izkaznico. S tem je Darka Ž. oškodoval za 50.000 tolarjev. Enako nepreviden kot Dar- ko je bil tudi Drago J., ki je v torek žalostno ugotovil, da mu je nekdo na silo odprl vra- ta avtomobila, parkiranega v Cankarjevi ulici in odnesel usnjeno mapo z dokiunenti ter 200 nemških mark. Brce v glavo šele v torek so policisti izve- deli, da so neznanci v noči iz sobote na nedeljo v Laškem hudo pretepli 26-letnega Hali- la G. iz Mozirja. Zbili so ga na tla in brcali v glavo. Hudo ra- njenega Halila so odpeljali v celjski Zdravstveni center. Čistil bo Iz prostorov Gorenje Servi- sa na Partizanski cesti v Vele- nju je neznanec odpeljal stroj za čiščenje talnih oblog znam- ke Taski, vreden 270 tiso- čakov. Ko Je trgovina zaprta Prejšnji teden sta bila tarča vlomilcev dve trgovini na Celj- skem. V noči na sredo je nez- nani vlomilec iz Marketa na Prevorju odnesel cigarete, ka- vo, pijačo in nekaj tehničnih prechnetov. Računa, ki znaša 250.000 tolarjev pa ni po- ravnal. Smolo pa so imeli trije mla- doletniki, sicer gojenci doma v Radečah. Policisti so jih pri- jeli na delu v Izbirinem Mar- ketu v Rimskih Toplicah, kjer so si že naložili za okroglih 120 tisočakov različnega blaga. Za laške policiste je noč iz sobote na nedeljo v času Piva in cvetja druga najbolj nora v letu. Seveda je to treba ute- meljiti! Brutalni uničevalec nemočnih avtomobilov Ob pol enajstih je neznani veseljak (in očitno velik prija- telj maliganov) začel obdelo- vati neki avto. Ko mu je zadal hude karoserijske poškodbe, se je lotil drugega in ga podob- no preuredil. Ko so na sceno prišli policaji, se je sicer neka- ko pustil odpeljati na policij- sko postajo, a si je spotoma premislil in se nato na doma- čem teritoriju (policijska po- . staja) lotil še njih. A ti se niso prav dosti sekirah in so ga le- po pridržali, dokler se ni mal- ce ohladil. Še en veseljak Drugi veseljak in (spet, tako kot vsi ostali) maliganov prija- telj se je raje lotil kar premič- nih tarč in se skušal mlatiti z mimoidočimi. Na žalost je nabasal na policiste, ki pa se- veda nad tem niso bili posebej navdušeni in so ga raje pridr- žali. Samo malo drugače Dve urici po prejšnjem inci- dentu sta se dva spet zravsala in tako so modri angeli spet morali ukrepati ter ju najprej pomiriti. Sledil bo obisk pri sodniku za prekrške. Ubogi Radečan Deset minut kasneje si je prej omenjeni ubogi Radečan brez lastnega prevoza sposodil za nedoločen čas motorno ko- lo. Z njim se je pripeljal le do Zidanega Mosta, nato pa je malce spremenil svoj cilj in se tako znašel na policijski po- staji. Motor so nato vrnili pra- vemu lastniku, ki pa še ni za- dovoljen in je, kdo ve zakaj, prijavil nepravega motorista sodniku, kjer bosta dokončno obračimala. Nindža Tako najbrž vsaj sam meni o sebi, saj je z železno palico stepel dva druga tipa, od kate- rih je eden končal v bolnišnici, - drugega pa so zakrpali kar na licu mesta. Pogumni zdravnik četrt čez štiri so se neznani frendi hoteli odpeljati domov. Niso imeli kaj prida izbire in so se lotili kar avta lokalnega zdravnika. Ta je bil še pokon- ci, saj je menda dežviral, in ker ni bil nad njihovim udejstvo- vanjem posebno navdušen, je poklical uboge preobremenje- ne policiste, ki so seveda ho- češ-nočeš prišli, videli in zma- gali, saj so negativce dobili na delu in jih strpali v arest do nadaljnjega. Deja vu Ja, ja, spet sta se dva stepla. Zakaj? To ve le bog, onadva in pristojni organi (policija). Kmalu bo tudi sodnik, saj bo- sta vse skupaj morala pojasni- ti še njemu. Sabotaža! Ob pol petih sta dva obisko- valca skušala zapustiti s svoji- ma avtekoma Rvo in cvetje, a jima ni uspelo, pa ne zato, ker bi bila to jelovica, marveč so jima neki, kdo bi vedel ka- teri zlikovci prerezali pnev- matike. Pa to še ni vse, za var- nost svojih avtomobilov na urejenih parkiriščih sta plača- la 150 SIT. Jaka varnost, ha? Tako, to je dokcizno gradivo, sedaj pa še nekaj drugfii stvar- čic: 29 kršitev javnega reda ir miru, 19 kaznivih dejanj 4 krat zaplenjena mamila, en- krat pa celo nabita avtomat- ska puška! GS Zgorel pred semaforjem Ko je v nedeljo popoldne čakal pred semaforjem v Tre- merjah, je voznik Boris Potušek iz Sežane opazil, da se iz motorja njegovega Fiata 132 sumljivo kadi. Izstopil je in odprl pokrov, takrat pa se je ogenj razširil na cel avtomo- bil in ga uničil. Škode je za 200.000 tolarjev. Grom in streia v Zgornjih Selcah pri Ponikvi je v petek zvečer strela zanetila požar na gospodarskem poslopju Franca Moč- nika. Zgorel je zgornji del poslopja z 9.000 kilogrami sena in nekaj orodja. Zaradi vročine je poginila ena od svinj, ostale živali pa so rešili. Požar, ki ga je gasilo 46 gasilcev iz Šentjurja, Ponikve, Šentvida in Dramelj, je naredil za 350.000 tolarjev škode. Agent se je potrudil Odgovor na članek z naslovom Agent se le potrudil, oblavilen v Novem tedniku 15. 7. 1993 Menimo, da smo bralcem Novega tednika dolžni posre- dovati kratko pojasnilo, saj navedeni zapis ne daje popol- ne informacije. Zavarovalnica Triglav je namreč sama ugotovila dolo- čene nepravilnosti oz. namigo- vanja o nagradi imenovanemu, zaradi česar je tudi nemudoma izvedla določene notranje ukrepe, hkrati pa je pristojni službi Uprave za notranje za- deve Celje podala ovadbo za- radi suma storitve kaznivega dejanja. Glede na povsem na- sprotujoče si izjave akterjev tega dogodka, ob hkratnem upoštevanju zakonskega in tu- di ustavnega načela, da nihče ne more veljati za krivega kaz- nivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Zavarovalnica Triglav meni, da je navedeni članek nekorekten oz. vsaj preura- njen, ter kot tak pisan z name- nom povzročanja škode Zava- rovalnici Triglav, ki je sicer vedno zainteresirana za odri- vanje eventuelnih anomalij in sankcioniranje storilcev. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enot^ Celje direktor IVAN MIRNIK, dipl.oec. Uredništvo: Sporni prispevek v Novem tedniku nikakor ni bil objav- ljen z namenom, da bi škodo- val Zavarovalnici Triglav, povzel je le dogodek, vreden pozornosti. Žal pa avtorju ni bilo znano, da je Zavarovalni- ca primer sama razkrila in ga predala v obravnavo organom pregona. Zavarovalnici se zahvaljujemo za dopolnitev informacije in se za nepopolno informacijo opravičujemo Za- varovalnici Triglav in bralcem. Št. 29 - 22. julij 1993 15 VROČI CE Prva finalistka šestnajstletna Polona Vo- deb iz Šentjurja je po razbur- ljivem glasovanju v petkovem Vročem CE postala prva fina- listka izbora za Miss Celja 93. Potem ko je bila komaj štiri- najstletna Vesna iz Celja zara- di očitne mladosti vljudno izločena iz predtekmovanja, je bila v igri za finale le še Mar- jana Kolar iz Šentjurja. Po dramatičnem glasovanju - si- stem: prva do dvajset, štetje glasovnic in finalnih pet minut - je Polona prehitela Marjano za pičla dva glasova (40:38) in to v zadnjih petih sekundah. Čestitamo. Res pa je tudi, da za Marja- no še ni nič izgubljenega: veli- ko število glasov (38) in gla- sovnice (Novi tednik), ki solid- no kapljajo na njen račut^ da- jejo slutiti, da bo mlada Sent- jurčanka nemara med tistimi, ki si bodo finale zagotovile na podlagi kasnejšega obračuna glasov. Izmed spodaj naslikanih bo- mo jutri izbrali dve (2) Jina- listki. In potem, v naslednjih dveh krogih še štiri, tri pa se bodo v veliki finale uvrstile na podlagi glasov in glasovnic, ki bi jih (po mojem skromnem mnenju) lahko bolj pogosto pošiljali. Ne le zaradi nagrade, ki čaka srečnega izžrebanca, ampak zato, ker utegnejo biti odločilne v t.i. »repesažu«. Ker vsak teden omenim tudi kakš- no nagrado, ki čaka najlepše, naj tokrat izdam še eno skriv- nost: izbor za Miss Celja 93 je - ne glede na svojo drugačnost - tudi eno od predtekmovanj za Miss Slovenije. Na ta izbor se bodo s finalne prireditve (sredi avgusta) uvrstile tri najlepše oz. prve tri, ki bodo izpolnje- vale tovrstne mednarodne po- goje. Naj vas ne skrbi, edini problem, ki tare nas, je starost. Sedemnajst let, pravijo orga- nizatorji. Kar pa ne pomeni, da Miss Celja ne more biti tudi šestnajstletnica. Mlajše bodo pač čakale leto dni. BOJAN K.- Narcisa Sušnik iz Šorlijeve 5 v Kranju je stara 18 let. Viso- ka je 172 cm, težka 51 kilogra- mov. Ima rjave oči in rjave la- se. Rada smuča in potuje, roje- na je v znamenju ovna. Nataša Dobelšek iz Letuša 44 b v Šmartnem ob Paki je stara 15 let. Visoka je 170 cm, težka 52 kg. Ima temno rjave oči in temno rjave lase. Ukvarja se z odbojko in manekenstvom, po horoskopu je rak. Sabina Adelstein iz Kidričeve 21 v Celju je stara 17 let. Viso- ka je 172 cm, težka 58 kg. Bar- va njenih oči je modra, lasje pa so blond-rjavi. Njen hobby sta glasba in aerobika, po horo- skopu pa je strelec. Katja Arčan iz Jakčeve 27 v Ljubljani je stara 16 let. Vi- soka je 170 cm, težka 50 kg. Oči ima modre, barva njenih lasje svetla. Rada ima jazz ba- let in plavanje. Rojena je v znamenju bika. Zaman iščete »Nissija« Radio Celle se skriva, poiščite nas Naše sredine skrivalnice pod naslovom Radio Celje se skriva, poiščite nas, so se kar dobro uveljavile. Vsaj sodeč po klicih poslušalcev, ki pridno tekmujejo, kdo bo prvi odkril kraj, kjer je naša ekipa. Zaen- krat jo je vsem uspelo najti, sicer pa tudi ni namen, da bi se skrili tako, da nas ne bi našli. Za to akcijo smo se odločili zato, da bi bila naša poletna programska shema čim bolj lahkotna in zabavna, saj je vznemir- ljivih in utrudljivih političnih dogodkov dovolj v drugih letnih časih in čez vse leto, še posebej pred dopusti pa se jih bolj ali manj naveličamo. Vseeno pa je za možgane dobro, da jih tudi poleti ohra- njamo v kondiciji, prav pri tem pa vam želimo pomagati na Radiu Celje: da bi se ob ugibanju zabavali, spoznavali širše celjsko območje in obenem še mnoge pre- dele naše dežele na sončni strani Alp. Za to ima ta naša akcija tudi lahkotno izo- braževalno funkcijo, čeprav ne gre za kako posebno domislico, preiskusili so jo namreč tudi na drugih slovenskih radij- skih postajah. Tudi mi smo se pred leti že skivali. Z Natašo Gerkeš, ki se je doslej dva- krat skrila, ste lahko spoznavah delo in življenje pesnika Antona Aškerca in skladateljev Ipavcev iz ust njihove zdaj živeče rodbine in ob tem še kraje, kjer so živeli za vselej v zgodovino zapisani vr- hunski slovenski umetniki. Nada Kumer pa se je kar nekaj ur skrivala v malo znani Rotovnikovi jami blizu Šoštanja in odkrila, da gre za zelo zanimivo turistič- no točko, za katero je prav škoda, da ni deležna večje pozornosti. Seveda bi ekipo Radia Celje vsak želel najti prvi. Morda se kdo pri tem zjinaša tu^ na to, da bo odkril, kam se odpelje naš reportažni avto »Nissi« (Nissan). Kajpak brez uspeha, saj je ta dan »Nissi lepo doma parldran v garaži. Namesto da bi gledali skozi okno, vam torej svetuje- mo, da v roke raje vzamete leksikone in priročnike. _ ROBERT GORJANC • VEČERNI PROGRAM - Do jesenskega obrtnega sejma je sicer še daleč, pa tudi ne, saj .bo avgust hitro naokoli. Zato se na ta dogodek leta v Celju tudi na radiu že resno priprav- ljamo. Program bo kajpak se- jemski, v času sejma pa ga bo- mo začeli prej, že ob 5. uri zju- traj, in ga tudi pozneje konča- li, ob 23. uri. Trenutno v re- dakciji intenzivno razmišlja- mo, da bi tudi po sejmu naš spored z jesensko programsko shemo trajal od 5. do 23. ure. • GLASBENI VEČER TUDI V PETEK - Seveda se v spre- menjenih družbenih razmerah in novih gospodarskih časih tudi mi moramo obnašati trž- no, zato poskušamo prodati posamezne programske paso- ve. Ker nam ne pripada prav nič od RTV naročnine, je to še posebej pomembno. Za proda- jo pa bomo izbraU termine in vsebino, ki ne bodo v bistve- nem nasprotju z našo uredni- ško poUtiko. Zaenkrat imamo največ prostora prav v večer- nih terminih in s kranjskim podjetjem Proline se dogovar- jamo, da bi jim ob petkih pro- dali štiriumi pas med 20. in 24. uro, ki bi bil namenjen glasbenemu programu. Po- djetje Proline se med drugim ukvarja tudi z uvozom in di- stribucijo CD plošč svetovno znanih glasbenih hiš, kot so Polygram, BMG, EMI, Warner Bross itn., na našem radiju pa bi pripravljali glasbeni pro- gram z uveljavljenimi voditelji v nacionalnem radijskem pro- gramu, s svojo glasbeno opre- mo, ki bi temeljila na svetovno znanih glasbenih novitetah in izredno kakovostni mix izved- bi posameznih uspešnic. • KOMPJUTERIZACUA - Potem ko se je v celoti raču- nalniško opremil časopisni del NT&RC, je zdaj za dokončanje kompjuterizacije na vrsti ra- dijska redakcija. Pisalni stroji so namreč v novinarski tehno- logiji že kamena doba. Jeseni bomo preko računalnikov sprejemali že tudi novice Slo- venske tiskovne agencije in morda še kakšne druge znane informacijsko-servisne službe. • BRAZILIJA - Z gasilske olimpijade v Berlinu se je pravkar vrnil Tone Vrabl, ki je poleg tega tudi en teden spoz- naval, kako živi in se razvija Nemčija po združitvi. S seboj je prinesel veliko zanimivega materiala. Na dolgo pot pa čez dober teden odhaja Mateja Po- djed, ki bo skupaj s celjsko fol- klorno skupino odpotovala na tritedensko turnejo po Brazili- ji. Seveda se v redakciji v po- letnih kislih kumaricah veseli- mo tudi njenega »prekoocean- skega« prispevka. Poloči Štajerc Znani slovenski pregovor pravi: Kdor poje rad, ostaja mlad. Gost sobotne oddaje Anton Rous, predsednik izvrš- nega sveta mesta Maribor, to misel popolnoma potrjuje. Kot je običajno za naše go- ste, sem gospoda Rousa vpra- šala, če bi zapel slovensko na- rodno Sem fantič veselega Štajerja. Vas zanima kako se je odzval? Tako, kot se za Šta- jerce spodobi. Petje in sramež- ljivost pri tem jim ne dela no- benih težav. Zelo mi je žal, da papir ne prenese zvočnega efekta, saj bi si gospod Rous brez problema služil kruh kot pevec. »Štajerec je odprt, odkrit, robat, korajžen in slovenski narod bi moral biti ponosen na te atribute,« pravi gospod Ro- us in dodaja: »Štajerci imamo največ veselih slovenskih na- rodnih, pesem pa je odraz ljudstva.« Ce boste v soboto poslušali našo oddajo Glasba je življe- nje, boste zvedeli-šfe veliko za- nimivih pa tudi pikrih iz ust predsednika izvršnega sveta mesta Maribor. Vsaj enemu naših poslušal- cev na teden bo jasno koliko je ura in vsaj eden, si bo z našo pomočjo ogledal Španijo, de- želo sonca. Sliši se lepK) in, če še ne veste, vam bom poveda- la, kako. V sončnem poletju poteka v naši oddaji nagradna igra Sola. Prejšnji teden si je uro s pravilnim odgovorom in s pomočjo žreba prislužila Marjeta Slana iz Lendave, po dve majici Sola pa bomo po- slali Nataši Saje v Trebnje, Tomažu Jazbecu v Štore, Bori- su Ivaniču v Črnomelj in Vidi Mrak v Rateče. SIMONA Hd220 RADIJSKI SPORED od 22. do 28. julija RADIO CELJE Četrtek, 22.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred- stavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (pre- nos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 23.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Vroči CE (Bojan Krajnc), 18.30 BBC novice. 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 24.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes. 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis. 12.00 Novk», 12.10 Teen-val. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS). 14.00 Jack Pot. 14.05 Glasba je življenje. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o ženski urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 25.7.: 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila, 8.30 Ver- ska oddaja (Luč sveti v temi). 9.00 Horoskop. 9.10 Inšpektor Martin- ček, 10.00 Novrce. 10.30 Nedeljski gost. 12.00 Time out za šport. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. ' Ponedeljek, 26.7.: 5.40 Jutranji program. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 D^odki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Domača glasba (Tone Vrabl), 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 27.7.: 5.40 Jutranji program. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice. 12.00 Novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Zimzelene melodije. 18.30 BBC Novice. 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 28.7.: 5.40 Jutranji program. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Radio Celje se skriva, poiščite nas. 10.00 Novice. 10.15 S knjižnega trga. 10.30 Pokličite in vprašajte. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnrca. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS). 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 In 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V.kongresa 3a, Celje. Telefon 29-431. Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 29 - 22. julij 1993 Kaj ima noč opraviti s spanjem? Moč Z varnostniki Iz firme Samo - Lopovi In kurbe, labko noči So ljudje, ki ponoči spijo. Vendar pa to še zdaleč ne po- meni, da se na ulicah našega mesta in v stanovanjih pod okriljem noči nič ne dogaja. Kot prijatelji noči so znani predvsem tatovi, ki znajo - jas- no - nočni mir dobro izkoristi- ti. Potem se tu in tam znajde še kakšna duša, utapljajoča se v rožicah... Skratka, ponoči življenje še zdaleč ne zanu-e. Je pa noč do- kaj primerna za izvajanje raz- nih aktivnosti, ki so tako ali drugače v nasprotju z zako- nom, zato jih je najbolje opra- viti čim hitreje in na skrivaj. A je že tako, da ima pri takš- nih podvigih korist samo ena stran. Zaradi druge, oškodo- vane, jih je torej treba prepre- čiti. Zato se ponoči po ulicah sprehajajo tudi tako imenova- ni »varuhi noči«. Najpogosteje so to policaji in varnostniki, ki so zaposleni v posameznih po- djetjih. Samo v zadnjem času se tudi v Sloveniji ustanavlja vedno več podjetij, ki se profesional- no ukvarjajo z varovanjem oseb in objektov. Tovrstnih podjetij je v Sloveniji že pri- bližno trideset. Eno izmed njih je tudi Samo - podjetje za fizič- no in tehnično varovanje, ki je z delom pričelo pred dobrim mesecem dni. Je naslednik po- djetja Porok, svoj center pa ima v prostorih Prevozništva v Tmovljah v Celju. Direktor podjetja je Vasilij Kosimik, nekdanji kriminalist, ki pripo- veduje, kako je prišlo do ideje za ustanovitev tovrstnega p<> djetja: ~ »Od '69. leta, ko sem vstopil v službo na Policiji, sem delal na odgovornih delovnih me- stih kriminalista. Od leta '84 naprej pa sem delal na samo- stojnem delovnem mestu kri- minalista za preventivo. Ta- krat smo naredili precejšnje korake na področju pošt in bank, ker je bil to čas oborože- nih ropov, imenovan tudi >ob- dobje Darka Škode<. Lani sem sporazumno prekinil delovno razmerje, saj sem na svojem področju v Policiji naredil že dovolj. Ustanovitev takšnega podjetja je zame osebni izziv. Hočem ugotoviti, kaj vse sem v teh letih pridobil in to prene- sti na področje varovanja. Trenutno se v podjetju sicer srečujemo z začetnimi težava- mi, vendar pa mislim, da se bomo kmalu razvili v pravo podjetje. Potem bomo lahko pokazali, kaj smo in kaj znamo.« In kako poteka delo v tem podjetju? »V okviru Sama de- luje operativno-intervencijski center, preko katerega zago- tavljamo ustrezno intervencijo na objektih, ki so alarmno zaš- čiteni. Preko tega centra opravljamo s patrolo varnost- nikov tudi nočne obhode in obhode v dela prostih dnevih. Kako pogosti so ti varnostni obhodi, je odvisno od podpisa- ne pogodbe oziroma dogovora s koristnikom. V pogodbi pa seveda označimo tudi poseb- nosti, ki jih morajo varnostni- ki opraviti — od zapiranja vrat, oken, do prižiganja luči,« pri- poveduje Vasilij Kosimik. »Fizično varujemo preko 70 objektov na Celjskem - od Žal- ca, Rimskih Toplic do Vojnika. Poleg tega imamo petnajst ob- jektov vezanih tudi na naš alarmni center. Cena neiših uslug za mesec dni se giblje okoh 100 DEM. Odvisna je od tega, koliko so objekti odda- ljeni od našega centra in pa od števila obhodov, ki jih stranka zahteva v eni noči.« V Samu so redno zaposleni štirje varnostniki, več pa jih sodeluje honorarno, saj je delo odvisno od strank. In kaj varnostniki na terenu pravzaprav delajo? O tem pri- poveduje Milan Frece, komer- cialist in vodja varnostne služ- be v Samu: »Naši fantje opravljajo fi- zično varovanje. S centrom so povezani z brezžičnimi radij- skimi zvezami. V primeru alarma obhod prekinejo. Gre- do na ogled kraja in ga zaščiti- jo. Če odkrijejo vlomilca, ga zadržijo do prihoda policije, ki ji ga predajo.« In koliko vlomov so v mese- cu dni, v času, odkar podjetje Samo že deluje, njegovi var- nostniki že preprečili? »Na ne- ki šoli smo dobili dve mlajši osebi,« pripoveduje Milan. »To sicer ni bilo ponoči, temveč v nedeljo, sredi dneva. Imeli smo tudi že primer, ko je bil zaznan alarm, naš varnostnik je tatu presenetil pri delu, ven- dar je ta zbežal. Sicer pa sem pred nekaj tedni, ko sem bil na obhodu na celjski tržnici, tudi tam zalotil storilca, ki je na- meraval vlomiti v kiosk, in mu to preprečil, pri čemer mi je pomagal tudi naš službeni pes Las.« Noč na terenu Delo varnostnikov je vseka- kor zanimivo. Da bi videla, kako to delo poteka »v živo«, sem z njimi preživela »delovno noč«. Ob dvajsetih smo bili dogo- vorjeni na sedežu podjetja. Nekaj pisarn, radijska postaja, telefon in večja škatla, obeše- na na steni - to je Center tega podjetja. Milan mi razloži, da gre za računalniško povezavo z alarmi po posameznih po- djetjih, ki jih varujejo. »Na to- le je mogoče priklopiti devet- deset firm. Trenutno jih ima- mo priklopljenih devetnajst. Ko se v kakšnem podjetju sproži alarm, tale škatla to zazna in dežurni v našem cen- tru to sporoči varnostniku na terenu, ki se takoj odpravi na objekt, kjer se je alarm spro- žil,« razlaga Milan. Potem mi je predstavil varnostnika Da- vorja in njihovega psa, nem- škega ovčarja Lasa, ki je v la- sti firme, sicer pa v oskrbi pri Milanu. Las je profesionalec; ko spi- jemo kavo in se odpravimo na nočni obhod, kar sam skoči v prtljažnik terenskega avto- mobila - Renaulta 4 oziroma »katrce«. Potem gremo na prvi nočni obhod. Milan vozi, Da- vor sedi zadaj. Sicer hodi, če se ne obeta kakšna posebej raz- burljiva noč, na obhode en sam varnostnik, vendar pa je tokrat zraven tudi Milan. Da- vor med vožnjo pripoveduje, kako poteka njegovo delo: »Prvi obhod traja od dvajsete ure pa tam nekje do polnoči. Vse objekte pregledam, preve- rim, če so vrata zaklenjena, lu- či pogasnjene. S seboj imam vedno seznam objektov, ki jih moram pregledati, in potem vanj vpisujem, kdaj in koliko časa sem se zadržal na določe- nem objektu in posebnosti, ki so se zgodile. Potem se vrnem v center, kjer sem kakšne tri ure, nato pa se, že proti jutru, spet odpravim na obhod. Moja služba traja tri noči; potem me za naslednje tri noči zamenja drug varnostnik.« V tem času se pripeljemo do našega prvega objekta tisto noč - osnovne šole na Hudinji. Izstopimo iz avtomobila, vza- memo še Lasa in se odpravimo okoli šole. Nič posebnega, le za šolo sedi skupinica mladih, ki brž ko nas zagledajo, skrijejo steklenice piva. »Veš, tu ima- mo na skrbi tudi tisti park, kjer se večkrat zbirajo sumlji- vi tipi,« pripoveduje Davor. »Sicer pa je na takšnih mestih vedno najbolj krizno med dvajseto in triindvajseto, ta- krat je verjetnost, da se bo kaj zgodilo, največja,« pripovedu- je. Okoli šole nič posebnega, zato se odpravimo naprej. Najprej se ustavimo v tovarni voliienih odej v Škof j i vasi. Tu delajo tudi ponoči. Gremo mi- mo vratarnice in nato po viso- ki, mokri travi, tik ob ograji, okoli tovarne. »Tule pa res ne bo čudno, ko jim bo kdo kaj odnesel. Vse je odprto; kot na sejmu,« komentira Davor in ko ga malo začudeno pogledam, češ: »Kaj pa ta visoka ogra- ja?,« razloži: »Ograja tukaj je res visoka. Ampak, če malo bolje pogledaš, povsod v ograji so luknje, skozi katere res ni težko priti. In seveda tudi kaj odnesti. Kar naprej jih opo- zarjam, pa nič,« zavzdihne. Potem je tovarna za nami. Odpravimo se še v vrtec v Voj- niku, kjer je, kot zagotovi Mi- lan, vedno mimo. Za vrtcem je ograja, ki jo Davor in Milan, jasno, preplezata, ko se vrača- ta k avtu. Jaz pa za tovrstno telovadbo nisem najbolj raz- položena, zato se odločim, da se bom vrnila po poti, po kate- ri sem prišla. Tako si privoš- čim kratek nočni sprehod in umirjeno vidhovanje spomla- danskega zraka. Nenadoma pa me premoti Davorjevo kriča- nje: »Hej, pohiti malo!« Ne vem, kaj hoče, zato mu vmem: »Deset minut počakaj!« »Brez zafrkancije,« se nenadoma zresni, »alarm je!«. Sedaj se tudi meni zadeva ne zdi več smešna, zato stečem do avto- mobila. Ste se že peljali 140 na uro s katrco? Kako bi se vam zdelo? Jaz sem vsekakor Mila- na občudujoče gledala, saj je z eno roko držav volan, z dru- go pa brezžično radijsko po- stajo, v katero se je drl: »Sova, Sova, javi se! Kliče Čuk!« Ko je vzpostavil zvezo, smo ugo- tovili, da se je sprožil alarm v zlatarstvu Kragolnik pri Te- ku v Celju. Do tja smo prispeli v osmih minutah, izskočili iz avta in... nič! Vse prazno, pa tudi alarma nikjer več. Davor in Milan sta vse pregledala, nato pa je Milan po radijski zvezi v center sporočil, da se ne dogaja nič posebnega. »Si- cer je res, da se je alarm slišal samo enkrat,« se oglasi moški z dmge strani zveze. »Ampak, glede na to, da gre za Zlatar- stvo, sem raje povedal.« »A če se alarm sproži samo enkrat, to nič ne pomeni?« po- stavim laično vprašanje Da- vorju, ki odgovori: »Največ- krat ne. Lahko, da je kdo samo potrkal po šipi ali pa je telova- dila kakšna mačka, pa je bilo dovolj, da se je alarm sprožil.« Potem se počasi odpravimo v Laško, v Rimske Toplice, na- to v Žalec, pa nazaj v Vojnik in končno, okoli polnoči, spet v Celje. Milan in Davor si vmes ogledujeta objekte, jaz pa dre- mam v avtu. Do konca obhoda se ne zgodi nič posebnega več. Ko me moja nočna prijatelja doma odložita iz avtomobila, se poslovimo. Pred tem pa me Milan še vpraša, kakšna se mi zdi njihova služba. »Enkrat, dvakrat, je na obhodu prav go- tovo zanimivo, potem pa naj- brž postane dolgčas.« »Ja,« pravi Davor, »ampak, še vse- eno je bolje, da se na obhodih dolgočasim in se ne zgodi nič, kot da bi bil na račun tega kdo oškodovan. Sicer pa, dovolj je že, če preprečim en vlom. Ra- zen tega pa, na vlomilce deluje že dejstvo, da >smo<. Nikoli ne vedo, kdaj in kje se bomo pri- kazali, zato dosti bolj pazijo. Sicer ne moremo zagotoviti, da lahko na objektih, ki jih vamjemo, preprečimo vse vlo- me, možnost pa je vseeno dosti manjša. In naš namen je dose- žen že s tem,« konča Davor in potem se z R^lanom počasi od- pravita na naslednji nočni ob- hod. Jaz pa se spomnim na ti- sto vprašanje, ki si ga je nekoč postavil John Milton: »Le kaj ima noč opraviti s spanjem?« Za marsikoga res čisto nič. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Kmetila si Zanimiva turistična novost na ponIkvI Okolica Ponikve pri Grobelnem lahko ponudi veliko zanimivega, pri tem pa doslej v kraju ni bilo hiše, kjer bi lahko pogostili večjo skupino gostov. Domačini pa se vendarle vse bolj ogreva- jo za tiuizem in pred kratkim so v Slatini od- prli izletniško turistično kmetijo. Gre za staro in imenit- no kmetijo, ki jo poznajo kar pod tremi hišnimi imeni. Najstarejše ime je Ajderčan, zelo staro tudi Marguč, zdaj pa se pišejo Pevec. Gospodar Ivan Pe- vec je znan funkcionar, gospodinja Gelca pa slovi po številnih priznanjih za svoje kuhinjske dobrote. Karmen in Klavdija obi- skujeta srednjo šolo, naj- mlajši Primož je še os- novnošolec. Pevčevi gospodarijo na tridesetih hektarih zem- lje. V hlevu imajo kar šti- rideset glav živine, kme- tija pa je usmerjena v mlečno proizvodnjo. Imajo lastno zbiralnico mleka. Dela seveda ne zmanjka, vendar so se od- ločili še za dodatno, turi- stično dejavnost. Pred desetletjem so zgradili novo, veliko hišo in go- spo* pa tiui N Ijen rad na i Pevčevi iz Slatine pri Ponikvi so S Št. 29 - 22. julij 1993 vocvetni živ IV fa, neka! cvetja In cev cela rajda na prireditev Pivo in cvetje I tudi letos izjemno uspela, joljna Slovenija drla v Laško Uj za nekaj uric polepšala ^er otožnega vsakdana. Vlaki iki so iz Celja brezplačno vo- I, so bili še posebej minulo (o polni. Laški pivovarni gre ), da je omogočila brezplačen Iterčevem trgu je bila v soboto nepopisna. Seveda. be je bila magnet, ki se mu še posebej moški del },mogeI upreti. Kaj ognjemet! Helena, Helena, je tiboval ob pivu. France Prešeren: Žeja Po besedah Rudija Groserja, tajnika turističnega društva Laško, je do petka Laško obiskalo 80 tisoč obiskovalcev. Za najbolj noro noč v Laškem, v soboto, so napovedovali okoli 40 tisoč obiskovalcev, in napovedi so se uresničile. Na 25 zabaviščnih prostorih v Laškem se je v času Piva in cvetja zvrstilo skoraj vse, kar nastopa na slovenski zabavno glasbeni sceni, ognjemet je bil krasen, tudi letos iz Laškega gradu in hriba Kri- štof, pivo je teklo v potokih, ženina in nevesto so na kmečki ohceti poročili, Šank rock je posnel ploščo v živo, razsta- ve so privabile kopico obiskovalcev, pa- rada piva in cvetja je v celoti uspela, skratka, bilo je tako kot smo v Laškem že dolgo vajeni. Zabavno, prijetno, veselo in še posebej gnečasto ob vikendih. Pivo in cvetje v Laškem je zanesljivo največja slovenska veselica in tudi več kot le to. N. G. Foto: EDO EINSPIELER Kdo bi vedel zakaj otroci tako nepopisno obožujejo Čuke. Ko so sredi tedna le-ti nastopili na Aškerčevem trgu, je bil otroški pevski zbor v minutki okoli idola Jožeta Potrebuješa. Ohcet po stari šegi je v nedeljo, kljub vročini, privabila kopico firbcev. In imeli so kaj videti! Tudi letos so Laščani pripravili v okviru Piva in cvetja kar nekaj razstav. Na tisti, kjer je bilo mogoče videti Kruh naš vsakdanji, je bilo največ poželjivih pogledov, ki so švigali po razstavlje- nih dobrotah. Košev nedeljo popoldne po laških ulicah odpravi še povorka, je vedno veliko gledalcev, hkrati pa ta naznanja, da gre prireditev v cvet, ki se bo že čez nekaj ur usul. Do prihodnjega leta, seveda. eiiii imeni ipje, zdaj i v svojo Ibo. ko osam- lačen za- pogledov i proč sta Žička kartuzija in baroč- na Sladka gora, pa Slom, velikonočnice na Ponikvi ter bogata notranjščina tamkajšnje cerkve s spo- mini na Slomška. S Po- nikve je do kmetije pet kilometrov, z avtoceste pri Dramljah pa sedem. Pri Ajderčanu so doslej priijravili več ohceti ter srečanje nekdanjih šent- jurskih šolnikov, pogosti- li so pevce iz Trsta in po- bratene ljubiteljske gle- dališčnike iz Velike Ne- delje. Za dobro voljo po- vabijo tudi muzikanta, veseljaka Ivančka Skrat- ka. Sprejmejo lahko do devetdeset gostov naen- krat. Med dobrotami Aj- derčanove kuhinje so kmečka kosila in večerje ter domača salama in me- so v bunki, vse to pa zali- jejo z vinom iz domačega vinograda. Gospodinja Gelca Pe- vec je na lanskem držav- nem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij (pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo in prehrano) prejela dve kulinarični priznanji. Z bronom so nagradili njeno čajno pe- civo in mešani kruh iz aj- dove moke. Tržačani, znani poznavalci dobrih jedi, so pred kratkim po- kupili ves njen kruh iz krušne peči. In kako se je odrezala letos? Še bolje, saj je za ajdov in rženi kruh prejela srebrno in bronasto državno prizna- nje — pri tem pa je bila izredno blizu zlata. Gelca Pevec pripisuje veliko za- slug zavzeti gospodinjski svetovalki iz šentjurske enote Zavoda za živino- rejo, inženirki Mojci Ratej. BRANE JERANKO '^tetniško turistično kmetijo Št. 29 - 22. julij 1993 118 ODMEVI" Ni boga in ne hudiča Sekretariat za urejanje pro- stora in varstvo okolja občine Celje je dne 24.9;i991 izdal odločbo št. 46600-74/90-5-1, s katero je na utemeljeno zah- tevo strank Alberta Jarh, Du- šana Jarh, Jožefa Jarha in Ma- rije Veber, vsi stanujoči v Ce- lju, razveljavil 4. odstavek izreka odločbe št. 04-JA-57/59 Komisije za nacionalizacijo občinskega ljudskega odbora v Celju. S citirano razveljavitveno odločbo je upravni organ vrnil vsem navedenim solastnikom njihove solastniške deleže na poslovnih prostorih opisanega objekta. Jožef Jarh je takoj do- bil 12/64 poslovnega prostora na tem objektu. Odločba je bi- la izdana na podlagi 265. člena Zakona o upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 47/86), v pove- zavi s 4. členom Ustavnega za- kona za izvedbo Temeljne li- stine o samostojnosti in neod- visnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 6/91). S citirano odločbo in ob upoštevanju navedene odločbe o nacionalizaciji, so bili torej vrnjeni poslovni prostori na ime vseh solastnikov. Odločba je postala pravnomočna dne 8.10.1991, s tem pa je bil tudi upravni postopek v predmetni zadevi zaključen. Po|X)lnoma je netočna trdi- tev Jožefa Jarha, da je upravni organ predal ključe Mbertu Jarhu. Albertu Jarhu je ključe poslovnih prostorov izročU pristojni predstavnik DO Po- trošnik Celje, na osnovi izka- zanega pisnega pooblastila. Prav tako pa vpogled v zemlji- ško knjigo pri pristojnem Te- meljnem so^ču v Celju odka- zuje na dejstvo, da je na po- slovnih prostorih navedenega objekta knjižen kot lastnik Al- bert Jarh ml., glede na sklenje- no in veljavno kupoprodajno pogodbo med solastniki. Jožef Jarh nikakor noče ra- zumeti, da je pravnomočna odločba končni akt v uprav- nem postopku, ter da nobena odločba v upravnem postopku ne more nadomestiti soglasja solastnikov pri razdelitvi pre- moženja. V kolikor do razdeli- tve premoženja med solastniki ne pride po mirni, to je izven- sodni poti (pogodba o razdeli- tvi premoženja), je potrebno sprožiti poseoen nepravdni postopek za delitev stvari v so- lastnini, kar sodi v izključno pristojnost sodnega in ne upravnega postopka. Tudi eventuelno izpodbijanje skle- njene kupoprodajne pogodbe s strani enega izmed solastni- kov, ni stvar upravnega tem- več sodnega postopka z vloži- tvijo ustreznega zahtevka. SO CELJE, OSUPVO DAMJAN VREČKO Ni boga in ne iiudiča Kot bivši uslužbenec stro- kovne službe upravnega orga- na občine Celje ugotavljam, da objavljeni članek v Novem tedniku »Ni boga in ne hudi- ča« ne žali samo mene in dru- žine Jarh, temveč nesramno blati tudi službe upravnega organa naše občine in sodišča. Ne vem ali je pisanje odgovor- ni urednik Novega tednika prebral, vem pa, da bi se moral zanj zagovarjati vsaj pred ob- čino. Zagovarjati in opravičiti ne samo zaradi tega, ker je ob- javil navedbe Jožeta Jarha brez preverjanja (čeprav v na- rekovajih), marveč zato, ker jih je objavil kot svoje lažne zaključke, ki blatijo in žalijo določene osebe in javne insti- tucije. Novi tednik zlorablja resnično važen, zahteven in občutljiv postopek denaciona- lizacije s težko predvidljivimi posledicami. O njem nekorekt- no poroča. Naj povem le neka- tere neresnične trditve, ki jih je Novi tednik kot svoje ugoto- vitve v članku objavil: »Poglejmo primer >denaci- onalizacije<, Id je povzročila veliko prahu in jeze.« Ta trditev je neresnična in bralce zavaja, ker so solastniki Jarh vsi štirje z veseljem spre- jeli vrnjeno lastnino in se ni nihče pritožil na odločbo o de- nacionalizaciji. Težave, prah in jezo vsem udeležencem pov- zroča samo Jožef Jarh, o kate- rem je taisti časnik že objavil veliko člankov. Ti govorijo o obrekovanjih Jožefa Jarha do svojih predpostavljenih, zlorabah in prisvajanju pre- moženja stranke zelenih, in sodelovanja pri trgovanju z belim blagom. Izjave tako razvpite osebe kot je Jožef Jarh, bi Novi tednik po mojem mnenju moral preveriti ali vsaj prespati, ne pa jih objaviti kot svoje ugotovitve. »Storijo je opisal eden iz- med solastnikov Jožef Jarh, ki je tudi najbolj nezadovoljen«. Ta navedba Novega tednika je Icižna, ker sporoča bralcu, da so vsi solastniki nezado- voljni, najbolj nezadovoljen pa je Jožef. Zato p>ozivam odgo- vornega urednika, da pokaže vsaj še enega od preostalih treh »nezadovoljnih« solast- nikov. »To so dejstva, ki najbolj motijo Jožefa Jarha.« S tem stavkom je Novi ted- nik privzel izjave Jožefa Jarha in jih objavil kot dejstva. Tako grobo zavaja bralce, da so na občini dali k^uče trgovine bratu Albertu. Ce Novi tednik želi ugotoviti in objaviti dej- stva, se naj o tem informira pri firmi Merx. Odgovorni ured- nik pa bo kljub temu dolžan pojasniti občini odstavek laži in polresnic Jožefa Jarha, pod katerega je Novi tednik pre- drzno zaključil »to so dejstva.« »Kdo ima prav, nas v tem trenutku niti ne zanima.« Zato prosim odgovornega urednika Novega te^ika, da blagohotno pojasni, zakaj ga ne zanima kdo ima prav in kaj Novi tednik sicer zanima. Glede na to, kakšno stališče bo OSUPVO zavzel do tega članka v Novem tedniku, sem dolžan sporočiti še nekaj kro- noloških podatkov v zvezi s postopkom denacionalizacije solastnikov Jarh in času po tem. OSUPVO je izdal odločbo o denacionalizaciji štirim so- lastnikom Jarh, ki je postala pravnomočna 8.10.1991. Na zahtevo Jožefa Jarha je bil dne 2.12.1991 ogled vseh denaci- onaliziranih prostorov. Ugo- tovljeno in zabeleženo je bilo stanje (tehnično) vseh prosto- rov in dejstvo, da prostore za- seda dosedanji najemnik Merx. Zapisnik so podpisali SSS Celje, kot predstavnik do- tedanjega lastnika, najemnik Merx in vsi novi solastniki, vključno z Jožefom Jarhom. S tem je upravni svoj postopek zaključil. Merx je zatem sklenil na- jemno pogodbo z vsemi novimi solastniki, veljavno do dneva pravnomočnosti odločbe o de- nacionalizaciji za nedoločen čas. V januarju 1992 je bilo vrnjeno premoženje sodno ocenjeno na 956 DEM/m^ po- slovne površine. V februarju je Albert Jarh ml. od Menca prevzel nadaljnje poslovanje trgovine s pogojem, da je od- kupil Merxovo opremo in ob- držal v delovnem razmerju vse dotlej zaposlene delavce. V marcu se je sporazimiel s so- lastnikom Jožefom za odkup njegovega deleža in sklenil z njim kupoprodajno pogodbo za 35.000 DEM, oziroma 1391 DEM/m^ (priloga). Prvi obrok kupnine je sprejel Jožef od Al- , berta 6.4.1992. S tako bogato kupnino naj bi bila zadeva urejena tudi z moralnega stališča, kar pa ne velja za Jožefa Jarha. Vedno znova poskuša preprečiti izva- janje veljavnih dogovorov pa tudi sicer preseneča svojce z izmišljotinami, izsiljevanji in sramoto. O tem bodo morda prisiljeni pričati, če jih bo do tega pripravil Jožef s svojim ravnanjem. Od sorodnikov ni mogoče pričakovati, da bi sa- mi prijavili njegova dejanja, ki so sprta z moralo in zakonom. Upam pa, da institucije in po- samezniki, ki jih Jožef Jarh uči reda in pravice, ne bodo samo poslušali njegove besede, mar- več pogledali njegova dejanja. dipl. inž. ALBERT JARH, Celje Namesto praznovanja Postavitev tovarne samoko- pirnega papirja, julija 1978 v Celju, je bila rezultat vrhun- ca življenjske moči in poslovne uspešnosti Aera. To je bila pr- va tovrstna tovarna izven ZDA, Japonske in zahodne Evrope in s tem prva resna vstopnica Aera na svetovni trg. V vseh 15. letih smo se v to- varni tehnološko, tehnično in organizacijsko prilagajali, da smo lahko na trgu ostali v družbi najboljših. V letu 1990 smo se tehnolo- ško in kapitalsko povezali z enim od vodilnih v branži, z nemško firmo Koehler. Usta- novili smo samostojno družbo v mešani lastnini, Aero copy d.o.o. s 74-odstotnim deležem Aera. Najhujša preizkušnja za to- varno je bil razpad jugoslo- vanskega trga v pogojih rece- sije v Evropi. V zadnjm letu se je temu pridružil še močan pa- dec v dveh glavnih državah našega izvoza, v Italiji in An- gliji. Da bi bila mera polna, je v hude težave in občasne za- stoje zašla še papirnica Gori- čane, naš glavni dobavitelj pa- pirja. V teh zadnjih letih je v Evropi bankrotiralo 7 tovarn našega reda velikosti in ta proces se še nadaljuje. Vse to je bil velik izziv za vodilno ekipo družbe. Izdelali smo natančno strategijo preži- vetja, ki pa je zelo ozka »brv skozi viharne vode«. Zahteva disciplino, trdo delo, strokov- nost in uigrano ekipo. In, na začudenje nekaterih, smo uspeli. V prvih šestih mesecih tega leta smo glavne cilje sto- odstotno dosegli, obeti za julij so nadpovprečno dobri. Prvega julija se je zgodilo. Stavka. Na sceno so stopili no- vi akterji: delavci, sindikat, stavkovni odbor na eni strani, delavci Aera, vodstvo Aera in upravni odbor družbe na drugi strani. Sedaj gre za principe, visoke in svete cilje. Vsi akterji imajo prav in vse njihove pra- vice in zahteve so legitimne in zakonite. Pogajanja trajajo dneve in dneve, družba pa kr- vavi. Štirinajstega julija se stavka konča, bitka je doblje- na za vse akterje. Toda, vojna se nadaljuje. Edini, ki je v tem »plesu no- rosti« izgubil, je družba Aero copy, izgubila je vsaj del pra- vice do preživetja. Po bitki je Pravici zadošče- no. Kje pa je odgovornost? To se vendar ve: na vodstvu druž- be! Ne, hvala. In nič več ne bo tako, kot je bilo! BOGOMIR KIRN, direktor družbe PRBELI SHO Izjava za javnost Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Šentjur izraža globoko zaskrbljenost in ogorčenje nad kršenjem in nespoštovanjem aktov občin- ske skupščine s strani organov skupščine in nje same. Občinske skupščina je na zadnji seji dne 14. julija pod točko kadrovske zadeve na predlog komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja dala soglasje za ravnatelja os- novne šole Slivnica. Kljub opozorilu naše stranke, da mo- ra biti pri tem upoštevan od- lok skupščine, s katerim je za ravnatelje v občini Šentjur predpisana najmanj višješol- ska izobrazba, je bilo dano so- glasje za kandidata, ki take izobrazbe nima. V postopku izbora je sodelovala večina kandidatov, ki so imeli naj- manj višjo izobrazbo. S tem je občinska skupščina kršila svoj lasten pravni akt, na katerega se je le-ta sklicevala pri daja- nju soglasij ali nesoglasij v ne- katerih drugih primerih ime- novanj ravnateljev v občini Šentjur. Tako je občinska skupščina in znotraj nje vsi na seji sodelujoči poslanci poka- zala svojo dvoličnost in nena- čelnost. Postavlja se na stran nespoštovanja pravnih pred- pisov in s tem pravne države. Posredno s takim početjem skupščina napeljuje k nespo- štovanju tudi dnigih pravnih predpisov, ki jih kot organ oblasti v občini nekatere tudi sama sprejema. Tako se po- stavlja tudi dvom v zrelost in modrost njenih že sprejetih odločitev. Opozarjamo, da to vodi k popolnemu brezpravju in anarhiji, v kateri imajo ključno besedo nasilno moč- nejši. Liberalno demokratska stranka proti takemu početju odločno protestira, saj to ne vodi k ustvarjanju pravne za- vesti in reda ter jasnih pravil delovanja v družbi. Predvsem -pa ne zagotavlja enakih mož- nosti za napredek celotne ob- čine in vseh njenih občanov. Zato občinski odbor LDS Šentjur poziva pristojne orga- ne k ustreznem ukrepanju za zavarovanje pravne države, neposredno prizadete pa k iskanju in zavarovanju svo- jih pravic po zakoniti poti. ObčinsW odbor LDS Šentjur Nasiije in poiitiica - druga tema Ne bom dolgovezU, niti klanfal neumnosti. G. Urani- ča, starega znanca teh časopis- nih strani moram razočarati. Bom kar jedrnat. Nisem pozabil, da je g. Je- linčič dal svoj glas g. Drnov- šku. Tudi meni se zdi logično, da dobi mandat vladcmja stranka, katera je dobila rela- tivno večino volivnega telesa. Drugo pa je, koliko se strinjam s to vlado. Priznam, ne ravno preveč. Vendar pa moram isto- časno povedati, da nisem ved- no proti, če so »črni« ali »rde- či« za. Zal gospod Uranič ne ve, da je potrebno videti načrt znotraj načrta. Meni to več- krat uspe, a g. Uraniču ne... Plesalec — zanimivo ime za g. Jelinčiča. Sovraštvo, kakrš- no čutijo nekateri do človeka stoterih znanj in sposobnosti ne razumem. KLritika je eno, a kritizerstvo na meji žalitev drugo. Precej dobro poznam predsednika SNS in imava tu- di nekaj podobnih zanimanj, zato večkrat razvmiem na zu- naj nelogične poteze, katere se šele po določenem času poka- žejo za smiselne. Zanimivo, da ravno g. Uranič pravi nekomu »Plesalec«. Sprenevedanje je pojem, ka- teri je najčešče uporabljen v Sloveniji. Vsi se spreneveda- jo, pa naj so levi, desni, naši, vaši ali njihovi. Nacionalizem ni rasizem, niti diskriminacija žensk, kar je Vaša SND? - Na- cionalna desnica (ki misli z le- vico) Slovenije, pokazala na ustanovnem kongresu (beri: definicija »Slovenec« iz meša- nega zakona). Niti ni naciona- lizem anarhija in sežiganje ali pretepanje tujcev. Če hočemo Slovenijo dati Slovencem in Slovenkam, potem se ne sme- mo spustiti izpod nivoja Bal- kancev. Obstaja več metod, katere so primemo učinkovi- tejše od surovega nasilja. Smešno se mi zdi namigova- nje o nekem združevanju z ne- ko Združeno listo. SNS je stranka, katere cilj je dobrobit Slovenije. Če pa želimo resnič- no kaj narediti za dobrobit, potem pa moramo včasih mar- sikaj požreti in se precej trdo kupčkati, da v nekem dogled- nem času kaj dosežemo. Biti proti, ker so oni dmgi za, je zame kratkovidnost in umska imobilnost. G. Uranič, na koncu Vas še enkrat razočaram. Nisem bil udeležen nobenih sankcij, kaj- ti ravnal sem v skladu s ciljem stranke, to je že toliko^at omenjena korist Slovenije in njenih državljanov. Ne vem, kako so drugi poslanci razmi- šljali o vsej tej zadevi z ravna- telji, a zase vem, da sem upo- števal izključno le argumente strokovne primemosti. Mene prekleto malo briga, če je bil nekdo v partiji, briga pa me, kaj pomeni kot strokovnjak. Pri »rušenjih« ravnateljev sem deloval selektivno in v skupš- čini včasih preveč radikalno nastopam, pri čemer kdaj pa kdaj napadem tudi desne stranke, oz. njihove člane, če naredijo kaj takšnega, kar ni v korist Slovenk in Slovencev. Epilog: Z g. Uraničem se v nekaterih zadevah strinjam, kar osebno cenim kot ugodno. Žal pa moram zameriti ome- njenemu gospodu, da ne more iz svoje kože. Še vedno upo- rablja znano frazeologijo, ka- tera sodi v nek drug čas. FSPN je pač bila šola, namenjena proizvajanju ljudi z natanko določeno tipologijo razmišlja- nja. V teh novih časih je sicer takšno razmišljanje precej razprostranjeno, a od tod tudi že omenjena imobilnost pov- prečne sredine, da najde reši- tev za izhod iz krize. Sam sem se ogromno dodatno izobraže- val tudi iz netipskih virov, za- to mogoče vedno vidim načrt znotraj načrta. Mladi Naci- onalisti pripravljamo skrbno študijo o gibanjih v naši druž- bi in v te analize bo vključeno precej »netipskega« znanja in sposobnosti. G. Jelinčič je uspešen ravno zaradi svoje ši- roke in tudi nekonvencionalne izobrcizbe. Zame je on pred- sednik SNS, je človek, kateri je uspel iz nič ustvariti feno- men. Vem, da se z g. Uraničem ne bova v tej točki strinjala, vendar nič zato... Se bo pole- mika vsaj nadaljevala in mno- žice se bodo zabavale. BOJAN EKSELENSKI Celje Sporočilo za javnost Razveselilo nas je dejstvo, da se je dokončno premaknil problem razrešitve slovenske- ga cestnega križa, zlasti smer Koper - Lendava. Zahtavamo pa, da se pri iz- biri lokacije spoštuje rodovit- na kmetijska zemlja in da mo- ra iti za premišljen poseg v okolje. Zavedamo se, da je ta pristop dražji, vendar samo kratkoročno, dolgoročno pa je to zagotovo neprimemo cenej- še. Odločanje o gradnji vipav- ske ceste po dolini in nasipu pri Čebulovcu nas ponovno opozarja, da izbirajo na Mini- strstvu za promet in zveze morda res najcenejšo, toda usodno varianto, ki bo sproži- la nepopravljivo opustošenje v naravi. Slovensko ekološko gibanje in druge organizirane skupine s podobnimi cilji na obali ostro nasprotujemo takemu odločanju. Zahtevamo, da upoštevajo strokovno mnenje Inštituta Jožef Štefan in upra- vičena pričakovanja Vipavcev, da kot civilna dnižba, za kar se proglašamo, ukrepajo v skladu z njenimi načeli in ohranijo ta del naše dežele, kar najmanj prizadet. To velja tudi za traso skozi Savinjsko dolino. Slovensko ekološko gibanje - SEG v zvezi s to problemati- ko izreka podporo raznim eko- loškim in drugim skupinam, ki se prizadevajo za omenjena načela. Naj bo naravovarstvena stroka in težnja vseh osvešče- nih Slovencev vendar že ena- kopravna v odločanju o pose- gih v naravo! Za glavni odbor SEG JELKA ŽUPAN Zahteva za odpravo prometnega davka za zbiranje starega papirja Slovensko ekološko gibanje - SEG je že lani sprožilo javno pobudo na Ministrstvu za fi- nance oz. Vladi R Slovenije, da se odpravi prometni davek pri zbiranju starega papirja in še nekaterih dmgih koristnih od- padnih surovin, vendar odziva ni bilo. Še pred leti so bile Os- novne šole tiste, kjer so zbrali največ starega papirja. Po uvedbi prometnega davka in načina plačevanja preko raču- nov, so akcije vidno upadle. To seveda ni edini razlog, saj se je tudi močno povečal uvoz sta- rega papirja. Država zagotovo ne bo propadla, če se bo odre- kla temu davku. Učinki akcij zbiranja pa so zagotovo dolgo- ročni in v tem primeru velja tisto, kar se Janezek nauči... Zbrali smo podpise učencev, učiteljev in staršev iz 36 os- novnih šol (približno 5601 podpisov) iz vse Slovenije. SEG prosi Vlado R Sloveni- je, da ta problem razreši v ok- viru pristojnih ministerstev ter o tem obvesti širšo javnost in SEG. Tajnik 10 SEG KAREL LIPIČ ZAHVALE, POHVALE Zahvala V petek, 2.7. sva se s hčerko ob 11. uri vračali od zdravnika v Šentjurju. Ker sva bili tešči, sva sklenili, da se odpraviva do gostilne Bohorč. Bili sva le- po postrežem, hrana je bila dobra in tudi zadosti jo je bilo. Odpravili sva se domov, kjer sem ugotovila, da sem izgubila denarnico. Hčerka je telefoni- rala v gostilno, povedali so ji, da je denarnica pri njih. Od veselja sem zajokala. V denar- nici je bila namreč vsa moja i kmečka pokojnina. Zato se najlepše zahvalju- jem pošteni natakarici. Že prejšnji lastniki te gostilne so bih na dobrem glasu, sedaj pa se to še nadaljuje. Še enkrat se najlepše zahva- ljujem in pozivam gostilne po | Sloveniji, naj se zgledujejo po njih. ! NEŽA ZDOLŠEK, Tmovlje Pohvala podjetju Gelcot človek doživlja v življenju vesele in žalostne trenutke. Tako se je zgodilo pred dnevi tudi meni. Umrla mi je mama. Ostala sem sama, skoraj brez ' denarja. Rada bi pohvalila po- grebno podjetje Gekot iz Šmarja pri Jelšah in Radka Kvasa za organiziran pogreb po zmemi ceni, ki je ureiiil po- ' trebno dokumentacijo in po- magal, kolikor je v njegovi moči. Podjetje nudi odplače- vanje v več obrokih. Človek v takšnih okolišči- j nah potrebuje lepo besedo in j tolažbo, kar to podjetje člove- ku da. Želim, da bi bUi še na- prej tako vljudni in prijazni. ZINKA NUNČIČ Št. 29 - 22. julij 1993 19 Dolgo, vroče... žalsko noč, Pivo in cvetje, Šank rock in še kaj drugega smo preživeli. Kaj nas v tem, zaenkrat še vročem poletju še čaka? Nesrečna ljubezen? Šola? Dež? Vsekakor se nam bo vse tisto slabo, kar bi se nam lahko zgodilo, zelo verjetno v resnici zgodilo. Tako kot pravi tisti slavni Murphyjev zakon: »Ce lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo!« Marsikomu še posebej. NINA M. od 23. julija do 23. avgusta Vladajoči planet: Sonce Element: ogenj Barva: barve sonca od vzhoda do zahoda Kovina: zlato Roža: meseček, sončnica Živali: velike živaU, zlasti mačke Lev je zodiakov peti znak, zavzema pa sredino poletja." Označuje največji razcvet na- rave, ki pod sončnimi žarki doseže svoj vrhunec. To je v prispodobi zodiakovo srce, izraz veselja, življenja, časti- hlepnosti, prizadevTiosti, po- nosa in plemenitosti. Lev-ženska Nekaj je, kar imajo vse levi- nje, vam pa nikakor ne bo všeč: slike in pisma vseh biv- ših prijatejev in fantov. Levi- nja tega ne bo zažgala; v duši je njimreč zelo sentimentalna. Možno, da je levinja kar pre- več priljubljena. Narava je levinje obdarila z živahnostjo, bistrino, lepoto in gracioznostjo. Veliko levinj je športnic aU ljubiteljic športa, vendar pa so tudi odlike deske material, ki nanje zelo vpliva. Slaba last- nost levinj je laskanje, ki ji (v zmernih koUčinah) vedno seže do srca. Druga slaba točka pa je občasiia želja, da zapusti svojo zlato kletko in se vrže na potep po džungU; da razišče, kaj vse počenjajo druge mačke. GJotvo bo ure in ure presede- la pred ogledalom. Njen okus je izbran, čeprav drag. Kot go- stiteljica ne bo nikoli spravlja- la v zadrego. Vsi v njeni bližini bodo čutih toploto, ki jo izža- reva. Levi skoraj nikoli ne me- čejo sence. Lev-moški Lev ni nikoli plah. Morda boste nanj naleteli sredi vihar- ja, toda takrat bo tudi sredi občinstva. Za razliko od vod- narja ali device bo lev hitro pristal na družbo nekoga, ki ga bo cenil. Lev je središčna točka vsake družbe, toda to ne pomeni, da je pripravljen igrati dvornega norčka. Maska šaljivca mu pristoji, toda pod njo vsi sluti- jo značaj kraljevske mačke, ki se je trenutno izvolila malce poigrati. Ne glede na svojo po- javo lev nima v sebi nič lah- kotnega ali brezbrižnega. Sta- novitnost in vztrajnost sta mu prirojeni v veliko večji meri, kot se zdi na prvi pogled. On dobro ve, kaj hoče, in to tudi dobi. Pa tudi obdržati zna. Kljub temu, da so levi v bi- stvu prijazni, pa niso preveč občutljivi do drugih. Večino- ma postanejo tako zagledani sami vase, da so do okolice brutalno iskreni in netaktni. Seveda bo njegov slepeči na- smeh kmalu razjasnil nastalo zamero. Pa tudi lev sam v sebi nima najmanjše zlobne košči- ce. Eksplodirati, da, to zna, krutosti in zlobe pa ni sposo- ben in če na to naleti, se le težko znajde. In ostaia dejstva, ki veljajo za leve? Imajo nenasiten tek in p>onos kot pav, stalno željo po ukazovanju in željo po tem, da bi biU ljubljeni. Z NT&RC V Gardaland Julijski izlet v Gardaland bo že v četrtek, 22. julija, zato so sobotni izžrebanci zadnji, id bodo z nami potovali v juUju. In kdo so? Olga Glaser, Svetelka 6, Drami je; Urška Cokan, Ulica talcev 5, Žalec in Toni Velenšek, Tmoveljska c. 58, Celje. Spomini NA CHAKLIEJA Cli4PLINA Q Prevaja: Tina Huremovič 2. del Fanta sta zatem pogosto plesala in pela po ulicah do- mačega kraja, t(^a veliko de- narja nista zaslužila. Svoje pe- nije sta prinesla domov materi in le-ti so jim pomagaU, da so lahko kupili vsaj nekaj hrane. Hannine oči so bile vedno slabše. Kmalu se je bolezen razvila tako daleč, da ni mogla več šivati. In tako je navsezad- nje družina ostala tudi brez hrane. Prišli so ljudje iz mestne pi- sarne in Hannah vzeli fanta. NamestiU o ju v šoli Hanevell. Charlieja so dali v eno, Sydne- ya pa v drugo šolo. Charlie je bil brez svoje matere in brata zelo nesrečen. Poleg tega so mu učitelji odrezali lase. Čez čas pa so Hannine oči postale boljše in fanta sta lahko šla ponovno domov. Tovarna ,oblek ji je dala blago in šivala je lahko doma. Toda, čez nekaj časa je zbolela in zdravniki so jo poslali v bolnišnico. Sydney in Charlie sta tako odšla živet k svojemu očetu in Louisi, njegovi novi ženski. Louisa zaradi tega seveda ni bila niti najmanj vesela. V svo- ji hiši ni hotela imeti otrok tu- je ženske. Oče je bil večkrat zdoma. Bil je pevec, vendar pa ga ni hote- lo nobeno slavno gledališče; preveč je pil. Tudi Louisa je pila. Ko je pila, je dostikrat pozabila na otroka, ki, navse- zadnje, sploh nista bila njena. Neke noči, ko je osemletni Charlie prišel domov, je našel prazno in zaklenjeno hišo. Ho- dil je po ulicah in okoli polnoči srečal Louiso, ki ga ni več spu- stila skozi vrata. Ko je oče za to slišal, se je z Luiso sicer spri, ampak stanje se je potem še poslabšalo. Louisa ju je še večkrat vrgla iz hiše. In ko je Charlie ponoči sam hodil po uhcah, se je veliko naučil o revnih ljudeh, ki živi- , jo in spijo po ulicah. Teh stvari ni nikoli pozabil. Čez čas se je Hannah vrnila iz bolnišnice. Našla si je sobo in tovarna oblek ji je ponovno dala delo. Fanta sta se vrnila k njej, mož pa ji je vsak teden dal pet penijev. »Poglej tega starega moža, Charlie,« je rekla Hannah ne- koč, ko sta gledala skozi okno. Začela ga je oponašati in CharUe, ki jo je gledal, jo je pričel posnemati. Ugotovil je, da lahko igra natanko tako, kot da bi bil >stari mož<. Nekaj dni pozneje je Haimah predla- gala: »CharUe, igraj kot da si mačka!« Naslednji dan je že bil ženska s težko torbo in nje- • gove »igrice« so se tako nada- ljevale. Nekega dne, ko je hodil po sobi, je vprašal: »Kdo sem pravzaprav jaz?« Mati ga je pogledala in se pričela smeja- ti: »To je lahko,« je rekla. »Ti si mlada, zaljubljena ženska. Ti veš, Charlie, da si zelo do- ber igralec. Mislim, da si pri- pravljen za na oder.« Charlie je postal eden od osmih fantov v Eight Fancos- hire Lads. Plesali so v gleda- liščih po celi Angliji. Na teden je zaslužil dvanajst penijev in pol. Toda, čez leto dni se je služba končala, in CharUe se je vrnil domov. Zaodbe Piše Damjana Bradač 2. del Nastop Končno smo se vsi zbrali. Vstopili smo v dvorano. Oble- kli smo se in začeli vajo. Ko je bila dvorana polna poslušal- cev, sem stopila na oder ter pričela govor: »Lep pozdrav vsem, ki ste zbrani tukaj...« Med govorom sem večkrat zaslišala tudi Matjaža in Tino, kako sta se i)ogovarjala. Ko sem se imiolknila, so sledile plesne točke, na koncu pa sem govorila jaz. Med govorom sem zaslišala melodijo pesmi, ki sem jo poznala. Ozrla sem se. Vsa zmedena sem nadalje- vala z govorom. Med občin- stvom se je zaslišalo krohota- nje. Spoznala sem Marinin glas. Po končam predstavi sem se v mislih odpravila z njim domov. Z Matjažem. Za menoj je prišel z Marino. »Čao, Kaja. Oprosti mi za prej v dvorani; zelo smešna si bila.« »Ja, hvala za tako sramoto. Sploh pa.. .zanima me, kaj počneš ti,« sem mu dejala in s tem mislila na vse drugo, kar mi je storil. »Vem samo, da se družiš s kreteni kot so Igor, Peter, Dejan in Damjana - da o dru- gih niti ne govorim. Samo ka- dar se spomniš, da sem na sve- tu, prideš k meni, drugače pa si vedno zaposlen. Še kaditi in piti si začel. Res... krsisen na- predek!« »Kaja, prosim te, ne bodi takšna!« »Kakšna pa naj bi bila? Ho- češ, da sem ti na razpolago?! Pozabi!« sem zavpUa. Vseeno mi je bilo, kaj si je mislil. V tem trenutku bi mu lahko rekla, da ga ne ljubim več. Ampak, premisUla sem si. Jez- na sem se odpravila domov. Vstopila sem in zasUšala se- stro Tanjo, kako razbija z lon- ci in ob tem preklinja. Takoj sem vedela, koliko je ura. Ko sem nekaj časa stala pred vrati in jo poslušala, mi je postalo slabo. »Spet samo >pizdiš<,« sem ji rekla. »Kaj ne bi; vse moram nare- diti sama.« »Oh, ti uboga reva!« »Kje pa si bila?« je postala zoprna. »Nastop smo imeli.« »Ob treh zjutraj?« »Ja, ob treh zjutraj.« Za nekaj trenutkov sva utihnili, potem pa sem vpraša- la: »Kje pa je mama?« »Pri frizerki!« »Aha!« sem rekla in demon- strativno odšla proti moji sobi. Na pisalni mizi sem zagledala pismo. Počasi sem ga odprla in začela brati... Joyrlde I hit the road out of nowhere I had to jump in my car And be a rider in a love game Following the stars Don't need no book of wisdom I get no money talk at all She has a train going downtown She's got a club on the moon And she's telling all her secrets in a wonderful ballon Oh she's the heart of the funfair She's hot me whstling her private tune And it all begins where it ends and she's all mine My magic friend she says: hello You fool, I love you C'mon join the joyride She's a flower, I can paint her She's a child of the sun Wie're a part of this together Could never turn around And run Don't need a future teller to know where my lucky love belongs, oh no Cos it all begins again when it ends And we're all magic friends She says: Hello You fool, I love you C'mon, join the joyride Join the joyride Hello, you fool, I love you C'mon join the joyride be a joyrider I take you on a skyride A fcelling like you 're spellbound the sunshine is a lady Who rocks you like a baby TRGOVINA »NOVAK« Kompole 126, ŠTORE tel. 771-505 DA Bl NAKUPE POPESTRILI, SMO TRGOVINO NOVAK OBNOVILI. VABIMO VAS V SOBOTO, 24. JULIJA, OB 8. URI, NA OTVORITEV NOVEGA DELA PRODAJALNE. TA DAN BOOO CENE ŠE POSEBEJ UGODNE, VSAK KUPEC PREJME DARILO, čE ŽELITE KUPOVATI DOBRO IN POCENI. OBIŠČITE PRODAJALNO »NOVAK«. ŠE POSEBEJ VABUENI VSI, KI PRI NAS ŠE NISTE BILI. Št. 29 - 22. julij 1993 120 strmina s kaseto Ohcet blues Škofjeloška pop skupina Strmina je izdala prvo kaseto z naslovom Ohcet blues pri Založbi Aria Records. Skupi- no sestavljajo klaviaturist Ja- nez Dolenc, kitarist Pavel Do- lenc, pevec Marjan Dolenc, basist Igor Franko, bobnar Be- ne Oblak in pevka Mojca Pa- vlic. »Na najnovejši kaseti je de- set skladb, posnetih v prijet- nem pop-rock stilu za mladi- no, nekaj pa je tudi melodij za srednjo generacijo... Med skladbami je na prvem mestu naslovna poučna pesem Ohcet blues, ki kaže usodo fantov in deklet, ki se jim ljubezen zalo- mi... in gredo potem v zakon- sko pot. Strminina prva sklad- ba Vina si bom nalil je nastala pred dvema letoma v studiu Metro. Srednji generaciji je namenjena skladba v nostal- gičnem mediteransko-dabna- tinskem melosu Nikar ne pro- si, reagie štikelc je Le en dan (želim si daleč stran), moderen štikelc za mladino pa so Dolge noči z udarnim refrenom. Za Pop delavnico so namenili skladbo Deklica iz reklame, vendar ni bila uvrščena v iz- bor. »Ljubezenska balada na- poveduje ljubezensko srečanje Nekoč nekje, v hitrejšem tem- pu je melodija Pokliči me zdaj. Pravšnja za ta letni čas je ži- vahna pesem Poletni ples, než- ni morski temi pa sta Sonca nasmeh in Sončni otok v du- etu, ki je bila predstavljena v Zvezdnem prahu televizijske oddaje Poglej in zadeni,« je dejal vodja Strmine Janez Do- lenc, ki je zložil polovico skladb, ostale pa so prispevali Janez Hvale, Dušan Zore in Marino Mrčela. Pri besedilih so sodelovali vsi člani skupine. Posnetki so nastali v studiu Napoleon v Kamniku. »Sporočila so poučna, kot na primer pri pesmi Ohcet blues, ljubezenski motivi in te- me iz vsakdana,« je dejal Ja- nez Dolenc, vodja Strmine. DRAGO PAPLER Vindy - slovenska Abba? Kako uspeti - brez dvoma najpogostejše vprašanje, ki si ga zastavljajo mlade, včasih pa tudi manj mlade glasbene skupine, ki dan na dan vadijo, običajno v kleteh ali garažah po vsej Sloveniji. Le redko ko- mu se posreči uspeti čez noč, pa tudi če se to zgodi, še ni zagotovo, da se bo obdržal. Glasba je danes vse prej kot samo glasba, kar dobro vedo stari prekaljeni glasbeni mač- ki, ki so v »show businessu«, kot se temu upravičeno reče, že dlje časa. Tisti, ki so na za- četku, pridejo do tega spozna- nja počasi, hitreje s pomočjo kakšnega mentorja, ali pa od- nehajo. Mladi glasbeniki, ki so se zbrali v skupini Vindy iz Slovenj Gradca, ne sodijo med tiste, ki bodo odnehali. S skladbico Nocoj z menoj so postali zmagaovalci »Zvezd- nega prahu« v vse bolj gledani oddaji Stoj ana Auerja Poglej in zadeni. Avtor skladbe je vo- dja skupine Tomaž Stradov- nik, ki sicer v ansamblu igra klaviature in trobento pa tudi poje. Ob njem poje in igra bas kitaro Jani, Urban tolče po bobnih, Julijan pa obvlada ki- taro in saksofon. To pa še ni vse, saj skupina šteje šest čla- nov, poleg štirih mladeničev še dve prikupni dekleti Pio in Heleno. Ko smo se dogovorih za in- tervju, se mi niti sanjalo ni, da ima skupina za sabo številne uspešne nastope, čeprav sem jih opazil že na zaključni pri- reditvi Marjanca 93. Naj na- štejem le nekaj uspehov, ki ni- so od muh: zmaga na PIL- ovem žuru v Radljah ob Dravi, gostje Zlatega srčka v Ljublja- ni, nastopi v TV oddajah Klub klobuk in Zdravo, uvrstitve na prva mesta lestvic lokalnih ra- dijskih postaj, nastopi na več dobrodelnih prireditvah, sa- mostojni koncerti in še kaj. Seveda, tu je tudi njihova last- na kaseta z naslovom Žurka, ki so jo posneli v studiu Igorja Podp>ečana, ki vodi slovensko osnovnošolsko glasbeno akcijo »Korajža velja«. Ko govorimo o lastnem iz- delku, je seveda potrebno za- pisati tudi, kakšna je glasba, ki jo igrajo. Na živih nastopih je to mešanica vsega, kar je pač potrebno na takšnih prire- , ditvah igrati; vse od rock and rolla do valčka in polke. To jim ne povzroča posebnih te- ' žav, saj so dobro glasbeno podkovani. Imajo veliko po- nudb za nastope po šolah, va- bijo jih na kulturne prireditve, razne mladinske žurke itd. < S svojo zasedbo in prikupnim yastopom so res nekaj jgoseb- nega v majhnem slovenskem prostoru. Ko bo izšla njihova druga kaseta, ki jo pospešeno pripravljajo, zdaj, ko je za nji- mi nastop na mladinskem fe- stivalu MMS in ko bodo morda nastopili na festivalu Popevka vesele jeseni, pa še v kakšni TV oddaji, bodo že za nekaj stop- ničk bliže cilju, ki so si ga za- stavili, ko so udarili skupaj pr- ve akorde. In če bodo tako vztrajni kot doslej, bomo mor- da tudi Slovenci nekega dne imeli svojo ABBO. SLAVC L. KOVAČIC Glasbena uganka Kateri znani slovenski pop skupini se začenjata s črkama ČU... Miladolka Youneed Trendovsko najbolj ak- tualna kombinacija stilov, prežeta z izkušnjo jazz-co- rea in new-wavea ter obo- gatena s produkcijsko ino- vativnostjo oblikuje nov projekt skupine Miladojka Youneed. Gre za novi album te skupine z naslovom Liber- ta bloo. Miladojkin novi izraz je še bolj udaren in izzivalen ter obseden z energijsko prepotent- nostjo. Liberta Bloo ohra- nja izviren progresiven na- boj ter z njim čaroben pri- dih večne aktualnosti. Al- bum sodi med glasbene iz- delke na najvišji svetovni kakovostni ravni. Koncert- na turneja skupine Mila- dojka Youneed in promoci- ja albuma Liberta bloo se bo začela septembra. Ml Primorci Slovenija Grand mix skupine Mallliu člani skupine Malibu, ba- sist Sergej Geržej iz Sežane, bobnar Damjan Rebec iz Ko- pra, kitarist Miran Fakin iz Sežane, klaviaturist Sandi Če- kada iz Ilirske Bistrice in pe- vec Marjan Uljan iz Ilirske Bi- strice, delujejo že tri leta. Igrali so v različnih bendih, nato pa so se zbrali in odločili za skupno pot. Najbolj so se uveljavili s prvo kaseto in hi- tom Mi Primorci. Potem so pripravljali naslednjo avtor- sko kaseto, vendar so jo odlo- žili in se lotili realizacije ideje o zbirki mixov 30 uspešnih slovenskih popevk. Izšli so pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija na kaseti z naslovom Slovenija grand mix. Projekt obsega venčke slovenskih hi- tov leta 1960 pa do danes in nas popelje v nostalgične čase zlate dobe slovenske popevke. Mix slovenskih uspešnic v produkciji Malibu je povezal in zbral slovensko zabavno glasbo v osmih mixih, večino- ma s po štirimi skladbami, v dveh so po tri, vsak pa traja približno pet minut. Izbor je bil narejen izmed stotih skladb, posneli pa so jih glas- beniki sami. Kar 25 pesmi je zapel pevec Marjan Uljan, ostale pa kita- rist Miran Fakin in bobnar Damjan Rebec, pri spremlje- valnih vokalih pa je pomagala Sendi Zupane. DRAGO PAPLER Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedal Drago Želj, Pohor- ska 4, Celje. Pri sponzorju od- daje, trgovini Promusica iz Zi- danškove ul. v Celju, dobi na- grado, vredno 2500 SIT. Za skladbe, ki sta jih tokrat izbrala naš nagrajenec Drago Želj in glasbeni urednik radia Celje Stane Špegel, lahko gla- sujete v sredo, 28. junija, ob 17.30 na telefonski številki: (063) 441-310 in 441-510. Na- grada, ki jo podarja sponzor oddaje, trgovina Promusica iz Zidanškove ulice, je tokrat vredna 3.000 SIT. Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. POKROVITELJ LESTVICE CEUE GUBČEVA 1 LESTVICA RADIA CELJE Tuje zabavne melodije: 1. TWO PRINCES - SPIN DOCTORS (7) 2. EXPRESS - DINA CARROLL (5) 3. SHOCK TO THE SYSTEM - BILLY IDOL (4) 4. I DON T WANNA FIGHT - TINA TURNER (6) 5. FIELDS OF GOLD - STING (3) 6. NOTHINGNESS - LIVING COLOUR (3) 7. COSE DELLA VITA - EROS RAMAZZOTI (2) 8. WILL YOU BE THERE - MICHAEL JACKSON (2) 9. DELICATE - TERENCE TRENT D'ARBY (1) 10. BODDY X - NENEH CHERRY (1) DomaČe zabavne melodije: 1. ONA SPI - MIRABELLA (4) 2. JESEN-ORLEK (6) 3. POT DOMOV - AVTOMOBILI (9) 4. BELI PRAH - NERON (2) 5. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND (5) 6. POGREŠAM TE - DARJA ŠVAJGER (1) 7. AVANTURA - CHATEAU (2) 8. KRKA-ČUKI (3) 9. SVETI PETER - TOMAŽ DOMICEU (4) 10. NOCOJ - AVIA BAND (1) Narodno-zabavne melodije: 1. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (6) 2. NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI (5) 3. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (6) 4. PONESI SAVINUA - HMEUARSKIINSTR. KVINTET (7) 5. NA PA VRE - ŠTIRJE KOVACI (4) 6. TJA DALEČ BI ŠEL - ŠALEŠKI FANTJE (3) 7. DIMNIKAR - TRIO STANKA FAJSA (5) 8. PESEM SLOVENSKA NAJ ŽIVI - FANTJE IZPOD ROGLE (2) 9. SRCE - ANS. SIMONA LEGNARJA (3) 10. HUDI ČASI - PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: NONE OF ABOVE - DURAN DURAN OUT OF FOCUS - MICK JAGGER Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ČOLNIČ IMAM - VIDEOSEX ZDAJ SE VRAČAM - ALENKA GODEC Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: KJER SE PREBUJA SLOVENIJA - HENČEK 50 LET IMAŠ - SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET Nagrajenca: Jožica Osolnik, Kraigherjeva 11, Celje Marjan Granner, Trubarjeva 6, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Mcloclija v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih zabavnih melodij izvajalec_ lestvica narodno-zabavnih melodij. izvajalec.......................... ime in pnimek;_ naslov;- Št. 29 - 22. julij 1993 21 Laibach: Ljubljana Zagreb Beograd Po vsej Evropi in bivši Sov- jetski zvezi so padli režimi, le Laibach je še vedno pokončen. Kot spomenik gotovosti v eri kaosa Laibach in NSK držijo pri življenju vrednote, ki sta jih komunizem in kapitalizem, Vzhod in Zahod, že davno iz- gubila. Njihova vizija Utopije, kot popolno nasprotje totali- tarizma, pod nenehnim og- njem kritike v nekdanji Jugo- slaviji, pa tudi v Evropi in Ameriki, njihova montaža to- talitarnih podob in ostrih rock in plesnih ritmov pa je izvala tako jezo kot željo in občutke krivde. Letos je NSK proglasil last- no imaginarno državo, La- ibach pa je dokumentiral svoje prve javne nastope na CD plošči »Ljubljana Zagreb Beo- grad«. Gre za kompilacijo pos- netkov prvih koncertov iz leta 1982 v zagrebškem Lapidari- ju, beogradajskem SKC-ju in v ljubljanskih Križankah, ter prvih studijskih posnetkov. Ves material je bil digitalno obdelan v studiih največje evropske neodvisne založb Mute, pri kateri so Laibach iz- dali večino svojih plošč. Doku- mentarna vrednost te plošče je nesporna; njena funkcija je preprečiti, da bi ti legendarni posnetki obležali pozabljeni v arhivih. Surovi, vendar pi- onirski zvok zgodnjih Laibach je vplival na vrsto domačih in tujih skupin in jih uvrstil med velika imena industrijskega ročka (Einstuerzend6 Neuba- uten. Test Department, S.P.K. in Die Krupps). V luksuzni knjižici, prilože- ni CD plošči, so tudi doku- mentarne fotografije prvega frontmana skupine Laibach Tomaža Hostnika, kratka kro- nologija delovanja skupine na področju bivše Jugoslavije ter originalna, še vedno kontra- verzna in aktualna besedila, od katerih so nekatera objav- ljena prvič. Izid te plošče je tudi zapolnitev med lanskim projektom Kapital in novo ve- liko ploščo skupine Laibach, ki je trenutno v fazi predpro- dukcije in bo izšla prihodnje leto. SŠ 19. julija je izšel »Rain«, peti single iz zadnje MADONNENE plošče »Erotica«. Kot vsi njeni singli od leta 1984 naprej se bo najbrž tudi ta uvrstil na Top 10, ameriško lestvico deset najbolje prodajanih malih plošč. CHBISSIE HYNDE, pevka skupine The Pretenders, je skupaj z angleško zasediM SUEDE nastopila na veliki prireditvi, katere dobiček je šel v sklad za pomoč obolelim za AIDS. Chiissie in Suede so skupaj zaigrali komad »Brass In Pocket«, s katerim so se The Pretenders leta 1979 povzpeli prav do vrha lestvic. Priredbo tega komada so Suede posneli za kompilacijski album revije New Musical Express, Ruby Trax. Paulu McGuinessu, mened- žerju irskih U2, je uspelo orga- nizirati šahovski dvoboj med svetovnih šahovskim prvakom Kasparovom in frontmanom skupine, Bonom. Sicer pa Bo- no na evropskem delu turneje Zooropa preko telefona pridno mori predsednike najmočnej- ših evropskih držav. Po pogo- vorih s H.Kohlom in franco- sko premierko Le Penovo, mu je s koncerta v Lausanni uspe- lo priklicati celo Hitlerjevega osebnega bankirja Benedicta Hentcha. Ta se je po krajšem pogovoru skupini ponudil kot finančni svetovalec. Multinacionalka MCA Re- cords je za 200 mio angleških funtov odkupila avtorske pra- vice vseh skladb, ki jih izvajal ali napisal JDVQ HENDRIX. Naložba se jim bo najbrž kma- lu povrnila, saj se še zdaj, ko mineva že 23 let od Hendrixo- vega overdosea, proda vsako leto več kot tri milijone njego- vih plošč. Trenutno najpopularnejši angleški rapperji HOUSE OF PAIN, so za remix njihovega lanskega hita »Shamrocks&S- henaningans« uporabili sam- ple kitarskega rifa iz Bowieve- ga hita »Fame« iz leta 1975. 16 let po legendarnem na- stopu IGGYA POPA v cleve- landski dvorani Angora Ball- room, je izšel »live« album s posnetki s tega koncerta. Na albumu z naslovom »Suck On This« se kot gost pojavi tudi David Bowie, s katerim je Iggy veliko sodeloval v sedemde- stih. Hrupni Američani GREEN JELLY so po nenadejanem uspehu komada »Three Little Pigs« izdali videokaseto »Ce- real Killer«, ki pa razen odlič- nega videospota za omenjeno skladbo, ne prinaša nič prete- sljivega. Večino spotov so na- r^li kar člani benda v stano- vanju pevca skupine. Njegov Red Hot Chili-look s koncerta v Londonu pa je na ogled na sliki. Na velikem simpoziju glas- bene industrije New Music Se- minar v New Yorku je bil po- leg francoskega ministra za kulturo, Jacka Langa, glavni govornik vodja kultnega ame- riškega rap benda Public Ene- my, CHUCK D. ROBERT FRIPP, eden iz- med najboljših in najinovativ- nejših kitaristov, je skupaj z DAVIDOM SYLVIANOM (ex-Japan) posnel izvrstno ploščo »The First Day«. Albiun je izšel pri založbi Virgin, gre pa za mešanico new-agea in eksperimentalnega ročka. Po izrednem uspehu skladbe »Two Princes« so newyorcani SPIN DOCTORS izdali dn^ single z naslovom »Little Miss Can't be Wrong«. Tudi ta pri- haja z njihovega, zdaj že v več milijonski naUadi prodanega albuma, »Pocket Full Of Kryptonite«. Jeseni bosta na CD-jih prvič izšli »rdeča« in »modra« kom- pilacija z največjimi hiti ne- prekosljivih liverpoolčanov THE BEATLES. Kompilaciji 1962-1966 in 1967-1970 sta bi- li skoraj dvajset let na voljo le na kasetah in zdaj «e kar za- starelih vinil-ploščah. Po dve- letni pravi bitki med založba- ma Apple records in EMI pa je slednji, ob izdatni pomoči še živečih Beatlov, le uspelo. STANE SPEGEL Mala laška flaška Sreda je bila in v Laškem je bil za ta dan napovedan dogo- dek, ki je odstopal od običajne tržne ponudbe Piva in cvetja, pa ne samo po tem, da ga ni bilo na oficielnih plakatih in programu, temveč tudi po vse- bini. In krenili smo, neobvezno in ležemo, kot se spodobi. Mestece, ki se pred svetom lahko pohvali z dobrim pivom in megatonami dolgočasja, je te dni žarelo kot velikanski cirkus. In če smo Slovenci res takšne žolne, kar seveda smo, potem lahko rečem, da je bilo vse skupaj ena sama velika go- stilna z dosti mastnih hlapov v zraku in za ta praznik tipič- nim vodenim pirom v plastič- nih čašah. In cigulilojena vsa- kem koraku drugače, v glav- nem pa popevkarsko in narod- njaško, da sva se s Sanjsko le s težavo prebila mimo vseh ti- stih velikanskih napajalnih šotorov. Pa sva le prišla do vr- ta hotela Savinja, kjer je Pri- možu in prijateljem, ob pomo- či njegovega fotra, uspel za te čase že kar konkreten podvig. Sredi narodnozabavne vele- blagovnice so namreč organi- zirali koncert dveh domačin- skih zasedb Safirji in It's not 4 sale, ter gostov iz Krškega Polska malca in Demolition group iz Cerkelj na Dolenj- skem. In dogajalo se je dovolj glasno in bučno, da smo lahko -izklopili okolico. Nastop so začeli Safirji, trio bolj ali manj znanih laških in celjskih muzi- kantov, ki je z odra ponudil preigravanje komadov, ki so si jih konec šestdesetih izmislili Hendrix, The Who in še bog zna hu. Res je, bil sem razoča- ran, ampak samo zato, ker sem pričakoval od njih nekaj pro- dornega in osvežilnega, saj so že nekaj časa vadbeno aktivni. No, kot kaže so se odločili svo- jo preostalo energijo vložiti v naslajanje skozi lastne prste in mišice, zelo verjetno vse skupaj usmerjeno v zabavnost in slušno privlačnost, katerih pomanjkanje konzervativci in troti publika tako radi očitajo novim glasbenim tokovom. Sramežljivo in verjetno prvič na odru, so opravljali to svoje obrtno poslanstvo in zmerno segreli privržence. Za njimi so oder razčetverili It's not 4 sale, res daleč od kakšne razproda- je, ki je mrgolela v zraku in lotil sem se bambusa. Poz- dravljal sem prijatelje in znance, ter opazil premike ne- prijateljev in sovragov, ki se združujejo v neko neoprijem- ljivo koalicijo. In na odni je rohnelo zelo dobro. Tudi v drugem odmoru je na oder prilezel nekakšen folklorni or- kester v rumenih šilt-kapah in nekaj zabaval. Če bi vprašali mene, je bil dovolj en nastop, če so že morali dobiti prilož- nost. Nato je prišel drugi del mini festivala, v katerem so se po dolgem času v teh krajih pred- stavili Polska malca in Demo- lition group. Za malco bi lah- ko rekel, da je očitna diskonti- nuiteta njihovega dela in vse bolj priložnostno druženje, ki je posledica povsem objektiv- nih stvari. Po drugi strani so prikazali veliko zrelost in pre- danost poslanstvu, ki so mu zvesti že od začetka. Razrah- ljano, vendar od srca dobro. Častno mesto v večeru je bilo tokrat upravičeno rezervirano za veterane Demolition group, ki so izkoristili priložnost in se pokazali v pravi luči. Niso vklopili ritem mašine, temveč je bil vklopljen ves čas bobnar Uroš, kar je poživelo s folkloro zatrto vzdušje. Veselo se je končalo točno ob enajsti, kot je velevala dovolilnica in kma- lu po tem smo se poslovili. Bilo je lepo in še enkrat čestitke za hrabrost. Kje je kaj tisto cvetje? Piše Aleš Jošt Št. 29 - 22. julij 1993 122 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela PiSe: Drago Medved 35. nadaljevanje Zanimivo je, da v mnogih hišah, kjer imajo dovolj tudi žganja, ker ga sami kuhajo, to žgano pijačo pijejo ob redkih priložnostih: kdaj pa kdaj ob prehladu ali pa ob kakšnih po- sebnih dogodkih, kot so pogre- bi. In če ga že pijejo, ga bolj pokušajo. V mestih, kjer je manj mož- nosti za dobro shranjevanje vina v kleteh, razen tam, kjer si ljudje posebej, zlasti v svojih hišah ne uredijo prostora za sode in steklenice, se ta nava- da pitja vina razvija po drugi poti. Mnogi ljudje nimajo svo- jega vinograda in vino kupuje- jo. Eni pri kmetih ali v kleteh in ga imajo doma v sodih ter ga nosijo na mizo v vrčkih. Drugi ga raje kupujejo v trgo- vini in izbirajo med razUčnimi okusi. Največkrat je tako, da se odločijo za določen tip vina: suho ali polsuho, rdeče ali be- lo, morda tudi rose, in redno kupujejo isto sorto pri istem trgovcu. Na Štajerskem poznam kar nekaj znancev, ki jim prija kraški teran in drugega vina sploh ne pijejo. Navadno si na Krasu ali kje drugje na Pri- morskem najdejo kmečkega vinogradnika in pri njem dol- go, leta in leta, kupujejo vino, dokler so pač zadovoljni z njim in njegovo ceno. Mnogi se vozijo tudi v Haloze ali v Slovenske ter celo Lendav- ske gorice po svoje najljubše vino. So pa tudi ljubitelji vina, ki so si doma uredili majhno vinoteko, glede na prostorske in p>odnebne možnosti in raz- mere, pa kupujejo vino po iz- biri. Od vsake sorte nekaj in iz vsakega slovenskega vinorod- nega rajona po nekaj sort. V takih vinotekah ležijo pona- vadi tudi buteljke s tujimi eti- ketami, pa dragoceni predika- ti. Kajti njihovim lastnikom ne gre za količino, temveč pred- vsem za izbor okusov. Takšni ljubitelji ali vinoljubi vina ne pijejo sami, temveč v izbrani dnižbi, in ob tem o vinu mo- drujejo. Z leti in z izkušnjami si ljubitelj vina pridobi dolo- čeno znanje in obvlada dolo- čen ceremonial pokušanja vi- na. Postane pozoren na posa- mezne sorte, jih loči in razvrš- ča v ustrezno zaporedje ter iz- bira ustrezno vino za določene priložnosti, kot so kosilo, ve- čerja, slavnosti, družinski ju- bileji, prijateljska srečanja in podobno. Zato dobri poznavalci vina in vinske kulture pravijo tiste- mu, ki pije vino »pivec«, tiste- mu pa, ki pravilno pije vino pa »pravi pivec«. Ta slednji je do- ber poznavalec vina in za žejo pije vodo, pivo ah mlačen čaj. Vino pa je zanj božanska pija- ča ali kakor pravi _Zvonimir Simčič: »Pravi pivec'se nikdar ne opije, razen v primeru, ko si to sam zaželi. Drugače se ob- naša nepoznavalec vina, ki ne razlikuje stopenj opojnosti in se predaja tej vrli pijači s pre- tirano zagnanostjo. Pravi pi- vec ni nikdar grobijan, ampak je obziren in nežen, kot ljubi- mec. Ve, kdaj se je treba usta- viti, kdaj je dosežena opojnost zadostna, noče, da bi prijetne občutke z dodatno pijačo po- teptal. Včasih si ga zaradi ne- razpoloženosti ah otožnosti privošči kaj več, seveda premi- šljeno, sam ali v družbi s prija- telji. V tem primeru deluje blagodejno. Doživite enkrat pijanost; saj ne boste umrli, če ste pijani od dobrega vina. Do- bro vino razveseli srce, dobro vino blaži bolečine.« (Zvoni- mir Simčič: Vino - med ljudsko modrostjo in sodobno zna- nostjo, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1987) Ob takih priložnostih je ob vinu treba tudi kaj reči in ta- krat se pokaže govorniška sposobnost posameznikov. Mnogi pravijo, da se jim ob vinu prebudijo retorične spo- sobnosti. Vino je tudi oblika sprostitve, ki navadno bolj molčečemu človeku »razveže« jezik, ni pa zato nič boljši reto- rik, kot je bil pred tem, ko se je po kozarčku ali dveh opogumil in povzel besedo. Če je v kakšni družbi tudi gledališki igralec, ki je pri nas še vedno sinonim za človeka, ki ve veliko besedila na pamet, ga navadno vsi siUjo, naj kaj pove. Ln če je spil kakšen koza- rec vina več, bo imel že nekaj težav s spominom. To seveda ni pravilo, hočem reči le to, da vino pK) eni strani spodbuja to- vrstno sproščenost, po drugi strani pa je vino lahko tudi vzrok za težave s spominom; tako ljudje tisto, kar so hoteli povedati, včasih povedo z do- ločenimi zapleti. Pivska kultura je zelo širok pojem. Že v uvodu tega po- glavja sem namenoma zapisal, da na Slovenskem ni sicer rav- no na začetku poti, daleč pa tudi ne. Trdno sem prepričan, da bo njeno vsaj teoretično problematiko zaokrožila že omenjena vinologija, ki obrav- nava tudi pivsko kulturo na vseh področjih. Torej ne le pit- je vina, temveč tudi vseh dru- gih alkoholnih in brezalkohol- nih pijač. Ni Vina brez alkohola Ne moremo govoriti o pivski kulturi, ne da bi omenili »me- dicinski« vidik. Tu se je stere- otip še nekako najbolj poraz- gubil, saj ne moremo več govo- riti o čmo-belem nmenju me- dicine o uživanju vina. Pred- vsem ne zaradi tega, ker je vse manj čmo-belih nasvetov v slogu: ne pijte vina, ker boste postali alkoholiki, ker povzro- ča cirozo jeter, ker vsak alko- hol škoduje ožilju, povzroča visok pritisk, vino škoduje vsakomur in vsem...Ni pa se- veda tudi množičnih nasvetov na primer: pijte vino, ker je zdravo za ožilje in preprečuje arteriosklerozo, pijte ga zaradi boljše krvne sUke, ker vsebuje železo - zlasti teran in podob- no. Neposredno »propagira- nje« vina v medicini je seveda kočljivo, zato ga zdravniki priporočajo individualno, pač na podlagi neposrednega poz- navanja zdravstvenega stanja svojih bolnikov, v javnosti pa se ravnajo v skladu s splošnimi spoznanji na tem področju. Dr. Dražigost Pokom je za- pisal: »Sladokusec ne uživa vi- na zato, da bi z njim dobil energijo in življenjsko po- membna hranila, temveč samo zaradi gastronomskega užitka in morda tudi zaradi rahle, za- četne omame, ki je še daleč od pijanosti in se v njej človek še povsem obvlada in razmnno govori, čuti pa že skupaj s po- nudeno in zaužito hrano svoje- vrstno sproščenost in ugodje. Žal pa je ta gastronomska stopnja največjega užitka ob jedi pri kulturnih pivcih vse prepogosto povezana z vedno večjo količino popitega izbra- nega vina. Vzrok za to je vedno večja toleranca - sprejemlji- vost za vino. Prav to pa je mor- da največje vprašanje pri kul- turnem pitju alkoholne pijače - vina, o kateri toliko razprav- ljajo tako gastronomi kot tudi psihiatri, ki se ukvarjajo z al- koholizmom.« (Dražigost Po- kom: Vino in življenje, Gospo- darsko razstavišče, Ljubljana 1989) Znani slovenski strokovnjak dr. Jože Ramovš pravi: »Zmemega-kultumega pit- ja nihče ne brani, strah pa nam zbuja zato, ker je bil vsak al- koholik nekoč zmeren pivec, in je na dlani, da se bo del današnjih zmernih pivcev jutri že lahko znašel med alkoho- liki.« Menim, da so takšni prehi- tro narejeni in poenostavljeni, rekel bi - prirejeni za določeno tendenčno smer. Dvom v njih lahko utemeljujemo s tem, da pač vino vsebuje toUko alko- hola, da ga ne moremo imeti za brezalkoholno ali nealkoholno pijačo. Če to ne bi bilo, bi bili po treh popitih litrih vina še povsem trezni, vsak razumen človek pa ve, da ni tako. Nadaljevanje prihodnjič 6.1. Barva klobuka je živahno rdeča, kot malina. Meso je mmeno na prerezu ne modri, lahko pa rahlo rdeči, še posebej v betu. • Kraljevi goban! 6.2. Barva klobuka je rdeča vendar ni tako živahna kot pri Kraljevem gobanu. Zasledimo tudi rjave tone. Bet je živalmo mmen, spodaj ima rdečkasto mrežico. Meso na prerezu pomo- dri, v betu pa rahlo rdeči oziroma postane rožnato. • Lepi goban! 7.1. Klobuk je rjav. Včasih zasledimo rahle rdečkaste primesi po robu klobuka. Bet je rumen, v bazi pa rjav. Mrežica je enako obarvana kot površina beta. Meso je rumeno in rahlo modri. • Rumeni goban! 7.2. Bet je rumen, spodaj - obič. v kolobarju rahlo rdečkast. Barva kožice klobuka je sprva svetla, kasneje pa svetlo sivor- java, kot da bi bila poprhnjena s sivim prahom. Meso modri. • Fechtnerjev goban! DODATEK: Boletus subappendiculatus - Nemodreči goban je sličen Rumenemu vendar ne modri, meso pa belkasto rumeno. (D. Vrščaj: Ghve od Triglava do Jadrana). Skupina C Zraven vseh značilnosti, ki ju uvrščajo v to skupino (mrežica, rumene pore in rumeno meso) imata Grenki in Leponogi goban še grenko meso. Leponogi goban ima značilno glinasto polsteno barvo klobuka in pa rdeče obarvan bet. Ko ga enkrat spoznamo ga lahko ločujemo brez okušanja mesa. Grenki goban pa je težje določljiv, saj je, starejši, dokaj sličen Poletnemu ali celo Jesen- skemu gobanu. Vsak sum odvrnemo tako, da prežvečimo košček mesa in ugotovimo ali greni. Potem, ko enkrat ugotovimo da meso greni, ju torej sploh ni težko ločiti, vendar si vseeno poglejmo ključ: 8.1. Bet je rdeče obarvan. • Leponogi goban! 8.2. Bet ni rdeč, oziroma se rdeča barva lahko pojavi le pri bazi beta ter ni izrazita. • Grenki goban! DODATEK: Bledični goban (Boletus albidus) je pravtako grenak. Klobuk je skoraj bele barve. Skupina D zajema: 1. TEŽKI GOBAN - BOLETUS TOROSUS 2. SVINJSKI GOBAN - BOLETUS LURIDUS 3. ŠKRLATNI GOBANI - BOLETUS RHODOPURPUREUS 4. RDECERUMENI GOBAN - BOLETUS RHODOXANTUS V tej skupini so gobani ki imajo mrežico po betu, rdečkaste pore, meso je belo lahko pa tudi rumenkasto. Barvo spreminja ali tudi ne, zanesljivo pa ne smrdi in ne greni. Še največkart srečamo SVINJSKEGA GOBANA dočim so drugi trije dokaj redki. V Sloveniji so, na primer, le redki mikologi našli TEŽ- KEGA GOBANA. Prav zato, ker so redki, je razlikovanje med njimi relativno težavno. Še najlažje določimo prav najpogostej- šega - SVINJSKEGA GOBANA, saj ima dve značilnosti ki ju drugi gobani nimajo. Prva je rdečkasto obarvana površina klo- buka tam kjer so se ga držale cevke (subhimenialni sloj), druga značilnost pa so realtivni veliki in reliefno debeli prekati na mrežici beta. V primerjavi z drugimi gobani je razlika v debelini in velikosti mrežice očitna. TEŽKI GOBAN in RDEČERUMENI GOBAN veljata za neužitna, dmga dva pa sta užitna pogojno, torej potem, ko ju prekuhcimo in vodo odvržemo. Nekateri gobarji smatrajo, da je na primer SVINJSKI GOBAN, potem ko ga prekuhamo, izjemno okusen, še pose bej zato, ker ni črviv. 9.1. Površina kjer so se cevke držale klobuka je rdečkasta. Barva klobuka je svetlorjavkasta z oranžno rdečkasto primesjo. Vča- sih tudi rahlo olivnate barve. Mrežica je rdečerjavkasta in relativno debela. • Svinjski goban! 9.2. Površina kjer so se cevke držale klobuka ni rdečkasta, temveč je obarvana kot meso v klobuku. • na vprašanje 10! 10.1. Cela goba (klobuk, pore in bet) je temno do škrlatno rdeča. • Škrlatni goban! 10.2. Cela goba ni temno do škrlatno rdeča. • na vprašanje 11! 11.1. Meso je izrazito »težko«. Barva klobuka varira od svetlo rjave skoraj krem barve do oranžne, včasih tudi z zelenimi ali rdečimi madeži. Klobuk ni obarvan enakomemo. Pore posta- nejo rdeče dokaj pozno. • Težki goban! 11.2. Klobuk je svetlosivkast ali svetlorjavkast z rožnatimi pre- livi ki so posebej izraženi na temenu, tako da je včasih na vrhu prav malinasto rdeč. Meso ni »težko«. • Rdečerumeni goban! DODATEK: V mikološki literaturi boste pri gobanih te skupine našli pre -cejšnje število različnih imen in seveda tudi novih vrst. Razlog je v tem, da gobani te skupine nastopajo v različnih barvnih variacijah. Nekaj primerov: - Boletus caucasicus, - Boletus splendidus ssp. moseri, - Boletus purpureus, - Boletus permagnificus. Skupina E v tej skupini se nahaja le VRAŽJI GOBAN. Predvsem dve značil nosti nas opozorita da imamo opravka z njim. Prva je dokaj svetla barva klobuka (belaksto rjavkasto siva), dmga pa je odbijajoč vonj. Ta sicer ni oster je pa neprijeten kot zaudarja joča mrhovina. To še posebej velja za starejše primerke. Neka- teri raziskovalci gob so našh mrežico na betu tudi pri VOLČ- JEM GOBANU (npr. D. Vrščaj »Glive od Triglava do Jadrana«). Tudi ta smrdi, zatorej bi ga v tem primem lahko uvrstili v sku- pino E in primerjali z VRAŽJIM GOBANOM. Je izjenmo redek in če se vam bo zgodilo, da ga najdete na Slovenskem, boste imeli izredno srečo. Od Vražjega gobana ga boste ločili po tem, da ne smrdi po mrhovini temveč po črnilu, in da ima rdeče odtenke na klobuku. 12. Goban smrdi po mrhovini ali pokvarjenem česnu. • Vražji goban! Vsi dosedaj obravnavani gobani so imeli bet (ali vsaj njegov del) pokrit s prekatno mrežico. Gobani v naslednjih skupinah te mrežice nimajo. Skupina F v njej so: 1. PREPROSTI GOBAN - BOLETUS IMPOLITUS 2. DIŠEČI GOBAN - BOLETUS FRAGRANS 3. ŽOLTI GOBAN - BOLETUS JUNQU1LLEUS 4. SPREMINJAVI GOBAN -BOLETUS PULVERULENTUS Št. 29 - 22. julij 1993 23 Št. 29 - 22. julij 1993 124 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Nagrajenki meseca junija Marijo Podlipnik, Kidričeva 15, iz Velenja, in Kristino Gradič, Zgornja Rečica 53, iz Laškega, vabimo, naj se v prihodnjih dneh oglasita v tajništvo našega uredni- štva (NT&RC, Trg V. kongre- sa 3a, Celje), kjer ju čakata nagradi — unikatna ročno pletena bluza in svilena, roč- no poslikana ovratna ruta oziroma šal. Že danes pa vas tudi vabi- mo, da zadnjo soboto v me- secu, 31. julija, prisluhnete Modnemu klepetu v progra- mu Radia Celje. Naša mo^a svetovalka Vlasta Cah-Že- rovnik bo tokrat govorila o večernih in slavnostnih po- letnih oblačilih nasploh, se- veda pa bo nekaj radijskih minut prihranjenih tudi za nagradno anketo ter žreba- nje izpolnjenih kuponov. Ve- seli pa bomo seveda tudi vseh vaših pobud in vprašanj v zvezi z napovedano temo pogovora. Za konec pa še droben na- svet - volani, o katerih danes piše naša modna svetovalka, niso samo modni hit, ampak nadvse prijazna popestritev oblačil, ki hkrati poskrbi tu- di za zračnost in lahnost po- letne garderobe. Uredništvo Volani na cvetličnem vrtu Morda je moda z njimi že malce utrujajoča, a kaj, ko volzmi tudi letošnje poletje tako samozavestno valovijo na vseh mogočih oblačilih, da se jim romantično razpo- loženi ženski svet kar ne mo- re upreti... Tisti najbolj modni so si za svoj osvajalni pohod izbrali cvetlični vrt, kjer še vedno blesti kraljica rož - vrtnica. Pa tudi vsi ostali cvetlični motivi so tokrat idealna podlaga za drobne, velike in največje volane, ki v takšni kombinaciji močno spomi- njajo na čas otrok cvetja iz 70 lot Tole valovanje nam seveda kar samo ponuja številne ideje za prenovo stare garde- robe - če vas navdušuje »flo- wer-power« oziroma »gipsy« stil, si prišijte nekaj volanov na krilo, vratni izrez, rokave, celo na rob oprijetih hlač. Takšni modeli nam brez dvoma nudijo obilico estet- skega užitka, zato se velja igrivemu počitniškemu frfo- tanju z volani vsaj tu in tam pridružiti... Prihodnjič pa si bomo pri- voščili še nekaj večernega sanjarjenja, saj so slovesna oblačila in poletne noči tre- nutno nadvse aktualna tema. VLASTA Anketno nagradno vprašanje meseca julija: KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO- SILE? a) bikinke, b) dvodelne v stilu 50. let, c) enodelne ASTROIOSKI KOTIČEK AstrolofiinJe lUANE Šifra: December Rojena sem v znamenju Strelca, on v znamenju leva. Oba sva poročena in imava skoraj iste probleme. Rada se vidiva in poklepetava. Ali na- ma v prihodnosti kaže kaj možnosti za kaj več kot le pla- tonsko ljubezen? Ali vidite, če se bo moje življenje obrnilo v lepšo smer, pa tudi to me zanima — kaj bo z mojo poslov- no zamislijo? IVANA: Pomlad in zečetek poletja sta bili naporni obdob- ji, sedaj pa se že vse izboljšuje. Pravi razvoj dogodkov pa vas čaka od septembra naprej, ko boste zaživeli na vseh področ- jih in se tudi krasno počutili. Vaše čustveno življenje je na prelomnici: slutite nova ob- zorja, vendar ne veste, kako bi uredili zemeljske stvari - kako bi z domom, službo in denar- jem. Poskusite se držati svoje- ga notranjega občutka, izogi- bajte se pretiravanju, poveli- čevanju in impulzivnosti, vse do konca oktobra. Po tem ter- minu pa boste bolj stabilni in tudi čas bo ugoden za realiza- cijo poslovnih zamisli. Veliko boste naredili, pa tudi drugi vam bodo radi pomagali. V na- slednjih štirih letih boste zelo spremenili svoje življenje - in to na bolje. Vse te spremembe, ki jih sedaj le slutite, se bodo uresničile in jih lahko začnete izvajati že jeseni. Morda bo vaš Lev pri tem nekoliko bolj obremenjen kot vi, čeprav ni- ste priložiU njegovih podat- kov. Vendar pa vam vsekakor ne bo zmanjkalo energije, le v času od 15. maja pa do 15. ju- lija se nikar ne izčrpavajte, saj je ta del leta za vas vedno pre- izkušnja. Vsekakor pa je vaša dolžnost, da si v teh letih, ko vas bo ščitil Jupiter, ustvarite tako življenje, kot ste ga sa- njali. Brez strahu, uspeli boste! Šifra: Sreča Rojena sem v znamenju Tehtnice. Zanima me kako bo z mojim zdravjem letos, pa tu- di v prihodnosti. Kaj pravijo zvezde o meni? IVANA: Vaši podatki glede kraja rojstva žal niso bili po- pol^, saj je treba navesti tudi mesto oziroma kraj, v katerem ste bili rojeni in ne zgolj drža- ve (Nemčija). Vendar pa se da vseeno kar nekaj povedati o vas. Ste zelo izrazita tehtni- ca, v mnogočem navezani in povezani z ljudmi, z medseboj- nimi odnosi, ki so v veliki meri krojili vaše življenje do sedaj. Radi imate spremembe, mono- tonija vas spravlja v slabo po- čutje. Nasploh se najbolje po- čutite takrat, ko ste sprejeti od ljudi, ko vas razumejo in tudi vi njih. Letošnje leto bo za vas odločilnega pomena, kajti pla- neti so vam izjemno naklonje- ni, lotite se lahko prav vsega kar vam pade na misel. Uspeš- ni boste pri delu, opravite čim več pomembnih kontaktov z ljudmi, potujte, poskrbite zase na najboljši možni način. Vse do polovice decembra se boste izjemno dobro imeli! Nasploh pa za vas velja, da ste človek, ki vsako leto zaživi ju- nija in vam je zelo lepo do no- vega leta. V času od marca pa do junija pa je bolje, da poči- vate in mirujete, ker ste takrat tudi brez energije in nikakor ni priporočljivo, da se lotevate napomejših stvari. V nasled- njih treh letih se boste imeli še naprej lepo, čimveč pa naredi- te letos, ker vas Jupiter ščiti tako kot že dolgo ne. Zdravje se bo izboljšalo, koristi vam umirjanje, zmerno gibanje, narava in zrak. Izogibajte se poživilom ali zadevam, ki vas mentalno vznemirijo. Šifra: Cill Predvsem me zanima za ka- tero smer študija se naj odlo- čim, kajti niham med dvema univerzama. Sedečega dela ne maram preveč, ker me hitro utrudi. Zanima pa me tudi, kaj mi kaže v ljubezni. Ali bom v življenju srečna? IVANA: Druga polovica leta in prva polovica naslednjega leta bosta zate odločilni, v glavnem dobri. Ni ti treba preveč skrbeti, ker ti kaže uspeh. Si človek, ki veliko pre- mleva znotraj sebe, skoraj ni- česar pomembnejšega ne nare- diš, če dvomiš v rezultat. Po drugi strani pa si živcihna, se dobro izražaš in imaš rada hi- trost. Pri delu z mlajšimi ose- bami, torej pri poučevanju, bi najbolje izrazila svoje sposob- nosti, se gibala in pokazala svojo smisel za presoje drugih, za odločanje in tudi vodenje. Ta vrsta dinamike bi ti vseka- kor ustrezala. V naslednjih ne- kaj letih, ki bodo povsem dru- gačna od dosedanjih, pa ti kat- že postopen napr^ek, tako da boš izredno zadovoljna z re- zultati. Čustveno življenje se bo sprostilo in umirilo v do- brem partnerskem odnosu po novem letu in bo potem dokaj imiirjeno. Morda bo partner nekako povezan z tujino, poto- vanji, morda bo mlajši od tebe, zelo športen in komunikati- ven. V življenju boš kar sreč- na, čeprav je sreča vedno le rezultat vloženega napora in kot taka, v obliki čistega daru skoraj ne obstaja. Si človek treznega razmisleka in se kljub temu, da imaš veliko idej, znaš skoncentrirati na nekaj bistvenih ciljev, ki ti po- menijo največ. mikrostar UGODNA PONUDBA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV Osebni računalnik 386DX/40. RAM 4 MB, FDO 5.25' 1.2 MB, monitor SVGA odor samo 108.000,00 sK. Ob nakupu omenje- ne konfiguracije podarimo HDD 120 MB. Tiskalniki Samsung SP2412 A4/24 32.400,00 SIT, SP0921 A3/9 33.160,00 SIT, SP2421 A3/24 49.800,00 SIT. MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, PE Celje, Teharska 4 (tovarna Toper), tel. 063-21-150, fax 063-21-021 od ponedeljka do petka od 8-16. ure. Št. 29 - 22. julij 1993 25 Fiat bo predstavil novi kupe Fiat počasi, vendar tudi do- volj zanesljivo, uresničuje na- črt o predstavitvi 18 novih av- tomobilov v naslednjih petih letih. Mednje spada tudi kupe, av- tomobil, ki naj bi ponovno oži- vil tradicijo kupejev pri tej italijanski avtomobilski tovar- ni, kjer so bili nekdaj ponosni na 8V, pa 2300, nato na dino in končno še na kupeja z oznaka- ma 130 in 124. Novi kupe je rezultat dela uglednega Prnin- farine in Fiatovega stilistične- ga centra, pri čemer naj bi av- tomobil združeval veliko no- vega in vsaj malce spominjal na slavne čase Fiatovih kupe- jev. Štirisedežni in točno 4250 milimetrov dolgi kupe bo na voljo z dvema motorjema in dvema paketoma opreme. Mo- toma agregata bosta oba s prostornino po 2,0-litra, ven- dar z različno močjo (140 in 190 KM), pri čemer bo zmog- ljivejšemu v pomoč tudi tur- binski polnilnik. Po sedanjih napove^h naj bi torinska to- vama kupe predstavila še pred koncem leta, pri čemer tovar- na ne pozabi še posebej po- udariti, da bo avtomobil ponu- jal vehko pasivne in tudi ak- tivne vamosti Na sliki: urad- na fotografija kupeja. Ferrari in novi avtomobiii Italijanski Ferrari se pri- pravlja na veliko predstavo. Prihodnje leto, verjetno že kar na ženevskem avtomobilskem salonu, bo pokazal svoje novo vozilo. Ime še ni izbrano, saj se menda odločajo med barchetto 373 in ferrarijem 130. V vsakem primem bo novi avtomobil poskus odgovora na invazijo izjemnih športnih av- tomobilov, ki ta trenutek osvajajo evropske in dmge tr- ge. Novi ferrari bo nekoliko skromnejša različica tistega, kar se sicer vozi v dirkah for- mule 1. To bo dvosedežni ro- adster, ki mu je obliko vdihnil Pininfarina, pri čemer bo av- tomobil izdelan iz karbonskih vlaken in zato težak komaj 975 kilogramov. Pod motomim pokrovom se bo seveda vrtel dvanajstvaljnik, ki so mu pro- stornino s prejšnjih 3,5-htra povečali na 4,5-litra, tako da je tudi moči izjenmo veliko - točno 500 KM. Zraven bodo dodali še šeststopenjski polav- tomatski menjalnik, razmerje v teži in moči pa bo izjemno, in sicer 512 KM na tono teže. Vse dmgo so napovedi. NarediU naj bi vsega 1.200 avtomobi- lov, cena pa bo segla v nebo, kajti avtomobil naj bi bil na voljo za dobrih 400 milijonov lir - brez davkov. Znova se bo ponovilo, kajti sanje bodo na voljo le nekate- rim. Na sliki: donmevna podo- ba novega ferrarija. Opel obnavlia omego Biisselsheimska tovarn Opel, sestavni del evropske podružnice ameriškega Gene- ral Motorsa, karoserijsko ob- navlja svoj največji avtomobil (po dokončni upokojitvi sena- torja). Računajo, da bodo obnov- ljeno vozilo prvič postavUi na avtomobislkko sceno marca prihodnje leto na ženevskem avtomobilskem salonu. Neko- liko nejasne in tovarniško za- maskirane slike nove omege dokazujejo, da bo avtomobil karoserijsko obel, pa z relativ- nim dolgim prednjim in precej krajšim zadnjim delom (na sli- ki). Omega II, tako govorijo v tovami, bo v dolžino merila 4,79 metra, z večjo piedosno razdaljo pa naj bi bila še bolj prostoma kot sedaj. Motorji naj bi bih po sedanjih napove- dih štirje: 2,0-Utra in 136 KM, pa 2,5-litra ter 173 KM, nato 3,0-litra (šestvaljnik) z močjo 225 KM ter končno še 2,5-litr- ski turbodizel (143 KM), ki pa se ne bo rodil pri Oplu, pač pa so si ga sposodiU pri miinchen- skem BMW (tds). Omenjeni di- zelski agregat je očitno vse bolj popularen, pa ne le zato, ker je iz Miinchna, pač pa za- radi tega, ker ponuja skoraj izjenme karakteristike (zato se po njem zgleduje tudi Merce- des Benz). Pri Oplu imajo z omenjenim motorjem še ne- kaj dmgih načrtov, saj naj bi ga po napovedih ponujali tudi v terensld fronten. Nova odredba, večie težave Pred nedavnim je slovenska- vlada sprejela novo odredbo o začasnem uvozu, ki se dotika tudi avtomobilskega področja oziroma avtomobilov. Po črki nove uredbe, ki že velja, bodo še najbolj prizadeti oziroma na slabšem tisti, ki so se doslej voziU s takoimenovanimi čr- no-rumenimi tablicami. Nova odredba namreč dovo- ljuje registracijo avtomobilov s temi registerskimi tablicami (in oprostitve plačila vseh da- jatev) le družbam, kjer je ve- činski kapital v tujih rokah. Poleg tega se lahko vsi tisti, ki imajo na avtomobilu sedaj še mmenočmo registersko tabli- co, vozijo vse do poteka regi- stracije, te pa ne bodo mogli podaljšati - če ne bodo izpol- njevali zahtevanih meril. Se bolj pomembno je to, da je mo- goče to registersko tablico do- biti le za obdobje treh mese- cev, toda tudi za ta čas je treba plačati varščino v višini carin- skih dajatev. Če bo torej oblast vztrajala pri doslednem spo- štovanju nove odredbe, bo av- tomobilov s temi registerskimi tablicami pri nas precej manj. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Tudi v času dopustov zanimanje za sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Glolovec v Celju ne pojenja. Preko 900 vozil, ki so bila tokrat na prodaj in 47 prodanih avtomobilov zgovorno pričajo o tem. Organizatorji v svojih zapiskih omenjajo tudi zelo dobro prodajo nadomestnih delov za vozila. iViall, a vendarle veliki Twinge Pred dnevi je novomeški Re- voz v zdravilišču Moravske Toplice novinarjem predstavil najnovejši Renaultov avtomo- bil Twingo, ki je v Franciji na- prodaj šele od aprila, pri nas pa so ga že začeli prodajati prejšnji teden. Kot so nam zatrdili, bo letos Slovencem na voljo največ 300 takšnih avtomobilov, prihod- nje leto pa okrog 500. Zanima- nje za ta avtomobil, ki se po- naša s svojstveno obUko, je ve- liko, zanj pa bo treba odšteti 1,298.000 tolarjev ah okrog 18.500 mark. TVango nekoliko spominja na Renaultovega espace in predstavlja nekakš- no altemativo petici in cliu v razredu manjših avtomo- bilov. Značilnost Twinga je v hi- trem in enostavnem preureja- nju notranjega prostora. V hi- pu ga lahko uporabite tudi za mini spalnico, če ste kje na po- ti, vas zaloti noč, prenočišča pa ni v bližini. Zanj se bodo verjetno odločali tudi mlajši kupci. Vanj je vgrajen 1239 kubični motor s 55 konjskimi močmi, dolžina avtomobila je 3,43 m, širina 1,63 m , višina pa 1,42 m. Pri poprečni vožnji 90 km/h, znaša poraba 5,1 li- tra goriva na 100 km, posoda za gorivo pa meri 40 htrov. Pri Twingu so namenih veliko po- zomosti tudi ekologiji. 90 od- stotkov sestavnih delov avto- mobila je takšnih, da jih bo mogoče na koncu življenjske dobe predelati. Nekaj delov avtomobila je napravljenih tu- di iz recikliranih materialov. Novinarji so lahko avtomobil tudi preizkusili in reči moram, da je upravljanje lahko, eno- stavno in prijetno, motor sko- rajda ni slišen, preglednost pa je izredno dobra. Dobro se d^i na cesti, doseže pa največjo hi- trost 150 km/h. Skratka, Twinga bodo kupovaU ljudje, ki od avtomobila pričakujejo enostavnost, preprosto upora- bo in osebnost. JANEZ VEDENIK Če imate radi svoje vozilo, mu privoščite tisto, kar zelo potrebuje VULKANIZACIJO in AVTOPRALNICO PREVOLNIK TEHARJE tel.: 063/32-900 Ne pozabite: vozilo vam bo hvaležno. TUDI MED NAJCENEJŠIMI SE NAJDE CENEJŠI ^ECRG In njihovi Imovini FORTUNA MMirlbonkl122vC«l|i FORTUNA PLUS Tchirl« 211, Tilurt« - betonske cevi vseh vrst - keramične ploščice - električni, vodovodni in toplo- vodni material - vijaki in okovje SUPER PONUDBA: - kozarci za vlaganje 32,00 Srr Možnost plačila na čeke! informacije: FORTUNA 35-619 FORTUNA PLUS 411-255 MAZDA NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI letna obr. mera samo 8,9% do reg. v DEM polog 36 obrokov MAZDA 121 od 20.540 8,216 434 MAZDA 323 od 24.389 9,756 515 MAZDA 626 od 37.372 14,949 789 MAZDA MX3 od 33.678 13,471 711 OPEL Corsa od 19.998 DEM Astra od 25.352 DEM Vectra od 32.521 DEM SEAT FORD Fiestaod 17.950 DEM Escort 1.6116V 5v 26.500 DEM HONDA Toledo 1,61 od 24.900 DEM Civic od 30.785 DEM Možnost nakupa: RENAULT, VW, FIAT, ALFA R... LEASING - najugodnejši KREDITI do 4 let, obr. mera 14% AVTOAKUSTIKA. ALARMNE NAPRAVE Urejen servis in garancija - dobava takoj AVTOCENTER SPEKTRA ORBIT Kidričeva 36, Celje tel.: 063/411-336, 411-298 del. čas: od 8.00 do 18.00 Št. 29 - 22. julij 1993 26 DEŽURSTVA TRGOVIN Celle Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17.ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikovih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- r^ in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, Tmovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tinj na Ljubečni, Polulah, v Smartnem v Rožni doUni, Škofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je od- prta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Voglaj- na, Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Nakupni center Lava je odprt od 7. do 15. ure. Samopostrežna trgovi- na Savica je odprta od 7.30 do 17. ure. Ob nedeljah pa je de- lovni čas Centrovih prodajaln naslednji: od 7. do 11. ure je odprta samopostrežna trgovi- na Ložnica, Solidarnost od 7.30 do 11. in Otok od 8. do 11.30 ure. Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rim- Ijanki na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nede- ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe- kama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Drag- stor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob ne- deljah in praznikih od 8. do 22. ure, trgovina Plemič Te- harje - sobote od 7. do 14. ure, nedelje od 8. do 11. ure, trgovi- na Figec Štore - sobote od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19.vu-e, ob n«»deljah od 8. do 11. ure, mini market Čebelica v Novi vasi ob sobotah in ne- deljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22.iu-e, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob sobo- tah odprta tudi Mercatorjeva trgovina na Hudinji, kupujete pa lahko tudi v trgovskem po- djetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih TopUcah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprta je trgovi- na Rogač pri železniški postaji ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu tr- govina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli.ure ter v Rimsldh Toplicah trgovina Marjeta in sicer ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure. Šentiur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13.vu-e in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. Odprta je prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju v so- boto od 8. do 17. ure, ob nede- ljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žžilec ima ob n^e- Ijah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botSh in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure, Minimarket Špela v ulici Florjana PoWina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je odprta tudi sa- mopostrežna trgovina in bife Kmetijske zadruge Petrovče. Velenje v tem mesecu je odprta tr- govina Era — Nežka na Cankar- jevi 2 in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Mozirje Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežuma Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12.ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. Market Lipa Šmarje je ob sobotah odprt od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izme- nično odprt Market Ratanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7.do 18.ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekama odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekama dežuma od 8. do 11. ure. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežiima ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ali 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Moziiju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zaije in Gomji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI EK)M ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežuma služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežuma služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do p>etka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. Šentjur pri Celju Poročila sta se Bojan GU- ČEK iz Tajht in Ljudmila KOLMAN iz Loke pri Planini. Žalec Zakonsko zvezo so sklenili: Marjan MEŽNAR iz Velike Pi- rešice in Barbara FELICIJAN iz Sela pri Vranskem, Ivan TAVČER in Ivana NARAT oba iz Kaplje vasi, Branko KERT iz Gotovelj in Helena JAKOP iz Podloga v Sav. dolini ter Uroš KERT iz Gotovelj in Ro- mana MARČINKO iz Sešč pri Preboldu. Velenje Poročili so se: Jasmin HA- SIČ in Vahida BEŠIČ oba iz Velenja, Milan VERDELJ iz Velenja in Danica SOTLER iz Šenbrica, Marijan ARISTOV- NIK iz Raven in Marjana ŠMON iz Spodnjega Razborja, Zoran DREV in Renata TRU- PE J oba iz Velenja ter Milan REMŠE in Janja BOBEK prav tako oba iz Velenja. SMRTI Šentjur pri Celju Umrla sta Matilda DOB- NIK, 86 let iz Grobehiega in Marija HLADIN, 79 let iz Go- rice pri Dobjem. Žalec Umrli so: Frančiška KORA- DEJ, 65 let iz Žalca, Valentin PANČUR, 76 let iz Dobrteše vasi, Edvard ŠKORJANC, 51 let iz Dolenje vasi in Cecilija ŠKRUBEJ, 76 let iz Čmega vrha. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Karol JECL, 74 let iz Mestinja, Ana ZUPANC, 65 let iz Šentjurja, Alojz ČOKL, 80 let iz Vršne vasi, Ana KO- MERIČKI, 86 let iz Zagreba, Jožef PIRŠ, 89 let iz Zdol in Alojz GMAJNER, 41 let iz Vojskega. Velenje Umrli so: Franc AJNIK, 56 let iz Prelske, Janko SENTE, 57 let iz Velenja, Engelbert ŽERTEK, 59 let iz Griž, Mar- tin STOPAR, 68 let iz Mozirja, Jožef SILOVŠEK, 81 let iz Ve- lenja in Terezija ŠKRUBEJ, 72 let iz Velenja. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirana v p>opoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 25. julija bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od 26. julija dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon 831-017. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 22. julija dežura dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon 741-264. Od petka, 23. julija do četrtka, 29. juUja pa bo dežural dr. vet. med. Janez Hrovat, telefon 27-695. CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 500 SLT - vsaka nadaljnja beseda 50 SLT Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 16.30. ure. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in na- vedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Ob naročilu morate predložiti zadnje potrdilo o plačani naročnini. Št. 29 - 22. julij 1993 27 Št. 29 - 22. julij 1993 28 Št. 29 - 22. julij 1993 29 Št. 29 - 22. julij 1993 30 Št. 29 - 22. julij 1993 31 Št. 29 - 22. julij 1993 32 TRAČ-nice Telefonija v šentjurski občinski hiši razčiščujejo prijavo o dom- nevnih nepravilnostih v kra- jevni skupnosti Ponikva pri Grobelnem glede razdeljeva- nja telefonskih številk, naj- večjega bogastva na Šentjur- skem... Rezultati zaenkrat še niso znani. Igrice z Igriščem šentjurski meščani vse glasneje terjajo pojasnilo o usodi družbenega, (zdaj ograjenega) Športnega par- ka ter tudi o papirjih glede gradnje dodatnega igrišča. Vsi po vrsti so zadovoljni, da je domača mladež in malo manj mladež prišla vsaj do svoje nogometne zaposlitve, pomisleki pa vendarle so. Predvsem pri ogorčenih var- stvenikih okolja ter še dru- gačne rekreacije željnih. Od- govorili naj bi jim predsed- nik nogometnega društva in direktor pomembnega kosa bivšega Kmetijskega kombi- nata Jože Štiglic, Marija Ra- ta j iz občinskega Zavoda za urejanje naselij, pa najbrž še kdo... Pred Šentjurjem Berlinski zid? v Šentjurju naj bi zgradili mestno obvoznico. Občane z druge strani železniške proge in (zdaj še morebitne druge) ceste pa najbolj zani- ma kdaj bodo iz Hruševca in doline Kozarice uspeli z nor- malnim dostopom v bližnji center mesta. Ali bo kaj z ob- ljubi j anim podvozom? Glede na to, da potujejo po lokalni cesti, ki je v občinski pristojnosti, si velja zapom- niti, da je potrpljenje božja mast... ¥odllnlm Je bilo wroce v ponedeljek je bilo presneto vroče vodilnima možema štorske železarne, programskemu direktorju strojegradnje in livarstva v koncemu Slovenskih železam Borisu Maroltu ter vršilcu dolžnosti direktorja Livame Bogdanu Kočarju. Malo zaradi sonca, še bolj zaradi protestnega shoda pred celjsko skupščino. Za nameček so ju livarji na koncu »pova- bili«, da sta v njihovih vrstah peš odkorakala v Štore. Šef Ocvirk bi jih na Teharjah res lahko povabil na kozarček hladnega... Stara zamera? Cvetu šentjurskih občin- skih mož in žena prekipeva od dr. Franca Zabukoška javnega predalčkanja, da so nekakšni komunisti. Ali je posredi stara zamera, ker ga nismo hoteli v partijo, vpra- šuje prva dama občine Breda Svetina, občinski prvak La- dislav Grdina pa je pred dnevi izjavil: »Kaže, da bi bil rad naš paitijski sekretar!« Številke, številke... Pa še odgovor na Zabuko- škovo javno vprašanje o skupščinskih prejemkih šentjurske podžupanje Bre- de Svetina, sicer upokojenke Ema. Za šentjurskimi šanki so se brž pojavile govorice o bajnih vsotah, zato smo za- devo preverjali. Lani je Sve- tinova prejela za občinske dnevnice, sejnine in kilome- trino 41 tisoč tolarjev, Zabu- košek pa 16 tisoč. Za letošnje prvo poletje so številke seve- da nekoliko višje, ker je k Zabukošku šlo 21.400, k podžupanji pa 44.352 to- larjev. Od tega je bilo 21.342 tolarjev za njeno letošnjo, prvo pogodbo o delu. .. .da se v podjetja, usta- nove, občinske upravne or- gane, da o strankah sploh ne govorimo, vrača v »svin- čenih 45 letih« še kako pre- izkušena hierarhično obli- kovana lestvica pravic, kdo sme govoriti. Zvečine pri- jazni glaski (oprostite, sem na praksi) na drugi strani telefonov nam v teh dneh odgovarjajo, da je »šef na dopustu, v hiši pa je dogo- vorjeno tako, da lahko in- formacije posreduje samo ON.« Sprašujemo se, ali gre samo za kratko obdobje, ko je »demokracija na dopu- stu,« ali pa se zna tovrstno informacijsko sito potegni- ti še v jesen? ...da si je celjski župan Anton Roječ sredi vročega poletja vendarle privoščil nekaj dni dopusta. Pa ne kar tako, izkoristil naj bi ga delovno in v tem času prehodil (prevozil?) vsaj del trase za predvidene slo- venske avtoceste. Da le ne bi naredil pri tem kakšnega 'nepotrebnega ovinka preveč! STRAN(KA) ŠALJIVCEV Največ glasov za Šalo tedna ste pripisali Viktorju Sketa iz Žalca, ki je spisal šalo z naslovom Oče. Naša standardna nagrada za pošiljatelja šale in izžrebanca Volodjo Rohteka iz Kraigherjeve 6, Celje, je kaseta in čestitka na Radiu Celje. Šala tedna Oče General pregleduje četo in dobrohotno potreplja neke- ga vojaka po ramenu in mu reče: »No, kako je kaj, moj sin?« Vojak zažari: »Me veseli, da si se končno javil, očka. Mama te išče že dvajset let!« Hadlo Micka in Franci se srečata v Šmarju. Franci začne pihati Micki na dušo in jo boža po prsih. Micka vpraša Francija: »Kaj pa delaš?« Franci odgovori: »Radijsko postajo Lon- don iščem.« On nadaljuje svoje delo in se kar naprej z roko sprehaja po Mickinih pr- sih. Pa Micka spet vpraša: »Ja Franci, kaj pa delaš?« »Saj sem ti rekel da radio London iščem.« Micka pa gre z roko pri Franciju malo nižje, pa reče: »Oh Franci, s to anteno še radia Šmarje ne boš dobil. yšoii Učiteljica v šoli otrokom razlaga, da se človek po smrti spremeni v prah. Ko konča, neki fantič vzdihne: »Joj, potem je pa pod mamino posteljo polno mrličev.« Zidarska »Znaš našteti 28 zidarskih orodij?« »Seveda! Zidarska žlica, kladivo, libela in zaboj piva!« Otroška modrost »Kaj dela tvoj očka?« »Moj očka je avtomehanik. In kaj dela tvoj?« »Vse, kar mu naroči mama.« Pred poroko On: »Ti si sonce mojega življenja.« Ona: »Misliš resno, ali napoveduješ vreme?« ysak po svoje Se srečata župnika dveh različnih far in vpraša prvi drugega: »Kako pa Vi delite denar z bogom?« Drugi mu odgovarja: »Jaz dam polovico bogu, drugo polovico pa sam obdržim. Kako ga pa vi delite?« vpraša drugi. »Jaz ga pa vržem v zrak in si bog vzame kolikor rabi. Kar pade nazaj, je pa moje,« pravi prvi.« Šale so prispevali: Marjeta ŽELE iz Celja, Ljudmila GOT AR iz Laškega, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine, Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu in Ivan LEBEN-SLAVC iz Celja NAJ MUZI KANTI POVEDO Tud na raufnku Je že špilu »Je tam Osreček?« »Ne, jaz nisem — moj brat pa je,« je kot iz topa ustrelil v telefonsko slušalko eden od Osrečkovih, kakor se je po domače reklo Šusterjevim iz zaselka Osre- ček pri Šentjurju. Točno je namreč vedel, da je telefon- ski klic za Francija, znanega muzikanta, ki ga daleč na- okoli poznajo kot Osrečko- vega Francla. S svojim klarinetom je dal skozi preko 600 ohceti in vztrajnosti se je »nalezel« od svojega očeta, ki je tudi igral klarinet, ter še prej od stare- ga očeta, ko je raztegoval »frajtonarico«. »Nikoli se nisem počutil sposobnega, da bi igral na radiu, čeravno smo se pred 30 leti s kolegi prijavili na avdicijo na Radiu Celje, kjer nas je poslušal strogi Boris Kovačič. Pa ni bilo nobenega odgovora. Nas že ni rabil. No, veselje sem našel v majhnih veseličkah, kjer smo igrali brez ozvočenja, ter, kot rečeno, na ohcetih. Pa smo zdržali brez proble- ma po dva dni in dve noči, če le ni bilo preveč >gajstno< vi- no. >Gnarja< je bilo veliko, saj sem več zaslužil v eni no- či, kot žena v celem mesecu. A ženo, kje sem našel? En- krat sem šel prosit Polutni- kovega Mirkota, če bi zame- njal kolega za en večer na harmoniki. Ko sem ga po- spremil domov, nama je od- prla njegova sestra. In kako se mi je dopadla! Potem sem ga pa kar naprej >nucu<. Do- kler se nisva poročila. On je postal slaven z Celjskim in- strumentalnim kvintetom, jaz pa še vedno igram po oh- cetih. No, pa žena je tudi >fajn<. Ohceti so bile velikokrat po starem in enkrat, ko so pobrali larmo, sva morala s kolegom poiskati pletar z denarjem. Zagledala sva ga na vrhu dimnika. Kaj pa zdaj? Po lestev in na >raufn- ku< sva morala >zašpilat<. Ko sem se vsedel na dimnik, so muhaste kuharice zanalašč zakiirile peč s slamo, da se mi je kadilo pod nos. Ampak, z nogami sem zamašil luk- njo, dim je udaril nazaj in kuharice so morale odimlje- ne zbežati ven. Včasih, ko je bilo več sne- ga, smo se muzikantje vpre- gli v telege in s sanmi vlekli ženina in nevesto po vasi. Če je bil >fajn< ovinek, smo že gledali, da smo jih zvrnili v kakšen graben in smeha je bilo za vse dovolj. Zdaj ni več tako. Ohceti niso dolge, tudi snega ni, običajev je vse manj, >gnarja< tudi ni, muzikantje pa nima- mo več toliko kondicije. Tudi jaz ne. Ampak, igram pa še vedno zelo rad, čeravno sem pred kratkim srečal Abra- hama.« EDI MASNEC Ena Iz Franolovega rokava Takoj po ohceti je »tamlada« vzela vajeti v roke, pogledala po hiši in rekla: »Zbelt bo treba!« . Ker ni našla nobenega »penzla«, je takoj našla rešitev v boga- tih — gostih tastovih brkih. »Alo, ata - brke stran, zbelt bo treba.« In ko je ata šel po vasi, ga sreča prijatelj in nič kaj zadovoljen negoduje nad snahinim početjem. Taisti prijatelj drugo jutro opazi ata na krošnji drevesa in seveda ga takoj povpraša, kaj dela gor? »Veš tamlada misli >šmom< delat, pa ne vem ali ima jajca, ali ne?« Kupon Najbolj sem se nasmejal šali:. Moj naslov:. Št. 29 - 22. julij 1993