Me PoBtgebtthr bar betahlt.
PoStnlna plač? v gotovini-
Prali — cena 2 L
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XVI.
V Ljubljani, 23. novembra 1944. št. 47 (784) \
Janezek se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO In UPRAVNISTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: Vi leta 20 lir, 'A leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi.
Trditev, da so vzhodna Poljska in baltiške države potrebne za »varnost« Sovjetski zvezi, je ne samo moralno nevzdržna, ampak tudi z dejstvi navzkriž.
W. H. Chamber in
(American Mercury, Newyork)
Ogorčeni boji v spodnji Alzaciji
Fiilircricv elavni stan. 21. novembra. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na mostišču ob Maasi jugovzhodno od Helmonda so razbile naše .čete nove. z oklepniki podprte napade britanskih oddelkov.
Kljub junaškemu odporu vseh vrst orožja naše vojske nadaljujejo Severni Američani med Geilenkirclinom in področjem jugovzhodno od Stolberga s svojimi množičnimi napadi. Toda tudi včeraj niso napredovali daleč preko svojih izhodiščnih postojank. S protinapadi smo sovražnika na posameznih odsekih, na katerih ie naiprei napredoval, zopet zaustavili. Uničili smo 6o sovražnih oklepnikov.
Na severovzhodni meji Lorene so zavzeli lastni okleoniški oddelki na-7-ai vr. to kraiev.
Posadka Metza se ogorčeno bori s sovraž likom, ki ie vdrl v zahodni del mesta. Vzhodno od Morchingena sovražni zbiti oddelki včerai niso mo-fili nadaljevati svoiih napadov.
Med prekopom Ren—Marna in Bur: Cundskitni vrati se nadaliuieio težki ®?ii v sovražnih vdornih področjih. Silno se borimo tudi v severo-zahod-nem predtrdniavskem ozemliu Bel-forta.
V spodnji Alzaeiii so se razplamteli ogorčeni boji naš:i čet z napredujočimi sovražnimi s imi.
London In Anv s smo nadalje ob-streuevali z daljn trelnim ocrniem.
V Italiji ie pr: -la osma britanska armada davi nai dati ob obeh straneh Forlija. Napa 1 smo pričakovali.
Na Balkanu smo razbili severno od Prištine močnejše napade bolgarskih žet.
Vzhodno od Budimpešte 'n južno od pogorja Matr» so boliševi: i pri nadaljevanju svoiih žilavih .elenapadov spričo odpora naših di' zij le malo napredovali. Sovražni na adi iužno od Miskolcza niso imeli usr ha. Za nekatera sovražna predmostii ob Tisj na toka iškem področju in nri Užhorodu se biieio siloviti h »H. Ob obah straneh ceste, ki drži preko prelaza Dukle. 6o obležali znova napadajoči sovietski oddelki v našem odniu.
Boliševiške prebiialno poskuse jugovzhodno od Liepaie smo tudi drugega dne obrambne bitke zavrnili v hudih bojih, ali pa iih razbili že v pripravljalnih postojankah.
Branilci polotoka Sorvemaa se s podporo strnjenega ogni» naših pomorskih sil iunaško braniio pred ojačenimi sovražnimi napadi. Iskalci min so potopili v boiu proti sovjetskim PO; morskim silam, ki so udarile proti Montuju neki sovietski hitri čoln.
Včerai so angloameriški strahovalni letalci znova napadli kraie v zahodni Nemčiji. Nadalinii napadi so bili naperjeni na gornjo sleziio. Ponoči so vrgla britanska motilna letala posamično bombe na zahodno, severozahodno in srednjo Nemčiio. Protiletalsko topništvo našega letalstva ie sestrelilo 25 sovražnih letal, med njimi 18 štlrimotornih bombnikov
Iz vojnih po.-očil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
16. novembra se ie začela tretia bit. ka pri Aaehnu. V večdnevnih izredno srditih bojih smo vse sovražnikove poskuse, da bi prebil našo fronto odbili. Pri Metzu so naše čete prestregle Ogorčene sovražnikove napade.
London in Anvers sta bila ves teden pod ognjem povračilnega orožja.
Na italijanskem bojišču ni bilo posebnih dogodkov.
Naši premiki na Balkanu in na fin-sko-norveškem obmejnem ozemliu potekajo po načrtu.
Vzhodno od Budimpešte so boljševi-kj zaman skušali prebiti našo fronto.
BLAGOSLOV DEMOKRACIJE
Za Francijo Belgija.
mm
Kamor koli pride angloameriški »osvoboditelj", povsod prinese revolucijo s seboj
Stockholm. 18. nov.
2e dolgo časa pričakovana vladna kriza v Belgiji ie izbruhnila. Pretekli četrtek ie vlada ponovno razpravljala v razorožitvi maauistov. Po eni uri zasedanla so trije ministri, oba komunistična člana Pierlotove vlade in zastopnik maquistov. voini minister Demanv. zapustili sejo in izjavili poročevalcem listov, da bodo takoj podali ostavko. Po poročilih listov se ie to medtem že zgodilo.
Vsa Belgija se zdaj izprašuje, ali se Pierlot in njegovi desničarski pristaši čutiio dovoli močne, da bodo kliub odkritemu prelomu z levičarskimi strankami, predvsem s komunisti. mogli ostati na oblasti. Malo verjetno ie, da bi zastopniki levice pristali na rekonstrukcijo vlade ood predsedstvom njenega dosedaniega šefa Pierlota. ki so ga bili razkričali za reakcionarja. Po drugi strani pa Pierlot in njegovi pristaši, ki so bili skorai vsi preživeli voino v angleškem eksilu, trde, da bi britanski politiki radi videli, da Pierlot ostane še nadalje na krmilu Belgije.
Odločilna za izbruh sedanje krize je bila odredba vlade da morajo člani boliševiških maquistovskih oddelkov najpozneje do konca tega tedna (to ie. do pretekle sobote, op. ured.l oddati svoje orožje. V ponedeljek se je nato začela velika, od komunistov organizirana protestna akcija. »Vsa Belgija vre,« ugotavlia dobesedno bruseljski zastopnik ameriške poročevalske agencije United Press. Francija, Grčija Belgija — povsod ista slika: komunisti, ki so bili veseli, da so si pod nacionalistično krinko priskrbeli orožje za notranjo levolucijo (kakor pri nas. op. ured.l. niti ne mislijo na to da bi zdai orožje oddali. Ves Bruselj ie prelepljen z lepaki, na katerih se voditelji
»osvobodilnega« gibanja zgražajo nad ukrepi vlade.
V sredo so se maguisti od ranega iutra do poznega večera vozili no mestu in pozivali ljudstvo na veliko protestno zborovanje. Neki vodilen član tega gibanja ie izjavil: »Recite Angležem, da nam niti na um ne pride izročiti orožje, ki so nam ga bila poslala britanska letala (kakor pri nas, op. ured.). Če bodo orožniki streljali, bomo znali na to enako odgovoriti.« Število še zmerom oboroženih macjuistov cenijo na 60.000 med njimi samo v Bruslju 10.000.
Kakor poroča Reuter iz Bruslja, se je v četrtek zvečer kliub prepovedi vlade vršilo v Bruslju veliko zborovanje. Govorila sta odstopivša ministra, komunist Dispv in voditeli odporniškega gibanja Demanv. Zborovalci so venomer vzklikali: »Demanv nai postane ministrski predsedniki«
Isti dan pozno zvečer sta komunistični voditeli Marteaux in voditeli odporniškega gibanja Demanv govorila tudi po radiu, da pojasnita, zakai sta odstopila. Očitala sta vladi, da ni aretirala vojnih zločincev, odn. da iih je takoi po aretaciji dala izpustiti.
Koi nato ie odgovoril Pierlot. prav tako po radiu. Izjavil ie, da bi »neki ljudje« hoteli v svoio korist monopolizirati zasluge za odpornostno gibanje. Težavni položaj glede prehrane in oskrbe s kurivom, ie dejal Pierlot. ni nastal po krivdi Belgije temveč zaradi prevoznih težkoč in žaipud pri zavezniških dobavah:-Dalie ie Pierlot potrdil, da je izdal proglas za oddajo orožja sporazumno z zavezniškim vrhovnim poveljstvom.
Kakor se ie izvedelo v petek zjutraj, ie dala belgijska vlada izvršiti v okolici prestolnice hišne preiskave, da zaseže vse ilegalno orožie in
drugo vojaško opremo. Ta ukrep ie napetost le še povečal.
V petek je v belgijsko krizo poseglo zavezniško vrhovno poveljstvo: General Erskine. šef britanske vojaške misije v Bruslju, ie izdal po belgijskem radiu proglas, da se z odredbo belgijske vlade o izročitvi orožja zavezniško vrhovno poveljstvo ne samo strinia ampak ie to odredbo celo zahtevalo.
Po poročilu Reuterjevega bruseljskega dopisnika bo najpozneje sobota ali nedelja prinesla višek politične krize. Dotlej se bo tudi odločila usoda vlade.
Takšna ie slika, ki so io v noči s petka na soboto dobili o belgiiski krizi bruseljski dopisniki nevtralnih švedskih časopisov.
Kapitulacija
Amsterdam, 20. nov. Kakor poroča bruseljski radio, so voditelji belgijskih odporniških skupin obvestili poveljstvo zavezniških čet v Belgiji, da bodo te skupine oddale orožje, Generalni major Erskine, šef zavezniške vojaške misije za Belgijo, ki ie to sporočilo prevzel, je odgovoril, da bodo vojaška oblastva takoi ukrenila vse. kar ie potrebno.
Kdor komuniste pozna. ve. koliko ie vredna njihova obljuba. Belgijska kriza je urejena samo 'ormalno: dejansko Pa pojde 'revolucija neodvrn-ijivo svojo pot. ker je tako zapisano v Stalinovem evangeliju o svetovni revoluciji. Razplet belgijske krize ie samo na videz angloameri-ška zmaga: v resnici se ie komunizem samo potuhnil, čakajoč lepše priložnosti, dotlej bo pa legalno razkrajal kompromisarsko meščansko družbo.
PRVI KORAK |E STORIEN!
General Vlasov organizira oborožen odpor nacionalnih Rusov proti boljševizmu
V	prejšnji številki smo poročali, da ie bivši sovjetski general Vlasov sestavil odbor za osvoboditev narodov Rusije izpod boljševiškeqa jarma in izdal manifest s pozivom vsem, ki iele videti Rusijo nacionalno in svobodno, da se mu pridružijo.
Danes podajamo podrobnejši življenjepis moža, ki bo prihodnje mesece igral čedalje pomembnejšo vlogo pri končnem obračunu z boljševizmom. Članek posnemamo po tržaškem listu Adria-Zeitung.
Dragoceno priznanje
Stockholm, 18. nov. Po poročilu londonskega poročevalca švedskega lista »Aftontidningen« ie zapisal najbolj razširjeni list »Dailv Express«, da morajo Angleži pozorno spremljati širjenje komunizma na evropski celini, češ da »predstavlja komunizem slab nauk in krivo filozofijo in da ie zato nevaren britanskemu življenjskemu sistemu.« »Dailv Ex-Dress« izrecno poudarja, da Anglija 11 oče imeti nobenih komunistov ne komunizma.
Anglija torei komunizem pri sebi doma odklanja. Drugod gaua ne samo ne odklanja, ampak ga celo pospešuje in podpira. Ni važno, ali to Bočne s kakšnim posebnim taktičnim namenom ali ne; važno ie, da na-r°di, katerih komuniste Anglija oborožili e in oblači, nepopravljivo propadajo od medsebojnega pobijanja *n uničevanja dobrin. Prav; recimo, da je politika umazana, nemoralna, cmična zadeva — vse v redu. Nerazumljivo se zdi le to, po katerem cienu studenškega pravilnika bi mo-,a,i Hudem, ki tako z nami ravnajo, **Kor oni ne maraio da bi se z nji-n‘i ravnalo biti še hvaležni.
Andrej Andrejevič Vlasov ie voditeli osvobodilnega odbora narodov Rusije. Toda slika te veleusodne postave najnoveiše zgodovine vzhodnih dežel se bo dopolnila šele v zrcalu njegovega dela. Zato vidimo danes samo njegovo 441etno živlienisko pot skozi globoke doline in strme višave od viharjev razgibanega življenja ki mu je ozadje krvavo ožarjeno n-^bo boliševiške revolucije.
Vlasov ie Velikorus. Rodil se ie kot 13. otrok kmetskemu očetu v vasi Lomakinu pri Nižnem Novgorodu 1. novembra 1900 Njegov nai-stareiši brat, vaški učiteli, ie omogočil malemu Andreju, da se ie šolal v duhovniškem seminarju. Tako ie mladega Vlasova pripeljala pot v službo cerkve. Toda v mrzlici revolucijske dobe se je Vlasov premislil: odločil se ie rajši za voiaški poklic.
V	državljanski voini se ie še ne 191etni Andrej boril oroti belim armadam Denikina in Wrangla. Odtlej ie šla vojaška kariera mladega častnika strmo navzgor.
Z 19 leti te Vlasov postal profesor taktike na leningrajski častniški šoli. hkrati ie pa pripravljal mobilizacijski načrt v vojaškem okrožju. Kmalu nato so ga imenovali za pomočnika šefa vojaške šole pri štabu leningrajskega vojaškega okrožja. 2e no nekai letih ie postal poveljnik turkestanskega strelskega polka, nato pa namestnik divizijskega poveljnika. Leta 1938. ie prišel v štab kijevskega vojaškega okrožja, kier ie služil pod maršalom Timošenkom.
Zdai se ie za Vlasova začelo poleg vojaškega delovanja še politično. Poslali so ga kot štabnega šefa za vojaškega svetovalca na Kitajsko, kier ie kmalu postal glavni voiaški svetovalec pri Čangkaišku. V tei dobi ie imel priložnost, spoznati od bliže tudj dipl6matsko delovanie. V 39. letu starosti se ie vrnil z Daljnega vzhoda in prevzel poveljstvo 99 strelske divizije, U It po njegovi zaslugi zaslo-
General Vlasov
vela kot najboljša divizija sovjetske vojske.
Za ta uspeh ie dobil Vlasov Leninov red. V januarju 1941. ie postal poveljnik četrtega motoriziranega zbora. V začetku nemško-sovietske vojne ie ta zbor, ki ie držal fronto pri Lvovu, doživel prve uničevalne udarce nemških divizij. Po 20 izgub polnih bitkah se ie Vlasov umaknil s poraženim zborom in uničenimi armadami maršala Budioniia skozi Ukrajino proti Berdičevu. Potem ie postal garnizijski poveljnik Kijeva. Takrat se mu ie šele v poslednjem trenutku posrečilo uiti z letalom iz naivečje obkolievalne bitke, kar iih ie videlo vzhodno boiišče. Prišel ie v Moskvo in dobil nalog, da v najtežjih okoliščinah postavi na noge 20. armado, nakar ie v novembru 1941. prevzel pod maršalom Zukovom obrambo Moskve. Takrat mu ie v izredno ostri zimi prvikrat v voini bila sreča mila, nakar ie napredoval v generalnega majorja in dobil red rdečega prapora.
Leto dni pozneje ie Vlasov poveljeval kot generalni poročnik neki armadi v odseku pri Volhovu. Toda Nemci so njegove čete obkolili in iih skorai popolnoma uničili, njega sa-
mega pa ujeli. S tem se ie končala njegova vojaška kariera v rdeči voiski.
Toda niso bili samo zunanji dogodki, ki so na lepem ustavili strmo živlienisko pot. General Vlasov ie -že dolgo, posebno pa še, zadnja leta svojega delovanja v Sovietski zvezi, s skrbjo in bolestjo spoznaval, kako žalostna ie usoda njegovega ruskega naroda. Boljševiška revolucija ga ie bila spričo svojih tragičnih razsežnosti pretresla, še bolj pa zgrozila. Vedel ie. da so milijoni in milijoni ljudi »likvidirani«, videl ie miliiope sestradancev in milijone ietnikov. Doživel ie propad otrok, poznal ie grozoto in strahoto boliševrškega sistema, čigar vrhove ie bil vse osebno spoznal. Zmerom iznova si ie moral zadajati vprašanje, zakai in čemu ruski narod prav za nrav prestaja to milijonkratno smrt. Dvakrat poražen je šel zato Vlasov v ujetništvo iit dvakratno ie obrnil Sovietski zvezi hrbet. In tedai ie doživel razodetje, da ni sam osebno ponižan in razžaljen, ampak da se ponižani in razžaljeni ruski narod zviia uklenjen pod jarmom boljševiškega trinoštva.
Iz gnevnega sovraštva proti boljševizmu ie tedai vzplamtela vroča ljubezen in želja po prerodu njegove nesrečne domovine. Tako se ie Via sov odločil za brezkompromisni boj oroti boljševizmu, za borbo, ki ie v klicu k edinosti in boiu za mir in svobodo našla svoi izraz. Z neutrudljivim delom, z neumorno vnemo ie tako pripravil tla za združitev vseh protiboljševiških sil svojega naroda in z ustanovitvijo osvobodilnega odbora v Pragj kronal to svoje prvo deianje.
Bodoča slika generala Vlasova se bo dopolnila v ogledalu njegovega dela. Iz človeka v boliševiških okovih ie postal svoboden mož. Nai bi narodi Rusije spoznali v tem simbolu poslanstvo in zaslutili zgodovinski trenutek.
11. november 1944
Dne 11. novembra 1918. so Nemci in zavezniki v gozdu pri Compiegnu podpisali premirje. Ta datum se je zdel najsrečnejši dan milijonom in milijonom, ki so 51 mesecev na obeh straneh fronte čakali nanj kakor na odrešenika, saj jim je pomenil konec morije in začetek lepše dobe človeštva.
Dne 11. novembra 1944. sta Churchill in Eden prišla k de Gaullu ▼ Pariz. To pot ni bilo podpisovanja; pomenili so se kar ustno, šele ko sta se gosta poslovila, je prišlo to in ono na dan. Anglija snubi Francijo, so ugibali politični modrijani; snuje se blok zahodnih držav.
Dne 11. novembra 1944. se je zgodilo še nekaj drugega: Ribbentrop je sprejel Vlasova. Ruska nacionalna fronta, skoraj dve leti interna stvar Nemčije, je ta dan stopila na mednarodna tla. Nacionalna Rusija, dotlej samo nejasna ideja brez realne politične podlage, je dobila konkreten obris.
šest in dvajset let po dnevu, ki je obljubljal konec vojn, pa je spočel najstrašnejšo od vseh, je čas za trenutek zastal: natanko na obletnico najlepšega dneva naših očetov so se nekateri od sinov zdrznili od privida novega srečnega dne: zaslutili so, da na koncu najstrašnejše strahote te vojne ne stoji več vprašaj.
Upor v Ukrajini
Bratislava, 17. novembra. List »Slovak« piše, da ie iz ostre prepovedi, ki jo ie nedavno razširil sovietski radio, češ da se sovietski voiaki ne smejo priključiti upornikom, razvidno. da so nastali v več ozemliih Sovjetske zveze protiboliševiški upori. Uporniško gibanje ie zavzelo v Kijevu in v okolici večji obseg; vodi ga odstavljeni sovietski general Timo-šenko.
Churchillu je izbira pošla. Zaveznikov ni v Evropi več na prebitek. Ko je spomladi 1940. rotil Reynauda, naj vztraja ob njem, je morda še veroval v genij naroda, ki je spočel empe-reurja in zmagovalca na Marni. Ko se je letos med odpadanjem listja od vseh strani zastražen vozil po maqui-siranih, to se pravi, mračnih in zapuščenih Elizejskih poljanah, se je staremu računarju nemara le stožilo po srečnejših dneh, ko sta še prisegali nanj Poljska in Jugoslavija. Neznatni državici sicer, a zvesti, hrabri ljudje. Francija? Propadajoč narod drugega reda, ki Ihisli samo še na apdritif in na uživanje brez tveganja in ni nikoli maral njih, ki so sežgali njegovo narodno junakinjo Jeanne d’Are — kakšno korist naj ima od njega?
Kljub temu, poskusiti velja. Sedanji rod bo odmrl in novi ne bo vež pomnil strahot njegovega bombardiranja in lepih obljub brez izpolnitve. Na koncu koncev je vendarle boljši slab zaveznik kakor nobeden. Moskva s svojo kominterno, ki je še neznos-nejša, odkar je uradno več ni, mu povsod že rase čez glavo, USA ga je nadkrilila na morju, v zraku, v tovarnah in bančnih tresorjih, le mali se ga še drže, ker jim pač drugega ne kaže.
de Gaulle je zviška obljubil. Kako mrzek je ta oholi, puhli Francoz! In on, potomec slavnega Marlborougha, mora temu zakotnemu plemiču kazati prijazen obraz! Če še tega zaveznika izgubi, kdo mu potem še ostane?
Nezadovoljen se je vrnil v svojo razbito megleno prestolnico. Razgrnil je Times. Dve kratki brzojavki: de Gaulle je dobil vabilo sovjetske vlade, da obišče Moskvo;
nemška vlada je obljubila vso podporo generalu Vlasovu.
*
Dva bloka?
Eno je gotovo: kar se ni doslej posrečilo še nobenemu nemškemu ne ruskemu državniku, to je v petih letih vztrajne albionske politike uspelo \Vinstonu Churchillu:	nacionalna
Nemčija in nacionalna Rusija sta se našli na isti strani barikad.
Na tej fronti je Anglija bitko izgubila. Churchill sam si je o tem najbolj na čistem. Predobro pozna zgodovino, da ne bi vedel: Nemčija +' Rusija =■ nepremagljivost. Preveč tudi Sovjete pozna, da ne bi vedel: če rdeča vojska do danes ni premagala Nemčije, je tudi poslej ne bo. A če rdeča vojska ne dobi vojne proti Nemčiji, je boljševizem likvidiran.
To sicer Churchilla ne bo bolelo; narobe. Vprašanje je le, ali ne bo račun previsok, ki ga bo plačeval britanski imperij za to, da ga je njegov sovražnik pomagal rešiti njegovega zaveznika.
A to je stvar Mr. Churchilla in njegovega zahodnega bloka, ne nas.
K B.
»DRUŽINSKI TEDNIK*
od danes dalje po 2 liri
Komisar za cene pri šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je odobril nove cene ljubljanskim dnevnikom in tednikom.
Tako bo Družinski tednik odslej stal po 2 liri številka, v naročnini pa 80 lir na leto, 40 lir za pol leta in 20 lir za četrt lota.
Nova cena našega lista v nadrobni prodaji stopi danes v veljavo. Današnja številka se torej prodaja že po novi ceni 2 liri za izvod.
Nova naročnina stopi v veljavo 1. decembra t. l.t in sicer samo za nove naročnike in tiste od dosedanjih naročnikov, ki imajo naročnimo poravnano samo do konca novembra t. 1. Naročniki, ki so pred današnjim dnem imeli plačano naročnino do konca letošnjega leta, ne doplačajo za december ničesar; zanje velja nova na-ročninska cena šele od 1. januarja 1945.
UPRAVA Družinskega tednika
Sovjeti niso poklicani soditi »vojne zločince«
Stockholm. 9. novembra. »Svenska Morgenbladet« priobčuje članek dr. E. Brandta, ki dokazuje v zvezi z >vpra-Sanjem vojnih zločinov«, zakai Sovjeti niso poklicani nastopati kot sodniki.
Pisec se sklicuje predvsem na katinski zločin in vprašuje, kie so sto-tisoži. ki so iih Sovjeti deportirali s Poljskega in iz baltskih držav v notranjščino Sovjetije. Če n« bi bilo nič drugega. končuje dr. Brandt, so se Sovjeti že s tem i kot tožilci i kot sodniki za zmerom diskvalificirali.
Če ne bi bik> nič drugega... Kadar pride dan obračuna, bodo vstali vsi evropski narodi — vsi razen nemškega. ki nai bi mu bila vendar v prvi vrsti namenjena razkroj in pogin, a ie v vsej Evropi še danos najbolj enoten — in takrat bodi o n i tožniki in sodniki nad sistemom, ki je iz moskovske centrale organiziral masaker evropskih narodov.
NE DAMO SE/
Leto dni Narodnih straž na Primorskem
Neomajen branik pred komunizmom
Pretekli teden je minilo leto dni, kar ie na Primorskem zavel nov duh: ustanovile so se slovenske »Narodne straže«, ki naj z orožjem v rokah odstranjujejo komunistično nasilje iz dežele. Zavel pa je nov duh tudi med Slovenci, ki so dobili svobodnejše roke in so začeli spet lahko slovensko življenje.
Brez bučnih proslav, kakor se za resne čase spodobi, ie potekla enoletnica. Toda delo, ki. se te v tei kratki dobi opravilo, bo pričalo vedno o potrebi in upravičenosti ustanovitve slovenskih stražarjev naše Primorske.
»Straža ob Jadranu«, list slovenskih narodnih stražarjev, ie za obletnico obstoja Narodnih straž prinesel naslednji uvodnik:
»Dne 12. novembra 1943. se ie s prihodom poveljnika polkovnika T. Kokalja ustanovila Slovenska narod-
na straža za Primorsko. Ko ie komunizem s pomočjo savojske izdaje iztegnil svoje grabežljive roke. ki nosijo ime: rop, požig umor, tudi na Primorsko, je bilo potrebno, da se vse zdrave sile slovenskega naroda zbero ter skupno, ne samo v besedi, temveč tudi z orožiem napovedo odločen boj breznarodnemu revolucionarju, ki se je sicer v ovčji obleki hotel prikrasti in uničiti slovensko življenje na Primorskem.
Danes, ob prvi obletnici, ko podajamo račun o vsem delu. ki so ga Slovenske narodne straže na Primorskem izvršile v enem letu, moramo reči, da ta račun nj slab, najsi gledamo v stražah samo varnostni zbor, ki uvaja red in mir v teh krajih, ali pa nosilca kulture, ki prinaša slo-
1 venski besedi prostost in možnost razvoja v vseh panogah. Kraji, kjer so bili slovenski strašarii, so zaži-
veli v novo življenje, liudje.so mogli v miru opravljati svoje vsakdanje delo, da so si priskrbeli vsakdanji kos kruha.
Iz mnogih krajev dobivamo dragocena priznanja, na katera smo danes ponosni, priznanja, da so Slovenski narodni stražarji storili vse, kar ie bilo v njihovih močeh, rešili nešteto domov, ki bi bili danes po komunistih neposredno ali posredno uničeni. in ohranili mnogo življenj, ki so danes za naš narod tako dragocena.
Se več so pa pripomogli, da se ie kulturno življenje razvilo. Zima prihaja, ali za naše kulturno življenje na_ Primorskem ie pomlad, kakršno pač^narod malokdai zaživi v svojem živlienju. Setev, ki ie tako dolgo čakala vstajenja, je vzklila k novemu življenju, ki bo dalo ob času žetve stoteren sad.
8 milijonov
Angleška revija Empire Review trdi. da je Sovjetska zveza izgubila v tei vojni že 30 (trideset) milijonov mož, med njimi samo mrtvih 8 fosem) milijonov.
To pravijo Angleži, zavezniki Sovjetov. ne mi.
Nemške številke niso dosti različne od angleških. Po nemških računih so izgubili Sovjeti v 41 mesecih •voje vojne 32.6 milijona ljudi, med njimi samo mrtvih 13.4 milijona; ostali so ranjeni ali pa ujeti.
Štajerci spoznavajo, kaj je OF
Pred kratkim so komunistični razbojniki, kakor poroča »Slovenec«, napadli in tudi zasedli Mozirje. Med protikomunističnimi brambovci ki so jih banditi ujeli, ie bil tudi bivši jugoslovanski aktivni poročnik, imenovan Herbert. Tolovaji so ga več dni zasliševali in ker se ie vztrajno zagovarjal, so mu ob koncu zasliševanja zadali še vprašanje, ali se še čuti vezanega na prisego, dano kralju Petru II. Poročnik ie odgovoril: »Da.« Četrt ure po zasliševanju ie bil kralju zvesti oficir mrtev, ustreljen od kraljevih zaveznikov.
Zanimivo ie, da skušajo štajerski komunisti še vedno nastopati kot redna jugoslovanska vojska. Zato so skušali ta dogodek zakriti. To se jim pa ni posrečilo, ker ie nekaterim drugim ujetim brambovcem uspelo pobegniti in se predati domobrancem.
Komunisti brenkajo zdaj na jugoslovansko struno in skušajo tako pridobiti Štajerce. Tako ie na primer neka brigada, ki se ie vračala z Dolenjskega na Štajersko, morala sneti s titovk peterokrake zvezde, češ da ljudstvo na Štajerskem še ni dovoli zrelo za revolucijo.
Komunistične izgube na Dolenjskem
Komunisti doživljajo iz dneva v dan nove poraze in udarce. Tako 1e bojna skupina stotnika Meničanina pobila 5. in 6. novembra v smeri Gabrovka-Žvirče 27 tolovajev in zaplenila eno strojnico. 7. novembra ie skupina krenila v smer Dečje gore in Hinj, kler se 1e nagajala VIII. komunistična brigada. V borbah ie padlo skupno 74 banditov, 2 sta pa uieta. Domobranci so zaplenili uakij strojnic in streliva. V naslednjih dneh so pri Gradencu uničili tolovajsko bolnišnico. Pri prehodu čez Krko ie padlo v borbah 129 tolovajev. 4 so pa ujeti. Zaplenjenih ie mnogo strojnic. pušk, streliva, oblek in šotorskih kril. Izgube domobrancev znašaio v teh bojih 2 mrtva in 6 ranjenih.
V	smer proti Koprivniku so kočevski domobranci uničili 4. bataljon Belokranjskega odreda. Obležalo ie
25 razbojnikov, ujetih ie pa 16 komunistov in 1 komunistka.
Patrulja iz Hotedrščice ie ustrelila na dveh obhodih 11 tolovajev, pri Koprivniku sta pa padla 2.
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list šef« Pokrajinske uprave v Lrubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov dr. Franca Zwitter-
Ja. univ. prof., nazadnie stanujočega v Liubljani. Gregorčičeva ul. 17a; dr. rranca Sturma, univ. profesorja, nazadnje 9tanujočega v Ljubljani Levstikova ul. 25. Konstantina Nachticala. visokošolca. nazadnje stanujočega v Liubljani. Mirje 13. Josipa Pekolia. železničarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Galjevica 28. dr. Dušana Možine, zdravnika, nazadnie stanujočega v Ljubljani. Večna pot 5, Milovana Lundra, visokošolca. nazadnje stanujočega v Ljubljani. Rim?1'" c. 7.
Beograd po »osvoboditvi
Srbski begunci o boljševiškem paradižu
V	Tagesposti beremo:
»Zadnje dni je prišlo mnogo deset-tisočev srbskih beguncev čez hrvat-sko mejo, da se rešijo pred boljše-viškim terorjem in ubeže aretacijam na debelo in strašni smrti. V vseh srbskih mestih in vaseh, ki so jih zasedle Titove tolpe, tako pripovedujejo, se vrši pravcat lov na prebivalstvo, ki je ostalo doma, in nasilno mobiliziranje moških v pomožne vojaške službe. Vse ljudi, ki so sumljivi »politične nezanesljivosti« ali pa celo protiboljševiškega prepričanja, zganjajo pod poveljstvom posebnih komisarjev GPU v kazenske čete, da jih pošiljajo v najsprednje bojne črte. V zadnjem času odpremljajo mnogo teh nasilno mobiliziranih z letali v iužno Italijo »ra vežbanje«.
Beograd, tako pripovedujejo ti begunci, je danes po strahotnih razdejanjih, nastalih zaradi angloame-riških letalskih napadov, in zaradi hudih pocestnih bojev mrtvo mesto.
V	njegovih razvalinah živi komaj desetina prejšnjega prebivalstva. Tito je imenoval nekega bivšega kaznjenca, ki je bil svoj čas, ko je sedel v neki hrvatski ieči. niegov tovariš v celici, za vrhovnega šefa beograjske mestne uprave, čeprav tam ni ničesar več, kar naj bi ge »upravljalo«. Komunistične tolpe vprizarjajo na
svojo roko roparske pohode v okolico, da si priskrbe živeža, ker ga v mestu samem sploh več ni. Dežela se čedalje bolj pogreza v splošen kaos in gre strahotni zimi nasproti. Lakota in brezobzirna iztrebljevalna vojna bosta Srbijo izpremenili v puščavo.«
Kajpak je vse to izmišljeno, laž, sovražna propaganda. Tako govore namreč celo nekateri od tistih petičnih. ki so z dežele doma in se delajo, kakor da ne verjamejo dolenjskih komunističnih grozot, pa vseeno rajši prebivajo v Ljubljani v zavetju pred »osvobodilskimi« tolpami, ki jim ga dajejo osovraženi »švabobranci« in Nemci. Tak vrnite se vendar že domov v svojo svobodno republiko, ko je ne morete prehvaliti, in vzemite s seboj vse tiste svoje rejene in ne-rejene meščanske tovariše, ki nam kvarijo zrak in zapravljajo aprovi-zacijo — vrnite se in se izveličajte po svoji ofarski veril Če ste pa že po vsaki ceni rajši v »izdajalski« druščini, imejte do nje vsaj toliko obzirnosti, kolikor je ima trot do čebele: pustite s svojim jezikom vsaj tistega pri miru, ki skrbi za vaš trebuh in vam varuje življenje.
Zatemnitev od 16.50 do 6.50 Policijska ura od 21. do 4.30
Prezident general Rupnik Šukljetovi družini
Dne 15. novembra ie prezident general Rupnik sprejel v prisotnosti članov svojega kabineta domobranca Martina Sukljeta. brata padlega domobranskega poročnika Stanka Šuk-Ijeta. Gospod prezident je naslovil nanj tople besede, v katerih je proslav! lal mučeniško družino Šuklieto-vih, ki so doprinesli že toliko žrtev za slovenski narod. Poleg dveh sester in očeta sta zaradi komunističnega nasilja darovala svoje življenje za. boljšo bodočnost naroda tudi dva brata.
Gospod prezident je izročil ob koncu govora domobrancu Martinu Suklietu denarno podporo in pismo svojega sožalja materi padlega poročnika. Martin Šuklie se ie za pozornost ganjeno zahvalil, nakar so mu izrazili sožalje še ostali člani kabineta.
Obletnica grahovskih junakov
Ta teden bo preteklo eno leto. od-Kar &o komunisti napadli z dvema brigadama domobransko posadko v Grahovem na Notranjskem
Kmalu no deveti uri zvečer ie pridrvelo več ko 300 tolovajev v Gra-, hovo okrog 400 pa iih ie čakalo po zasedah od Podkrainika do Žirovnice. Napad na grahovsko posadko ie vodil sam »narodni heroj« Daki. ki ie pričakoval. da bo strl odpor maloštevilne erahovske posadke kar mimogrede, a seje kruto prevaral. Pokojni neustrašni povelmik France Kremžar se le zakopal s 45 fanti v hišo Aloi-za Kraica in le celih 15 ur odbiial napad za napadom. Več kot pet ur se le peščica junakov branila iz razvalin, ki itn je, objemal plamen in prekrival dim. Boievah so boi do poslednjega moza.
Tri in trideset junakov ie zgorelo i med razvalinami Kraičeve hiše in porušene cerkve, toda 22 so jih banditi j potem, ko so se zaradi pomanjkanja I streliva častno predali, nečloveško po- ‘ •	obstrelili in žive vrgli v
oaeni. Tako ravna samo človek, ki ga voditOvnagonj zverinskih strasti
btrasna in krvava noč med 23. in £4. novembrom bo še pozne naše potomce spominjala na težke in bridke ure- ki jih ie moral prečivliati ubogi1 slovenski narod po krivdi lastnih sinov. V grozni graliovski noči ie prvič: zadela razbotmska eiabežiiiva roka ob 1 jekleno,domobransko nest. Grahovo ie P.’1,.13™1, Preizkusni amen slovenske življenjske sile. V G ahovem ie našlo, slovensko domobrans Ivo svojo pravil- j no in odrešilno pot uo kateri zmagoslavno koraka že več Uo leto dni.
Večna slava grahovskim junakom! I
Ne tranjcii
Na obletnico junaškega boja v Grahovem se bc io pokojnih borcev Kremžarja, Bal, itiča ter notranjskih fantov spomni i s slovesno žalno
službo božjo, ki bo v petek. 24 novembra ob ose h ziutrai pri glavnem oltarju v irančiškanski cerkvi. Posebno vabimo gg. duhovnike, ki so doma na Notranjskem ali ki tam službujejo da pridejo asistirat, in pa svoice pokojnih prahovskih borcev.
Isti dan se bomo Notranici popoldne sešli v dvorani Akademskega kolegija (Kmečka pisarna! da se še enkrat spomnimo tistih, ki so v Grahovem dali življenje za lepšo bodočnost naše ožje domovine, ter se pogovorimo o svojih stiskah, potrebah in načrtih. Pridite vsi in zanesljivo!
Stalinova verolomnost
Američan razkrinkale brutalnost in cinizem kremeljske politike nasproti Poljski
Piičuioii ilanek le objav]] ameriški publicist WiIUam Hentv- Cham-berlin v letošnji marčni številki new-yorške revije The American Mer-curv.
Pisec slovi v Združenih državah za enega od najboljših poznavalcev ru-■J.e zgodovine in politike. Živel fe celo vrsto let v Moskvi kot poročevalec ugledneqa bostonskeqa časopisa The Christian Science Monitor in je napisal med drugim tele knji-pe: Soviet Russia (Sovjetska Rusija), Riissia's Iron Age (Železna doba Ru-fiiej m Coltectivism — A False Utopi i (Kolektivizem — napačna utopi-fai Njegova na/novejša, šele pred kr.tkim izdana knjicia ima naslov Tl e Russian Enigma (Ruska uganka).
/Cdor hoče politiko razumeti, mora pernati zgodovino. Kdo med nami PC na rusko zgodovino vsaj zadnjih 25 let? Komu je še znano, da so na primer Poljaki na sovjetsko željo podpisali nenapadalni pakt z Moskvo
—	oakt. ki so qa Sovieti neizzvani prekršili?
Dajemo besedo človeku, ki spada med najbolj poklicane na vsem svetu, predočili nam zakulisje sovjetske zunanje politike
V	mnogih ameriških krogih radi predirljivo govore o Poliski. Toda takšno naziranie ie ameriškemu razum u in nepristranosti v sramoto. Vladne metode predvojne Poljske so bile v marsičem reakcionarne in njeno ravnanje z manjšinami »krajno oholo, vendar odklanjanje predvojne Potiske še ne pomeni, da bi človek moral odobravati sedanje moskovske zah*eve, Ktipb vsemu ie Poljska celo v svojih n a i s I a b š i h časih priznavala več svobode in človeških pravic kakor sosedna sovjetska diktatura v svojem na >boli šem času.
sovjetskimi aneksiiskimi zahtevami ne stoji niti trohica moralne ne pravne upravičenosti. Vzdržuje iih «wo nadmočna brutalna sila.
Mnogokrat se sliši napačna trditev da jfe Poliska Rusiii nasilno in zločinsko »ugrabila« ozemlie. ki ga
zdaj terja Stalin kot rusko zemljo. To je docela neresnično.
8. decembra 1919. ie zavezniški vrhovni svet predlagal provizorno rusko-poljsko demarkacijsko črto. ki je potekala nekako ob Buau. To le bila poljska minimalna mela, ne marksimalna. pri čemer so izrecno poudarili, da ta demarkacijska črta nima namena okrniti poljske pravice in zahteve dalje proti vzhodu. Poljaki so to črto sprejeli simo kot pre-mirno mejo. Rusi je pa sploh niso priznali. Pozneje ie -ta črta dobila ime po lordu Curzonu, ker ie le-ta, ki ie kot britanski zunanji minister poleti 1920. posredoval v rusko-poli-ski vojni, nasvetoval od zavezniškega vrhovnega sveta predlagano mejo iz leta 1919. kot premirno demarkacijsko črto med obema vojskama.
Sovjetska vlada ie Curzonov predlog za neposredna pogajanja s Poljsko odklonila in izrekla pomembno priznanje, da je Curzono-va črta kot trajna meia za Poljsko skrajno neugodna. Takratna sovjetska agitacija ie izrecno naglašala. da ie Moskva pripravljena dovolili Poljakom vetikodušneiše pogoje, kakor jih Pa predlagajo »zahodni imperialisti«.
Leninu ie bila kajpak pred očmi sovjetska Poliska, Spomladi 1920. »o poljske armade stale na črti. ki 1e potekala nekoliko vzhodneje od meje za katero so se pozneie sporazumeli v Rigi. Popolnoma neresnična ie trditev, da si ie Poliska v voini z SSSR 1. 1920 to ozemlje osvojila. Mogla bi bila dobiti ugodnejšo mejo. če ne bi bilo tiste vojne ker te bilo sovjetski vladi do tega da ima mir.
Toda maršal Pilsudski ie naredil politično in vojaško napako ki se je. sicer leto dni pozneje boli a>i mani izravnala s podobno Leninovo napako. Pilsudski ie sanjal o mogočni zvezi neruskih narodov od Vzhodnega do Črnega moria. Aprila 1920. so niegove vojske prešle v ofenzivo in sporazumno z ukrajinskim nacionalističnim voditeljem Simonom Pet-Uuro zasedle Kiiev. Toda ta vojna ni bila v nikakršnem pravem razmerju z močjo Poliske in tako so se ooleti morali Poljaki umakniti nazaj na Bug. In takrat ie nastopil loid Curzon s svojo posredovalno akcijo, ki ni uspela.
18. marca 1921. v Rigi sklenienl
skrajnimi sovjetskimi in poljskimi zahtevami. Meia se ie z majhnimi izjemami ujemala z mejo ob drnci delitvi Poljske 1. 1793.. izvzemši na jugu. kier ie obveljala meia iz leta 1914. Po poliski sodbi teritorialna pridobitev nikakor ni bila neskromna. Čeprav je Poliska dobila v svojih vzhodnih pokrajinah več milijonov Ukrajincev in Belorusov, ie vendar neverjetno, da bi se bila večina tega prebivalstva rajši odločila za priključitev k Sovjetski zvezi kier so ukrajinsko nacionalno gibanje mnogo ne-usmilieneie preganjali kakor na Poljskem.
Če se ie sovjetska vlada čutila razočarano nad mirom sklenjenim v Rigi. ie znala v letih od 1921. do 1939. to zelo spretno prikrivati. Ne samo, da ni tožila nad izgubo dežel, ki iih zdaj imenuje »Zahodno Ukrajino« in »Zahodno Belo Rusijo*, temveč ie celo stalno pritiskala na poljsko vlado, nai podpiše z njo oakt o nenapadanju, ki nai bi temeljil na rredseboinem spoštovanju obstoječih meiA. Takšno pogodbo ie Sovjetska zveza sklenila 25. juiiia 1932., ir n a njeno pobudo So pogodbo 5 maja 1934. podaljšali za 10 let. Kremelj ie večkrat javno priznal, da mu meia ustreza, in njegov uradni tisk io ie stolno proglašal za trajno m za obe dižavi nedotakljiva, Toda tisli mah, ko ie nemški tiaval zlomil poljskemu odporu hrbtenico, ie sovietska vlada zatajila tolikokrat in prostovoljno prevzete obveznosti in njene voieke so ne glede na protest poliske vlade vdrle na Poljsko.
Sovjetska zasedba vzhodne Poljske ie ena sama veriga grozot. Neznansko število liudi — ne samo Poljakov, tudi Ukrajincev, Belorusov in drugih — so Sovieti stepli iz vseh krajev skup In tih poslali v živinskih vagonih v oddaljene kraie Sibirije in drugam v izgnanstvo; poliska eksilna vlada ie število deportirancev uradno cenila na poldrugi miliion.
16, januarja 1943. so vsem deportirancem iz vzhodne Poliske meni nič tebi nič vsilili sovjetsko državljanstvo, s čimer so kratko in malo »uplenili« približno en miliion državljanov druge dežele.
Ko so Sovieti videti, da njihovo samovoljno početje ne naleti pri Veliki Britaniji in Združenih državah
u. ir
i« predstavljal srednjo pot med na nikak učinkovit diplomatski od-
por, so postali še drznejši in so 26. aprila 1943. pretrgali diplomatske stike g Poljsko eksilno vlado. Pretvezo za ta nezaslišani prelom v enotnosti proti Hitlerju združenih narodov ie tvorila prošnja poljske eksilne vlade na mednarodni Rdeči križ, nai izvrši nepristransko preiskavo o zagonetnem izginotju 8300 poljskih častnikov, o katerih so londonski Poljaki poslednjič slišali to, da so zaprti v treh sovjetskih uietni-ških taboriščih. Nemci so ugotovili, da so se trupla teh častnikov našla
v	nekem gozdu pri Smolensku. Prošnja poljske eksilne vlade ie bila očitno diplomatska napaka. Drži pa dejstvo da ie bilo nieno skoraj dve leti trajajočega prizadevanja, da dože-ne kaj je s temi v sovjetskih rokah nai-aiaiočimi se častniki, brez uspeha.
1 ravi cilj sovjetske politike nasproti Poliski se je začel jasneje razodevati. ko je jela sovjetska agitacija vse boli in boli siliti v ospredje majhno skupino poljskih komunistov in njihovih simpatizerjev, ki so se docela neprimerno krstili za »Zvezo poljskih patriotov« in katerih glavni stan ie bil v Moskvi. Ganljivo krotko prošnio poliske eksilne vlade za sklicanje konference štirih držav — ob udeležbi Velike Britanije in USA — ki bi uredila vsa med Poljsko in SSSR viseča vprašanja, ie Stalin letos spomladi surovo odklonil in zavrnil sleherni poskus britanskega in ameriškega posredovanja.
Zelo nesrečen je bil sovietski predlog, nai se Poljska za teritorialne izgube na vzhodu »odškoduje« naza-hedu. Ta odškodnina naj bi bržčas imela obliko odstopitve Vzhodne Pruske, morda celo vse Šleziie. Vzhodna Pruska ima izključna nemško prebivalstvo in 'ako rekoč nobene poliske manjšine. Tak' surova kršitev pravice rti samoodločbe t>: bila najzanesljiveje poroštvo za novo evropsko vojno, Izpremenila bi Poljsko v nemočnega vazala Sovjetske zveze, ki bi bil odvisen od sovjetske vojaške podpore, če bi hotel obdržati ozemlie, čigar izgube nobena nemška vlada — bodi konservativna. demokratska ali socialistična -r- ne bi nikdar priznala Dejstvo da Poljaki niso te ponudbe zavrnili, stoii na isti stopnji politične modrosti kakor niihova aneksiia I iešina: njihovega moralnega formata to nedvomno »e pt>v“ča.
Isti primer kršitve dane besede. kakor se razodeva v Stalinovem odnosu do Poliske. se . ponavlja tudi v njegovem razmerju do Finske in do baltiških republik Letonske Litve in Estonske. Tudi te dežele so imele predpisano kvoto nenapadalnih paktov, sklenjenih na pobudo sovjetske vlade in prekršenih pri prvi primerni priložnosti.
Sovjetsko vlado so 14. dec. 1939 s soglasnim sklepom plenuma in sveta vrgli iz Zveze narodov, ker ie bila neizzvana napadla Finsko in odklonila od Zveze narodov predlagano posredovanje. Tega se spomnimo, kadar nam kateri glas v radiu svetohlinsko zatrjuje, da ie bila Sovjetska zveza vzorna članica Zveze narodov in da Stalin »še nikoli ni prekrši!« besede.
Tri baltiške republike, ki iih ie Sovjetska zveza jeseni 1939. prisilila, da so sprejele sovjetsko vojaško »zaščito« (v Al - Caponovem smislu be-sedel. so Sovieti pole'i 1940, v celoti zasedli in iih sovjfUzirali. V trenutku nemške invazije so se Litovci v množicah uprli proti Sovjetom, saj iim je b lo še v preživem spominu, kako so Sovieti odpeljali večino nii-hcvih oficirjev in iih skupaj s tisoči in tisoči njihovih rojakov deoorti-rali v neznane kraje Sovjetske zveze.
Trditev da so vzhodna Poli-ska in baltiške države potrebne za »varnost« Sovjetski zvezi, ie ne samo moralno nevzdržna, ampak tudi z dejstvi navzkriž. Če bo vsaki močni drža-
vi	dovoljeno z elastično opravičbo »varnosti« anektirati majhne in šibke sosede se bo na vsem svetu začelo ropanie dežel na debelo. Ne smemo pozabiti, da ie Sovietska zveza skoraj dve desetletji živela v miru brez teh dežel, in da niih aneksiia ni ovirala Nemčiie da ne bi bila v enem samem zaletu osvojila velika področja Sovjetske zveze Sovjetski rop tujih dežel ie samo za nekai dni zavrl tempo modernega mehaniziranega vojnega stroja:	da nekateri
voini strokovnjaki celo trde, da se ie Stalinov strateški položaj z aneksito le še poslabšal. Kakršno koli veljavo ie pretveza o »varnosti« utegnila imeti za preišnie generacije — dane». v dobi letalstva, ko ie par sto dodatnih mili docela nepomembnih. H* »krajno nesmiselna.
Ob alannu takoj v zaklonišča 1
Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito opozarja prebivalstvo, da mora v primeru danega znaka za protiletalski alarm
1	a lto j zapustiti vse Javne prostore In ceste in se nemudoma podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo najstrožje kaznovane z denarno in zaporno kaznijo.
Načrti za zasilni papirnati drobiž. Zaradi pomanjkanja drobiža v Liub-liani je mestno poglavarstvo že meseca marca dalo pobudo za izdaio zasilnega drobiža. Izšel ie natečaj, ki nai ®i prinesel čim lepše osnutke, zato •to povabili k tekmovanju 7 grafikov, vajenih takih del. V komisiio so primi predsednik Narodne galerije dr. Fr. Windischer. njen upravnik Janez Zorman. umetnostni zgodovinar dr. Me-flesnel. akademski slikar prof. Gojmir A. Kos. akademski kipar Boris Kalin ■in inž. arh. Boris Kobe. Zal sta se faradi prekratkega roka odzvala le dva povabljenca, in sicer inž. arh. Gi-zela Suklietova in mestni stavbnik Dušan Svetlič. Oba sta predložila osnutke. kj so bili tako odlično izdelani, da ie komisiia predlagala mestnemu županstvu, da nagradi osnutke obeh p prvo nagrado, ki ie bila določena na 3000 lir, in s 1000 lirami honorarja za osnutek. Glavni motivi osnutkov so ljubljanski zmaj in slovenski okraski. Ker pa se ie izkazala potreba po drobižu tudi drugod v^Liub-lianski ookraiini. ie mestno županstvo odstopilo osnutke Hranilnici Ljubljanske pokraiine ki nai izda ravno tako kakor ie izdala denarne nakaznice za višie vsote, tudi drobiž za vso pokrajino.
Pazite na kolesa! Dan za dnem se muože tatvine koles. Tatovi oprezujejo na vseh mogočih krajih, posebno primerni prostori z« tatvine so pa pred kini in gostilnami in sploh na prostorih. kior ie mnogo prometa. Zaklepajte kolesa in iih po možnosti ne Puščajte brez nadzorstva in na odprtih prostorih.
Komisar za cene ie predpisal z maksimalnim cenikom št. 1 cene vsemu tekstilnemu blagu. Cenik mora biti razobešen v trgovini na vidnem mestu, vsak kos blaga na mora biti opremljen s številko nredmeta v ceniku in njegovo ceno. Vge staro blago, ki v ceniku ni posebej označeno ;e treba ravno tako označiti z listki. Ce nima točne označbe v ceniku, ga ie primerjati s podobnim blagom v ceniku. nikakor pa cena ne sme presegati 600 lir za kilogram metrskega blaga. K določenim cenam se ne smejo dodajati nikaki pribitki. Prodaio no zgorai označenem načinu ie bilo treba urediti do 20. novembra.
Naredha o oddaianiu stanovanj podaljšana. Sef pokrajinske uprave ie veljavnost naredbe o ureditvi oddajanja stanovnni * dne 18. oktobra 1943. St. 16. Službeni list št. 266/84 iz leta 1943. do nadaljnjega podaljšal.
Sprememba v prometu cestne železnice. Skrajšana ie proga ki ie vezala Zgornjo Šiško neposredno s splošno bolnico na ta način, da voziio odslej vozovi št. 1 iz Zg. Šiške samo do glavne oošte. odnosno do Puccinijeve ulice. Od glavne pošte mimo magi: st ra ta v bolnico voziio odslej le vozovi št. 2.
Obnavljanje pločnikov. Ker se ie pokazala potreba, so začeli obnavljati asfaltne pločnike za pešce na levi strani Tržaške ceste, na levi strani v Gradišču in pri frančiškanski cerkvi na Miklošičevi cesti.
1‘obiranie smeti ▼ Ljubljani bo zaradi zaposlenosti voznikov, ki dovažajo drva za potrebe mesta, omejeno. Zato poziva mestno županstvo prebivalstvo. nai se samo potrudi, da bo čim mani smeti, in nai iih zato oddaja le v sežganem stanju, ker. se s tem množina smeti znatno zmanjša. 0 novi razporeditvi pobiranja smeti bodo hišnike obvestili smetarski nadzorniki in vozniki
Žapna cerkev v Trnovem, ki io ie nedavno ogeni močno poškodoval, bo verjetno že konec tega meseca imela , novo streho. Za pokritie bodo porabili 36.000 opek proračun vseh popravil Pa znaša okoli 1.350.000 lir.
Opozorilo trafikantom in potrošnikom tobačnih izdelkov. Vsem trafikantom sporočamo, da pripada zamudnikom od 1. do 12. t. m. še oreišnia količina tobačnih izdelkov, t. i. moškim no 5 g dnevno, ženskam na 2 V« g. — Trafikanti moraio te odrezke posebei lepiti in na seznamih količino posebei označiti.
Važno za trafikante. Po odredbi mestne elektrarne in po odredbi pokrajinske uprave o varčevanju z električnim tokom, ie uporaba toka no trafikah od 16. dalie prepovedana. Združenje trafikantov.
Osebne vest«
POROČILI SO SE:
V Ljubljani; o. Jože Ueisner. cand. lur., in gdč. Marija Lajovčeva; g. Ivo Pirc, domobranski višji narednik z Vrhnike, In gdč. Vi da Kesemova, gospodinjska učiteljic*.
Cest'tamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Alojzija Troštoy*. tiIot* po nadučitelju; Josip Čuček, šolski upravitelj T p.; Jvana Zoričev*, učiteljica v p ;• Ivan Ou* štiii, kapetan I. r. b jug. mornarice; Otmar Wi*ia, abs. med.-domobranec; Metod Pegan, sasebni uradnik; Jožica Prekuhova, učiteljica: Frančiška Kern; Feliks Gorenc, mi tar; Jerica Primčeva, hišna posestnica; Marica Kočevarjeva; Katarina Rozmanova; Justina TrobiŠeva, učiteljica v p.; Franc Cotič, pre-glutinik finančne kontrole; Rudolf Zrimšek, vlčji davčni kontrolor; Frančiška Legatova; Pnvla Likarjeva; Lucija Bitenčeva.
V Dolenjem Logatcu: Marija Mačkov*.
V Mengšu: Janko Sušnik, nadžupnik.
V Ribnici: Anton Spoiar, posestnik; France Arko »n njegova žena Marija.
V štopanji vasi; Auton Anžič, posestnik.
Naše sožalje 1
Listek »»Družinskega tednika*
Kova razkritja o pretirani
Avksoni so vsaj tako pomembni kakor vitamini
Dolgoletna in uspešna raziskovanja Higienskega instituta v Rostocku (Nemčija), so vodila do novih pomembnih spoznani na pod roč iu pre-hranievalno-fizioloških znanosti. Ta spoznanja obstoie v potrdilu eksistence in funkcij »sledovnih snovi< (Spuren-stoffe). ki so še važnejše od prepomembnih vitaminov, in ki iih ravnatelj istega instituta, prof. dr Werner Kollath. iinenuie avksone. Pri tem gre za živalske rastne snovi, ki nre-neso brez škode zelo visoko vročino.
Raziskovanje prehranjevanja človeka ie s stališča eksperimentalne metodike odvisno od splošnih naravoslovno-zuanstvenih raziskovalnih metod. V tem moramo iskati utemeljitev, da so najprej dognali območie kalorij, nato v hranilih vsebovane mineraliie in nazadnje šele vitamine, Toda vsako teh področij ie generaciia odkriteljev IX) njih ceni in vrednosti močno pretiravala. Zato ie nastala industrij« živil, ki ie bila sicer zgrajena na teh eksaktnih znanstvenih dognanjih in dejstvih, pa ie vendar le delno ustrezala stvarni končni potrebi. V času odkritja kalorij so producenti živil skrbeli predvsem za to. da nam daio čiste ogljikove hidrate beljakovine in maščobe. Vse drugo so producenti takih hranil zametavali kot nepomembno in uporabljali samo kot živalsko krmo.
V	času odkritja mineralu v živilih so nastale mnoge tako imenovane »hra-nilnosolne mešanice«, v dobi odkritja vitaminov so se pa izdelovali pretežno preparati vitaminov in vitaminskih dodatkov k mirodiliiam ali lekarniškim izdelkom. Vsi ti postopki so izhajali iz domnev, da človeško telo vse dovaiane mu preparate tudi polnovredno uporabi, kar ie bilo docela napačno mnenje, katero ie bilo kmalu mogoče ovreči tudi na 6tvarnem preizkuševalnem področju.
Polnovredna človeška hrana vsebuie namreč tudi še druge, za živlienie in zdravje prepotrebne snovi, katere ie biološko treba postaviti pred mineraliie in vitamine. Pisec ie mogel n. nr. ugotoviti da učinkujejo snovi arome in vonia nekuhane rastlinske hrane že neposredno na avtonomni živčni sistem človeka: mobilizirali so levkozite teka (apetita) v periferni krvi. Lastni fermenti hranil so dalie bistveno so: udeleženi nrj procesih v notranjosti črevesja. (Nastajanje življenjsko važne anerobioze.) Ti obe skupini sledovnih snovi, ki so za vročino občutljivejše kakor vitamini, se pridružujeta kot vročinsko stabilna skupina živalskim rastnim snovem, katere ie pisec imenoval avksone.
Biološki pomen avksonov ie v tem, da ne more nastati brez n i i h nobeno normalno čiščenje celic. V mladosti povzroča njih pomanjkanje tudi zaostajanje v rasti, ori odraslih pa preprečuje prenavljanje in obnavljanje telesa. Kljub temu oa ie mogoče dolgo živlienie tudi brez avksonov. če je na razpolago dovoli najvažnejšega izmed vseh vitaminov, vitamina B. in more t« učinkovati obenem v zvezi s kaliumioni. Podnormalno živlienisko možnost označuje pisec kot »mezotro-fiio«. Pri tako ekstremno radikalno hranjenih podganah se poiaviio znaki »starostnih« bolezni (krčenje obisti, mehurčenie pljuč, zaortie 9eči. osive-lost las. poapnenje žil itd.).
Dovaianie vseh znanih vitaminov nič ne spremeni tega deistva in razvoja. Samo hran« z vselmvaniem avksonov more učinkovati preprečevalno, vendar ne tudi zdravilno.
Avksone nahajamo v vsej hrani: v
kaleh žita. krompirju, mleku itd. Pri mehanični delitvi za pridobivanje finejših. kalorično krepkejših produktov se avksoni znižtiieio. Sladkor, škrob, fin« moka. olia. živalske maščobe, zlasti še maslo, so zato brez avksonov. mastno nvleko oa iih ima veliko.
Hrana civilizirancev ima malo avksonov. zato ne učinkuje v smislu čiščenja celic, ampak v smislu mezo-tropiie. Bolezni nastajajoče zaradi pomanjkanja avksonov. so Pač posledica civiliziranega način« prehranjevanja. Caries nai velia kot alarmanten simptom! Pisec imenuje te bolezni anavksoneze in hipavksonoze. Ob pomanjkanju avksonov ne postaneio neučinkoviti samo vitamini, ampak izgube svoio vrednost tudi mineraliie (rudnine).
Ker prefinjena živila ne moreio izginiti iz našega prehranjevanja, ie treba preprečiti pomanikanie avksonov na drug način. Naipriporočliiveiši in naiučinkoviteiši ie prehod k vsako-
dnevnemu uživanju surovega zdrobile; nega žita: pšenice ali ječmena, tri žlice pred pred obedom. Za uživanje namenjeno zdrobljeno žito pustimo, da se kvasi v enaki količini vode od večera do iutra ali od iutra do večera. Da ga laže zaužijemo, iemo zraven maslo, mleko, sadie sladkor itd, Za ohranitev avksonov ie treba za kruh namenjeno žito pred mletiem segreti, da se uničiio peroksidaze. Samo tedai je celozrnasti kruh polnovreden.
Pomanikanie avksonov se zato da preprečiti tudi brez uporabe umetnih preparatov. Ta postopek bo zelo važen zlasti ori profilaksi cariesa. nai-brže pa tudi pri preprečevanju prezgodaj nastopajočih znakov iztrošeni« in staranja. Dosedanja vitaminska terapija ima samo tam vrednost, kier ie v hrani dovoli avksonov. odpove pa takoj svoio učinkovitost ori pomanjkanju avksonov. S tem dognanjem ie storien nov važen korak za spoznavanje znanstvenega prehranjevanja človeka.
Pogovor v mraku
A.
Visokorasli moški se je sklonil in poljubil Mariji roko. Marija ga je prijazno pogledala.
Viktor Halden se je vzravnal in pogledal Marijo. »Kako lepa jel« je pomislil kakor že tolikokrat prej, glasno'je pa dejal:
»Zdite se mi močno izpremenjeni, gospa Marija. Ali se je kaj zgodilo?«
»Sediva najprej!« je zaprosila Marija. »Nočem vam ničesar zamolčati, toda preden vam odgovorim, bi vas hotela sama nekaj vprašati. Saj dovolite?«
Viktor Halden je prikimal.
»Pretekli bodo kmalu trije meseci od časa, ko sva se spoznala,« je dejala Marija.
»Danes, prav danes so trije meseci, gospa Marija.«
»Preden ste se premestili sem, ste bili vsakodneven gost v hiši moje hčere in mojega zeta.«
»To veste, gospa Marija.«
»Ali vam je Inge veliko pripovedovala o meni?«
»O vas sva skoraj zmerom govorila. Inge mi je pripovedovala o vsem vašem življenju, gospa Marija. Vem tudi, da ste bili stari komaj dvajset let, ko vam je umrl mož, in da ste potem — čeprav sami Se otrok — živeli le za svojo hčerko, ki je ob smrti svojega očeta dočakala šele svoje prvo leto življenja.«
»Tako je bilo,« je rekla gospa Marija.
»Ko se je Inge poročila in se preselila § svojim možem v G., ste se težko ločili od nje.«
»Do takrat nisva bili z Inge nobeno uro ločeni.«
»Vem, gospa Marija. Vem tudi, da vam je njen mož nasvetoval, da se preselite k njima.«
»Da, moj zet je sijajen človek. Toda mladi ljudje morajo biti vsaj v začetku svojega zakona sami. Ko so vas sčm premestili, je bilo Ingi gotovo zelo hudo?«
»Prav tako kakor meni, gospa Marija.«
»Vi ste stari dva in petdeset let in Inge jih ima dva in dvajset.«
»Na to nisem nikoli pozabil.«
»Moj zet jo zelo ljubi.«
Viktor Halden je molčal.
Vedeli ste to, zato ste prosili za premestitev. Ali ne?«
»Da, gospa Marija.«
»Vedeli ste tudi o veliki podobnosti med menoj in mojo hčerko.«
»Da, tudi to sem vedel.«
»Bila je vaša lastna želja priti sem.«
»Da.«
Marija se je ozrla na svoje roke, položene v naročje. Viktor Halden ni odmaknil pogleda od njenega mirnega obraza. Marija je to čutila. Ozrla se je kvišku, in zroč mu naravnost v oči, je dejala:
»Snoči se Je Inge nepričakovano pripeljala sem. Pred dvema urama se ja spet odpeljala nazaj k svojemu možu.«
Viktor Halden je prebledel, toda svojega pogleda ni odvrnil od njenih oči.
»Inge se je bila sprla s svojim možem. Zaradi neumnosti, hotč, samb da bi lahko pobegnila od njega in prišla sčra. Ali me razumete, Viktor Halden? Moj zet me je danes
STOTA
M
5
telefonski poklical iz B, Res je sijajen človek. Tudi Inge to ve, vendar mi ne bi bilo lahko, pripraviti jo do tega, da se spet vrne, če ji ne bi bila pripovedovala pravljice. Pravliiee o materi, ki še ni stara, pravljice o hčeri, ki je še zelo mlada, in pravljice o možu, ki morda bolj materi pristoji kakor hčeri. Zelo mnogo mi pomeni, je dejala mati v pravljici, in tudi jaz bi mogla njemu mnogo po-
Vzemite
za ledvične bolezni
URIDON čaj
Dobite ga v lekarnah
meniti, če se ti ne bi postavljala med njiju, hči.«
Viktor Halden je skočil kvišku. Tudi Marija se Je dvignila. Stala sta si drug nasproti drugemu z resnima obrazoma.
»In če vas zdaj prosim, da spremeniva pravljico v resnico, kaj boste odgovorili?«
»Da,« je odgovorila Marija in se očarljivo nasmehnila.
Kdo je gospodar v hiši?
Napisal Hans Bolimo
V	Indiii sla so prepirala oče in sin o tem. kdo ie v splošnem gospodar v hiši. mož ali žena. Sin ie menil, da kajpada mož. toda niegov ofa io bil drugih misli Ker ni mogel lega dokazati svojemu sinu z besedami, mu ie deial:
»Potuj do deželi. S seboi ti dam voz z dvema koniema in stotimi kokošmi.
V	hišah, kier boš videl da ie žena gospodar, pusti eno kokoš, kier bo mož gospodoval, pa konia.c
Sin ie storil kakor mu ie bilo rečeno. in se ie odpravil na not. Kmalu se ie začel čuditi, kako se ie krčilo število njegovih kokoši, posebno še. ker ni imel niti enkrat priložnosti, dn bi podaril katerega konja. Priznati si ie moral. d» ima oče prav.
Ko ie razdal že devetindevetdeset kokoši, ie končno naletel na zapuščeno farmo. Tudi tu ie zadal obifaiuo vprašanje, kdo ie gospodar v hiši.
»Jaz. kdo pa drug!« mu ie odgovoril postaven mož s smejočim se obrazom.
»Dokaži mi to.« ie odgovoril tuiec.
Farmar ie poklical predse svoio ženo in ta io potrdila z odločnimi besedami. da ie samo ob sebi razumliivo mož. gospodar v hiši.
»Dobro.« ie rekel obiskovale« »izberi si enega od moiih koni.«
Farmar ie pogledal obe živali in nato rekel: »Dai mi rjavca It
Komai p« ie to izgovoril, ga pograbi njegova žen« za rokav in potegne ob stran. Rekla mu ie nekai energičnih besed.
Tedai ie stopil farmar spet pred obiskovalca m mu deial: »Ne. dai mi raiši belca!«
»Nič ne bo!« ie odmahnil osupli obiskovalec. »kokoš dobita!«
Vrgel ie začudeni zakonski dvojici svoio poslednio kokoš in se odpeljal a praznim vozom domov.
Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo, ki usnja ne škoduje. Rfaks — Napoleonov tre.
Josip Štrekeli:
Sadjarjevi pripomočki za boj proti škodljivcem
Za odvračanje bolezni in škodliiv-cev na sadnem dreviu si moramo pravočasno nabaviti sredstva, zakai kadar ie že škoda vidna, ie še tako skrbno opravljeno delo brezuspešno. Mnoga so sredstva, ki nam jih tovarne z reklamo nudiio, ali mi se bomo posluževali le tistih, ki so preizkušena in po strokovnjakih priporočena. Ta sredstva si nabavimo, da bodo pravočasno pri rokah. To ie sadjarska lekarna. ki mora biti vedno popolna. Sem spadajo: arborin ali namesto tega neodendrin. bakrena galica, žve-pleno-apnena brozga, žveplo v prahu, tobačni izvleček tobačni prah mušii (kvasiiev) les. živo apno in gašeno apno. apneni arzeniiat. žveplan ogljik ali namesto tega bencin, drevesna malta, pripomočki za drevesne paste, lepljivi pasi cenilna smola in po potrebi še nosprasit.
1. Arborin v količini po 61 na 1001 vode ali namesto tega neodendrin v količini po 4 1 na 1001 vode. temeljito zmešamo, da postane brozga enakomerno mlečne barve. To brozgo rabimo za zimsko škropljenje v ieseni. ko listje odpade, ali spomladi, predno drevje odganja proti sadnim živalskim škodljivcem. Učinek teaa škropljenja ie tudi viden na zdravem listju in boljši rasti sadnega drevja. Po škropljenju z arborinovo ali neodendrinovo brozgo zadobi drevje gladek lub. ker odpadejo lišaji, mah in stara odmrla skorja, ki so zavetišče sadnih škodljivcev. Za poletno škropljenje nista arborin in neodendrin porabna. ker tudi v najmanjši količini oualita listie in sadje.
2. Bakrena galica ie vsled vsebujočega bakra izvrstno sredstvo -za odvračanje glivičnih bolezni. Raztopino te mešamo, da nevtraliziramo vsebovano jedko žvepleno kislino z apnenim belečem (bordoška brozga) ali pa s aol-vaj sodo ali pa e navadno pratlno sodo (burgundska brozga). Pripravljamo
io l/i do 2»/». Za 1001 l‘/» bordoške brozge raztopimo 1 kg modre galice v nekoliko litrih vode. Topljenje pospešimo, ako obesimo v redko tkanino galico nekoliko pod površje vode v leseni ali bakreni posodi. Železno ali pločevinasto posodo galica razje, pa tudi izgubi na učinkovitosti. V drugi poljubni posodi napravimo apneni be-lež iz ‘/i kg sveže žganega živega apna ali pa iz */« kg mastnega gašenega apna. V večio posodo, ki drži vsaj 1001. zlijemo najprei apneni be-lež in vrhu tega med stalnim mešanjem raztopino modre galice. Da ie pravilno razmerje med galico in apnom, preizkusimo brozgo s fenolfta-lenovim papirjem, ki ga potopimo noter. Ako beli fenolftalenov papir ne izpremeni barve. kaže. da ie premalo apna, ako na živo pordeči, ie znamenje. da ga ie preveč. Ako ie aona premalo, bi brozga onalila sadie in listie. ako ga ie preveč, ie pa slabša učinkovitost. Da pravo zadenemo ker ie apno različne kakovosti, ne zlijemo vsega pripravljenega apnenega beleža v posodo, temveč ga nekoliko pustimo, da ga po potrebi, po malem tolikokrat dodajamo in mešamo, dokler pomočeni fenolftalenov papir ne zadobi rožnate barve. Končno dolijemo toliko čiste vode. da ie 100 1 brozge. Za napravo mani ali več odstotne brozge ali za veČio ali manjšo količino. preračunamo množino galice po navodilu za 1 V«.
Ker so v vsakem apnu peščeni drobci in smeti, moramo, predno mešamo galico z apnenim beležem, precediti apneni belež na gosto sito ali na kos vrečevine. da nesnaga ne maši raz-pršilnika na Škropilnici, ki ovira delo in povzroča zamudo časa. Zaradi nečistoče apna. pa tudi zaradi boliše prijemnosti se kot dodatek galici čedalje boli uporablja namesto aona navadno pralno bo d o ali pa še jačjo sol vaj sodo. Na 1 kg galice, t. i. 1 •/• za 100 l brozge, ie predvideno točno 1.2 kg navadno pralne sode ali pa 0.47 kg solvai sode. Tei mešanici pravimo burgundska brozga. Poskus s fenolftaleuovim papirjem je nepotreben, ako ie točno odtehtana galica in soda.
Raztopina modre galice sama zase traja in ie uporabna tudi več let: če ie pa zmešana z apnenim beležem ali s sodo. ie brozga učinkovita le nekai ur. Do 48 ur ohranimo pripravljeno brozgo še uporabno, ako ii primešamo 10 dk<r raztopljenega sladkorja na 100 1.
Bordoško ali burgundsko brozgo 2%U uspešno rabimo v rani pomladi. ko popie napenja za odvračanje glivičnih bolezni, zlasti zelo nevarnih. kakor so škrlup luknjičavost listja, monilija (suha gniloba) in na breskvah kodravost. V vlažnih nevino-rodnih predelih naše domovine ie oa za poletno škropljenje ne smemo rabiti. ker opali listie In sadie. V suhih vinorodnih kraiih ie pa priporočljivo škropiti sadno drevje proti glivičnim boleznim tudi poleti pa le s V«*/#, kakor škropijo tam trte za odvračanje strupene rose (peronospore) s '/j do l*/o brozgo.
Da z enim delom uničimo tudi živalske zaiedalce, zlasti zavijača dodamo tej »/*•/• brozgi še 25—30 dkg apnenega arzenijata na 100 1 škropiva.
3.	Žvcpleno-annena (kalifornijska) brozga. Sveže žgano Živo amio in zmleto žveplo rabimo za napravo žve-pleno-apnene brozge. To kuhamo v železni posodi, zakaj bakreno ta brozga razje. Na 100 1 vode. ko zavre, dodamo 0.85 kg svežega živega apna in ko ie to ugašeno, še 1.45 kg žvepla. Kuha se V« ure in stalno meša. Kolikor vode med kuhanjem izhlapi, io dolivamo, da ie vedno ista količina. Ko se ohladi, odlijemo čislo tekočino v primerno posodo in dobro zamašimo. Ker napravlja t« brozga sesedli-no. io vsakokrat predno io odiemlie-mo premešamo. V dobro zaprti posodi se ta brozga ohrani mnogo časa.
Za zimsko škropljenje, ko listie odpade. še bolje v rani pomladi, ko se pojavi napenjanje popkov, škropimo proti raznim živalskim škodljivcem in proti sadnim boleznim z 20 “/o žveple-no-apneno brozgo, t i. 20 1 brozge in 80 1 vode. V isti namen škropimo s to tudi ko drevje ozeleni poleti oa samo z 2*1*. Da obenem tudi živalskim škodljivcem pridemo do živega, dodajamo tej 2 “/o brozgi še 25 do 30
dkg aresina (apnenega arzenijata) za 100 1 te brozge. Namesto 2 •/« bordoške ali burgundske brozge proti ko-dravosti na breskyah. se z .stjjn uspehom lahko poslužiiho 20*/» kaliforuii-ske brozge v rani pomladi ob času. ko popie napenia.
4. Žveplo zmleto v moko. naiholie takozvano ventilirano Žveplo, se uspešno rabi za odvračanje in zatiranie plesni (oidium) na sadnem dreviu in v vinogradništvu. Z njim popražimo zjutraj ob tihem in toplem dnevu drevje in trte. ko mine roea. pa le toliko, da ie žvepleni prah viden. Za to delo se poslužujemo mehov-žveplalnikov.
5. Tobačni izvleček se uporablja z dodatkom mila (naiboljše ie kalijevo mazavo milo), za uničevauie sesajočih listnih uši. Pripravimo ga. da zmešamo na en liter vode 2 dkg (eno žlico) tobačnega izvlečka in ravno toliko mazavega mila. Mazavo milo raztopimo pred mešanjem v vreli vodi. S to mešanico poškropimo ušive delo na drevesih. Kier so Da uši na mladikah zaradi sesanja skrite v nakodranem listju in iih s škropi’om ne moremo zadeti, tedai omakamo take mladike v to mešanico. Onomniti treba. da ie tn brozga uporabna tudi za druge do uŠeh napadene rastline, ue pa za breskve. Na teh opali listie in sadie. da odpade.
6. Tobačni prah. Za uničevanje listnih uši ie izvrstno sredstvo tudi tobačni prah. s katerim prašimo ušive rastline in tudi breskve najboljše z mehom žvepialnikom tudi tedai če io že listie skrtevičeno. Z rabo tobačnega prahu prihranimo delo in zamudo časa z omakaniem mladik v brozgo tobačnega izvlečka na katerih so ušj skrite v nakodranem listju. Tobačni prah p« učinkuje, ako ga prašimo zjutrai. ko ie drevje rosno ali takoj po dežju. Ker se uši naglo množijo. saj so poleti vse samice in ležeio žive mladiče, treba škropljeni« oziroma prašenie nonavliati. zakai vedno ostane kaka uš na varnem za raznlod-Tobačni izvleček in tobačni prah izgubita v par dneh učinkovitost, ker izpuhu strupeni nikotin.
Dalje prihodnjik
Otrok	v	družbi
Vzgoja otiok, posebno v najnež-nejših letih, je zelo važna, a obenem zelo težavna. Pogostokrat se zgodi, da se znajdemo v dvomih, ko ne vemo, kaj na/ storimo: ali naj dovolimo našim malčkom to, kar si želijo oni, ali to. kar si želimo mi. Srednja pot bi bila seveda najlepši odgovor, toda mejo je v naglici zelo težko najti, posebno še tako, da otrok ničesar ne opazi. V hitrem premisleku se moramo odločiti, da ne bo malček trpel in se ne bo čutil zapostavljenega, dopuščati pa tudi ne smemo preveč, da bi s tem mogoče nehote škodovali otrokovemu zdravju. Prevelika ljubezen nas v tem le prečesto zapelje.
Mamice so sila ponosne na svoje malčke. Tega jim tudi nihče ne zameri. Razkazujejo jih svojim sorodnikom, znankam in prijateljicam na cesti, v trgovini in kamor jih pač peljejo, da parka in otroškega igrišča sploh ne omenim. Vendar tu, ko ima otrok vse polno novosti, ki jih doma ni, ne posveča toliko pažnje temu ogledovanju. Zabava se rajši s stvarmi, ki so mu novejše od človeške zunanjosti. Stvari v naravi ga bolj zanimajo, misli samo nanje in pozabi na opazovanje in hvaljenje o svoji iluštnosti«, ljubkosti, srčkanosti, pridnosti itd. Le premalokrat upoštevamo, kako kvarno vpliva to na otrokovo bujno razvijajočo se domišljijo, ko se vse vrti okrog njega. Otrok postane nezavedno prevzeten, mi se pa čudimo, kako to, da nas naenkrat ne mara več ubogati.
Se večje vprašanje, vprašanje o otroku in njegovi prisotnosti v družbi odraslih, nastane pri sprejemanju gostov v domačem stanovanju.
Kaj mislite o tem? Moja oba otroka bi tako rada pozdravila goste, želeč jim dober večer — ali naj jima to dovolim?
Nel To se mi ne zdi pravilnol
Otroci niso za družbo odraslih1 Ob takih dnevih, ko vemo, da bomo dobili goste, naj gredo spat ob rednem času in naj vse morebitne priprave čim manj opazijo. Zakaj?
Za otroke je pripravljanje, ki ga niso vajeni, nenavaden doživljaj, a duševni nemir, ki temu sledi, škoduje njihovemu nočnemu spanju. Otroci o tem često sanjajo, govore v spanju in se premetavajo. Slabo spanje pa škoduje njihovemu zdravju.
Ce se otroci navadijo sprejemanja gostov, postanejo domišljavi, ker so
—	že zaradi pozornosti do staršev — vsaj izpočetka glavna točka družbe in se sami sebi zde izredno važni. Ali to dobro vpliva na otrokov značaj, prepuščam v presojo vam samim. Zraven pa moramo še upoštevati, da se tudi gostje kaj kmalu, kljub največji vljudnosti, naveličajo otroške prešernosti. Ko hočemo otroka dati v posteljo, običajno ne gre brez joka in nemalokrat ga zato še našeškamo. Tako se konča otrokov večer v razburjenosti in učinek je isti, kakor sem ga omenila v prejšnjem odstavku.
Zelo grda navada je, če pride vsa družba — moški morda celo s prižganimi cigaretami — v spalnico otrok, kjer jih ogleduje ob posteljah. Poljubljajo jih in objemajo, kar je posebno nevarno zaradi bacilov, ki jih imamo vedno dovolj na rokah in obrazu. Nežni otrokov organizem je za razna obolenja manj odporen kakor organizem starejših ljudi. Me se pa potem čudimo in izprašujemo: kje neki je naš malček nalezel lo bolezen? Če bi malo pomislile, bi nam bil odgovor lahak. Poleg tega je še ta nevarnost, da utegnemo otroka, ki ga vzdigujemo iz tople postelje, prehladiti. Otroci morda že spijo, toda lo družbe nič ne moti, da ga ne bi zbudili iz najlepšega sna. Zaradi cigaret, ki jim zakadijo celo spalnico, morajo spati vso noč v nečistem zraku.
Razumem, da je mati ponosna na svoje malčke in vesela občudovanja gostov. A tega, kar sem gori grajala, le ne bi smela dovoliti v interesu otrok, ki jih ljubi. Tudi navada, da bi pošiljali otrokom v posteljo slaščice ali morda celo vino — danes sicer za to razvado ni dosti priložnosti — se mora odpraviti. Za živce in zdravje otrok so take navade skrajno škodljive.
Kaj torej potrebuje razvijajoči se otrok?
Družbe odraslih gotovo n el Zadostujeta mu mamica in očka, potrebuje pa sovrstnikov. S temi se bo najlaže razumel, ti mu ne bodo zbujali nepotrebne in škodljive domišljije, zato bo šel njegov razvoj svojo naravno zdravo pot. To nam bo, ko bo otrok starejši, v večje plačilo kakor pa vse hvalisanje in občudovanje sorodnikov, znank, prijateljic in gostov v najnežnejši otrokovi dobi a.
NAS NAGRADNI NATEČAI
Kotiček za praktične gospodinie
Za vsak prispevek, obiavllen v tel rubriki, plačamo 10 lir
Okusna torta is omlet
Pripravi testo za omlete. Specj nato nekaj debelejših omlet, ki si jih na eni strani dobro zapekla na drugi ph mani. Mani zapečene strani potresi z dušenimi iabolki. potresi nekoliko s sladkorjem in cimetom in pokrii z novo omleto. To omleto potreseš spet z istim nadevom, lahko io pa za spre-membno namažeš z marmelado. Tako sestavljal omlete, dokler se ti torta ne zdi dovoli visoka. Vse skupaj nato PO; loži v namazano kozico in peci nekaj časa v srednievroči pečici. Serviral toplo.	M. M.. Li.
Izdatno zelje
Razreži eno celo zeljnato glavo na večje kose in daj kuhat v krop. V kozici pripravi prežganje. na razredči z mrzlo vodo in ko zavre, dodaj kuhano zelje, osoli, opoprai ali papriciraj (po okusu), in dodaj tudi še precet paradižnikove mezge. To vse naj še nekaj časa vre. nato serviraj s krompirjem, makaroni ali rižem.	Regina
*
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinie. Ljubljana. Poštni preda) 253.
Po čem pa tu diši?
Vsaka žena ima rada lep dom. Nai-večie veselje pa ima mladoporočena žena s tem, da pokaže prijateljicam in znankam, kakšno ie njeno kraljestvo. Nobena teh ogledovalk ne more prehvaliti lepote stanovanja. A navadno vse te kritike odnosno hvalnice niso prisrčne, ampak le zato da napravijo z njimi mladi gospodinji veselje in se ii ne zamerijo. Ob takem hvaljenju in občudovanju zrase veselje mlade žene za dom. mnogo-krat pa postane zato pri svojem delu boli površna, ker vidi. da ie tudi takšno delo vedno pohvaljeno.
K taki mladi ženi ie nekoč prišla na obisk teta. ki se ie v veliko osuplost mlade, ustavila kar pri vratih. Začela ie duhati okoli_ sebe ter govoriti: Po čem pa tu diši?
Mlada žena je res kuhala za kosilo jed, ki ob kuhi razvija močan duh, a ie potem stanovanje prezračila, tako. da ne bi smelo dišati po ničemur.
Nova naprava za predenje
s pomočio šivalnega stroja se ie obnesla kot nadomestilo za kolovrat v toliki meri. da ni mogoče sproti ustreči vsem navdušenim gospodinjam, ki si žele nabaviti to napravo. S pomočio tega malega nadomestnega kolovrata ali predilnika imenovanega si bodo naše gospodinie napredle v zimskem času tople preje iz ostankov volnenih tkanin in pletenin, j>a tudi volna iz žimnic bo dobro služila v te namene. Za predenje pa ie nujno potrebno: mikano predivo. Ker ni mogoče dobiti v to svrho potrebnih krtač. da bi si vsak posameznik opravljal to delo se ie odločila Zegoza. zadruga malih eostvodariev da preskrbi v prvi vrsti kuncem teh nredilnikov. pa tudi ostalim interesentom, ki imaio že kolovrate mikano predivo, bodisi lastno ali v zameno za orinešeno volno z malim doplačilom za delo.
Spreiem volne v mikanie in oddaio mikanega prediva opravlja Zegoza v svoii poslovalnici na Gallusovem nabrežju 33 vsako sredo in petek ves dan. Volno ie prinesti v prostorni vrečici iz blaga in sicer naimani 1 kg ter največ do 3 kg. Člani zadruge in društva »Mali gospodar« imaio prednost in popust v ceni proti predložitvi člansk* legitimacije.
I
Tudi sama je začela duhati, po čem naj bi dišalo, a ni ničesar zaduhala. Kar strah jo ie postalo pred teto. Teta pa je dobrotljivo nadaljevala: »Ti ne čutiš, da v tvojem stanovanju po nečem diši. ker si ves čas v takem zraku; to zaduha le oni, ki pride od zunaj. Zato moraš gledati, da odpraviš slab zrak iz stanovanja. Ce le ne gre, ga vsaj omili. Samo pomisli, kakšen slab vtis naredi na vstoniv-šega. ko vidi tako lepo stanovanje, pri tem pa v stanovanju tako čudno, neprijetno diši. Pridi jutri k meni. da ti bom napisala nekaj nasvetov, kako se iznebiš v stanovanju slabih duhov.« Potem šele ie teta stopila v stanovanje.
Druao jutro ie mlada gospodinja dobila pri teti vse polno nasvetov: evo jih nekaj.
Kako se obvaruješ slabega duha iz lijaka?
Lijak moraš vsak dan osnažiti s peskom in milom ali s kakšnim čistilnim praškom za pološčene predmete. Ce je lijak le preveč zamaščen, ga očistiš s časopisnim papirjem, na katerega si kanila nekaj kapljic petroleja. Ce iz liiaka še zmerom smrdi, naredi temno raztopino kalijevega hipermanganata in z nio očisti liiak; to bo takoi pomagalo. Isto velja za školjke v stranišču. Se učinkovitejše sredstvo ie raztopina klorovega apna.
Kako preprečiš slab duh v sobi?
Ce diši v sobi po tobaku, vzemi posodo vrele vode in kani vanjo nekaj
P
t
1
v
(T| trije modeli so risani Izrečno za »Družinski tednlK« m niso bil) Ae objavljeni.!
Tri praktične obleke za delo. Staro svetlo obleko popolnoma prenovimo s kakšnim temnejšim ostankom. Celi zadnji del je temen, lahko pa je tudi samo sedlce. Spredaj sta žepa, sedle e in rokavi prav tako iz temnega blaga. Obleka se zapenja z dvojno vrsto gumbov po vsej svoji dolžini. Drugi model je enostavno ukrojen. Pri vratu visoko zapet. Ima štiri velike žepe. Tretji model lahko ukrojimo kakor haljo ali pa obleko. Zadaj, na hrbtu, ima globoko gubo in na rokavih široka zapestja.
evkaliptovega olia ali olja iz smrekovih igel. Posodo postavi na peč, kjer bo voda ostala vroča, olje bo pa izhlapevalo in osvežilo zrak v sobi.
Zatohli zrak v sobi izgine, če io pomiieš z vodo, kateri si dodala terpentina, lizola ali salmiiakovca in sicer eno žlico na vedro vode. Drugo sredstvo je, da deneš na žarečo lopato za premog nekai brinovih jagod. Jagode se žgejo in duh, ki se pri tem razvija, deluje zelo osvežujoče.
V	sveže poslikanih sobah diši navadno po apnu. Deni v sredo sobe vročo pločevinasto ploščo in io polii s kisom. Duh, ki se širi ob izhlapevanju kisa, prevzame nase duh po apnu. Na pločevini lahko sežgeš tudi nekai žveplenih palčk.
Spalnica in soba. kjer leži bolnik, imata svoj duh. Odpraviš ga s tem. če kaneš nekai kapljic žveplene kisline na kalcijev acetat. Oboie^ kupiš v drogeriji. Dober vonj dobiš tudi, če zmešaš enaka dela ocetnega etra
in ocetne esence ter dodaš nekai kapljic naglievega olia.
Včasih dobe omare in nočne omarice neprijeten duh. Ce ie duh pre-vsiljiv. jih umij znotraj z lizoformom ali pa s kakšno raztopino kalijevega hipermanganata.
Ptičnice, ki stoje v zakurjenih sobah. mnogokrat neprijetno diše. To preprečiš, če dno potreseš najprej z zmletim mavcem, nato pa na debelo s peskom. Ce začne pesek zaudarjati po zatohlem, ga operi in na vročem posuši.
Duh po živalih odstraniš samo s
snago. Prostore, kjer žival spi in leži. moraš mnogokrat očistiti. Takozvano stranišče živali očedi po vsaki uporabi.
Mlada gospodinja ie ta preizkušena sredstva vestno uporabila in teta kakor tudi ostali obiskovalci so še z večjim veseljem prihajali v njeno stanovanje, kjer je tako priletno dišalo kakor na cvetni poljani.
Kako si same spletemo garnituro »Niki«
V	zadnjem »Družinskem tedniku« ie bil na ženski strani uvodnik, ki nam popisuje modo v severni Italiji. Med raznimi drugimi modnimi novostmi, opisuje tudi tako . imenovano »Nikk-garnituro. Ta garnitura sestou iz pulovra in istobarvne jopice, pletene iz volne. Ker vemo. da je vsaka naših bralk rada po modi napravljena. bomo natančneje opisali, kakšna ie ta garnitura in kako ie narejena, da si io lahko napravi sama.
Ker primnikuie volne. si lahko pomagate na različne načine: pulover napravite iz ene barve, jopico iz dru-ee, ali pulover enobarven, jopico iz več barv. tako da iih meniavate v povprečnih ali podolžnih črtah. Pogoliu-fate lahko na ta način, da naredite pulover samo v obliki plastrona. za-dai pa uporabite kakšno volno druge barve ali pa blago. Jopico naredite lahko spredaj iz ene barve, hrbet in rokave iz druge, ali hrbet v eni barvi. prednje dele in rokave pa iz več barv. Tako dobite vse mogoče kombinacije. ki si iih lahko uredite po svojem okusu in svoii zalogi volne. Vendar morate paziti da se bodo barve dobro ujemale, drugače bo vse delo zaman in garnitura »Niki« ne bo taka. kakršno moda zahteva.
Pulover im a nas. ki ie približno 8 cm visok in precej tesen Nato sta prednii in zadnji del boli ohlapna, vratni izrez se tesno prilega vratu in se končuje z 2 do 3 cm širokim robom. Hrbet ie zadaj preklan priv vratu. toliko, da lahko pulover oblečemo.
KRZNENE PLAŠČE
bele kožuščlie, lisifiie, dihurjeve, kunie boe, dobro ohranjene in kože domačih živali kupuie
Rot, krznarstvo. Mestni trg 5
Rokavi so kratki in gladki, le na koncu ie enako širok rob kakor pri ovratniku.
Jopica se prične ravno tako s pasom kakor pulover. Hrbet pletemo enako kakor pri pulovru prednja dela imata v sredini 2 do 3 cm širok rob. ker naredimo gumbnice in prišijemo gumbe. Vendar ima iopica »Niki« le tri. naivec štiri gumbe in sicer tri v širini pasu eden na seže preko ozkega pasu. Nato ožamo prednia dela
od zadnjega gumba poševno tako da pridemo na vratno Širino. Rokavi so dolgi in se končajo s tesnim robom.
Najprej si izmerimo, koliko imamo v pasu. prsno širino, vratni izrez, dolžino rame, nadlahti (za kratke rokave) in cele roke (za dolge rokave) ter višino od pasu do podpazduhe. Na podlagi teh mer si narišemo kroj. po katerem nato pletemo. Ker ne vemo. kako debelo volno imate, ie najboljše, če si napravite iz volne maihen vzorec. ga iztegnete toliko kakor mislite. da bo iztegnjen, ko bo iopica gotova, in preštejete, koliko pentelj pride na 2 cm. Nato delite n. nr. širino hrbta v centimetrih z dve in število, ki ga dobite, pomnožit« s številom pentelj, ki ste iih prej našteli, na
2	cm na iztegnjenem vzorcu. (Na 2 cm ie n pr 5 pentelj: hrbet v pasu ima 34 cm:	34 : 2 = 17 in 17 X 5 = 85.
torej začnemo s’85 pentljami.) Če boste tako izračunale število pentelj, ne bo treba nikdar parati, kar ste napravile. ker ie bilo preširoko ali preozko.
Pulover: Za pas nasnuiemo no gornjem računu tako. da ie boli tesen. in delamo meniaie dve levi. dve desni okoli 8 cm visoko. Ko napravimo pas, preidemo na život, ki ga delamo od pasu do podpazduhe enako širokega. Da dobimo život ohlapen, nasnuiemo že v pasu toliko pentelj, kolikor jih potrebujemo za prsno širino. in poleni ob strani dodamo do podpazduhe le eno ali dve pentlji. Ko povečamo število pentelj od pasu na širino života izračunamo koliko iih moramo dodati in jih nato dodajamo tako. da na vsake (oo računu) dve ali tri tudi Štiri pentlje eno dodamo, to ie. iz ene preišnie naredimo dve novi. Pri prednjem delu ie razdalja od pasu do podpazduhe 2 cm dališa kakor pri hrbtu. Važno ie tudi. da kliub pasu pletemo život od nasu do podpazduhe točno tako visoko kolikor ie razdalje od nasu do podpazduhe, ne glede na 8 cin visoki pas. Če tega ne upoštevate, bo pulover sicer ohlapen, a od pasu bo nategnjen in ne bo napravil povprečne gube
Za izrez rokava snamete pri prednjem delu okoli 6 cin penteli. na zadnji del pa za 4 cm. Drugače navadno delamo zadnji del malo ožjega sprednjega širšega da pride stranski siv malo boli zadaj. Ko snamemo .za Podpazduho. pletemo ravno do višine rame. nato razdelimo število penteli na igli na tri dele. dva dela vzamemo za
rame. tretii je vratni izrez. Število penteli za ramo snet razdelimo na tri dele in zapovrstio končamo, tako. da dobimo ramo ravno pravilu« poševno. Pri prednjem delu moramo misliti na vratni izrez, ki seveda zavzema eno tretjino vseh penteli na igli.
Vzorec za pulover ie: 1. vrsta sami desne, 2. vrsta same leve, in to po navijamo, tako da so potem na prav strani same desne in ie vzorec gladek
Rokavi : začnemo iih z robon 4 cm in delamo dve levi. dve desni nato dodamo kakšnih deset nentel (n. pr. na vsako 3 pentljo eno dodamo). da ie rokav malo nabran, ob straneh na dodajamo po kroju rokava, ki smo si ga naredile, do podpazduhe. Rokav v podpozduhi na eni strani malo boli spodiemo kakor na druei strani in delamo glavo rokava po kroiu. Ko pridemo približno do konca. imamo okoli 20 do 25 (po volni) penteli še na igli. kar končamo zato. da nima rokav prevelike glave.
Ovratnik: Nasnuiemo za širino vratnega izreza, pletemo dve levi dve desni. 3 cm visoko in tak robek prišijemo na vratni izrez. Zadai zapnemo pulover z nekai majhnimi eumbki.
Jopica: Hrbet pletemo enako kakor zadnji del pulovra. Za prednjo polovico vzamemo polovico penteli pred_-njega dela pulovra in dodamo še 5 penteli za rob. Pas pletemo dve levi. dve desni, život ena vrsta desnih, druga levih, a rob petih penteli pletemo vedno same desne, tako da ie grebenast počez. Pri prednjem delu (život) dodamo toliko, da ie širina v pasu enaka_ širini pod pozduho. ter nato dodamo še ob strani dve do tri pentlje. da ne vleče preko prsi. V sredini ob robu pletemo približno do višino prsi ravno, nato pa počasi po kroiu snemamo, da pridemo poševno na vratni izrez. Skupai ne jemljemo ob robu. ampak med gladkim vzorcem in pet penteliskim robom zato. da ie skraini rob gladek in ne stopničast., Gumbnice prideio ena takoi v tretii, vrsti pasu, druga v sredi, tretia na. meji med pasom in životom ter more-. bitna četrta v enaki razdalji že na životu.
Navodila za kurjenje s šlezijskim premogom
V	gospodinjstvih so prirejena kurišča štedilnikov in peči običajno za trboveljski premog. Izmera rešetke zna- , ša največkrat 15 X 25 cm višina od rešetke do štedilniške plošče pa ca. 18 cm. Ker ie šleziiski premog kalorično mnogo visokovredneiši kot trboveljski. ga bo pri pravilnem kurie-niu šlo mani kot trboveljskega.
Predvsem bi bilo potrebno, da se rešetke nekoliko zmanišaio (za ca. eno ; tretjino) na ta način, da se obložijo! z ogniestalnim materialom.
Pravilo bodi. da se nalaga premog vedno na žarečo podlago v kolikor mogoče majhnih količinah in sicer tako. da obdaj« skozi rešetko prehajajoči zrak vsak komad premoga od vseh strani.
Kuriti se mora torej z zadostnim vlekom in s sorazmerno večjo količino , zraka kot pri trboveljskem premogu. Zaradi tega moraio biti spodnia vratiča za pepel primerno odprta, pri zakurjeniu boli. med izgorevanjem pa mani. Vsaka gospodinja bo torei morala sama preizkusiti, v koliko bo odpirala navedena vratiča pri kurieniu.
Neobhodno pa ie potrebno, da tudi odprtino v zgorniih kurilnih vraticah delno odpre ter na ta način omogoči zraku, da pride nad rešetko. Ta zrak ie za pravilno izgorevanje Šleziiškega premoga neobhodno potreben, ker pomaga. da zgore hlapljive sestavine premoga, ki bi sicer odšle neizkorb ščene v dimnik ter povzročile, da bi se založil dimni rov odnosno dimnik s sajami. Preveč tega. takozvanega sekundarnega zraka se ne sme dovajati. ker bi sicer kurišče preveč ohladili. Tudi v tem primeru mora gospodinja s preizkusi dognati koliko bo odpirala odprtino za ta pomožni zrak, v kurilnih vraticah. Jako ugodno oa je. če se uporabljajo tako zvane pa-
DARMOL
najboljSe odvajalno sredstvo
tentne obročke pri štediluiških luknjah. kjer se z zasukaniem teh obročkov lahko uravnava dovod zraka nad rešetko.
Ako bo gospodinia pazila na zgorat navedena navodila, bo porabila malo premoga in premog bo zgorel v cisto droben pepel skorai brez vsake žlindre Ko pa ziutrai zopet zakuri v štedilniku ali oeši naj natančno pregleda pepel in pobere iz njega on® maihne koščke koksa, ki bodo ev. nastali pri izgorevanju ter iih ponovno naložili na ogenj.
Ponovno se opozarja, da nai se na sorazmerno zmanjšano rešetke nalaga premog pri pravilnem dovodu zratia pod in nad rešetko, večkrat in v malih količinah. S tem načinom kuriema l>o gospodinia racionelno izrabila premog in premagala vse težkoče in nevšečnosti. ki so se ii pojavile pri dosedanjem kurjenju s šlezijskim premogom.
»Oh, mon dieu, monsieur! Jaz sem samo stara revna služabnica in lepa mark.za je moja gospodarica. Ne storite ii zlega! Ne zapirajte je y ječo, in njene hčere tudi nel Vrzite v ječo mene! )az sem kriva. )az sem zasnovala ves načrt, da bi pomagala lepi markizi iz siromaštva do premoženja m lepi gospodični Veri do rešitve iz te samote Ne, ne njiju zapreti; mene, mene!«
»Ne straši je dalje"!« je dejala Sonja Borisu »Anetta je samo služabnica. Ali jo hočeš kaznovati zaradi njene zvestobe?« Potem se je pa Sonja obrnila k služabnici in nadaljevala: »Pomirite se, Anetta, in izročite gospodu ključ. Stvar vaše gospe je propadla in rešiti ne morete ničesar več. Kvečjemu bi mogli poslabšati njen, Verin in svoj lastni položaj.«
Sonjine besede so pa dosegle pri Anetti nasprotni učinek od pričakovanega. Spodbodle so jo k novemu besu sovraštva, da je planila kvišku in zakričala:
»Vi ste vsega tega krivi! Če vas ne bi bilo, bi bila moja lepa markiza spet bogata in Vera bi si lahko po
m mm is
LJUBEZENSKI ROMAN
Od palač
VAN KAIT
ZOBNA KREMA
»Tam leži pokopan moj stric, Borisi Zaradi njega moramo storiti, da njegove žene in hčere ne zadene sramota, katero bi sicer zaslužili «
»ln da ne omadežujemo s tem še imena tvojega očeta Frana,« je dodal Boris.
Trudoma je Anetta odprla težka vrata. Boris in Sonja sta stopila na svobodo. Vrata so se spet zaprla in Sonja je znova padla Borisu okoli vratu, med solzami ponavljajoč: »Svobodna, svobodna, svobodna...«
XL
Boris in Sonja sta se napotila po cesti navzdol proti najemnikovi hiši. Spotoma sta se domenila glede od-potovanja od graščine do Montheya, kjer bi morala Sonja dobiti na občinskem uradu potni list. Toda tedaj sta se spomnila, da potnega lista na ime Sonje ne moreta dobiti, ker ga je že imela Vera. In ni jima preostalo nič drugega, kakor to, da se Sonja zdaj predstavi kot Vera. Kot Vera mora tudi k najemniku, da ga poprosi, naj ju odpelje s kočijo do vasi, kjer je bil Boris pustil najeti avtomobil.
mili volji izbrala moža. Kako vas sovražim. kako vas sovražiml«
»Če vam je sovraštvo v uteho, potem jo le dalje sovražite!« je rekel Boris »Toda vaših besed nimam časa poslušati. Izročite mi pri tej priči ključ, sicer pokličem orožnike, ki ca. kajo zunaj, da vdro sem, vas zvežejo in odženejo v ječo. Pojdi, Sonja, in spravi skupaj svoje stvari, ki jih hočeš vzeti s seboj I Počakal te bom pred 9mdom s to gospo, katere ne izpustim izpred oči.«
Sonja je naglo odbrzela v grad. Anetta je hotela pobegniti za njo, toda Boris jo je prijel za roko in zadržal, rekoč:
»Le počasi, velecenjena! In v moji družbi! V svoji pasji zvestobi do svoje gospodarice bi gospodično Sonjo nemara lahko še umorili.«
»O, zakaj je že nisem!« je obupano vzkliknila starka.
»Zahvalite Boga, da se je zgodilo tako, kakor se je!« je mirno dejal Boris
Odpeljal je Anetto pred grad, kjer jo je zadržal. Stara služabnica se ga je sprva skušala osvoboditi, potem se je pa vdala in ga samo Se prosila, nai prizanese njeni lepi markizi. Boris ji ni odgovarjal. Sonja pa je med tem zmetala svoje najvažnejše stvari v kovčeg Preoblekla se je v obleko za potovanje, si nadela plašč in klobuk ter poiskala v knjižnici šfe številko časopisa, v katerem so bile objavljene slike njene matere in njenega moža. Potem je odbrzela s kpv-čegom v roki pred graščino k Borisu, ki je dejal Anetti:
»Vzemite sedaj ključ velikih vrat, ki vodijo iz parka! Poskrbel bom za to, da vas ne bodo zaprli in tudi za vašo gospodarico in njeno hčerko bom prosil prizanesljivosti. Toda brž!«
Anetta se je tedaj vdala, prinesla kliuč in odšla s Sonjo ter Borisom do velikih vrat, katere je odklenila. Se prej pa je Sonja še zamahnila z roko proti razvalinam, pod katerimi je v grobnici počivalo truplo njenega strica Lojzeta in dejala:
do bornih bajt
VAN KAIT
KHEMK EMOLLIENTE
Tako je bilo kmalu vse urejeno, toda Sonja se je domislila nečesa novega, kar jo je zaskrbelo. Dejala ie Borisu:
»Kako naj s tem potnim listom dokažem v Ljubljani, da sem res Sonja in ne Vera, če bo teta še dalje trdila, da sem res Vera?«
»Sladka moja Sonja,« je dejal Boris, »prvič se odvadi imenovati tisto žensko teto in reci ji poslej rajši markiza, s čemer bo sama najbolj zadovoljna; dokaz, da si res Sonja in ne Vera, pa nosiš vedno s sebot — na svoji nogi «
»Kakšen dokaz?« se je začudila »Znamenje,« je odgovoril Boris. »Da, tako znamenje imam res na nogi. Toda kako to veš?«
Boris ji je moral podrobno opisali vso zgodbo, katero je bil izvedel od gospe Sušnikove, in Sonja ie bila zdaj srečna, da ima tisto znamenje, na katero se je bila prej često jezila.
Iz Nantesa, do koder sta se pripeljala z avtomobilom, je Boris brzojavil svojemu očetu v Ljubljano: »Prava Sonja se vrača z menoj. Dospeva v sredo zvečer. Boris « Brzojavka je prispela pravočasno v Ljubljano in gospod Klemenčič je poskrbel, da je izvedela zanjo tudi gospa Sušnikova. Markiza m njena hči pa nista prav nič slutili, kaj se pripravlja, čeprav sta bili vsak dan svojega bivanja v Ljubljani bolj nezadovoljni z razvojem dogodkov. Ni šlo tako, kakor sta pričakovali. Hoteli sta nemudoma dvigniti večjo vsoto denarja in odpotovati v Pariz, toda
Pri najemniku ni bilo nobenih tež-koč. Mož ni prav nič dvomil, da Sonja ni Vera, saj se je bila Lydija sama potrudila, da mu je ob priliki pogreba njenega moža prikazovala Sonjo kot svojo hčer. Tam je Sonja povedala, da je gospod, ki jo spremlja, pripotoval v Bretanjo po nalogu njene matere, da jo odpelje v Ljubljano, kamor mora nujno priti. Zato naj ju odpelje s kočijo do Montheya, kjer si bo gospodična oskrbela potni list. Najemnik se ni obotavljal in bil je tudi zelo ustrežljiv in vljuden; opravičeval se je tudi, da ni gospoda sam odpeljal v graščino, rekoč:
»Mislil sem si, da si hočete graščino samo ogledati kot turist. Če bi mi bili povedali, da morate po gospodično, bi bil šel z vami, da bi priklical Anetto.«
»Priklical sem jo sam,« mu je odgovoril Boris. »Toda zdaj ne smemo več izgubljati časa. Poskrbite za to, prosim, da pridemo čimprej v Montheyl«
Kočija ie bila kmalu zaprežena in potovanje se je pričelo. Ustavili^ so se v MontheYU, kjer so odšli v občinski urad. Zupan, ki je navidez poznal obe grajski gospodični, o ni vedel, katera je Sonja in katera Vera, je Sonjo spoštljivo pozdravil in ji brez pomislekov izstavil potni list na ime Vere Bregantove. Pri tem je pa še vprašal:
»Vaš spremljevalec je gospod, ki je pustil svoj avto v tukajšnji gostilni, ali ne, gospodična Bregantova?«
»Da,« je pritrdila Sonja. »Poslala ga je sem moja mati, da me pripelje k njej.«
povsod poznan
VAN KAIT
KBEMA HAPIDA
vala in nadzirala ju je neprenehoma na vsakem koraku. Zelo često je tudi govorila o preteklosti in Vera je navadno vedno odgovarjala, da je na vse pozabila in se izza dni svoje ljubljanske mladosti ničesar več ne spominja. Toda Sušnikova se s tem ni hotela zadovoljiti. Silila je dalje vanjo in rekla nekoč:
»Tega menda pač nisi pozabila, kako si malo preden si odpotovala v Francijo, padla na sprehodu v Gra-daščico in te je rešil neki gospod?«
»Ah, da!« je vzkliknila Vera. »Tega pa res nisem pozabila. »Še zdaj se spominjam, kako me je zeblo.«
»In na lepega hrta Črta, ki te je povsod spremljal, se boš tudi še spomnila?«
»Ljubi, dragi črt; da, tako rada sem ga imela!«
»Pa tvoje velike papige, s katero si se tako rada pogovarjala, nanjo si se tudi kdaj spomnila?«
»Saj res!« je vzkliknila Vera. »Gotovo je sirota že davno poginila?«
»Kmalu po tvojem odhodu je zbolela in poginila,« je rekla teta Marjana in se skrivnostno nasmehnila, da se ji je tako dobro posrečilo speljati dekle na najtanjši led laži, kajti Sonja ni bila nikoli padla v Gradaščico in pri Breganiovih niso nikoli imeli ne hrta Črta ne velike papige.
Kljub temu ni gospa Sušnikova z nobeno besedo izdala svojih misli. Mirno je celo dopuščala, da sta markiza in njena hči gledali na njo zviška kot na revno in neljubo sorodnico. Skrbno pa ie o vsem poročala gospodu Klemenčiču, ki tudi že davno ni več dvomil, da dekle, ki io je pripeljala markiza v l.iubljano, ni nihče drugi kakor njena hči Vera. Pač pa je gospa Sušnikova nehala posvečati damama prvotno pozornost in tudi glede prehrane si ni več delala skrbi. Markiza in njena hči sta bili v njenih mislih podli sleparki. Ti dve po sta vihali nosove in Vera se je nekega
Klemenčič jima je izjavil v vsem miru, da tako velike vsote ni mogoče čez noč oskrbeti in morata zato počakati nekaj dni, da bo na razpolago. Mimo tega je treba urediti tudi še razne formalnosti, preden bo mogla gospodična Sonja pravnoveljavno razpolagati z zapuščino.
Tako sta se pričeli žolčljivo znašati nad Klemenčičem in gospo Sušnikpvo. vendar sta obe ohranili svoje mirno dostojanstvo, in markiza je dejala svoji hčeri:
»Ti ljudje so predrzni in nemogoči. Posebno ta teta Marjana je neznosna.«
»Vse to je res,« je pritrdila Vera, »toda kaj naj storiva? Pravico ima ostati v tej hiši do svoje smrti «
»2e to je dovolj, da morava ta kraj čimprej zapustiti,« je vzkliknila markiza.
Vera je zavzdihnila. Dotlej še ni imela nobenega veselja nad svojo dediščino, in mimo tega je tudi simpatični mladi prokurist Boris Klemenčič tako nenadoma odpotoval po poslovnih zadevah kdo ve kam. Gospa Sušnikova, ki je bila še pred Borisovo brzojavko trdno prepričana, da Vera ni Sonja, se tudi ni potrudila, da bi napravila ženskama življenje posebno udobno. Nasprotno, opazo-
je nai VAN KAIT.
VAN KAIT
SHAMPOO
dosti bolj varčevati in biti skromni, kakor smo mi tu.«
»Tam smo jedli neprimerno bolje kakor tu,« je odvrnila Vera jezno in vetikaško.
»Tako, tako?« je dejala Sušnikova. »Zaenkrat moraš pač potrpeti. Spremenilo se bo vse takoj, ko boš zares prevzela svoje mesto dedinje Frana Breganta.«
»Zakaj traja to tako dolgo? Gospod prokurist Klemenčič mi noče na nobeno vprašanje odgovoriti določno « »Pri nas smo pač natančni in vse mora iti po predpisih,« je odgovorila Sušnikova.
»Meni se zdi, da je ta gospod Klemenčič nesramen človek. S kakšno pravico mi povzroča težkoče in postopa z menoj kakor da je moj gospodar, in ne moj služabnik?« se je razjezila Vera.
»Gospod Klemenčič izvršuje le svojo dolžnost.«
»Ko bi bil tu vsaj mladi gospod Boris!« je vzkliknila Vera.
»Zakaj?«
»Njega bi mogla hitro omajati.« »Kako to misliš?«
»Zmešala bi mu glavo Mladi moški so vendar zato tu, da jim zmešamo glave in jih potem po svojrt obrnemo.«
»Ah misliš, da bi se pustil?«
»O tem ne dvomim. Ma... ne, teta Indija pravi...«
»Imenuj jo Je mamo! Saj vem, koga misliš,« jo je prekinila Sušnikova.
»Teta Lydija pravi, da se mi noben mlad moški ne bi mogel upreti, če bi hotela.«
»In ti verjameš?«
»Zakaj ne bi verjela?«
»Mnogo si domišljaš«
»Natanko vem, kako je treba z moškimi postopati.«
»Tega te ie gotovo naučila teta?« »Da.«
»Obžalujem te«
»Zakaj?«
»Da si bila deležna toke vzgoje.* »Jaz sem zadovolina «
»Tem slabše zale Hudo bo še tvoje življenje.«
»Če je človek bogat, mu ne more biti hudo «
Tako ie Sušnikova ostala spet zmagovalka in nestrpno ie čakala vesti
o	Borisovem potovanju. Slednjič je pa prišel k njej stari Klemenčič in ji namesto poročila predložil le brzojavko svojega sina, in ko jo ie starka prebrala, je vzkliknila:
»O Bog moj, bodi zahvaljeni Sonja živi. Boris jo je našel «
»Da, našel io je,« je pritrdil Klemenčič. »Zdaj moramo biti še bolj previdni Z nobeno besedo ali kretnjo ne smemo izdati, da vemo resnico. Poskrbite tudi za to, da ne bosta tujki dobili nobene brzojavke in
dne celo pritožila nad preenostavno hrano, a Sušnikova ii je odgovorila:
»Pojedine smo prirejali samo tedaj, ko sta z gospo markizo pripotovali. Zdaj si ti vendar doma in markiza ni več gost, temveč sostanovalka, pripadnica noše družine. Pri nas nismo bili nikoli razvajeni, in dokler bom jaz opravljala posel gospodinje, tudi ne bomo po nepotrebnem razsipavali.«
»Koliko časa pa nameravaš še biti tu gospodinja?« je pikro vprašala Vera.
»Tako dolgo, da bo dedinja Frana Breganta prevzela svoje mesto. Morda pa tudi še potem, saj ti nameravaš vendar odpotovati v Pariz. Sicer pa varčevanje ne more biti za vaju, zlasti za tvojo teto, tako neznosno.
V	Bretanji ste morali, kolikor vem, še
EVO PRALNI PRAŠEK
pere brez mila
nobenega pisma v roke, ker bi bili tako laiiko opozorjeni na nevarnost!«
»Brez skrbi,« je odgovorila Sušnikova.
»Trajalo itak ne bo dolgo. Jutri zvečer bo Boris že pripeljal pravo. Na postajo pojdem sam ponje Vlak pride pred sedmo uro. Pravo bom spravil že neopaženo sem.«
»Pripravila bom vse potrebno in vas jutri obvestilo «
Dalje prihodnjil.
D
□
KULTURNI TEDNIK
12S letnica Zoisove smrti
Dne 10. novembra ie preteklo 125 let, kar je umrl v Ljubljani v 64. letu starosti eden najpomembnejših mož slovenskega narodnega oreporo; da in naš še do dandanes naivečii mecen, baron Žiga Zois. Po svojih prednikih je bil italijanskega poko-lcnja, po materi pa Slovenec. Njegova osebnost in njegova hiša sta postali središče vseh tedanjih velikih naporov z a narodni in kulturni dvig našega ljudstva. Kot visoko izobražen mož in obenem najbogatejši človek na tedanjem Kranjskem, je zbiral in podpiral vse važnejše nar. in kulturne delavce. V njegov krog so spadali prvi slovenski pesnik Anton Vodnik, prvi slavist Jcifi Krm venski dramatik Anton Linhart ter pisatelji in kulturni delavci Jurij Ja-ieli, til a ž Kumerdej. Matej Ravnihar, dr. J. Zupan in drugi. Na nje-
f:ovo pobudo so bile prirejene v ljub-ianskem stanovskem gledališču prve slovenske predstave, na njegovo pobudo se je pričelo prvo zbiranje narodnega blaga in od njega in njegovih sodelavcev so izšle premnoge druge pobude, ki iih tisti čas še ni mo^el izvesti, ki so pa dobile uresničenje v sledečem Prešernovem krogu in mlajših generacijah prejšnjega stoletja. Nai več j^ Zoisov pomen je pa nedvomno v širjenju slovenske na-; rodne zavednosti, kar je bilo prvi pogoj za vse narodno in kulturno delo, iz katerega je v sorazmerno kratkem času zrasla poznejša ponosna stavba naše kulture in umetnosti, ^ato je naša dolžnost, da se tudi v 'eh dneh, ki ne omogočajo vidnejših f‘roslav, vsaj natihem spomnimo u-
k:
slug tega velikega moža, čigar ime bo za vedno zapisano v naši slovenski zgodovini.
Dve novi Stmiševi mladinski knjigi. Med prvimi knjigami, ki so namenjene Miklavžu in Božiču v letošnjem letu, sta izšli te dni dve zbirki pravljic našega znanega mladinskega pisatelja Gustava Strniše: »Lokvanj« in »Miška«. V prvi je zbranih pet pravljic, izvedenih iz motivov rastlin: lokvanja, sončnice, breze, teloha, krompirja in gobana, v drugi so pa štiri, katerih osnovni motivi so živali:	miška,	vrabec, medvedek in
ježek. Vse so pisane na tradicionalni način, vendar ljubko in jih bodo mladi bralci, katerim so namenjene, gotovo z zanimanjem sprejeli in prebrali. Obe knjižici je vsebini primerno ilustriral Jože Pukl.	.
Tretja knjiga Kunčiiemh »Triglav tihih pravljic«. V založbi Učiteljske tiskarne je izšla tretja knjiga Mirka Kunčiča »Triglavskih pravljic«, ki se, kakor obe prejšnji, naslanja na narodno blago zahodnega gorenjskega kota, katerega je pisatelj zbiral sam na kraju ohranjenih izročil. Za razliko od prvih dveh zbirk je pisatelj izbral tu posebno obliko pripovedovanja, ki je potopisna. Pisatelj sam, Bukovnik, potuje po triglavskem svetu z Vričevim Froncom in odkriva bralcu poleg vidnih tudi skrite, pravljične lepote v zvezi s skrivnostmi Blaščeve jame, ki so dale spisu naslov. Kunčič, katerega mladinsko igro »Triglavska roža« igra prav sedaj naše gledališče, ie pravljičar, ki se naslanja na folkloro in narodno besedje m izrazje, kar daje njpgovim spisom še posehno vrednost., S tem in s svojo plodovitostjo se je uvrstil med naše prve mladinske pesnike in pisatelje in bi bil že davno zaslužil določnejše mesto v slovenskem slovstvu. Kakor prvi dve Kunčičcvi knjigi triglavskih pravljic, je tudi ta ilu-
strirana. Ilustracije je oskrbel Stanko Kumar.
Nova izdaja Tomšičevega nemško-slovenskega slovarja. Ljudska knjigarna, ta naša najagilnejša založnica slovarjev, je izdala zdaj v drugi izdaji dr. F. Tomšiča »Nemško-sloven-ski slovar«. V običajni žepni obliki takih slovarjev obsega knjiga 628 strani s tako obilico besed in izrazov, ki popolnoma zadostuje za praktično uporabo v vsakdanjem življenju, posebno pri učenju nemščine in prevajanju v slovenščino. Slovar je kljub sedanjemu vojnemu času tudi grafično dostojno delo, tako po papirju, kakor tudi po tisku in vezavi.
Dva nova slovenska romana. Vodnikova družba izda te dni svoji letošnji dve knjigi, običajno Vodnikovo pratiko in Lojzeta Zupanca roman »Pod križem«. Dobra knjiga pa tiska svojo tretjo izvirno slovensko prozno delo, povest Davorina Ravjjena »Mrtvi ognjenik«. Obe novi deli izideta še v tem mesecu.
Peti zvezek Sodobnih vprašanj. Kot peti zvezek svojih brošur »Sodobna vprašanja« je izdala založba Mohorjeve družbe publicista Franca Terseglava spis »Pomen verskih vrednot za človeško družbo«. Pisec se je po
HUMOR
stavil v svojih razmišljanjih na širše ;golj katoliško stališče in obravnava tako pomen verskih vrednot
kot etičnih in moralnih dobrin sploh, kar daje razpravi še poseben pomen. Knjižica bo nedvomno zbudila zanimanje, zlasti v vrstah naše inteli-
fence, ki se zanima za taka vpra-»nja.
Razstava slilc V. Shrušnega. Vodja gledališke kulisame Vaclav Skrušny je priredil nedavno v prostorih kuli-sarne na Bleiweisovi cesti razstavo svojih oljnih slik. Razstavil je okoli 50 motivov iz najrazličnejših krajev tja do Kavkaza in iz Ljubljane in njene okolice.	»»
Kompromis
>Moi« žena ie hotela, da bi se mali imenoval Janez, in* Da sem hotel, da bi ga klicali Tine. Končno sva sklenila kompromis.«
»No. in kako ste ea imenovali?«
»Janez!«
Copata
»Prosim vas. gospod doktor povejte mi popolnoma po pravici, kai mi mani-ka. Toda ne po latinsko, ampak po slovensko-«
»Predobro živite. Pijanec ste. po-žrešnež in lenuh!«
»Hvala, gospod doktor, povejte mi vseeno I>o latinsko, da bom lahko povedal svoii ženi.«
Še ena eopaturska
»Moia žena dela vse. kar hoče.«
»In vi?«
»Jaz tudi.«
»Kako tudi?«
»No da. delam to. kar ona hoče.«
Previdnost
Natakar: »Kai fellte kositi?<
Gost: »Zrezek, a velik! Nervozen sem in me vsaka malenkost razburit«
Objestno
Kupec prodajalcu; »Povejte mi. kakšna jabolka so to slovenska ali
9i
Prodajalec: »Ali hočete mar z njimi govoriti?«
V	slikarskem atelieiu
Gospa Verižnikova se ie dala slikati. Pri tem »e neprenehoma čenčala, in ko ie slikar priiel posebno velik čopič, ie zaklicala: »Oh. draei mojster, kai hočete naslikati s teni velikim čopičem?«
I	»Vaša uotai« se ir irlas.il odgovor.
Pikro
»Ali si že slišal, pesnik Stibomil se hoče poročiti?«
»Da. rad bi svoi čitateliski kroe podvojil.«
Milijonar
V	naši hiši stanuje milijonar. Piše se Franc. Kumara.
»Kako ste prišli do svoiega milijona. eospod Kumara?«
Kumara ponosno odgovori: »V tem milijonu leži dvajset let neprekinjenega dela. prepožrtvovalne marljivosti in šoartanske skromnosti.«
»Jaz sem Pn slišal, da Rte miliion podedovali po svojem stricu?«
Kumara prikima: »Seveda. Sai o niem govorim.«
Alj imate konje?
Pri zasliševanju nekega vojaka pripadnika tankovskega bataljona, ki ie prišel v ujetništvo, se ie razvil naslednji razgovor:
»Ste oženjeni?«
»Ne.« ie odgovoril vojak, ki še ni bil star devetnajst let.
»Imate otroke?«	.
»Ne.« ie odgovoril vojak.
»Alj imate pri svojem bataljonu konje?«
»Ne,« je odgovoril voiak. »naši tanki voziio sami.«
V kruljevstrii rib
Gospa jegulja svari svojega malčka: »Če no boš priden, te bom dala v akvarij.«
Dober izgovor
Ob osmih ie šel Tonček v Sodo: ob devetih ie bil spet doma.
»Tonček,« vpraša mati. »ali dane* ni šole?«
»Sola ie.« odgovori Touček. »samo noter nisem mogel: pred vrati ie »edel neki pes!«
Napisala in narisala Ludsvika Terčkova
Policijska
DRUŽINSKI TEDNIK
28. XI. 1944.
Dva izmečka človeštva
Petiet - novi francoski Landru
Dve najsenzacionctlnejši kriminalni aferi zadnjih let
Če si se »elial v mirnih časih * avtom iz Pariza proti Dreuzu si ori Houdanu često krenil s noti na levo. Po treh minutah vožnje si prispel na robu prekrasnega rambouilletskeea gozda do svetovnoznanega hotela, imenovanega »Grillon du Fover«. Tu si zmerom dobil dobro iedačo in pijačo.
V zgornjem nadstropju hotela so imeli lepe sobe. lcier si lahko ostal dali časa v »pensioniK. Okolica ie bila kakor nalašč ustvarjena za tak daljši obisk.
V bližnjem gozdu se ie izprehaiala divjad in fazani so švigali čez cesto. Res čudovit kraj.
Kar ni mogle biti znano tujcem, ki so slučajno prišli tod mimo. a ie v resnici bilo ena izmed najprivlačnei-šili točk tega skoraj gradu podobnega hotela, ie okoliščina, da ie v sedanji gostilni stanoval pred mnogimi leti znani morilec žensk, Henrv Desire Landru. V tej hiši ie zakrivil večino svojih zločinov. Kajpada hiša takrat še ni bila nikaka restavracija ampak tiha zasebna vila. v vsei okolici znana pod imenom »Maison Trie« — tako imenovana zato. ker io ie inženir Landru kupil od vrlega melunskega meščana Trica. Ne bi bilo potrebno obnavljati mračni spomin na tega morilca in na njegove zločine če ne bi sedanjo Petiotovo morilsko afero cesto primerjali z Landruievo. Petiota. množičnega morilca in »uglednega«^ unionista. ki so na bili po večmesečnem zasledovanju šele pred kratkim ujeli in zaprli, imenujejo »novega Landru-ja« ter primerja io njegova deiania z dejanji zločinca, ki so ga eiliotinirali februarja 1922. leta. Ali ie to mogoče?
V čem sličita ta dva kriminalna primera. o katerih se toliko bere. in v čem se razlikujeta?
Landru ie bil enako kakor Petiot že večkrat kaznovan. Sodišče g« ie bilo šestkrat obsodilo zaradi raznih prevar na vsega skunai 15 let. Njegova »kariera« se ie začela leta 1904. Takrat so kaznovali tedai 34 letnega moža na dve leti zapora. Od tistih dob ie Landru. ki ie bil poročen in ie imel štiri sinove, redno prihajal zaradi svoiih svojih umazanih afer navzkriž z zakonom.
Bil je lastnik garaže, trgoval ie z vsemi mogočimi stvarmi in se sukal povsod okoli. Poznali so ga kot velikega mršavega moža z valujočo črno brado. Imel ie mnoga znanja s po; cestnicami — baie ie. imel med niinn 283 znank — kakor ie pozneje ugotovila policija. Ta okoliščina nima prav za prav nobene zveze ali pa prav malo z njegovimi pozneje odkritimi zločini. Landru ie bil namreč poleg tega ženitveni slepar. Dajal ie v časopise oglase, v katerih ie kot ugleden trgovec iskal ženo z nekai dote. Na ponudbe so se mu iavliale ženske najrazličnejših sloiev. Seznanil se ie predvsem z vdovami okoli 40 tet.
O vseh teh oglasih in priiatelistvih ai družina ničesar vedela. Preživljala se je. kakor ie nač šlo s skromnimi denarii ki iih ie daial gospod Landru na razpolago. O čemer se ie najmanj vedelo, na ie bilo deistvo. da ie imel v Nantesu lično hišico. V Parizu ie. stanoval s svojci v okolici ell-ehviskih vrat. Poleg tega ie imel za neopazno spreiemanie obiskov še tu in tam sobe v najemu. V splošnem so se sukali niegovi izdatki v zelo skromnih mejah Nenavadno zveni, da ie bil mož. o katerem se ie nozneie. razvil eden izmed naiznaneiših kriminalnih primerov novejšega časa. tipičen ma-lomeščan. Do centima^ natanko ie zapisoval v malo beležnico vse svoje izdatke. Zgodilo se ie. da zvečer ni vedel, kie ie ostalo 15 centimov in ie sedel ceio uro ori beležnici in poskušal naiti napako. Da ga bo ravno ta bolezenska malenkostnost glavo stala, takrat še ni mogel vedeti.
Že tu se pokaže osnovna razlika med Pčtiotom in Landruiem. Zdravnik ie računal z milijoni, obsipaval svojo ženo z obilnimi darovi in imel mnogo pomočnikov, ki so mu dovajali žrtve. Landru ie bil mož malih afer. Nikdar se ni razvil čez format zakotnega knjigovodje, nai.so bili njegovi zločini še tako veliki. V bistvu ie bil in ostal branjevska natura.
Pri vsem tem ie bil Landru zelo nenadarjen ženitveni slepar. Svoiih žrtev ni znal drugače osušiti kakor s silo. Kar ie bilo slednjemu sleparju igrača — s sladkimi besedami ali pa s sleparskimi obljubami izmamiti od žensk denar — tega Landru ni znal; narediti drugače kakor z umorom. Pri j tein je Landru ravnal vedno po istem načrtu. Oglaševal ie. si ogledal kan-1 didatke, navezal z njimi stike in se i izdajal večjidel za veleindustriica iz Lilla. Kakor so pisali ob njegovem prvem zločinu okoli leta 1915.. se ie ienega dne zaročil, razkazal nato različnim nevestam svoio hišo v Ver-nouilletu ali nozneie v Gambaisu. Povabil ie ženske, da so se tia preselile, kar so storile z velikim veseljem in... izginile.
Landru ie nato — seveda pod napačnim imenom in preko posredovalcev — prodal pohištvo. Zadeva ie bila v kraju in na vrsto ie prišla, nova nevesta. Kai na ie Landru dejansko dosegel s svojimi umori? Izračunali so. da ie dobil v celem največ 50 tisoč frankov. Pri tem so ga obtožili ob niegovi aretaciji dne 12. aprila 1919 vsega skupaj 11 umorov. Povprečno mu ie torei vrgel umor 4500 frankov.
Nj popolnoma ugotovljeno kako ie Landru spravljal svoie žrtve s Poti. Toliko ie gotovo: pri njegovih umorih žrtev spolni nagibi niso igrali odlo; čilne vloge. Podobno kaže da ie tudi pri Petiotu. Sodiio. da ie Landru ravno tako kakor Petiot. svoie žrtve sežigal. Toda v nasprotju s Petiotovo afero mu tega nikoli niso mogli do-utzati. Za sodišče v tem pogledu ni
bilo potrebno točno dognanie. Indicii-ski dokazi so bili doprinesem' do zadnje podrobnosti, tako da se ie sodišče moglo zadovoljiti z ugotovitvijo, da ie Landru svoie žrtve na neki ne 100°/ouo dokazan način spravljal s poti. Za-pisnica, v kateri je vodil točen seznam svoiih žrtev, mu ie postala usodna. In ni nezanimivo, da tudi v Petiotovi aferi nastopa taka zapisnica čeprav ie še danes niso našli. Kaže da sta oba množična morilca imela maniio za vodenje seznamov.
Landru ia so po procesu ki ie zbudil pozornost vsega sveta obsodili na smrt. Dne 25. februarja 1922 so ga v Versaillu javno obglavili. Svoiih dejani pa do poslednjega trenutka ni priznal.	Adria-Zeitung,	Trst
Hotel v letu 1944
Kako si pomagajo v bombardiranih mestih Ncmčiie
Hotel ie naredil potovanje čedalje prijetnejše in udobnejše, ker se ie vse boli in boli prilagodil potrebam svoiih gostov. Ne samo. da ie bilo poskrbljeno za spanje in hrano, čakala nas ie topla kopel, lahko smo si nabavili spodnie perilo v velikih hotelih so imeli brivca, pa tudi krojača. Gostu ie bila na razpolago čitalnica, soba za pisanje in lahko si ie v hiši kupil časopise in ne samo razglednice, ampak tudi vsakovrstne spominke ie dobil v Drodaialnieah modernih hotelov.
Celo menialnica ni manjkala za goste iz tujine. Takšen velemesten hotel ie predstavljal pravcato centralizacijo truda in storitve. In koliko osebia ie v niem našlo zaslužek:	ravnatelj,
upravitelji uradov, kuhinje, kleti, oskrbnic perila, posode in jedilnega pribora pa vse do postrežbe; sobaric, slug in služkinj.
To skoraida prerazvito hotelirstvo velemest ie letalski teror na mnogih mestih močuo razbil. Hotelske oalače so zgorele, zaloge po kuliiniah in kleteh so izginile prodaine police so prazne. Natakarji so črni frak zamenjali z uniformo, dekleta z belimi predpasniki pa stoje zdai pri strojih. Tudi velikega dela gostov ni več. vseh tistih, ki so potovali zaradi za; bave. Toda drugi so prišli, taki ki morajo potovati in se posluževati hotela, čeprav ne več v zabavo.
Tako se v mestih, prizadetih od letalskega terorja, poraja misel, ki bi io lahko izrazili s poimom »decentraliziranega hotela«. Čeprav ie bilo nekai podobnega znano tudi v mirnih časih, posebno v letoviščih, ie tak hotel otrok Stiske, ki ne želi. kakor kakšna decentralizirana uprava, služiti za vzor.
Decentraliziran hotel ni prostorno veliko večji kakor ena sama pisarna, nekakšni »centralni možgani« ki so io odprli nekateri izbombardirani hotelirji. kateri lahko pogre^šaio ne samo hišo in postelje, temveč gotovo tudi kuhinjo in klet. le pisalnega stroja ne. Ti skoraida v zraku stoječi »centralni možgani« se dele na še obstoječa privatna stanovanja, na določeno število opremljenih soh. ki se nahajajo v določenem delu mesta in ki so Po posebni pogodbi hotelu vedno na razpolago in iih pisarna oddaja. Mogoče, da ima kateri od uničenih hotelov se v pritličju kuhinjo in jedilnico, v tem primeru bi ta decentralizirani hotel že imel svoj centrum; če oa ne bodo
Heinrich Himmler, Reichsfiihrer SS in vrhovni poveljnik nadomestne vojske, govori vzhodnopruskim bataljonom ljudske vojske. Spredaj Gauleiter Koch, obrambni komisar Vzhodne Prusije.
»možgani« sklenili pogodbo z gostišči iz okolice — podobno kakor z lastniki zasebnih sob — da bodo goste tia dodelili. Nikakor pa gostom ni treba dolgo in osebno iskati kadar hočejo jesti.
Središče decentraliziranih gostišč ni več sam gostinski obrat, ampak samo še obveščevalen in dodelievalen uradL razen tega Pa še obračunsko mesto. Toda ti »možgani« dobro delujejo in ie za goste v takšnem vojnem hotelu poskrbljeno: prihranjena iim ie skrb v tujem mestu tudi brez poprejšnjega udobja in brez cele armade osebja.
Das Reich. Berlin
Hasa anekdota
Profesorska
Okoli 1. 1900. ie bi] profesor Einar Christiansson eden najbolj znanih
jezikoslovcev Norveške. Zbiral in urejeval ie v Osloiu — takrat se ie mesto imenovalo še Kristiania _•— gradivo za nov konverzaciiski leksikon. Njegovo specialno področje ie bilo izločevanje nelogičnih izrazov iz norveške govorne rabe.
Profesor ChriBtianspon ie imel zelo lepo tajnico in ni bil za njene čare popolnoma nedovzeten. Nekega dne ie prišla profesorjeva žena nenapovedano v delovno sobo svoiega moža. in sicer ravno v trenutku, ko ie profesor poljubil lepo tainieo na cvetoča rožnata usta.
»Res sem presenečena.« ie zajecljala gospa profesorjeva.
Toda profesor Christiansson ie samo karajoče pogledal svoio ženo in rekel popolnoma resno: »Napaki Presenečen sem jaz. ti si začudena...«
Izpit pri črvoslovcu
Neki gottinški profesor zoologije, Specialist za črvoslovje, je izpraševal svoje slušatelje pri izpitih posebno rad o črvih jn zanemarjal pri tem vsa druga področja. Kandidati, ki so poznali to njegovo posebno ljubezen do črvov, so se navadno tudi le na tem področju pripravili na izpite, ne da bi imeli včasih 9ploh kaj več pojma o čem drugem.
Nekega dne je pa vprašal profesor nekega kandidata čisto nepričakovano: »Kaj veste o moluskih?« Toda dijak, ki ga je to vprašanje sprva zmedlo, si je vedel kaj kmalu pomagati. Odgovoril je: »Moluski so vrsta živali, katerim je dal ime Cuvier. Dotlej so jih pomotoma prištevali k črvom. Črve pa delimo na šest vrst: nitkaste, ploske... itd.« Potem je zdrdral profesorju svoje znanje o črvih, in bil je rešen.
Neki drug študent, katerega je pričel profesor prav tako nepričakovano izpraševati o slonu, se je hotel v svoji stiski enako prvemu poslužiti njegove potegavščine, in je pričel: »Slona prištevamo med sesalce. Slon ima ogromen nosni nastavek, kateremu pravimo rilec. Ta rilec je podoben črvu,
Križanko štev. 37
1 23456789
Pomen besed:
Vodora vno; 1. Rokodelec. Vodna žival. — 2. Grška črka. Domače orodje. — 3. Nota. častitljiv starec. — 4. Tatarski gospodar. Zemljiška mera. — 5. Grški bog. Glas. — 6. Skrajšan veznik. Prislov. — 7. Dolgo-prstnica. Pesnitev. — 8. Služi za merjenje. Turški gospodar. — 9. Prislov. Žuželka.
Navpično: 1. Rastlina. Dan. — 2. Odisejeva domovina. Žensko ime. —
3. Veznik. Raziskuje telo. — 4. Osebni zaimek. Morska žival. —- 5. Držaj. Vladar. — 6. Gozdna rastlina. Kazalni zaimek. — 7. Žensko ime. Kemični znak za srebro. — 8. Angleško pivo. Grška črka. — 9. Pecelj. Prislov.
Rešitev križanke štev. 36
Vodoravno: Karakorum. — 2. »Polom«; petek. — 3. el; kava; eta. —
4. las; delo; ar. — 5. očitek; buna (nastalo iz ftntadien in natrij, dveh snovi, ki igrata važno vlogo pri pro-duciranju umetnega kavčuka). — 6. P; loj; Kir; v. — 7. orač; sirota. — 8. no; atom; krn. — 9. Ema; Odol; aki’. — 10. zaboj; Narte. — 11.rokoborba.
Navpično: 1. Peloponez — 2. kolač; romar. — 3. al’; sila; Abo. — 4. Rok; točaf ok. —. 5. Amadej; To-jo. — 6. k; vek; sod; b. — 7. opal; kimono. — 8. re; Obir (= Ojsterc); lar. — 9. Ute; urok; rb. —10. metan; trata. — 11. Karavanke.
Črve delimo na šest vrst...« Ta predrznost je pa bila profesorju le preveč, in študent je padel. Od tistega časa dalje je bilo tudi konec njegovega »črvarenja«.
V NEKAJ VRSTAH
TRI
OTRJCE
Dvorana se »Tu si odpočij, Marjetica spi vso i Siala je sredi -~r iz tal pisane > vse više in v in Marjetico ; nožico. Brž odlomi L in glej čudol Iz skale napoji in jo vzame v vrnem, te vzamem s c
sBimh ro«:. t izgine.
11
Kakor poroča strokovni švedski tisk, so pri zobobolu začeli z uspehom uporabljati vtekočinjeni natrij. Takoj, ko se s čopičem premaže zob, nastopi baje takojšnje olajšanje. Tudi v izredno Težkih primerih učinek ni izostal.
*
Znanstveno je ugotovljeno, da živali prav tako kakor ljudje potrebujejo svež zrak in svetlobo in da so zato ljudem tudi hvaležne. Kure na primer pri boljši odn. daljši razsvetljavi za 40ty« več neso. Krave pa dado pri boljši ventilaciji hleva več mleka, in če jih samo za eno uro peljemo na sprehod, se iim odstotek maščobe v mleku zviša. Profesor Bel-ler je ugotovil, da ima velika večina hlevov premalo svežega zraka in premalo svetlobe ter da bi se z zboljšanjem higienskih razmer v hlevih pomnožila tudi količina mleka.
•
Med sedanjo vojno so v Nemčiji ustanovili posvetovalnice »Pomoč zakonom brez otrok«, ki naj bi ugotovile, zakaj kateri zakon doslej ni mogel imeti otrok in kako naj se to po: pravi. Zanimivo je, da se je doslej veliko ljudi obrnilo do posvetovalnice. V prvi vrsti žene med 20. in 44. letom. Toda ugotovljeno je, da ni krivda vedno samo na ženi. Centrala na Dunaju, ki je svetovala v neštetih primerih, je ugotovila, da je posvetovalnica pomagala v več ko 5°/«..t. j. da je več ko pet žen od sto, ki so prosile za nasvet, dobilo otroke.
Kdo ugane?
ARABSKA PRAVLJICA
Star, plemenit Arabec je srečal nekoč na cesti moža in zeno, ki sta hodila drug poleg drugega. Za njima j je šla še druga žena. Stari je začel I s prvima dvema razgovor in vprašal,
: ali sta zakonski par.
; »Nikakor ne,« je odgovorna zena, i »ker moja mati je rodila njegovo matu-.«	.
' »Potem te je Alah obdaroval vsaj z mlado ženo, ki gre za tabo.« se je stari obrnil do moža.
»Tudi ne; moja mati je tasca njene matere.«	„
Kako so si bili ti trije v sorodu?
•ioq u.\o3oL'u ud u2n.rp ‘nzoui uprt H® iiuui t|u u'i;q of uuoz uaj<j iJOAOJlpO
»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦»♦»♦♦♦O *»»♦**
Zatemnitev od 16.50 do 6.50
ura od 21. do 4.30
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verantvvortlicher Redakteur: H. Kern, Journalisti Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar, odgovarja H. Kern, novinar, tiska
 : O. Mihalek — alle in
   — vsi v Ljubljani.