PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Kdo more predMiao ur Tržaškega ozemlja in ostale množične organizacije Leto_V - Cena 15 lir - 10 iuaolir - 2.50 din TRST petek 18. marca 1949 Poštnina .plačana v gotovini Spedizionc in abbon. postale ■btev. 65 (1155) Dosledna borba usppltHvanje mirovne pogodile 2f°le je dejal De Gasperi Msin°=niim v rimskem par-vaiien v sv°jem govoru ob 0 vstopu Italije v atlantski pakt: <> ne bi več izhajal. Povedali smo jim, da to ni v naši moči in da je izhajanje jrakcionaškega glasila odvisno od tistega sodišča in od tiste policije, na katere so se sami obrnili in ki danes od njih zahteva, da plačajo, kar so dolžni. Založništvo tržaškega tiska je od decembra pod upravo sodišča in isto sodišče zahteva, da «/I Lav or utore« plača svoje dolgove. C e ne bo plačal, mu bo isto sodišče odpovedalo tiskanje. Naš list pa nima s tem nobene zveze, niti ni v njegovi moči preprečit i ukrepe, ki jih bo sodišče podvzelo, če dolgov ne bodo poravnali. To je le pri mer, ki osvetljuje vso njihovo podlost. Najprej se obrnejo na sodišče in policijo in zahtevajo sekvesler; posledica tega je, da sodišče izve za njihove dolgove in zahteva, da jih poravnajo, če nočejo, da jim ustavi tiskanje lista. Oni pa nahujskajo nekaj pretepačev, jih pošljejo na naše uredništvo z grožnjo, da nam razbijejo glave, če njihov list ne bo izšel. Oni morejo razbiti glave, vsem urednikom našega lista, a s tem ne bodo preprečili njegovega izhajanja. To priliko so zamudili takrat, ko so se hoteli nasilno polastiti našega lista, talco kot so se nasilno polastili vseh sedežev množičnih organizacij, kakor so se nasilno polastili imena Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Če jim takrat to ni uspelo, kakor jim ni pozneje uspelo zatreti našega lista, kljub temu da so vse poskusili (od sabotaže do škvadristič-nega napada na naše urednike) tem manj jim je to mogoče danes, ko jim tega ne dovoli niti tisto sodišče in tista policija, ki so jo sami poklicali na pomoč. Hazardna igra Vidalijevih frak-cionašev je pri kraju. Nasilno prisvajanje sedežev množičnih organizacij; nasilno prisvajanje slavnega imena Komunistične partije Tržaškega ozemlja; provoka-torsko šarjenje z bajko o partijski imovini itd. od strani ljudi, ki so pljunili na slavno in herojsko preteklost našega demokratičnega gibanja, ki so izdali in izdajajo dosledno protiimperialistično borbo, ki izdajajo borbo za slovenske nacionalne prapice, ki izdajajo razredno borbo nase sindikalne organizacije in jo spravljajo na oportunistično linijo prilagoje-vanja interesom žoltega delodajalskega sindikata, doživlja popoln zlom. Ljudje, ki stoje pred junaškimi borbenimi tradicijami tržaškega delovnega ljudstva goli in ideološko raztrgani; ljudje, ki svojega frakcionaštva in likvidatorstva na morejo več skriti pred poštenim delovnim ljudstvom; ljudje, ki so primorani svoj trenutni vpliv vzdrževali z lažmi, klevetanjem, falsifikati in podobno ropotijo bankrotne buržoazije; ljudje, ki na vse naše stvarne argumente ne vedo nič boljšega kot abotno fra-zariti, v najboljšem primeru pa previdno in hinavsko molčati; ljudje, ki se zatekajo k policiji, ker je brez argumentov, nemogoče prepričati poštene in «zavedne» kmete in jim je zato treba s policijo preprečiti udeležbo na kongresu; ljudje, ki umejo le groziti, da bodo temu razbili glavo, onega pretepli, tretjega obesili, četrtemu polomili kosti itd., ki jih pa spreletava zona, če razredni sovražnik dvigne svoj grozilni glas le za pol tona, taki ljudje so sramoten madež in gnojni tvor na tržaškem de* mokratičnem gibanju, ki ga bo tržaško delovno ljudstvo znalo izbrisati in preboleti. Takrat bo tudi najpreprostejšemu delavcu postalo jasno, kar je danes trdno prcpričaiTje vedno večjega števila demokratov, in strmel bo nad dejstvom, da so taki izrodki mogli toliko časa izrabljati zdrav in pošten čut tržaškega delovnega ljudstva in si celo lastiti ime avantgarde delavskega razreda, hkrati pa zločinsko izdajati to, na kar je tržaško delovno ljudstvo upravičeno ponosno: našo slavno junaško borbeno pot. ki je slovansko-italijanske ljudske množice privedla na prag revolucije. Borci, ki so ostal! zvesti tej revolucionarni poti tržaškega delovnega ljudstva, se bodo v kratkem zbrali na II. kongresu tiste resnične Komunistične partije Tržaškega ueralja, ki stoji na liniji dosledne protiimperiali-stične borbe in ki ni nikoli pozabila na svojo revolucionarno dolžnost do tržaškega demokratičnega gibanja. Ta kongres bo potegnil še zadnjo krinko raz Vidalijevo trak-cionaško skupino. Vprašanje avtonomije Koroške ostaja v vsej svoji celoti je izjavil sovjetski delegat Zarubili na seji namestnikov zunanjih ministrov v kondomi LONDON, 17. — Namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo so da. nes nadaljevali razpravljanje o mirovni pogodbi z Avstrijo. Razpravljali so o vprašanju pravic koro-ških Slovencev v zvezi z britanskim predlogom za razširitev 5. člena senžermenske pogodbe. Sovjetski delegat Zarubin je poudaril. da bi ta predlog, ki se nanaša na kulturne, politične in gospodarske pravice koroških Slovencev, imel vrednost samo za rešitev vprašanj, ki sg tičejo Slovencev izven Slovenske Koroške. Vpraša- Zarubin, ostaja v vsej svoji celoti. Zahodne delegacije pa seveda trdijo, da bi se moralo vprašanje razširitve pravic nanašati ne vse ozemlje. Ameriški delegat Reber je zatrjeval, da ne obstaja Slovenska Koroška v pravem pomenu besede. Da so vse vesti o preganjanju koroških Slovencev točne, pričajo izjave guvernerja za Koroško We-deniga v Celovcu, ki je dejal med drugim: Slovenska Osvobodilna fronta uživa v Avstriji vse svoboščine, vštevši svobodo izdajstva. Ce kdo misli, da je preganjan, mu ne nje avtonomije Koroške, je izjavil i bomo branili, da zapusti deželo. Izmišljene vesli n Behierievih izjavah in o zbiranju bolgarskih Cet PARIZ, 17. — Jugoslovansko poslaništvo v Parizu odločno za-nikuje, da je namestnik zunanjega ministra Bebler dovolil nekemu ameriškemu novinarju intervju, na katerem naj bi izjavil, da sj pritisk Sovjetske zveze na Jugoslavijo poostruje. Prvo vprašanje, ki smo ga postavili za včerajšnjo tislcouno konferenco tukajšnje vojaške uprave zadeva naše šolnike in se glasi: 1. Štirinajst slovenskih učiteljev in deset profesorjev, vsi domačim in strokovno usposobljeni, se vedno čakajo namestitve na slovenskih šolah. Nekaterim osporava namestitev FSS. Zakaj veljajo ukrepi FSS samo za slovenske učitelje in profesorje in zakaj je ZVU namestila na slovenskih šolah mnogo ljudi, ki niso strokovno usposobljeni? Odgovor: Vpraševalec se moti, ako domneva, da veljajo ukrepi FSS samo za slovenske učitelje in profesorje. Oni veljajo brez obzira na narodnost za vse, o katerih se lahko upravičeno sumi, da so petokoionci ali nezvesti upravi, ki jih vzemlje v službo. Pri namestitvi na šolah daje ZVU vedno prednost kandidatom z najboljšo šolsko in strokovno izobrazbo. Ako so se namestile na slovenskih šolah osebe, ki niso popolnoma kvalificirane, se jc to zgodilo samo vsled tega, ker ni bilo dovolj usposobljenih kandidatov ali ker so bili med prosilci tudi taki, ki spadajo med osebe, ki jih omenja zgornji odstavek, in o katerih se ne more pričakovati, da bi omejili svojo delavnost na pravilno vzgojo učencev. * * * Ta odgovor objavljamo brez vsakršnega komentarja. Odgovor sam pa je takšen, da zahteva odgovor, ki ga bodo prav gotovo dali nasi prizadeti profesorji in učitelji in s konkretnimi primeri pokazali, katere ljudi sum-njici vojaška uprava, da so »peto- NAŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI VOJAŠKE UPRAVE «Petoko[onci» in mezvesti upravi» Kako vojaška uprava izvaja v Trstu načelo, da ima vsak prebivalec pravico zahtevati obvestila v svojem jeziku tudi v kraju, kjer so v večini prebivalci drugega jezika kolonci« in snezvesti upravi«, ki jih jemlje v službo, kateri pa so tisti, ki jih tega ne sumnjiči in jih tudi ne pošilja na zasliševanja pred FSS. Prepričam smo, da bo odgovor naših šolnikov na odgovor VU takšen, da bo krivica, ki se deta našim šolnikom, postala enkrat za vselej vsej svetovni javnosti jasna! V zvezi z organizacijo kmetijske službe pri nas, je naš dnevnik postavil. sledeče vprašanje: Na tukajšnjem področju obstajajo razne državne in poldržavne u-stanove, ki so izvršilni organi urada za kmetijstvo pri ZVU, kot n. pr. Kmetijsko nadzorstvo, poizkusne postaje, konzorcij za zemljiške melioracije, gozdarski urad itd. V kolikor smo obveščeni, se zdaj izvajajo razni načrti, ki naj bj dovedli do izboljšanja panog kmetijstva tega področja. Prizadeti kmetovalci pa niso zastopani pri pripravi splošnih smernic bodočega delovanja, poleg tega pa ni, po našem mnenju, med omenjenimi ustanovami in kmečkim prebivalstvom prave povezave. Dogaja se n. pr., da mnogi kmetovalci niso dovolj ali celo sploh poučeni o olajšavah, ki jim jih te ustanove morejo ali morajo nuditi. To velja zlasti za manjše in gospodarsko šibkejše kmetovalce, ki pa bi mo- j a) Kmetijsko nadzorstvo je ved-ralj biti v tem pogledu predmet največje pozornosti. Pristojni organi sicer dajejo v posameznih primerih zahtevana pojasnila in raz-pošiljajo celo okrožnice, ki so v zadnjem času pisane samo v italijanščini. vendar pa menimo, da to ni najboljša in najpopolnejša oblika obveščanja. Zaradi tega želimo Vprašati: a) Ali ne bi bilo umestno, da pri sestavljanju splošnih smernic in načrtov za naše kmetijstvo sodelujejo tudi zastopniki kmetovalcev samih? b) Ali bi ZVU podvzela potrebne ukrepe za‘izboljšanje obveščevalne službe našega kmetijstva n. pr. z izdajanjem obširnejših obve-stil in poročil? c) Zakaj so kmetijski uradi v zadnjem času začeli ponovno razpošiljati kmetovalcem slovenske narodnosti, ki so na področju v ogromni večini, okrožnice in pisma, sestavljena izključno v italijanskem jeziku? Ali ne bi ZVU v teh uradih prilagodila sestavo osebja potrebam in narodnosti kmetovalcev, zaposli, la slovensko ali več slovenskega osebja, kar bi j; tudi olajšalo izvedbo ukrepov pod a) in b)? Odgovor VU sc glasi: no dovzetno za mišljenja in nasve-te tukajšnjih kmetovalcev in zaposluje večje število oseb, ki so s kmeti v stalnih stikih ter jih dobro poznajo. b) Za obvestila v italijanskem in slovenskim jeziku služijo kmetijski obveščevalni službi tržaški radio-postaji I in II, razne publi- 1 kacije in tukajšnji tisk. Poleg tega se kmetovalec lahko oglasi z nasveti in pritožbami v Ul. Ghega št. 6 in v uradu za kmetijstvo pri ZVU. Nobena vrata mu niso zaprta in na vsako pismo dobi odgovor. c) Vsa obvestila so sestavljena v italijanskem in slovenskem jeziku, oziroma v enem od obeh jezikov, po krajevnih potrebah. Kdor govori slovensko ali italijansko v kraju, kjer so prebivale; njemu tujega jezika v večini, lahko zahteva, da mu se dajo obvestila v njegovem jeziku. d) Nameščeno je mnogo Slovencev. Točni podatki se dobijo pri Kmetijskem nadzorstvu. Treba priznati, da je\odgovor VU redko vljuden. Ni sicer neposreden in ne daje direktnega odgovora na točko c) našega vprašanja, iz česar je razvidno, da ji VU sama ne upa prevzeti odgovornosti za netočno pojasnilo, ker ne zaupa morebitnim izjavam vodstev kmetijskih uradov, da naše navedbe pod c) niso točne. Načelno pa je važno, da priznava pravico, da prejema vsak prebivalec področja obvestila v svojem jeziku tudi v kraju, kjer so v večini prebivalci drugega jezika. Pri tem pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da vojaška uprava, ki to načelo tako slovesno proglaša, tega načela nikakor ne uveljavlja v največjem kraju cone t. j. v mestu Trstu, kjer smo Slovenci že neštetokrat zahtevali ne samo obvestila, temveč vse uradne listine v svojem jeziku, pa se naši zahtevi ni skoro nikdar ugodilo. Ne bomo naštevali primere, dovolj je prelistati štiri letnike našega dnevnika! Na izjavo pa, ki jo je podalo VU na včerajšnji tiskovni konferenci, se bomo odslej vsak dan pozivali! Glede našega vprašanja pod a) je odgovor VU gotovo preveč preprost: vprašanje zadeva organizacijo našega kmetijstva na sploh, ki ima u sedanjem stanju zastarele oblike, ki ne dajejo možnosti direktnega sodelovanja prizadetih, t. j. kmetovalcev samih po svojih zastopnikih. Kmetijsko nadzorstvo je lahko «dovzetno» za mišljenja in nasvete, toda kmetovalci jih glede predmetnih stvari ne morejo niti izraziti, ker bi se morali najprej seznaniti Z načrti nadzorstva in šele potem bi lahko kaj povedali. Nadzorstvo je tedaj tisto, ki ima dolžnost objaviti svoje načrte in po tisku ali z anketo vprašati za mnenje. Mnenja pa smo, da je ustanova nadzorstva kot taka neprimerna. V. Italiji se je razvila, potem ko je fašistični režim ukinil tako imenovane ((leteče kmetijske katedre». Toda po drugih državah Evrope so že ll tedanji dobi imeli bolj demokratično obliko kmečkih organizacij t.j. Kmetijske zbornice, ki so bile sicer poljavne ustanove, toda organi zbornic so bili voljeni izmed kmetovalcev samih, ki so na ta način dosegli dokaj večje pravice, zase, kakor pa jih daje si. stem kmetijskih nadzorstev. Pri ruis, kjer skoraj ni veleposestnikov, je zelo verjetno da bi se dala ustanova «zbornice» prilagoditi zvezi malih posestnikov, ki bi bila pristojna nasproti javnim oblastem za vprašanja kmetijstva. V tako uslanovo bi se moralo vključiti tudi kmetijsko nadzorstvo in nekatere druge ustanove. Višja stopnja bi bil potem urad za kmetijstvo pri VU odn. vladi STO-ja. Vendar pa naj o tem vprašanju še spregovore kmetovalci in kmetijski strokovnjaki. Glede odgovora pod č); ne strinja-)no se z mnenjem VU, čeprav se je zelo previdno izrazila. V uradu za gozdarstvo n. pr. ni nobenega slovenskega uradnika a strokovno fakultetsko izobrazbo. Glede ostalih pa sc bomo poslužili pripombe in upamo, da bo Kmet*i 1 u nadzorstvo dalo potrebne podel na razpolago. Nato se bomo po potrebi k stvari še povrnili. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. marca lM9 Več Jakih „kmečkih delegatov" je bilo na ^kongresu" V «Prtmorsk^m dn^niku» je bilo že napisano, da so smeli v nedeljo na ukongresu samo tisti, ki so si jih V.idalijevi pajdaši izvolili za edelegates in so jim poslali iz Trsta vabila in pooblastila za zborovanje. Pod dvojno «stražo» Vidalijevih pretepačev in okupacijske policije so imeli prost vstop le ttizvo-ljenci)>. Iz več vasi cone A prihajajo dopisi in protesti, da so bili na «kongresu» delegati, ki jih kmetje niso izvolili in ki kmetje sploh niso. Tako je bil na kongresu neki Legiša Franc, ki je rekel, da je iz Prečnika št. IS. Ko je govoril nekaj q tamkajšnjem živinozdravniku, je rekel dobesedno tako: «Je tak živino-zdravnik kot jaz, ki sem kamnolom », Ni se lagal, povedal je resnico, saj dela že dolgo časa v nabre-žinskem kamnolomu in brusi kamenje. Toda ali ni čudno, da je bilo na «kongresus, ki je veljal le za kmete, ne eden, ampak več takih, ki sploh niso kmetje? Kaj pravijo na to Slavec, Zvonko, Grbec, Lavriha in vsi oni, ki so ta »kongres« pripramli in ga s pomočjo civilne policije izvedli po svoje, da opeharijo naše kmete in razbijejo njihovo enotnost. TRŽAŠKI DNEVNIK SRAMOTNA VLOGA DEMOKRISTJANSKEGA TISKA Potvarjajo resnico, dasejejomi'2njoinsuvTcii>ivo Kvu -i cjiaii ti-a au ooije označeno demokristjauski «Giornale d, Trieste« je začel uporabljati iudi črno kroniko, da bi pripravil ugoden teren za prihodnje volitve. Pod trikolonsknn naslovom je najavil proces, ki se bo vršil 5. apiila pri tukajšnjem porotnem sodišču. Skupina oseb se bo morala zagovarjati pred obtožbo, da je baje ubila 23-letnega Karla Eitterija in nato skrila njegovo truplo. S hinavskim zavijanjem je klerikalni »Giorna-le» prišel do nenavadnega zaključka, da so omenjenega Eitterija ubili samo zaradi tega, ker je bil Italijan. V podkrepitev tega svojega izmišljenega argumenta je napisal na svoj način toljnačen članek, b kateremu pa je treba dodati dokaj, da človek izlušči resnico iz omenjenega tragičnega dogodka, ki se je zgodil oktobra meseca 1947 v Borštu. Ker je omenjeni dnevnik yse dejanje spačil in prikrojil iz Špekulativnih namenov na svoj način, je pač treba nekaj spregovoriti o tej zadevi, čeprav se bo resnica več ali manj izkazala med potekom razprave. Neko septembrsko nedeljo je Pit-teri v družbi z dvema angleškima vojakoma prišel v neko gostilrio v Boljuncu, ki je bila napolnjena z domačini. Alkohol pa je lezel vsem trem v glavo, jezik ni bil preveč umirjen in vinjeni Pitteri je začel izzivati skupino domačinov. Omalovaževal in žalil jih je z raznimi angleškimi izrazi. Seveda je v gostilni kmalu prišlo do prepira in tudi do pretepa. Drugo nedeljo, ali točneje 5. oktobra istega leta, je bil Pitteri z dvema angleškima vojakoma na «šagri» v Borštu. Tudi tu je prišlo v gostilni Pavletič do podobnega prizora, kakor je fcil teden prej v Boljuncu. Pitlerija pa je spoznal nekdo ort domačinov, ki je takoj uvidel, da mm opravka s človekom, ki rad izziva. Začel se je p.retep, v katerega so posegli vsi prisotni v gostilni, ki so bili bolj ali manj pijani. Po Pitteri ju je seveda planilo vse, kar je bilo v gostilni, vendar se mu je še posrečilo, da je zbežal iz lokala. Toda zunaj na cesti so ga dosegli pijani nasprotniki. Tu je bil šele prav za prav konec Pitterija. S truplom pa se je nato storilo to, kar je iz po- Zaradi nezanimanja odgovornih oblasti Mi m pričelo z oOpiisii z Pele Ze dva dni pišemo in opozarjamo j Zaradi kritičnega položaja usluž-odgovorne oblasti na nevarnost, ki ■ bencev tvrdke pa so se sindikalne preti uslužbencem tvrdke SARROM kateri je glavno vodstvo v Genovi ukazalo takojšnjo likvidacijo podjetja. Kljub našim opominom in objektivnemu prikazanju položaja teh delavcev, ki bodo morali po krivdi odgovornih oblasti izgubiti svojo zaposlitev, niso oblasti ukrenile prav ničesar, da bi likvidacijo podjetja preprečile, pač pa so v svojim molkom celo opogumile delodajalce, ki so včeraj že pričeli z odpusti z dela. Tako je včeraj prejelo devet delavcev tvrdke SARROM obvestilo, da so že odpuščeni z dela. medtem ko je 13 delavcev bilo obveščeno, da so samo začasno odpuščeni z dela. I vr ilni odbor Zveze kovinarskih delavcev je imel zaradi nastalega po. ložaja v sredo zvečer izredni sestanek, na katerem so navzoči razpravljali o položaju, v katerem se danes nahajajo uslužbenci tvrdke SARROM ter so sklenili, da bodo borbo teh delavcev z vsemi svojimi močmi podprli ter bodo odločno zahtevali od odgovornih oblasti, da preprečijo načrtno uničevanje tržaške majhne in srednje industrije. Ob koncu sestanka so sklenili, rta bodo sestavili posebno resolucijo, v kateri bodo podrobno orisali položaj uslužbencev SARROM kakor tudi celotni položaj, v katerem se danes nahaja tržaška majhna in srednja industrija. organizacije obrnile na urad za delo, ki bo imel nalogo sklicati sestanek zainteresiranih strank. Nevarnost nadaljnjih odpustov z dela seveda ni odpravljena; kot vse kaže, namerava vodstvo podjetia v čim krajšem času odpust1 ti vse svoje uslužbence, katerih je skupno približno 70. Zato pa je potrebna skupna borba delavstva, ki bo lahko edina preprečila nadaljnje uničevanje naše majhne in srednje industrije, katerega pesledice občutijo tudi velike tržaške tovarne in podjetja. Zelo obsežen nov eSLOVEN-SKI PRAVOPIS» izide te jeseni. Imel bo nad 20.000 gesel in ojtrog 100.000 besed izvedenk. Na prodaj bo v TRSTU in GORICI. Kako se je mladi, nadarjeni Gorki moral preživljati s trdim delom svojih rok v tatarskem mestu Kazanu, kamor je šel na univerzo, o tem nam govori knjiga «MOJE UNIVER-ZEv, ki vzlic svoji mračnosti vliva bralcu poguma in vero v človeka. Zaradi stroje nevsiljive etične moči je ta knjiga vredna pozornega branja. — Stane 210 lir. Koncert Komornega zbora [ v Gropadl in Borštu Komorni zbor je im4 y. t.m. koncert v Gropadi. Izvajal je partizanske, narodne in umetne pesmi. Pevovodja je pred izvedbo posamezne pesmi pojasnjeval in razlagal. Med koncertom je nastalo med izvajalci in poslušalci prav prisrčno razpoloženje, tako da so p, fcon. certu Gropajci vabli pevce Komornega zbora naj še pridejo. Ma. la gropajska dvorana je bila polna domačih poslušalcev, nekaj pa i'h je bilo tudi iz sosednih vasi V nedeljo 13. t.m. pa je Komorni zbor koncertiral v Borštvu. Dvorana je bila sicer ; e dovolj dobro zasedene, vseeno na bi a Borštvu lahko pričakovali več zanimanja za našo pesem. Krivda leži deloma v sončnem popoldnevu, največ pa najbrž na novih zaščitnikih slovenske prosvete, ki so po vasi izvajali protiagitacijo. Koncert je kljub tem oviram prav lepo uspel in navzoči niso štedili s priznanjem. Prav gotovo jim ni bilo žal, da so se u-deležili koncerta. Spored je obsegal partizanske, narodne in umetne pesmi, ki jih je Komorni zbor vzorno izvajal. Le škoda, da ni bilo na koncertu še več ljudi. Slovenski pesmi paq ni z rožicami postlano: 25 let jo je preganjal fašizem, danes jo pa vzaščitnikbi. Toda slovenska pesem je preživela fašizem, pa bo tudi »zaščitnike«. Tramvajski vozni redi v Trstu Vodstvo ACEGAT je v zadnjih dneh dalo izobesiti na glavnih križiščih in ulicah posebne stenske deske, na katerih so napisani odhodi zadnjih tramvajev, ki vozijo v tramvajske remize pri Sv. Savi, v Ul. Margherita, pri Sv. Ivanu in pri tržaški univerzi. Vsaka stenska deska tabla ima označene posamezne tramvajske in filobusne linije tramvajev št. 1 do št. 11 in pa avtobusa L. Mislimo, da ni skoraj Tržačana, ki bi se teh tramvajskih voznih redov ne razveselil, saj do sedaj nihče ni natančno vedel, kdaj vozi zadnji tramvaj ali avtobus in je moral tako mnogokrat pešačiti. Prav posebno se bodo razveselili teh voznih redov tisti, ki se morajo zaradi dela pozno vračati na svoje domove in pa seveda tudi tisti, ki se radi zakasnijo v gostilnah, kavarnah in konodvoranah, pa jim je potem zelo neljubo, če se morajo vračati na svoje domove že v poznih urah peš. Izmed vseh pa se bodo te iniciative vodstva ACEGAT najbolj razveselili razni potniki, ki pridejo v naše mesto s ponočnimi vlaki in ne vedo ne kod ne kam. Sedaj si bodo lahko ogledali samo tramvajske vozne rede in že bodo veseli, ali imajo lahko upanje, da se še pripeljejo domov ali pa je bolje, da pustijo svoje kovčege v kolodvorski garderobi ter jo mahnejo kar peš proti domu ali prenočišču. Da bi zadovoljilo čim bolj tržaške prebivalce, kakor tudi tujce, je dalo vodstvo ACEGAT izobesiti te vozne rede povsod po mestu, tako da si jih lahko ogleda vsakdo. Toda kot pri vsaki novi stvari so se našli tudi tukaj večni nezadovoljneži. ki bi hoteli, da bi bili izobešeni po mestu še posebni vozni redi, ki bi označevali pričetek vožnje vseh tramvajev v zgodnjih jutranjih urah. Ker pa že vsi vemo, da pričnejo voziti tramvaji vsako jutro ob 8 z edino izjemo ročila policije in pisanja - tramvaja št. 9, ki prične voziti od (mu 7nann Tri nrnPPž u 11 l)OKd* I kov že znano. In proces bo poka zal, kdo so krivci. To je v glavnem suha kronika tragičnega dogodka, katerega skušajo in bodo se skušala »giuntina« glasilu izmaličiti v svoje namene, s katerimi naj bi še vedno sejala sovraštvo in narodnostno inrznjo, pqsebno še sedaj pred volitvami. Ul. Margherite proti Sv. Ivanu že a | ob 5.10, se nam zdi ta zahteva neumestna. Ti nezadovoljneži naj se le zadovoljijo zaenkrat samo z večernimi voznimi redi, kar se tiče pa jutranjih voznih redov naj si zapomnijo, da pričnejo voziti prvi tramvaji že ob 6 zjutraj. 4IIIIIIIIIIII . I-IZ OKOLICE-1 liiiHiiiiiiminiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii . Mačkovi je Sploh je bila naša vas vedno za. Nal ss vendar zganejo Izvedeli smo, da je že bil odobren kredit za vodovod v našo vas. Vemo tudi, da odgovarja za ta dela «Genio civilen. Toda zgane se nobeden. Nič ne bo pomagalo, če bodo izdelovali načrte in odobrili kredite, če pa bo ostalo vse mrtvo. Saj je vendar čas, da se tisti gospodje, ki imajo to v rokah, enkrat zganejo. Tako bo zaposlenih nekaj delavcev, ki so zdaj brez dela in vas bo dobila vodo. Naj se vendar zganejo! Prebenek Obnovite nam gospodarska poslopja! Prebenek ima skoruj au hišnih številk. Med vojno je bila vas zelo prizadeta. Nemci so leta 1944 požgali in poškodovali skoraj vse stanovanjske hiše in gospodarska P°-slopja. Po treh letih in pol nam ni »e okupacijska oblast izvršila obnove.Popravljene so le stanovanjske hiše in še te ne vse, nujno Pa je, da popravijo tudi gospodarska poslopja in hleve. Kmetje morajo skrivati živino v zasilnih lopah in po luknjah, seno imajo daleč od doma in slabo spravljeno, tako da se ga mrog« pokvari in se izgublja mnogo časa za prenos krme. Pri vsem tem trpijo kmetje veliko škodo, živina pa hira in propada. Higienske razmere, v katerih je naša živina, so zelo slabe, kljub temu pa skoraj nikdar ne pride V našo vas živinozdravnik. RUBRIKA UPOKOJENCEV Delo sindikata za upokojence 11 zadnjem času puščena, zdaj pa še bolj, odkar imamo za hrbtom mejo. Od pristojnih oblasti pa zahtevamo, da čimprej obnovijo vsa gu-spodarska poslopja in hleve, in da se živinozdravnik bolj pogostnma pokaže v vas. Dolina Javna dražba Dne 23. t. m. bo javna dražba del ureditev notranjih kanalov v Dolini. Določena vsota za dela znaša 8 milijonov lir. Ta dela so zares potrebna, ker že celih 60 let niso uredili notranjih jarkov, po katerih teče pod vasjo voda iz hriba. Popravljali so le za silo, kadar se je po nalivih vsulo zdaj tu zdaj tam. ‘Upamo, da bo podjetje, ki bo delo prevzelo, pošteno izvršilo vsa dela Donijo Šolo bodo sezidali Po dolgem času, so se vendar odločili, da nam sezidajo šolo. Suj je zares sramotno za oblast in za našo vas, da se morajo naši otroci in učitelji stiskati v majhnih zasebnih prostorih in to celo zraven gostilne. To «šolo» so si vaščani napravili sami in je veljala le za prvo silo. Na javni dražbi je prevzelo dela tržaško podjetje SAT (Ul. Rossetti 29) za okrog 30 milijonov lir. Za zdravje naših otrok in za uspeh pouka zahtevamo, da se dela .čimprej začnejo, da se bo v prihodnjem letu lahko vršil pouk v novi šoli, kakor se spodobi za našo vas v neposredni bližini Trsta. Zveza Enotnih sindikatov za upokojence še vedno nadaljuje svoje delo, da bi rešila vpraša rje tržaških upokojencev, ki se že toliko časa zaman borijo, da bi jim odgovorne oblasti odobrile njihove zahteve o povišanju pokojnine. Prav posebno v zadnjem času se je delo sindikata upokojencev še podvojilo; bilo je že več skupščin in sestankov, na katerih so upokojenci razpravljali o svojih problemih ter zahtevali od odgovornih oblasti, da jim nakažejo takšno pokojnino, s katero se bodo lahko vsaj skromno preživljali. Zveza Enotnih sindikatov za upokojence je ponovno intervenirala na finančnem uradu vojaške uprave kakor tudi na občini in na predsedst vu cone ter je zahtevala, da bi bil končno odobren načrt o povišanju pokojnin, ki predvideva njih izplačevanje v znesku 10.000 lir za posameznega upokojenca in 4000 lir za vdove upokojencev. Finančni odsek vojaške uprave je dal že večkrat zagotovila, da bo vprašanje v najkrajšem času rešeno in da načrt o povišanju pokojnin še vedno podrobno «proučujejo». Na zahtevo Zveze ES za upokojence sta tudi občina in predsedstvo cone intervenirala pri vojaški upravi, od katere sta zahtevala, da čim prej reši vprašanje upokojencev. V upanju, da bi bilo vprašanje tržaških upokojencev resnično rešeno, vabi Zveza ES za upokojence, da vložijo svojo prošnjo za prejemanje predvidene pokojnine vsi tisti upokojenci, ki tega doslej niso še storili. Prošnjo morajo nasloviti na tržaško občino - personalni urad II. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnejo tržaški upokojenci na sedež Enotnih sindikatov v Ul. Im-briani št. 5. Upokojenci L|oyda. ki so bili že vpisani v Zavod za upokojence Lloy da (Istituto Pensionati Lloyd, Fondu A) in ki še niso vpisani v Zvezi Enotnih sindikatov za upokojence, na to storijo čimprej. Glavna skupščina upokojencev v Nabrežini dne 20. t. m. Na zahtevo upokojencev je Zveza Enotnih sindikatov za upokojence sklicala za nedeljo 20. t. m. ob 9.30 v kinodvorani v Nabrežini glavno skupščino upokojencev vseh kategorij kakor tudi tistih, ki še pričakujejo rešitev njihovih prošenj za prc- Uspelo gostovanje pevskega društva Jvan Cankar'1 v Plavjaii Pevski zbor ulvan Cankar« je priredil v nedeljo 13. t. m. gostovanje v Plavjah, ki je nad vse uspelo. Koncerta, na katerem so res marljivi in požrtvovalni pevci zapeli lepo število umetnih, narodnih in partizanskih pesjni, se je udeležilo ogromno število hvaležnega občinstva, ki je pevce nagradilo z burnim ploskanjem in odobravanjem. Dvorana je bila nabito polna, a kljub temu je vladala v dvorani tišina, kar je znak, da je ljudstvo zelo pozorno spremljalo zelo pester in bogat spored. Vaščani so bili z uspehom koncerta zelo zadovoljni ter so izrazili Željo, rta bi jih pridni šentjakobski pevci še kaj kmalu ponovno obiskali. jemanje pokojnin in ki bivajo v okolici Nabrežine. Na tej skupščini bo govoril dr. Žbogar Brocchi. Dnevni red glavne skupščine bo sledeč: Poročilo o položaju upokojencev vseh kategorij in o načrtu za povišanje pokojnin, ki so ga predložili vojaški upravi v odobritev; 2) Proučitev vprašanja upokojencev v zvezi 3 problemom brezposelnosti in še predvsem v zvezi z nastavitvijo mladih delavcev delavk na službena mesta, hi jih imajo še sedaj delavci, kateri so že prekoračili svojo službeno dobo; o) Organizacijsko poročilo; 4) diskusija; razno in zaključna resolucija. Ker so vprašanja, o katerih bo razpravljal dr. Zbogar-Brocchi izredne važnosti tudi za vse ostale delavce in delavke, bi bilo želeti, da bi se glavne skupščine udeležilo čim večje število mladih delavcev in delavk. VlllALIJEVI RAZBIJAČI m ŽRT1/K V,\ SIBBUDO Ne bomo dovolili razbijanja proslave obletnice žrtev v Lonjerju V nedeljo, 21. marca potekajo 4 leta, odkar so fašistične škvadre s Colottijem na čelu izvršile v Lonjerju veliko čistko (arastrella-menton) in v kateri so izgubili svoje življenje 4 borci — tovariši Stojan - Antončič Edvard. Pertot Andrej, komandir Pavel ter Masten Angel - Radivoj. 35 Lonjercev pa so fašistične bande zaprle v tržaških zaporih, kjer so jih mučili in pretepali, da bi izdali svoje so tovariše. Toda iz njihovih ust niso izvedel< ničesar, marveč so s svojimi nemimi usti še bolj pokazali svojim mučilcem, da se bliža njihov konec ter da je že na pohodu proti Trstu jugoslovanska ai-mada. osvobod teliica Trsta. Demokratično tržaško ljudstvo je tem borcem, ki so postali simbol svobode, postavilo v Lonjerju na kraju zločina lep spomenik, na katerem so kamnosekove roke vklesale v kraški kamen imena Stojana, Andreja, Pavla in Radi-voja. Ko smo tržaški antifašisti postavljali tem žrtvam spomenik, smo jim na tem svetem kraju obljubili, da bomo držali njihovo prisego, s katero so umirali: smrt fašizmu -svoboda narodu. Prav tako smo jim takrat tudi obljubili, da bomo branili z vsemi svojimi močmi ve-lik.o pridobitev narodno-osvobodil-ne borbe slovansko - italijansko bratstvo, ki se je skovalo v narod-no-osvobodilni borbi, ter enotnost vsega demokratičnega ljudstva. Tudi letošnje leto je izvršilni odbor Zveze primorskih partizanov pozval vse Lonjerce in ostalo demokratično ljudstvo, naj dostojno proslavi obletnico ene izmed največjih čistk, ki so jih uprizorili faš'sti v Trstu v teku narodnoosvobodilne borbe. Kot vedno so tudi sedaj izdali Vidalijevi razbijači v svojem glasilu poziv na ude. mokratlčne množičen, da nimamo pravice obhajati spomina na naše žrtve mi, ki smo bili neposredno prizadeti pri tej akcij j fašistov proti demokratičnemu ljudstvu. Istočasno pa govore, da ((hočemo uporabiti ta zgodovinski dan za to, da bi. sejali med partizani in tukaj živečim ljudstvom nacionalizem)), ter pozivajo svoje škvadre, naj «odgovorijo tej grupi in ne dovolijo novih manevrov in trockističnih provokaciji'. Vsem tem resničnim provokatorjem, ki bi hoteli razbiti proslavo lonjerskih žrtev proti fašizmu, odgovarjamo: Lonjerci in z njimi vsi antifašisti, ki smo sodelovali v na-rodno.osvobodilni borbi, hočemo proslaviti ta dan v miru in enotnosti ter dokazati, da se zavedamo pomena teh žrtev, ki so dali svoje življenje malo pred osvoboditvijo MM® Petek 18. marca Ciril, Budimir Sonce vzhaja ob 6.13, zahaja ob 18.14. Dolžina dneva 14.0L Luna vzhaja ob 23.27, zahaja ob 7.54. Jutri sobota 19. marca Jožef, Slavo SEJA CONSKEGA ODBORA Prof. Paluton so bili v Rimu Ilcu*/ Isufif/i Kako delujejo «nevidni čuvaji« - futacevke za čuvanje bank, trezorjev, stanovanj in v industriji za preprečevanje nezgod in smrtnih primerov, vse to vam v preprosti obliki razloži '■nji ga uKOVINE B ODOCNO SThi, ki stane samo lir 100. O gibanju zemeljska skorje --ostanku dolin, jam ter rudni ških žil: kako izginjajo otoki o potresih, o tem vam pa v poljudni besedi razklada knjiga «PLANET - ZEMLJA« tudi za lir 100. Po ustanovni seji ccnsuega oaoo-ra s funkcijo upravncsocinega organu so sestali odborniki conskega upravnega odbora na svojo redno tedensko sejo. Predsednik profesor Palutan je orisal delovanje predsedstvu cone v zadnjih dveh tednih. Omenil je, da se je na ministrstvih v Rimu zanimal za vprašanje pomorske zveze z Egiptom, da bi se olajšali najnujnejši probic i mesta, predvsem pa vprašanje zidanja in upokojencev. Bližajo se pač volitve in prof Palutan so pač morali omeniti, da so bili v Rimu in izposlovali drobtine, niso se pa zanimali, kam so šle ladje, ki so last državice STO. Po poročilu se je začelo razpravljanje argumentov, ki so bili vpisani na dnevnem rei-i. Po poročilu odvetnika Vollija j bila odobre na odločitev tržaške občine, ki določa, da se poviša plačilo za prevode aktov v italijanščino na račun mestne občine. Prav tako je odbor pristal, da zavod za obrambo mladoletnikov (opera difesa niino-renni) sprejme volilo v višini ene, ga milijona lir. ki ga je določila zavodu pokojna gospa Julija Ru-stja, vdova Redivo Nato so bile odobrene naslednje odločitve. Prva od pokrajine, glede abonmaja na revijo «Rivista deile province«, ki jo izdaja Zveza italijanskih provinc. Odobren je bil tudi sklep mestne občine, da se u-vede tarifa za uporabo prh in kopalnic na občinskem stadionu pri Sv, Savi s strani manjših športnih društev, ki uporabljajo stadion. V nadaljnji pretres sta bila dana dva od mestne občine poslana predloga glede ureditve službenega položaja dveh uslužbencev. D • Bo- Obsojen bolgarski begunec Pred sodniki okrožnega sodišča se je včeraj zasjhvarjal že stari znanec paragrafov bolgarski begunec Ahmed Osmanov. Med decembrom lani in februarjem t. 1. je zagrešil tatvi-nico, zaradi katere ga je sodišče pogojno obsodilo na 8 mesecev ječe. Poleg tega pa se je med tem časom še dvakrat pregrešil za razne manjše zadeve. Obtožen je bil, da je na Silvestrovo 1948 pretepel čuvaja v Silosu. Takrat pa je bil oproščen zaradi pomanjkanju dokazov in delno zaradi njegovega branilca, ki ga je zagovarjal z vsem navdušenjem. Včeraj zjutraj pa je bil Osmanov položaj na sodišču mnogo resnejši, Bila je tatvlnica, ki jo je zagrešil pred nekaj tedni v veži SISAL na Goldonijevem trgu, poleg tega pa je tudi njegov kazenski list že ves zamazan z raznimi prejšnjimi kaznivimi dejanji. Zato je bij včeraj ob-sojen na 1 leto In 4 mesece ječe in je zaradi tega moral menjati stanovanje iz Silosa v ječo. sutti je dal poročilo o prošnji novo ustanovljene občinske zadruge za uporabo in vzdrževanje kraškega vodovoda. Glede odločitve tržaške občine, da začasno podeli posebne naloge dvema svojima funkcionarjema je conski odbor po poročilu, odvetnika Sacerdotija dalj časa razpravljaj n tej zadevi in končno sklenil, da pozove mestno občino, naj takoj razpiše natečaje za te službe v smislu predpisov občinskega pravilnika, ki to predvideva. Odobreni so bili tudi stroški, ki jih bo imela pokrajina za ureditev zadruge. Odobrena je bila tudi vsota, ki jo je dala mestna občina zadrugi za zdravljenje s streptornici-nom. Kot zadnja točka je prišlo na dnevni red razpravljanje o prizivih strank, katerim bodisi niso hoteli izdati nravstvenega spričevala ali pa trgovskega dovoljenja. En priziv je odbor odbil. IZPRED porotnega SOD1SCA V odsolnosfi na dosmrtno ječo; Srf|L Pred porotnim sodiščem se je včeraj zjutraj vršil proces protj obtoženemu 48-letnemu Peganu Silvi ju. Obtožencu, kateri je bil sojen v odsotnosti, je obtožnica očitala, da je maja 1945 leta odvzel osebno svobodo in nato ustrelil gozdnega čuvaja Antona Carpija. Pegana jc Carpi leta 1941 presenetil, ko je baje kradel drva iz občinskega gozda pri Lovcu, Zaradi tega je bil tedaj Pogan aretiran in nato obsojen od porotnega sodišča zaradi ropa in tatvine na tri leta in štiri mesece joče. Po pripovedovanju Carpijeve vdove sta maja meseca 1945 prišla na dom dva oborožena človeka iskat Carpija in ca nato odpeljala. Carpi pa da jc bil ustreljen na poti v Ul. delle Linic. Carpijcva vdova je izjavila, da tedaj ni spoznala ali je bil tedaj na domu tudi obtoženec. To spoznanje je prišlo šele pred preiskovalnim sodnikom. Po govorih nekaterih prič je spregovoril odvetnik Montino. zastopnik zasebne stranke, ki je predlagal z,a obtoženca najstrožjo kazen. Isto tako je državni tožilec dr, Pao-lueci predlagal dosmrtno ječo za obtoženca in še dosmrtno izgubo državljanskih pravic. Branilec odvetnik Camber jc predlagal, noj sodišče glede umora oprosti obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov, glede odvzema osebne svobode pu naj bi bilo to dejanje ajnnestirano. Sodišče je po krajšem zasedanju spoznalo obtoženca za krivega In ga obsodilo na dosmrtno ječo, na plačilo pol milijona lir škode za. sebni stranki in na plačilo 20,000 lir za stroške sodišča in odvetnika zasebne stranke. Trsta. Ne bomo dovolili, da bi kdor koli razbijal to proslavo, kot se je to zgodilo ob priliki obletnice AVNOJ-a v Trstu. Gostovanje SNG v Sesljami in Ga&roven bic^r imamo v besijanu zelo majhno dvorano in še celo v primerjavi z njo zelo majhen oder, vendar so požrtvovalni igralci našega slovenskega narodnega gledališča prišli tudi k nam, da bi nam podali lepo mladinsko igro sovjetske pisateljice Surin ove uDedek Mrazu. Ker Slovensko gledališče do sedaj še ni pri nas gostovalo, smo se njihovega prihoda vsi vaščani zelo razveselili. Zal nam je bilo le to, da je bila napovedana predstava ob uri, ko naši delavci še delajo in se tako niso mogli udeležiti predstave, katere so se prav kot mi tako veselili. Ce bi bilo upravi SNG mogoče, bi prosili, da bi ob prihodnjem gostovanju napovedala predstavo zvečer ali pa v nedeljo popoldne. Mi vsi bi želeli, da bi bile take kulturne prireditve pri nas čim bolj pogoste ter da bi nas obiskali tudi pevski zbori, ki bi nudili našemu ljudstvu nad vse lep užitek. * Sr * Pretekli teden je v naši vasi gostovalo slovensko narodno gledališče z mladinsko igro uDedek Mrazu. Bilo je to prvič, da je prišlo slovensko narodno gledališče v našo vas, zato pač ni čuda, da smo se na ta dogodek pripravljali že ves teden, krasili in čistili dvorano ter samo čakali, kdaj bomo videli na našem skromnem odru igralce, ki bodo razveselili s svojo lepo in prisrčno igro vse vaščane, mlade in stare. Ves teden prej je govorila vaška mladina samo o gledališki predstavi in nikakor ni mogla dočakati dneva predstave. Na dan gostovanja je bila dvorana do zadnjega kotička polna mladine in že odraslih vaščanov, ki so z zanimanjem sledili prisrčni mladinski igri, v kateri nastopajo medved, zajček, veverica, pes, dve deklici Dašenka in Pašenka, hudobna mačeha in seveda tudi dedek Mraz. Najmlajši so bili seveda zelo navdušeni nad medvedom in zajčkom — druge pa sta bolj ogrela pes in veverica; ob koncu predstave so imeli toliko lepega povedati o vseh nastopajočih, da se nikakor niso mogli zediniti, kdo izmed teh je bil sploh najboljši. Vsi vaščani ~ si' močno želimo, da bi nas slovensgi igralci zopet kaj kmalu obiskali, seveda, ako jim bo to glede na velikost odra mogoče. Prepričani pa naj bodo, da jim bomo za vsak njihov obisk selo hvaležni. Mislimo, da bi z bolj pogostimi gostovanji lahko prispevali tudi k poživitvi prosvetnega dela, do katerega naša mladina do sedaj tji pokazala dovolj veselja in dobre volje. Ko bo pa videla na odrti igrati slovenske igralce, se bo tudi v njej prav gotovo prebudilo veselje za prirejanje raznih kulturnih in prosvetnih prireditev. Ne spominja se, kje so ga ranili Včeraj ob 13.30 so sprejeli v glavno bolnišnico 45-letnega Cesca Bruna iž Ul. panebianco 48 v Sked. nju, Omenjeni mož ima podlute in odrgnjeno kožo po vsem telesu. Prav tako ima delno živčno otopelost. Ko sj ga vprašali, kje in kako je to dobil ni znal odgovoriti ničesar ter se ničesar ni spominjal. Pripadnica ženske policije, ki ga je spremljala v bolnišnico, je izjavila, da je malo prej v baru na vogalu Ul. Slatape in Ul. Timeus prišlo do pretepa, katerega glavna protagonista sta bila Cesca ii 43-letni Haering Ferdinand iz Ul. Timeus 1 p. š mdovan je bil omenjeni Cesca, katerega je Haering osu-val z brcami in pretepel s pestmi. Baje je bi! vzrok pretepa različno politično prepričanje. Poli-in je Haeringa a-a bo ostal v bolnišnici verjetno kakih deset dni. SPOMINSKI DNEVI 1904 se je rodil v Sežani na Krasu Srečko Kosovel, slovenski pesnik. Umrl je 27. maja 1926. PRESKRBA Delitev moke: Danes so pričeli deliti vsem potrošniškim skupinam v mestu in podeželju po 500 gr bele moke na odrezek I in II («Fari-na») sedanje živilske nakaznice. -Delitev se bo zaključila 31. t. m. Cena moki je 83 in 85 lir za kg. ENOTNI SINDIKATI Krojni tečaj se bo pričel prihodnji teden. Vpisovanje na obeh sedežih ES (Ul. Montfort in Ul. Im-briani). Kovinarski delavci. Danes 18. t. m. ob 18 uri naj se zberejo v Ul. Imbriani 5/1 vsi oni odpuščeni delavci tovarne OMMSA, ki imajo v rokah pismen odpust ravnateljstva tovarne. Stavbni delavci. Danes ob 18.30 bo sestanek vseh pleskarjev stavbne stroke v Ul. Imbriani 5, soba 10, na katerem se bo razpravljalo o mezdni pogodbi. Knjižnica pekovske sekcije prehrambene stroke ES je pričela poslovati v Ul. Imbriani 5, soba 7, in sicer dnevno med 17 in 19 uro. SLOVENSKI} l\i A H (11) I\10 kleiiai.išge za Težaško d/.RRuI** V nedeljo 20. t.m. ob 16 uti gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na komovelu s Shakespearovo igro „Kar hočete4i KINO URADNE OBJAVE Poštni uradi na praznik 19. marca bodo poslovali samo dopoldne. Isto tako se bo razdeljevala tudi vsa pisemska pošta samo dopoldne, razen denarnih pošiljk. Avionska pošta za Prago in Dunaj. Z ozirom na novo letalsko zvezo z Dunajem in Prago ob torkih in petkih je uvedla tržaška pošta s 15. marcem t. 1. tudi avion-ske poštne pošiljke z navedenima mestoma. Poštne pošiljke je treba predati na pošto najkasneje ob 5 uri zjutraj ob torkih in petkih. Z istim dnem se je pričela izmenjava avionske pošte iz Trsta v Milan ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah ter iz Milana v Trst ob torkih, sredah, petkih in sobotah. Pošiljke je treba oddati pošti v Trstu najkasneje ob 5 uri zjutraj ob ponedeljkih in četrtkih, ob 10 uri dopoldne pa ob sredah in sobotah. Planinski izlet PDT V nedeljo 27. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu izlet in prostovoljno udarniško delo za planinsko kočo na Nanosu za člane PDT. Vpisovanje v Ul. F. Filzi 10/1 dnevno od 19 do 20.30 in v Rojanu, čevljarne Gec, Trg Tra i Rivi 2 še danes 18. t. m. — Odhod v nedeljo ob 5 uri zjutraj- Močna služba lekarn Rertenzione, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, Ul. Roma 16; Aila Salute, Ul. Giu-lia 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. Pošten pek V zgodnjih jutranjih urah se je pek Gervasio Fulvio iz Ul. Beato Angelico 51 pojavil na policijski postaji v Ul. Cologna, Tam je izročil moški suknjič, katerega je našel med potjo na delo na neki klo-pici v Drevoredu XX Septembra v višini trga Volontari Giuliani. V žepu suknjiča so našli listnico z 2875 lirami, osebne dokumente, na. I slovljene na 44-letr.ega Čoka (Ciocchija) Maria iz Ul. S. Cilino 15. Omenjen suknjič in listnica z vso vsebino se nahajata na policijski postaji v Ul. Cologna in sta na razpolago upravičenemu lastniku. ROSSETTI. 16: «Večno soglasje«, PaUl Muni, Me-rle Oberon. , „ EXCELSIOR. 16: ((Sin Robin Hoon i Cornel Wilde in Anita Loulste- . jn FENICE. 16: »Saigon«, Alan Laaa Veronika Lake. . w FILODRAMMATICO. 16: «M°ZJeH00. mesta dečkov«, S. Tracy, M. ney, B. VVatson. ALABARDA. 15: ((Dvoboj na « • cu», Georg Pečk in Jennifer KINO OB MORJU. 15: ((Vlak gre vzliod'«. Sovjetski film. „ IMPERO. 15.30: ((Začarana vas», Laurel in Oliver Hardy. NOVO CINE. 18: «Teror v CMC«« Humphrey Bogart. . A GARIBALDI. 14.30: ((Modri jezde Mauren O'Hara, G. Montgomerv MASSIMO. 16: »Hudičev otok«. » . seja v peklu Gvajane. J- cLavv IDEALE. 16: ((Neznanec iz S. m na», A. Magnani. p ARMONIA. 15.30: «Plamem na du», Ivonne De Carlo, Rod Ca me ODEON. 16: «Našel sem zvezdo«, -rone Fower in Sonja Henie. MARCONI. 16: ((Pokončevalcc«, P-we, A. Joffreys. ITALIA. 15.30: »Hiša naših »N Myrne Loy, G. Grant, M. Po^ug • VIALE. 16: »Gospa iz tropskih J' iev», Robert Taylor, H. Lam v, AZZURRO. 18: «Na morju se 5 -110, ka», Bobby Green in Leo ca RADIO. 16: »Rdeča Rita«, Lupe ve Mihael Duane. mvanl VITTORIA, 16: »Strast«, B. SUim' BELVEDERE. 17.30: ((Bela divj nja«. Barvni film. M. Montez. . SAVONA. 15.30: «Popaj». Ba film. hou VENEZIA. 15: ((Lepotica in raZB nik«, Gilbert Roland. ADUA. 15: «V močvirju smrti«, ter Huston in Ana Bascher. ZAPRTA CEST* ZA PROMET Ker kable, so zaprli za nedoločen polagajo nove . .teIef°nScas Ul. dello Seoglio od Ul. Giulia 1 križišča Ul. del Prato. Najdba orožja Včeraj popoldne je policija pri izlivu Timava v morje našlu nekaj izstrelkov v slabo ihranjenem sta. nju. Našli so tri izstrelke kalibra 100 mm 2 kalibra 149 mm. 2 kalibra 70, 1 kaliber 80, 1 kaliber 75 mm. Čistilci min so omenjeno o-rožje spravili na varno. Z domačega zida je padla Včeraj dopoldne so pripeljali z rušilnim avtom jugoslovanskega RK v tukajšnjo bolnico 48-lctno Zudič Lucijo iz Siilnge pri Kopru št. 1. Omenjena ima več poškodb na glavi in zdravniki mislijo, da ima zlomljenih tudi več kosti. Zudičeva je zdravniku povedala, da je predvčerajšnjim popoldne padla z meter visokega zida blizu njene hiše. Ranjenka bo morala ostati v bolniški negi 10 dni. Ni py izključeno, da bo morala ostati celo 2 meseca 276 tisoč Ur je izginilo Policijsko cmergenco jc sinoči klicul Ambrož Valentin iz Ul. Cro-zada 9, Razburjeno je Valentini pripovedoval agentom, da je neznano kam izginilo 276 tisoč lir, katere je on izročil ženi Mariji, naj jih spravi na varno. Ta sc pa ni več spomnila, kam je spravila denar. Nekaj se je sicer zavedla, in sicer da je zavoj spravila nekam pod posteljo, toda o njem ni bilo veo ne duha ne sluha. Konec sveta ima tudi „zamudo" «/Ui ste slišali, da bo v če.rlek konec svela?i> Taka in podobna vprašanja so zastavljala nekatere tržaške ženice svojim znancem in druga drugi so vedele povedati in opisati naravnost »grozne« stvari, ki naj bi se zgodile včeraj te ob 8.30. Prepričani smo, da je marsikatera, prepričana o resničnost tako alarmantnih vesti, prebila kaj mučno noč v čakanju usodnega četrtka, v katerem bi sc moralo zgoditi nekaj ((Strašnega«... Le 'o uri, ko bi moral ijastopiti konec sveta, st nekateri niso bili na jasnem. Zato so smatrali, da je potrebno hiteti s priprauami za ((drugi soet«. Bližala se je usodna ura — srca preplašenih Tržačank (v nekoliko manjšem številu tudi srca Tržačanov J so od groze močno bila. Pretekla je ura 7 — bližali se je osma... Sedaj pa bo... Se nič.,. Torej ima lahko tudi konec sveta svojo zamudo? Ura je bila 8.30, torej že skrajni čas, da se uresničijo prerokbe. Nič. Sedaj je torej «uila» zemlja tej nevarnosti, Skoda tolikih priprav in preživetega strahu,.. uDrugič takim prerokbam ne bom več verjela», se je jezila ženica, ki jo je strah pred koncem svetu spravil ob noč mirnega spanja. uNič ne moremo veduti, morda pa sc še zgodiš, je modrovala druga, ki na vsak način še ni hotela verjeti, da so bila vse «pripraoet) le zaman. Življenje pa leče dalje svojo pot in zemlja sc, kot vidimo, še vedno vrti... Dobro znamenje vsekakor... ROJSTVA, SMRTI IN 17. marca 1949 se je v Trstu dilo 15 otrok, umrlo je 12 oseb, r rok pa je bilo 6. ’ me. Cerkvene poroke: naredmk g0- riške vejske Srpaker Jesse 1()r. spodinja Noe’ Lelija, žurnahst - ^ gan Vernon R. in uradnica « gji-vic Emilija, mehanik VesC0T„aIika' van in gospodinja Abba vojak ameriške vojske, p' vje-Wil)iam in gosopdinja Sinic ,f. lerija. šofer Powers Charles n ,njg tilja Renko Miranda, n8tnSepl1 ameriške vojske Mc Knight in uradnica Ricco Olimpija-. /oga Umrli so: 86-letna Radimir.1 - a(l. vd. Dabinovič, 2-letni Vigim ua, ko, 6fi-letna Calegari WarL,»iBttl vd. Vidusso. 63-letna RU' Tereza, vd. Studener. 61-161® gn,j, stia Friderik. 92-letna Reich lija, vd. de Stabile, 76-lejna 9ta, Libera. 81-letna Battigelli jo-vd. Ražman, 35-letni B astra v(), sin, 81-letna Derjn Karohh ' jna, Mica, 00-letna Filipaz 54-letni Berčič Franc. TRŽAŠKA BORZA fr Zlati šteriing 8900, pao«'^ doline 2000, telegrafski dolur ® '' iO l345. čila. 13.00: Glasba po želi«", Pestra glusba. 14.00: P°r°cri ' li6^' Dnevni pregled svetovne«** 01-ed8' 14.28. Citanje večernega po- 17.30: Plesna glasba. 18.'00- ,aVjirj®; vest. 18.15: Glasbeno preR ,9,30. 19.00: Angleščina po radi ■ Operne arije. 19.45: Napo jl0nceL poročila. 30.00: K'av,^a1. Ti‘ža Damijane Bratuževe. 20.3^^. ,besf' kulturni razgledi. 20.45: M8!* p ski ansanmbli. 21.00: Mo.isti de: Harriet Beerher Sto«- • tf]aska' strica Toma«. 21.30: Lahka s22.š«-21.45: Simfonični k°ncc‘ 'j č*?*] Plesna glasbo. 23,15: N#P° ,„ji Ja poročila. 23.30: Kaj var,T1 ne >" trišnji spored? 23.35: Ve lodije. TRSI’ h q4!). Petek 18. marca ,JKVS8SrA.’SS&^ ba. 11.30: Simfonične 1 :j0. 12.10: Velika Britanija d«"? pmf odba civilne policije. L jvi? in. 13.73: Orkester VlP<*F?3n: na. 14.00: strti glasba, je.ou; '””';7l0Q: r.-.«.. k roj oni nu drevoriih* *—.*>! .. 0: Tret ja strah- ^ 30: sba. 14.30: BorM- ‘ pies« ....... na drevesih, ^ 0 A<’ 0= glasba. 18.30: 01f»5 izb0 19.00: Simfonična .'“Vda. 3V Francoščina. 20.00: t ’„*j 1 n Aktualnosti. 20.32; 1,1 yiin^i(i, novi in proriukci.il. -'iU('nrjIi no-vokalni koncert »i-1 23 10: Poročila. 23 35: P«*" Čitajte nove knjig2 (V. SEZNAM) Ivan Potrč: »Svet na Kajžarju«, polplatno . . • • Anton Ingolič: «Pot po nasipu«, polplatno . • ■ • CopiČ: «Svetj osel in druge zgodbe«, broširano • • (osip Ribičič: »Se pomnite, tovariši«, polplatno (vo Andrič: »Travniška kronika«, polplatno Charles de Coster: «Till Uhlenspiegel«, polplatno . • Andersen-Nexol «V božji deželi«, polplatno . • • Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in 130.- lit 420.- » 410-— » 420-- -tiO- 270*- GOlilC PRIMORSKI DNEVNIK t 18. marca 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74» IZ SVOBODNE GORIŠKE Prosvetno življenje na Tolminskem , Pokrajinski svet za Goriško je imel v sredo 16. t. m. svojo redno sejo, na kateri so bili sprejeti sledeči sklepi: Pokrajinska uprava: Ureditev bilance za leto 1948 — odobreno; oddaja nadaljnjih lokalov v najem pri »Lanterna d*oro» — odobreno; sklep pokrajinskega odposlanstva jz Gorice glede posvarila dr. San-tangela Jožefa od 4. januarja t. 1. ~~ Umaknjeno; pomoč nezakonskim otrokom, nagrada za njihovo poza-konjenje — odobreno; pomoč ti 5tun, ki imajo na reji nezakonske otroke, ki so priznanj ali pa ne, Za leto 1949 — odobreno. Občina Gorica: Prispevek 50.000 lir za učiteljsko knjižnico odobreno, razširitev pokopališča v Pevmi z odkupom zemljišča baronov Teu-i nbach odobreno; bližnje ibolj-sanje občinskim upokojencem — odobreno; potrdilo zakupa občinske užitnine dosedanjemu zakupniku odobreno; izgradnja glavne-Sa zbirnega kanala v Ul. Monte Cucco in Ul. Della Bianca — odo-reno; napeljava glavnega odvodnega kanala pod železnico z dovo-J en jem železniške uprave — odobreno. Občina Gradeč: Sprememba bilančnega računa za leto 1948 — o-reno; pritožba Pietra Tosa zaradi zavrnitve prošnje za trg. obrt-1Co. zavrnjeno: spor med občili3 in avtoprevozništvom Ribi e o, — odobreno; pritožba Marije orjan zaradi zavrnjenega preno-** *rg, obrlnice — odbito; nov pravilnik za uporabo javnega prosto-ra — odobreno; splošen pravilnik Za občinske nameščence, nova prana za začasne nameščence — odobreno. Občina Tržič: Spremembe bilanč. *§a računa za leto 1948 — odo-sprememba pravilnika za ^jilžbo pri občinskem ekonomatu T odobreno; pritožba Sante Can-jani zaradi zavrnitve prošnje za širjenje trg. obrtnice — spre-o-o, nakup delavske hiše v korist °eco Hektorja — odobreno; na-aztlo posebne podpore vd. nad-® zg preskrbo — odobreno. a St, Peter ob Soči: Proda- Zornikr Občin Is zemljišča Fontanellu Dezideriju odobreno; pristojbina za najemno Prostora. ki je občinska last odobreno. bčina Kopriva: Posebna dokla ri-1,narne^čencem pri občinskem od- delku za racioniranje — sprejeto b°sojno. °bči«a Krmin: Pritožba Ermini-Je Vasso ' ------------ - - - ‘ nltve iz Medeje zaradi zavrt- Prošnje za prenos mesarske »hrtnicV™ Obči sprejeto. uta Turjak: Upokojitev stal-na'^oliskega čuvaja Anuta Anto. Qra °dloženo; pritožba Justa De rmnSl.]a’ zaradi zavrnitve prošnje za n0.a rlenie trg. obrtnice — odobre-šče Zviaanie pristojbine za zeml.ii-tev na Pokopališču in za postavi-bren^a8r°bnih spomenikov — odo- Doberdob: Zvišanje pre* br,n;v šolski postrežnici — odo- j,mw.ino Marjano: Zvišanje pre-bre»o v šolski postrežnici — odo- Orad iška: Izplačilo 13. tdra.Jf leto 1947 in 1948 živino-^ ortni, dr- Uba'du Andrianiju 1q ju *eno samo za 1948; izplači-dr Ti» občinskemu zdravniku l!l48- n v 'Z2U ~ od°breno za leto lištvn P ittše za šolsko skrb-Ojj- . odobreno. ^‘bske Prepustitev ob Za vgradnjo ap-Otči odobreno. *0ha v”* ^onke: Napeljava tele-zURanov urad — odobreno. Splošna stavka K, * s°cialiiem shrhslvu bi) števi|leinU. dU 81311 llu)u že *e' Vodu 7»° tednov' ni prišlo na za-stv0r). ** aoc'alno skrbstvo med vod-^to sn bame‘denci do spoi ažurna, skrbstva. Zato pokrajinski sindikat upokojencev opozarja upokojence vseh vrst, da bi morali čutiti večjo povezanost s svojo sindikalno organizacijo in pristopiti k zvezi, ki bo črpala svojo moč in svojo energijo sam- v primeru, če bn imela dovoljno število članov in bo učinkovitost njenega dela v direktnem odnosu s številom 'njenih članov. Povišanje družinskih doklad Nove doklade veljajo od januarja in jih bodo deležni delavci in uradniki V Uradnem listu št. 24 od 31. januarja t.l. je bil objavljen odlok predsednika republike št. 11 od 25. januarja, ki določa povišanje družinskih doklad in prispevkov. Novi povišek je treba izplačati že pri plači od 31. januarja 1949 in sicer na sledeči način: delavci, ki prejemajo plačo mesečno, bodo dobili nove doklade za ves januar; onim, ki so plačani vsakih 14 dni, se računa povišek od 16. januarja dalje; od 31. januarja dalje pa se računa onim i ameščencem, ki so piačanj tedensko alj vsak dan sproti. Po novi odredbi bodo odslej izplačevali družinske doklade v naslednji višini: DELAVCI: za vsakega otroka po 75 lir dnevno ali pa po 1950 na mesec; za ženo ali za moža jnval s po 59 dnevno ali 1534 mesečno; za vsakega roditelja ali deda po 49 odnosno 1274 lir. URADNIKI: Za vsakega otroka dnevpo 79 ali mesečno .054 lir; za ženo ali moža invalida po 61 ali 1580 lir; za vsakega roditelja ali deda po 53,50 ali 1313 lir. Prispevek, ki ga je treba plačevati zavodu za socialno skrbstvo za družinske doklade, se z novim odlokom dvigne na 15,55 odst., ki se računajo na riaksimalo cl 18.750 lir in se šteje v plačilno dobo od 31. januarja t.l. dalje. Obenem se opozarjajo vse tvrdke in drugi zainteresirani na predpise zakona od 27. januarja 1949 št. 15, po katerem je c -ločeno, da nima. pravica do družinske doklade žena, ki je zaposlena p j kakšnem podjetju in prejema mesečno nad 10.000 lir plače alj pa ima svoj po. seben dohodek, ki presega 60,000 lir na leto. V te dohodke se pa ne vštejejo prejemki - račun vojne pokojnine Žakon stopi v veljavo s plačilno dobo, ki se začenja 60 dni po njegovi objavj uradnem listu. V prvih letih po osvoboditvi se je po vsem Primorskem pokazalo občutno pomanjkanje inteligence in se je to najbolj poznalo na kulturno-prosvetnem področju. To je bilo predvsem posledica 25-letnega zatiranja Slovencev pod fašističnim režimom, ki je s preganjanjem in visokimi šolskimi taksami odvračal mladino od šole in študija ter nazadnje zapri vse šole v domačem jeziku. Tudi v tolminskem okraju upravičeno tožijo, da jim manjka sposobnih ljudi, ki bi pravilno zajeli delo in podprli nadrejene forume z lastno iniciativo in skušnjami, ki jih lahko pridobijo pri svojem delu na terenu. Vprašanje zmožnega osebja je tembolj pereče, ker prosvetna politika ne dopušča nobene enostrano-sti. Težave so se prikazale tudi pri reorganiziranju prosvetnih svetov v kulturno-umetpiško društvo, kakor so ga izvedli v Bovcu, Tolminu, Sv. Luciji. Volčah, Kobaridu in drugod. V Bovcu n. pr., ki je znan turistični kraj s staro kulturno tradicijo, so hoteli postaviti za predsednika novega društva gostilničarja, ki je bil po osvoboditvi razlaščen. To svojo odločitev soutemeljevali.eešče je bil 30 let dober, pa naj bo še sedaj. Ljudje z okraja so jim komaj dopovedali, da je treba za novo društvo novih ljudi, ki bodo znali prevzgojiti staro članstvo in zajeti čim-več mladih moči. Pod novim predsednikom Ostanom Mirom se je bov- ško kullurno-umetniško društvo razvilo v eno najboljših. Njegova dra-matslca skupina je zelo delovna in je v kratkem času naštudirala 4 igre, med drugimi tudi «Rusko vprašanje« in Cankarjeve «Hlapce». Taka reorganizacija je pripomogla k razmahu kulturnega življenja tudi v Kobaridu, kjer vodi društvo učitelj Gruntar. Kulturno življenje je zajelo tukaj tudi dve okoliški vasi. Organizirali so dva pevska zbora, mešanega in dijaškega, dramsko skupino, ki hodi tudi na gostovanja, in uredili lepo knjižnico. Manj zadovoljivo je delo pri sindikalnem kulturno-umetniškem društvu v Tolminu, ker je tipkaj zanj premajhno zanimanje. Sedaj imajo v načrtu gradnjo sindikalnega kulturnega doma in potem bo prav gotovo tudi v Tolminu postalo kulturno življenje bolj živahno. Mnogo uspeha so imeli v tolminskem okraju z organizacijo izobraže. valnih tečajev. Lani so jih organizirali v 15 krajih po ljudski prosveti, dočim so si v osmih krajih pomagali ljudje sami. Zaradi pomanjkanja predavateljev se ti tečaji niso mogli tako razviti tudi po drugih krajih, kakor bi se lahko. Zelo lep uspeh je imel izobraževalni tečaj v Idrskem, kjer je pod vodstvom starega partizana Korinčiča Ivana število tečajnikov poskočilo od 30 na 80 in so dobili od okrajnega prosvetnega sveta lepo knjižno nagrado v vrednosti 2000 din. Ponekod se prosvetno življenje v začetku ni moglo razviti zaradi pomanjkanja iniciativnih prosvetnih delavcev. Tako so y Spodnji Tribuši dosegli prav lepe uspehe šele potem, ko je prišel k njim kot aktivist nov učitelj, tečajnik. Prav tako so nekateri trdili, da so mrtvi kraji vasi ob Soči kakor Ladra, Smast in Kamno in vendar so tukaj v nekaj dnevih razprodali preko 200 izvodov Prešernove knjižice, na katero ni bil nihče naročen, ker zanjo še vedeli niso. Na splošno so lansko leto nabavili za razne knjižnice 3263 knjig. Letos pa se j«*propaganda za knjige še mnogo bolj dvignila in so jih samo v januarju razprodali v okraju okrog 2000. Marsikje, kakor n. pr. v Breginju in Ljubinju, so organizirali bralne krožke, ki jih poleg mladine posečajo tudi starejši ljudje. Tritedenskega knjižničarskega tečaja v Rogaški Slatini so se udeležili štirje tečajniki. Poseben knjižničarski tečaj je bil tudi v Tolminu, vendar pa so bile nekatere pomanjkljivosti v organizaciji, ki jih bo treba prihodnjič odpraviti. Na splošno se kulturno-prosvetno Življenje v vsem okraju razvija zelo dobro. Odpirajo se nove knjižnice in izpopolnjujejo že obstoječe z novimi in sodobnimi knjigami. Prosvetna društva so vedno bolj aktivna, zlasti s svojimi pevskimi in dra-matskimi odseki. PRESKRBA Razdeljevanje testenin. Danes 18, t. m. so začeli z razdeljevanjem po 2 kg testenin vsem potrošnikom v mestu in podeželju. Cena 100 lir za kg. Potrošniki imajo pravico do 1 kg kratkih testenin. Testenine je treba dvigniti do 81. t. m. na odrezek lin2za zakuho za mesec.marec. Natečaj za sejmski lepak Goriška prefektura javlja, da je razpisan poseben natečaj med slikarji za reklamni lepak za četrto vsedržavno razstavo lova in ribar-stva, ki bo v Ankoni. Osnutke je treba poslati na sejmski odbor v Anconi do 31. t. m. Podrobnejša pojasnila bodo dobili zainteresirani na prefekturi ali pa pri deželnem zavodu za tujski promet. IM izvedenci sredo o Jiosiaoiio Policijo so hoteli prevariti Včeraj so orožniki v Koprivi pri Krniinu na podlagi tiralice sodnije aretirali brbata 26-letnega Nataleja in 24-letnega Candida Lorenzona. Brata sta namreč pred enim mesecem javila policiji, da so neznanci povabili v neko hišo pri meji V Koprivi Nataleja, ki pa je, ker je sumil, da ga nameravajo odpeljati, poslal tja brata Candida Tega so baje neznanci pridržali nekaj dni kot talca. Po dolgi preiskavi pa so se orožniki prepričali, da je zgodbica izmišljena in are- j tirali brata ter 43-letnega Farna- j cama Piana, gospodarja hiše, kjer j naj bi se zločin zgodil. V kratkem i se bodo morali vsi trije zagovarjati pred obtožbo hlinjenega zločina, katerega namen pa še ni znan IZGONI Predvčerajšnjim je goriška policija odposlala domov z izgonskim listom Rema Zimbellija iz Tarčen-ta in 53-letnega Mantella Alojzija iz Bagnolija pri Neaplju. Trgovski sporazum, ki sta ga napravili prejšnji mesec jugoslovanska in italijanska gospodarska komisija za obmejni promet v Vidmu, bo stopil y veljavo, ko bo pod. pisan splošen sporazum glede pla-j čilnega postopka, o katerem se še vedno razgovarjajo izvedenci V pričakovanju, da se bo to v kratkem zgodilo in da bi med tem uredili nekatere podrobnosti, ki so predvidene v videmskem sporazumu, je te dni odpotovala v Liub-Ijano in potem v Beograd posebna komisija goriških trgovskih in industrijskih izvedencev, ki bo z jugoslovanskimi preučevala najbolj- j ši način, kako praktično izvesti sporazum glede izmenjave med na. Šim obmejnim področjem in Slovenskim Primorjem v Jugoslaviji. Roleg podrobnosti glede dvolastnikov, predpisov za živino, ki gre na pašo alj na delo itd., bodo ob tej priliki določili tudi postopek za uvoz v Italijo tistih jugoslovanskih strojev ki jih bodo poslali v popravilo v mehanične delavnice jn tovarne naše ih videmske pokrajine. Obenem se bodo porazgovorili tudi o razdelitvi blaga, ki je na- vedeno v seznamu, ki je priložen trgovskemu sporazumu. Kakor zna. no, bo videmski sporazum veljaven eno leto in ga bodo lahko podaljšali ter eventualno tudi razširili. Jutri je polpraznik Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse zainteresirane, da bo jutri na praznik sv. Jožefa samo pol praznika, kot je določeno s prefektovim odlokom od 26.8.1948. Zato bodo trgovska podjetja na ta dan poslovala samo v dopoldanskih urah. Mati z otrokom je izginila Pred nekaj dnevi se je javil pri orožnikil v Steverjanu kmet Ivan Knez in povedal, da je prejšnji dan izginila z doma in šla neznano kam njegova 23-letna hči Jerica. Ta je imela pred časom nezakonskega otroka in oblasti domnevajo, da je šla najbrže v Jugoslavijo, kjer menda živi oče njenega otroka. Vendar doslej nimajo nobenega sledu, ki bi potrdil to njihovo domnevo, ter so starši še vedno v skrbeh za svojo hčerko. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo Žalostno vest, da nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni oče JOŽE BIRTIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 10 iz hiše žalosti v Briščah v Benečiji. Brišee 17. marca 1949. 2alujoči otroci: Jože, Ambrož, Natalin, Pa-skval, Lojza, Trina, Pepca, Marija, Tončka. Ponedeljek stopili v ■’ nameščenci vseh GorV.i,'”"'1'1 aer*pžev in tako tudi Kakor smo nameščenci sa že 6okra?° SUv V pra-n»skih Skokovi'0 Se Je razen redkih Zf’ Vez f. v v cel°ti vzdržalo dela 9 j er- , 1 ln s tem svojim deja- °t*riehutjSn j polcazalo da ne misli ^ Zuvna " "eneralna direk-Dr-iv- ■ne bo sPrejela njiho-ž« om! ?nih zahtev hied rin zahtevsjo S£>rejtne m' dr ravnateljstvo .^hiešfpHp stalne sedanjo zrčasne e6anjem e m da Prilagodi plače Sospodarskcmu položaju. jtane vesli za upokojence 5e sanski sindikat bil i zadniegt Večkrat ™ Pa ok‘,>bra v Rimu. br»U'eh, ”P'3mnjl Državno zvez., o ^lnist>stvm! a,'ia Pri raznih ^vičen ,! sp uredilo - i locsj 13 Kasar; Fizkuhurm odsek Zveze slovenske mladine javlja, da bo v nedeljo 29. t, m. ob 10. dopoldne ponovno pričel s fizkul-turnim tečajem, na katerem se bodo vežbali v košarki mladinci in mladinke. Vsi oni, ki so že prejšnje mesece posečali fizkulturni tečaj ZSM, pa tudi drugi, ki se zanimajo za šport in bi se radi udeležili tega tečaja, naj se javijo v nedeljo na igrišču na Solkanski cesti (Montesanto) 42. Proslava praznika žena v Pevmi žene iz Pevme in Osiavja, ki zaradi tehničnih ovir niso mogle proslaviti svojega praznika na dan 8 marca, bodo prirediie v nedeljo 20, t, m. ob 16 uri v prosvetni dvorani v Pevmi lepo kulturno prireditev. Na sporedu je govor, recitacije in uprizoritev krajše igre. Sodelovale bodo žene in mladina. Pridite vsi. ISTKSfCI O N E V TV I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI.. - TEL. 70 Teden demokratične mladine 31la«!iiin Istrskega okrožja ko z vsemi silami sodelovala za eim veeji uspeli ,,mladinskega tedna” Pd siudi;tiit upokojencev bh 8a kongresa, ki cev b ’ ^Uvodii b", štev'lnih nd skrbstvo, eri ap nič h k 5°Vorih, ki niso o-e ti0vovila * °sa' pa ie končno 'v sledeč..- ',UVp'1 zvt-'za upokojen mi Vam' tln sn,° st°- M, tIlx . di vso potrebno, da bi način vprašanje upokojen. 1 Uiini.- . V>J.encen‘ fredu njj dah socialnc8a zava. ime v °bliv,Mjene mesečne Pričakovanju dokonč Kov , »nvišk z minislr- h, ’ 8u tlu-n m sol'lalno skrbstvo Kmo j. VERDI. 17: »Tarzan in sirene«, VVeissmueller. VITTORIA. 17: »Sestanek v Miamiju«. B, Grable. CENTRALE, 17: »Dogodivščina v Tihem oceanu«. R. Randel. MODERNO. 17: «Anuška», H. Krahl. EDEN. 17: ..Steza na severu«, I. Litel. Izvršilni odbor Svetovnega združenja demokratične mladine je izdal proglas, v katerem poziva demokratično mladino vsega sveta, naj začne že sedaj s pripravami za svetovni kongres demokratične mladine, ki bP v Budimpešti v septembru t. 1. Te priprave se bodo pričele prihodnji teden, od 21. do 27. marca. Proglas vabi mladino, paj svoje vrste čim bolj strne okoli mladinske organizacije, da bo na ta način uspešno zavrnila nakane vojnih Hujskačev in imperialistov, ki skušajo zavesti človeštvo v nove spore in v novo žalost. Proglas je sprejelo 50 milijonov mladincev iz 63 držav, ki bodo v (»tednu demokratične mladine« tesno združili svoje somišljenike. S tem bodo pred vsem svetom mogočno manifestirali, da mladina noče slišati o novih vojnah. o rasnem in narodnostnem sovraštvu. Tudi mladina v Istrskem okrožju bo v »tednu demokratične mladine« zopet dokazala, kako jo prevevajo največji pojet, volja in vztrajnost. Hkrati so zopet izpričala z delom na organizacijskem polju ter s prostovoljnim delom, da hoče še bolj »krepiti protiimperia-listično fronto vsega sveta, da hoče utrditi ljudsko oblast in da hoče storiti vse za razvoj našegu gospodarstva in za boljšo bodočnost. Okrožni odbor SIRU za Istro, zvest načelom Svetovnega združenja demokratične mladine in programu, ki si ga je začrtala na ustanovnem kongresu ZAM, je navedeni proglas docela osvojil. Zavoljo tega bo imel «teden demokratične mladine« za mladino Istrskega okrožja značaj zopetne mobilizacije čim večjega števili mladine, ki hoče tako v mestih kot tudj na deželi s svojim delom doprinesti vse za izvedbo načrta naše obnove! Poglavitno dejo naše mladine za »teden demokratične mladine« bo to, da pospeši priprave za proslavo 1. maja pod geslom: »Vsak demokratičen mladinec in mladinka, vsak telovadec in telovadka, vse za 1. maj«. Dalje mora mladina povečati borbo za spoštovanje mirovne pogodbe, ki jo imperialistični vojni hujskači vsak dan kršijo. Prav tako mora nadaljevati borbo proti reakciji, proti vsakemu šovinizmu ter onemogočiti nakane onih vodite)jey in onih skupin mladine, ki se zavzemajo za revizionistično ir. likvidatorsko politiko Vidalija. V dneh od 21. do 27. t. m. bo morala mladina pripraviti tudi volitve v svojih krajevnih organizacijah ter za izvolitev okrajnih in okrožnega mladinskega sveta, ki bedo 10. aprila t. 1. in v katere bodo pritegnjene nove sile iz naših mladinskih vrst. Program „tedna demokratične mladine" ki ga je izdelal okrožni odbor je naslednji: V nedeljo 20. marca bo vsa mladina sodelovala pri prostovoljnem cielu na raznih zgradbah v okrožju. Pred pričetkom dela bodo nekateri tovariši govorili mladini o vlogi demokratične mladine v svetu in o pomenu »tedna svetovne demokratične mladine«. Zvečer tega dne bodo povsod prosvetne prireditve. V ponedeljek 21■ marca bo izvedla mladina akcijo za povečanje članstva kAM, pri čemer bodo mladinci in mladinke ves dan nabirale, nove člane za mladinske organizacije. To delo bodo nadaljevali do 9. aprila, dneva pred volitvami, tako da bo vsa mladina vpisana v ZAM V torek 22. marca bo dan delavske mladine.. Tedaj bodo v vseh tovarnah in podjetjih zborovanja delavske mladine, Tam bo t udi kmetska in dijaška mladina izkazala svojo solidarnost z mladimi delavci. Delegati kmetske in dijaške mladine bodo pozdravili delavsko mladino in ji prinesli razna darila. Zvečer bodo predvajani v kinematografih dokumentarni filmi, ki prikazujejo delovanje in uspehe demokratične mladine, in organizirane prosvetne prireditve. V četrtek 24. marca bo dan solidarnosti z grško, špansko in na splošno s kolonialno mladino, ki se bori za svobodo in neodvisnost. Povsod po deželi, v tovarnah bodo zborovanja, na katerih bodo sestavljene in sprejete resolucije, v katerih bo naša mladina izrekla svojo solidarnost z demokratično mladino proti imperialistom bojujočih se narodov in v katerih bo naša mladina protestirala proti terorju, ki so ga uvedli imperialisti. Hkrati bodo izvedene nabiralne akcije za grško mlaaino, ki se bori preti monarho-fašističnemu terorju. Sreda 22. marca bo posvečena razširitvi tiska, prodaji knjig in u-stanovitvi novih listov. Petek 25. marca bo namenjen našim pionirjem- Organizirani bodo sestanki naših naimlajših, izvolili si bodo nove odbore, popoldne pa bodo prirejene za pionirje posebne Kinematografske predstave ter druge prireditve. Sobota 26. marca bo dan kulture. Po vaseh in mestih bodo organizirane razne prosvetne prireditve in bo mladina prodajala največjo dobrino vsake kulture, in sicer linj igel Nedelja 27. marca. Ta dan bodo v vseh krajih skušnje za telovadni nastop i. maja. Skušnje bodo organizirane po sektorjih. V zvezi s tem bodo tudi v vseh večjih središčih nastopi v lahki atletiki. To je slika ogromnega dela, ki si ga je postavila mladina Istrskega okrožja za »teden demokratične mladina«. Za izvedbo vsega tega dela bo mobilizirala vse mladince in mladinke in dokazala svojo neomajno voljo, da bo doprinesla vse napore za realizacijo svojega programa ter za gospodarsko obnovo, ki je pogoj za dosega lepše bodočnosti! ISaihivala V soboto 42- ln v nedeljo 13. marca smo bili v gosteh pri tovariših srednješolcih in visokošolcih V slovenskem Dijaškem domu v Trstu. Ob tej priliki so nas naši tovariši sprejeli s tako prisrčnostjo in gostoljubnostjo, kot sprejema le brat brata. Za prekrasen sprejem se zahvaljujemo vsem tovarišem, prav posebno pa upravi slovenskega Dijaškega doma v Trstu, ki nas je sprejela pod svoje okrilje in omogočila, da smo se še čvrsteje povezali z našimi tržaškimi tovariši. Dijaki PT iz Pirana Izoli graditi moderne stanovanjske hiše. Dogaja se pogostoma, da se ljudje iz posameznih vasi oglašajo s svojimi predlogi glede gradenj in nekatere vasi rešujejo gradbena vprašanja celo s svojimi lastnimi močmi. Leto 1949 bo leto velikih naporov zlasti na področju gradenj. Vsi ti napori in doseženi rezultati bodo velikega pomena za gospodarski ter kulturni razvoj okrožja. Pokazali bodo, da je ljudska oblast trdna in Nekaj besed o gradbeni aktivnosti v Istrskem okrožju sposobna reševati vsa vprašanja, ki 1 ° imajo namen dvigati življenjski standard delovnega ljudstva. Človeku, ki je svoj čas gledal od tržaške strani ter Ankarana proti Kopru, se je oko najprej ustavilo na ogromni trinadstropni zgradbi, na koprski kaznilnici. Ob pogledu na veliko zgradbo je bilo nekdanjim mogotcem prav prijetno pri srcu, vse drugače pa je bilo tistim, za katere je oblast izkoriščevalcev dvignila mračne in vlažne temnice. Te kaznilnice danes v Kopru ni več. Ostal je le še neznaten kup ruševin. Cez kakih 10 dni bo na tem mestu čist prostor. Podiranje ogromne stavbe ni bila majhna stvar. Toda pri vsem tem je zanimivo, da so zgradbo podirali delavci, ki nimajo nobene posebne strokovne izobrazbe. Pri odstranjevanju kaznilnice ni prišlo niti do najmanjših molenj ali nesreče. Delavci so potegnili iz kaznilnice velike količine obdelanega kamna, več ton starega in tudi še uporabnega železa ter še 'drugi gradbeni material. Na mnogih drugih gradbenih objektih (skladišče Omnia, Istra-Benza, garaže v Semedeli) se uporablja kamen iz kaznilnice. Večina tega kamenja bo uporabljena za gradnjo osnovne ter obrtne šole za Koper. V Istrskem okrožju imamo dvoje vrst gradbene aktivnosti. V prvo skupino spadajo objekti, ki imajo pomen za celo okrožje (obnova, zadružni domovi, šole, elektrifikacija podeželja, vodovodi,kanalizacija,nekatere ceste, zadružna in trgovska skladišča, velike vinske kleti, popravilo obale itd.), v drugo pa objetki krajevnega pomena, ki lih prevzemajo manjša gradbena podjetja. Gradbena podjetja Ediht, Icet ter tudi Russian gradijo predvsem objekte, ki so okrožnega pomena. Kako se v okrožju rešuje vprašanje gradbenega materiala? Razen opeke, kamna, gramoza ter peska mora okrožje vse uvažati. Pošiljke gradbenega materiala iz FLRJ prihajajo vedno ob pravem času. Letos bo prišlo v Istrsko okrožje več tisoč ton cementa, živega apna, gradbenega lesa vseh vrst, betonskega jekla, salonita, mizarskega že-lezja ter drugega materiala. Zaradi tega ugodnega stanja smo prepričani, da se bo leto.s z uspehom zaključila gospodarska obnova. Pri gradbenem materialu se pojavljajo neke manjše težave le v pogledu gramoza, vendar pa ne v toliki meri, da bi to ogrožalo načrt za gradnje. Iz treh vrst gramoza (Rižana, Canegra ter drobljeni kamen) se lahko pridobiva mešanica gramoza, uporabna za najbolj solidne in težke betonske konstrukcije. Pri gradbenem podjetju Edilit opažamo posebno zadnje čase hvale vredno iniciativnost. To gradbeno podjetje ima svoje delavnice, v katerih delajo cementne podstavke za stranišča, cementne cevi za kanalizacijo, samokolnice itd. V mehanični delavnici Edilita popravljajo tudi stroje, ki se uporabljajo pri gradnjah. To gradbeno podjetje ima posebno menzo za svoje delavce in tudi lepo urejena prenočišča za večjo skupino delavcev. Edilit ima vse pogoje, da se razvije v moderno gradbeno velepodjetje, ki bo v kratkem začelo nastopati s širokopoteznim programom. Kljub ugodnemu stanju tega podjetja pa smo vendar prepri čani, da je tukaj nekaj, kar moti gradbeno aktivnost. Poleg tega. kur smo že omenili, ima Edilit tudi obsežna skladišča, Edilit sklepa v inozemstvu pogodbe o nakupu, prevze mu ter dostavitvi gradbenega materiala. Edilit je torej obenem tudi trgovsko podjetje. Prepričani smo, da bo tu potrebna v najbližji bodočnosti stroga delitev dela, nujno bo. da se trgovski del aktivnosti oddvoji od gradbenega dela aktivnosti. Potrebno bo končno tudi, da se ves gradbeni material koncentrira v enem samem trgovskem podjetju To bo brez nadaljnjega ugodno vplivalo na hitrejše gibanje gradbenega materiala in sploh pravilnejšega dostavljanja vsem koristnikom. Gradbena aktivnost kaže nadalje da je treba tudi vprašanje delovno sile reševati na docela nov način, in sicer predvsem tako, da se bn v znatni meri pospešil razvoj gradbenega kadra. V ta namen se bo osnovala posebna zidarska šola, ki naj bi vnašala na področje gradenj nove rpetode in novo življenje, Veliko za. nimanje za gradnje in še doseženi uspehi nam kažejo, da bo mogoče doseči še večje in pomembnejše uspehe. Zanimanje za gradnje se je zadnje čase močno povečalo pri de lavcih v Izoli, ki so se že nekaj krat bavili z mislijo, da bi začeli v '■■d jo tak P°s!an višj.m organom . - e,tl tim- ln uPa‘»°, da bo v VSlh delavc‘ vZa*!u*na kategorija k,airr,tpv pre^ u«s njen seda-ij». ižilncg.i Prišle sT'7*'"11. na bodo v 11 Jel poiožaj>’ kram bi IPogl, J"'’? tolažilnega v.c> Pfišla da ,b0< Za “Rodne no, “P°kojencc socialnega II Po 15. stoletju so pričeli bam-beriki škofje posvečati temu ozemlju več pozornost1, in sicer zaradi tod najdene svinčene in železne rude. Med prvotne prebivalce Slovence so začeli naseljevali tudi Nemce in Furlane. Ovčja ves in podobna imena kažejo, da so se Slovenci v teh krajih ukvarjali izključno s planšarstvom.., Z vrinjenimi Nemci in Furlani ie v teh krajih nastala jezikovna mešanica treh jezikov, vendar na je dotok tujcev pri/ro-mogel do zidave vasi in naselij. Med prvimi je zrasla vas Ponfa-fel (Pontafel + f ella) že leta 1154, a bližnja Pontcba (Ponte + ebba) je stala ie prej. Bližnjo vasico Lipulja ves so ustanovili bamber-ški škofje, prav tako dva km dalje ležeče IJzce, ki so bile zaradi svojih žveplenih vrelcev ie znane. Ob vznožju strmih severnih pobočjih pora ležeči Nabor jet (Malbonjet) je bil že takrat važna trnovsko središče in na tamkajšnje sejme so prihajali trgovci iz Koroške in celo iz Benetk. Kraj se je imenoval prvotno Buonborahetto, a uničen po nekem požaru, je spremenil ime iz dobrega na slabo. Trdijo, da so leta 1545 ta požar zanetili prat) beneški trgovci. RIHARD OREL Slovenci v Kanalski dolini Ukve so bile prvič imenovane v listinah leta 1260, Za Unice pa ie leta 1106 ob priliki ustanovitve cerkpe sv. (jgidija (Tilha ali Tilna). Trbiž omenja zgodovina prvič leta 1110, leta 1560 pa zidavo boijtpotne cerkve na Sv, Višarjah nad Zabnicami, 1.700 m nad morjem v gorski skupini Lovca (2.071 m). Po tej glavni prehodni cesti so prehajala skozi Fele v časih preseljevanja narodov ljudstva vseli plemen. V srednjem veku je spadala Kanalska dolina upravno V beljaško pokrajino, ki jo je nemški cesar Henrik II- (Sveti) daroval svoji ženi Kunigundi, ta pa jo je po smrti prepustila bamber-škim škofom. V notranje razmere te pokrajine »o se pričeli kas ne je vmešavati tudi oplejski pc triarhi, ker so se jim ždeli ban* berški škofje preveč oddaljeni, d bi jim bilo zaupati pri reievnn cerkvenih vprašanj. Cesto so te kraje obiskale razne nadloge in vojske. Cesar o v I n h U o ii arotl opisni očrt , ,T'\;4 >'3- y-.'š " V -*■$&': -/ ■ T bi - ^za *■ -arLA.«. -i .. • v' V* A . .'S'•¥*• M-V-v ■'» A...«;-..,: 4 *• OVČJA VAS Konrad Ul. je na poti v Italijo oropal in opustošii to dolino. Se hujše je bilo za časa turških vpadov na Štajersko leta 1296 in Kranjsko leta 1488. Leta 1478 je pridrvelo po Soški dolini in proti Beljaku 30,000 Turkov. Leta 1484 so pridivjali znova, pobijali ljudi in razdejali vse, kar jim je prišlo pod roko v Trbižu in okoliških zeliščih. Dolina je bila kasneje, za časa francoskega preobrata, pozorišče Napoleonovih koalicijskih vojn proti Avstrijcem, in sicer v letih 1797-1809. Kanalska dolina je bila takrat odtrgana od Avstrije in priključena Ilirski pokrajini. Leta 1810 je upravno pripadla italijanski (Napoleonovi) kraljevini kot kanton Possayerskega departe-menta, po Napoleonovem porazu leta 1815 pa je bila ponovno vrnjena Avstriji. Sicer je ta dolina pripadla Avstriji že leta 1675. Bambcrški škofje so od tedaj izgubili ves vpliv nad tem ozemljem, zlasti še po letu 1756, ko je eden izmed škofov prodal dolino Mariji Tereziji za 900.000 goldinarjev. Takšna približno bi bila zgodovina teh krajev. Vrnimo se sedaj ponovno k našemu krajeplsne-mu očrtu in začnimo v obratnem redu, to je, od Zabnic proti Pon-tebi, torej na povratku k izhodišču. Babnice, ki bi jih smatrati kot glavni kraj doline izpod Trbiža, imajo 844 prebivalcev in leže 820 m nad morsko gladino. Vas je lična, grajena v koroško alpskem slogu, Z značilnimi strmimi strehami iz opeke, lesa ali slame. Katastralna občina obsega 55 km?. Sledovi r.aselja segaj.) v rimske čase, kar se je dognalo po izkopanih novcih in drugih starinskih predmetih. Ime vasi je nastalo verjetno zaradi številnih dvoživk, živečih v plitvih ugrezninah. Prebivalci se pečajo z žganjem opeke, s planšarstvom in v manjši meri z lesno industrijo. Iz Zabnic pelje pot na Sv. Vilarje, do koder je 3 ure hoda. V tej božjepotni cerkvici aj-demp freske nemške šole iz sred-njega veka, (Nadaljevanje sledi) iia« in Bohi 2.c nekaj tednov sem imajo povsod po naših vaseh zadružne sestanke in občne zbore, na katerih polagajo račune o poslovanju v letu 1943 in postavljal:* naloge za bodoče poslovanje zadrug. 2e s»me priprave za občni zbor prinaša/ jnnogo novega na 'polju našega zadružnega gospodarstva. Delo samo na občnem zboru pa doseže višek zanimivosti. Nekdaj se je na rednih občnih zborih razpravljalo le o številkah, katerih mnogi niso razumeli, a sko-ro nobeden ni mogci slediti čita-nju letnih računskih «iključkov in bilanc. Razprave so bile navadno zaključene z aplavzom, a če je bila poslovna zguba, z velikim razočaranjem. Danes je stvar drugačna. Poroča se o letnih računskih zaključkih, ker se o tem mora poročati, in vzbuja poročilo zanimanje, v kolikor pride tu do izraza poslovni prebitek ali poslovna izguba, toda glavno zanimanje članstva je posvečeno novim nalogam, ki si jih zadruga postavlja. Nove naloge so posledica postopnega razvoja zadružništva, so prehod tega iz čisto trgovskega v pravo gospodarsko organizacijo, ki zajema poleg trgovine tudi druge veje kmetijskega gospodarstva. Zadruge danes ustanavljajo raz-nu zadružna gospodarstva: obdelavo zemlje na zadružni osnovi, svi-Hjerejo, perutninarstvo, plemenske postaje zu govejo živino, mizarske, krojaške, čevljainke, ike*va»4ke in druge delavnice itd. To so novotarije, za katerih izvedbo in uspeh sc člani zelo zanimajo. Mnogi so pri tem neposredno pri-zadeti, n.- le kot člani, marveč kot svetovalci, ki no.-ijo del odgovornosti pri delu v zadružnih gospodar- stvili. Objasrijevanje pravega cilja pri nadaljnjem razvoju zadružnega gospodarstva naleti povsod na razumevanje in navdušenje in članstvo se z vnemo udeležuje razprav, stav-Ija razna vprašanja, objasnjuje in daje nasvete, ki so plod njihovih lastnih izkušenj. Naravno je, da bo samo na ta način razvoi zadrug šel s hitrejšim korakom in gotovo naprej, če se bodo člani zares zanimali za razvoj svojih zodrug in pri njih tudi sodelovali, bodisi z delom ali nasvetom. Nadalje je razveseljivo, da se občnih zborov zadrug in sestankov udeležujejo tudi žene in mladina v vedno večjem številu, Zena, ki je najbolj navezano na hišo, bo znala najbolje svetovati v stvareh, ki zadevajo gospodinjstvo. Njeno sodelovanje pri zadrugi je skoroda nujno, kajti samo na ta način se bo zadružno poslovanje izpopolnilo tudi tam, kjer ?o »e do sedaj pokazale pomanjkljivosti, ker je manjkalo to sodelovanje. Sodelovanje mladine je druga razve*eljiva točka v našem zadružništvu. Ona je temelj in jamstvo za razvoj našega zadružništva, zg dvig kmetij.-kega dela in izboljšanje življenjske ravni kmečkega človeka. Naše novo zadružništvo, ki si smelo krči pot skozi razvaline na-zadnjaštva in zaostalosti, nam je porok, da bo kmalu tudi pri nas položaj delovnega človeka boljši kakor je bil do sedaj in da bomo tudi mi v vrsti onih naprednih dežel. ki so si s krvjo ln delom priborile zavidljivi položaj v svetu. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — *«• marca 1949 — . „ ... . — - - « — „ — . _ ““ mm '-'■NN KiStsE v&BiSn(<«ea 2 * **mMm %^OCOCCOC<5it«i^^f: 1999 -■: - ~ - : '■■■ccv-r-cr'- > KLJUB SLABIM SNEŽNIM RAZMERAM BO IZVEDEN TUDI LETOS «PLANISKI TEDEN«. SODELOVALI BODO POLEG 60 JUGOSLOVANSKIH TEKMOVALCEV TUDI ŠTEVILNI TEKMOVALCI SVEDSKE, FINSKE, ITALIJE, AVSTRIJE IN ŠVICE. JLl PONZIANA Lj. pripravljena za časten nastop v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu TEKMOVANJA SE BODO PRIČELA V NEDELJO 20. MARCA TER BODO TRAJALA VES TEDEN DO 27. MARCA. Skoro popolna tišina je vladala okrog delovanja in treninga naše nogometne enajstorice, ki sodeluje na jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. In to je povsem razumljivo, saj jugoslovanske enajstorice pozimi počivajo in se šele v tem mesecu zopet pojavljajo na igriščih. Toda nekaj smo pozabili. Namreč na zadnje treninge Ponziane, ki se pripravlja, da bo v drugem delu prvenstva uspešneje zastopala naše barve pred domačim kakor tudi pred jugoslovanskim občinstvom. Ze tri tedne so igralci v Pulju, kjer dnevno trenirajo na tamkajšnjem igrišču. Sicer je njihovo delo točno določeno. Ob 8 budnica, nakar se odpravijo na zajtrk. Po zajtrku lahkoatletske vaje, kondicijski trening in trening z žogo. Nato topel tuš in kosilo. Od 14 do 16 počitek v hotelu Lipa. Zatem je zbor v ((Italijanskem krožku«, kjer igralci vsak po svoje izrabljajo svoj čas. Ta igra biljard, oni karte, na drugi strani pa čitajo pisma, časopise, revije, knjige in marsikateri izrablja čas, da piše svojim dragim. Zatem sledi sprehod. Zvečer se zopet znajdejo pri obilni mizi. Po večerji pevska zabava do 22 ure, ko morajo v postelje. Vsekakor lepo življenje, ki je predvsem zelo potrebno igralcem, da se pripravijo za prvenstvo, ki bo zahtevalo od njih pol leta nepretrganega dela in ostrih borb s svojimi športnimi nasprotniki. lUto Ito letošn v vzlrajneslni Ste ji? Tradicionalno vztrajnostno hojo, ki jo organizira lahkolatletski odsek ZDTV, bomo gledali v soboto 19. marca, na dan vseh Jožetov in Jožic. Vsi na zmago upajoči tekmovalci se bodo zbrali ob 14. uri pri krožku Tomažič v Ul. dei Leo 6. Startali bodo ob 14.30 in se spustili v tekmo po Ul. dei Leo, Ul. Rossetti, po Cesti del-llppodromo, skozi Galerijo, po Largo Baiamonti, Istrski cesti, Ul. Flavia do Loga. Razen nagradnih daril za posameznike bodo podelili društvu, ki bo imelo najboljši čas in točke s prvimi 15 na cilj dospelimi tekmovalci, ter plaketo onemu društvu, čigar največ tekmovalcev bo prispelo na cilj, vendar največ 20 minut kasneje kakor prvi, ki bo pretekel cilj. Pokal in plaketa ter nagradna darila za posameznike LESTVICA NOGOMETNEGA PRVENSTVA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRIZOR Z NEDELJSKIH KEM V KOŠARKI TE- 1. Skedenj 19 15 2 2 53 15 32 2. Aurora 20 12 6 2 46 14 30 3. Arrigoni 18 11 5 2 40 16 27 4 Milje 20 11 5 4 40 17 27 D. Tov. stro. 20 12 3 5 37 18 27 6. Umag 20 9 5 6 35 30 23 7. OMMSA 20 10 3 7 29 27 23 8. Koštalu. 20 8 6 6 39 43 22 9. Piran 20 7 5 8 38 33 18 10. Magdal. 20 6 5 9 28 40 17 11. Ponz. B 19 6 4 9 26 27 16 12. Sv. Ana 20 6 3 11 31 39 15 13. Prist. 20 3 6 11 17 37 12 14. Meduza 19 4 2 13 19 48 10 15. Dreher 20 2 4 14 10 41 8 16. Rojan 19 2 2 15 7 65 6 LESTVICA OKROŽNEGA NO- GOMETNEGA PRVENSTVA 1. Nabrežina 15 11 3 1 48 14 25 2. Arzenal 15 11 1 3 36 23 23 3. Sv. Marko 15 8 4 3 3p 23 20 4. Primorje 15 9 1 5 36 17 19 5. Col Ilva 15 7 3 5 29 9 17 6. Vesna 15 7 2 6 27 14 16 7. Kolonja 15 7 1 7 23 29 15 8. Kolonja C 15 7 1 7 23 29 15 9. Rocol 15 3 2 10 16 38 8 10 Mont. 15 1 2 12 5 45 4 LESTVICA NOGOMETNEGA PRVENSTVA I. SKUPINE 1. Glinščica 2. Magdal. B 3. Redivo 4. Sv. Alojz 15 — 1 15 11 3 15 10 4 15 11 1 5. Nabrež. K 14 10 1 6. Koštalu. B 15 4 3 7. Opčine 8. Partizani 9. Elektra 10. Rojan B 2 46 16 25 1 40 14 25 1 41 11 24 3 53 15 23 3 42 18 21 8 33 41 11 8 22 33 11 9 13 38 7 12 16 48 4 12 12 53 4 PIRI UH SREČANJ za nedeljo 20. marca Za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Sv. Ana - Rojan ob 9 na igrišču v Trebčah. Koštalunga -QMMSA ob 10.30 na igrišču v Boljuncu. Okrožno prvenstvo. Montebello - Vesna v Boljuncu ob 13. Nabrežina - IColonja v Nabrežini ob 15. Rocol - Col Ilva ob 13 in Trebče - Sv. Marko ob 15 v Trebčah. Prvenstvo I. skupine. Glinščica - Magdalena ob 15 in Elektra - Sv. Alojz ob 9 Boljuncu. Nabrežina (Kamnolom) - Redivo ob 13 in Rojan - Opčine ob 10.30 v Nabrežini. V Trebčah ob 10.30 Koštalunga - Partizan. Uradne objave ZDTV Odobrene so sledeče tekme, ki so bile odigrane 13. t. m. Za prvenstvo ozemlja: Meduza-Sv. Ana 0:7, Koštalunga-Dreher 3:2, Piran-Skedenj 2:4. Kazni. Romano Sergij (Koštalunga) ne sme igrati dva dni. Z navadnim opominom sta bila kaznovana Brombara Fabio (Skedenj) m Fiumi Ivan (Piran), S poostrenim opominom je bil kaznovan Kovačič Oktavi j (Skedenj). Okrožno prvenstvo. Odobrena je bila tekma Partizan-Rojan 0:0, ki je bila odigrana 27.2.1949 in tekma Magdalena-Partizan 4:2, ki je bila odigrana 13. t. m. Kazni. Z navadnim opominom je bil kaznovan Lazzari Fulvio (Partizan). BILO JE V LENINGRADU... LJltEfEISli mm VOJNEGA DOPISNIK« 4rl «Vi boste jedli«, je rekel, «pa na vodo pazite in mi povejte, ko bo zavrela.« Nesmiselno je bilo, da bi se vsiljeval. Včasih je bilo treba celo vrsto služabnikov za kuhanje kaše. Toda meni je bilo silno nerodno sedeti s prekrižanimi rokami. Iz vreče je vsul nekaj prepečenca m drobtin. «To je namesto kruha«, je rekel. «Upajn, da nimate umetnih zob.« Piičel ga je lomiti. Videl sem, da je bil trši od kamnja. ((Zmrznil je«, je rekel. «Sicer pa imam prepečenec rajši od mrzlega kruha.« Nisem se razumel v te potankosti. Medtem je voda že zavrela. Razdrobil sem koncentrat in ga vsipal v kotliček. Voda je vrela, pc,stala je motna in kaša se je pričela počasi dvigati. «Treba je potrpeti petnajst minut«, je rekel. «Ali ste zelo lačni?« Rekel sem mu, da sejn. »V redu«, je rekel. «Ali naj. zbudiva Orla?« je vprašal ter pokimal na ležišče. «Naj bo, ne bova. Prav za prav je on srečnejši od naju. Bolje se je dobro naspati kakor pa biti sit.« Jaz sem podvomil o resnici tega aforizma. V šotoru je zadišalo Poleg že znanih starejših igralcev Ponziane je hotel trener Giorgi vzeti s seboj tudi nekaj mladih moči, ki kažejo lepe us- MALUTA pehe in ki bodo brez dvoma zelo-častno zastopali svoje prednike. V glavnem je trening pokazal razveseljive uspehe in smo lahko prepričani, da bo Ponziana odprla v drugem delu prvenstva novo stran svojega nogometnega delovanja. Ponziana ni hotela ostati samo na medsebojnem treningu, temveč je hotela tudi odigrati nekaj tekem, ki je vse zaključila v svojo korist. Tako je odpravila puljsko nogometno enajstorico, nato še reprezentanco mornarice. Preteklo nedeljo je Ponziana odigrala prijateljsko tekmo z Rovinjem in ga odpravila s 5:2. Kljub visokemu izidu pa lahko trdimo, da ni pokazala one igre, ki jo je odlikovala na polju v TOMMASINI borbi proti Pulju in mornarjem. Vendar smo lahko prepričani, da so igralci napredovali in bodo gotovo pred začetkom prvenstva v najboljši formi, ki jim bo pripomogla do uspehov na domačem in tu.iem igrišču in s tem tudi častno mesto v lestvici naj- Prvenstvo Švice V Gstatiu je bilo 43. smučarsko prvenstvo Švice. V teku na 18 km je zmagal Alenbach z 1:03.48 pred A. Superaxom 1:04.43 in Reglio 1:06.26. V slalomu je zmagal Schneider pred Grosjeanom in Bummom. V smuku je bil prvi Olinger, dočim je zmagal v alpski kombinaciji Rudi Graff. Pri ženskah je v vseh treh alpskih disciplinah zmagala Rosemarie Ble-ur. Naslov prvaka v skokih je osvojil Klopfenstein z 229.4 točke ter skoki 63 in 63.5 m. Drugi je bil Tschannen z 225.8 (72, 62 m), 3. Keller 221.7, 4. Perreten 218.7, 5. Descher 213.2 točke. Svetovni rekord v plavanju V Amsterdamu je Nizozemec Bob Bonte preplaval 200 m prsno v klasičnem slogu z 2:41.2, kar predstavlja nov svetovni rekord, o o o Na smučarskem prvenstvu Norveške je v samostojnih skokih zmagal Falkanger z 236.1 točke pred Kronvallom in Bergmanom, o o o Lille je v ponovljeni tekmi osmine finala za pokal Francije premagal Rouen z 2:1. VALCAREGGI večjega jugoslovanskega prvenstva v borbi z najboljšimi enajstericami, ki so zadnje čase pokazali ogromen uspeh. Ta uspeh mora pokazati tudi Ponziana nam, ki smo jo vedno spremljali, je občudovali in jo vedno izpod-bujali ter je nismo in je tudi ne bomo zapustili tudi v najslabših časih. Ob povratku v Trst in ob pričetku drugega dela prvenstva želimo našim nogometašem obilo sreče in upamo, da nas ne bodo razočarali. To je tudi prvi pogoj njihovega in s tem našega uspeha. SEGALA GOSIPOBIEST? | TRGOVINA • INDUSTRIJA » PROMET ^ FINA: Odkar je Francija pristopila v Marshallov plan — od tega je približno leto in pol — opajamo, da cene v državi neprestano naraščajo, da pada kupna moč mezd in plač, raste število brezposelnih in na pol zaposlenih delavcev. Tudi med podeželskim prebivalstvom se razmere zaostrujejo. Cene so se povišale dva do trikrat, kupna moč denarja pa se je znižala v celoti za 50 odst. Queillova vlada je januarja izdala uredbo o povišanju davka na štin najvažnejše predmete ‘široke potrošnje — tobak, meso, sladkor in vino — in bo tako, namesto da bi povišala davčni pritisk na kapitaliste in veleposestnike, pobrala na račun širokih ljudskih množic še okrog 140 milijard frankov, da zakrpa postavke proračunskih izdatkov, ki so v veliki meri namenjeni za oboroževanje. Američani so seveda tudi Franciji vsilili dvostransko pogodbo, kakor jo določa ameriški zakon o ERP-u z dne 3. aprila 1947, z namenom, da pripravijo francosko industrijo v tak položaj, da ne bo mogla več konkurirati z ameriško. Cene blagu, ki se sedaj uvaža, praktično diktirajo Američani. Obenem pa. branijo, da bi Francija trgovala s vzhodnoevropskimi državami. Tako n. pr, je odklonila nakup premoga iz Poljske, četudi je bila cena nižja od ameriškega. Francoska produkcija premoga namreč krije le 75 odst. domačih potreb. Produkcija jekla, ki je znaša- la pred vojno okrog 12 milijonov ton letno, znaša danes le 7 mi-milijonov ton. Industrija in gradnje so še pred dvema letoma porabile 60.000 gradbenega jekla na tromesečje, v zadnjem tromesečju 1948 pa je znašala ta potrošnja le še 36.000 ton. Podobno so pred dvema letoma proizvajala povprečno 270.000 ton cementa (v 3 mesecih), ob koncu preteklega leta pa le še 170.000 ton. (Iz ZDA se n. pr. uvaža že izgotovljene tipizirane hiše). Proizvodnja avtomobilov znaša danes le polovico predvojne, vsled konkurence ameriških družb «Ford» in ((General Motorss in vsled pomanjkanja surovin. Podobno stanje vlada v letalski in ladjedelniški industriji. Pa tudi na kulturno področje sega vpliv ameriškega «busi-ness». Francoska filmska industrija, ki ima odlično predvojno preteklost, je še v 6 mesecih leta 1947 izdelala 40 filmov. Lani pa v celem letu le 18. Hkrati pa je iz ZDA o okviru načrta ((pomočiš ERP bilo uvoženih v Francijo 336 manjvrednih hollywood-skih filmov. Celo pri izdajanju knjig ni bolje. Znano je; da so v ZDA še med vojno pripravili n. pr. cele naklade nemških znanstvenih knjig (znane zal. Springer itd., ki so jih ponatisnili v nemščini in z njimi po vojni preplavljajo nemški knjižni trg. Toda celo v Franciji, ki je med zmagujočimi državami, so zaslužili ameriški založniki v zadnjem letu nad 800 milijonov frankov, na škodo francoskega založniške- ga delovanja, ki ima slavne tradicije. Zato Queillova vlada le s težavo prikriva posledice ki ovira protidržavne politike, ki otara razvoj francoskega gospodarstva. Svetovna gradnja ladij ob koncu 1948 Po statističnih podatkih Lloyd s Register of Shipping je, bila v različnih državah ob koncu leta 1948 gradnja ladij naslednja: V.el. B n-tanija 421 ladij z 2,114.730 btto ton, Belgija 26 ladij Z 78.259 btto ton, Danska 26 enot z 414.294 btto ton, Francija 112 ladij z 414 tisoč 289 btto ton, Holandska 108 ladij z 228.519 ton. Italija 55 ladij z 165.901 ton, Norveška 64 ladij z 90.408 ton, Španija 73 ladij z 98.961 ton, Švedska 59 ladij ~ 245.415 tonami, ZDA 37 ladij Z 38S tisoč 970 btto ton. Švicarski trgovinska mornarica Na dan 1. januarja t. 1. ie štela švicarska trgovinska mornarica 12 ladij s 40.817 btto reg. ton. V. teku pa so pogajanja za nakup 6 novih ladij, od katerih bi dve bili vpisani v francoski luki Marseille. Med. francoskimi in švicarskimi brodarji so se pred kratkim dogovorili za sodelovanje Prs plovbi po Sredozemlju. V ta namen so ustanovili družbo «SAG-MED LINE», pri kateri sodeluje francoska skupina Luois Dreyfus Cie. iz Pariza, švicarska skupine Keller Shipping S. A. iz Bazla je sodelavec na švicarski strani. Cf* dev ettleh etletnici 'ivibtvu iznalditelin 'intliu Ruski i r učenjak Popov Spominjam se, je dejal Satelen, da se je med diskusijo, ki je sle- §e p'ivi oddal faozzihid fazo [n v 16. marca je poteklo 90 let, odkar se je rodil izumitelj radia Aleksander Popov. Star raziskovalec električnih pojavov, dopisni član sovjetske akademije znanosti,prof. Mihail Satelen je v intervjuju s predstavnikom agencije Tass obudil svoje spomine na velikega ruskega učenjaka. «L. 1887, ko sem bil tretje leto na univerzi, je pričel svoje pripovedovanje Satelen, sem imel srečo, da sem bil obenem s Popovom, ki je bil tedaj mlad znanstvenik dodeljen neki ekspediciji, ki 'je imela za nalogo kontroliranje sončnega mrka. V Krasnojarsku, kamor smo prispeli, je on nadzoroval fotometrična proučevanja sončnega kolobarja ter je razvil originalno metodo za študij tega pojava. Iznašel le fotometer, ki je omogočal sprejemanje svetlobne jakosti raznih delov kolobarja. Ko pa se je ekspedicija končala, je Popov prenehal ukvarjati se s fotometrijo ter se je povrnil k svojemu priljubljenemu študiju, k elektrotehniki. Zelo pogosto se je Popov udeleževal sej elektrotehniške sekcije ruske tehniške družbe in tam se je spoznal z Jabloc-kovom, Lodiginom in drugimi stebri ruske elektrotehnike. Popov je bil med prvimi ruskimi fiziki, ki so študirali elektro-magnetična nihanja. Njegovi poskusi so mu omogočili napraviti načrt za registrator atmosferske elektrike; to je naprava, ki predstavlja prototip vseh sprejemnikov tipa na iskro. Spomladi 1. 1895 je Popov na seji ruske fizikalno-kemijske družbe na petrograjski univerzi pokazal prednosti svojega registratorja atmosferske elek- trike. Bil sem navzoč pri tej zgodovinski seji, je nadaljeval Satelen, ko je bila oddana brzojavka po telegrafiji brez žice prvikrat na svetu. Pozneje, 1. 1900, sera bil ponosen, ko sem na mednarodnem kongresu za elektriko obvestil udeležence o iznajdbi Popova. Tedaj sem izjavil, da njegova na- prava radia na obrežju Finskega zaliva med Kotko in Hoglandom (47 km razdalje) dokazuje možnost praktične uporabe te metode: 440 uradnih telegramov, med katerimi je imel najdaljši 108 besed, je bilo oddano v razdobju 84 dni v zimi 1. 1900 pri temperaturi 20 stopinj pod ničlo. dila mojemu poročilu, zlasti P°u' darilo, da je prva radiofonska naprava v Rusiji služila kot sredstvo za rešitev življenja 27 ribičev, K* jih je zaneslo na odprto morje * ledenim goram. Znano je, da je bilo .v preteki0' sti (in pogosto tudi dandanes mnogih državah) mnogo razpraV' Ijanja o prvenstvu v iznajdbi i8" dia, je zaključil Satelen. Vsekakor pa je bilo neovrglj^ in z dokumenti v rokah dokazan > da pripada čast tega odkritja ru' skemu učenjaku Popovu in ne n8'; lijanu Marconiju. Ni mogoče dr°' gega kot veseliti se ob misli, iznajdba tega genija ruske ZIl8‘ nosti sedaj omogoča ljudstvu, govori, posluša in gleda na tiso- kilornetrov daleč. Sovjetska vlad8 je visoko ocenila zasluge PoP0'’,^ Za proslavo petdesetletnice radi8 je izdala odlok, s katerim je kovečila spomin tega velike?8 čenjaka, čigar realizacije sovJe znanstveniki nadalje razvijaj0. b.kl pO: r.V.'.VV-'-'".V.‘.VAV.V/AVAVAV, I. S. SOROKIN: A. S. POPOV RAZKAZUJE ADMIRALU MAKAROVU PRVO RADIJSKO STAJO NA SVETU. SPOMENIK PETRU I. po kuhani kaši. Bil je zelo prijeten duh. Nikdar poprej nisem opazil, da bi kaša tako prijetno dišala. ((Pojedla bova in se vlegia«, je rekel in se pretegnil. Ce sem odkrit, vam moram povedati, da že tri dni in tri noči nisem spal.« Bilo mi je nepojmljivo, kakšno delo imajo zdravniki na ledu, da ne spijo cele dni in noči. To sem mu tudj povedal. «No, delo je različno«, je rekel, s trsko je zajel kaše in jo pokušal. «AU je kuhana?« sejn vprašal. ((Silno bi že rad jedel.« ((Kuhana je«, je rekel. »Maslo ni prepraženo, čebulo pa si mislite zraven. Vzemite kotliček in zlite vodo.« Stopil sem iz šotora. Vihar bi mi kmalu spodnesel noge. Vzelo mi je sapo in stotine igel se mi je zarezalo v obraz. Previdno sem pričel zlivati vodo. Nedaleč nekje sem zopet zaslišal čudni ropot avtomobila in pomislil nato, da šoferju ne more biti lahko. Potem sem se vrnil v šotor. Ko sem lezel vanj, me je mokra zavesa oplazila po obrazu. Zdravnik je pripravil na postelji dvoje pločevinastih krožnikov. Tri si je roke in bil je zelo zadovoljen. «Torej, vse je v redu«, je rekel. ((Nedaleč nekje ni yse v redu«, sem rekel. «A kaj bi bilo?« «Nekje je avtomobil obstal in zdi se mi, da ga šofer ne more ■ praviti dalje.« ((Avtomobil?« me je ponovno vprašal je obraz zmračil. «No, hitro povejte.« Vprašal sem ga, kam se mu mudi. Ničesar mi ni odgovoril in pričel je adjla se je jn, ravno ko sem jo hotel zunaj škripanje korakov. «Tako», je rekel in odložil žlico. Zavesa se je dvignila in v šotor je prilezel človek. Na sebi je imel z jermenom pripasan kožuh. Poznalo se mu je, da je bil nekoč bel. Umazani znoj mu je curljal s čela na obraz. Kapa z naušniki je izpod nje so se na čelo usipal1 ^ r in okoli njegovih suknenih .0jinii nastala luža iz talečega se snega. Stal je in r.as motril s s Zdelo sc mi je, da se mu nalagati kašo na krožnike z žlico zajeti, sem zaslišal bila pomaknjena na tilnik in Stal je pri vhodu v šot je vnetimi očmi. Meni se je zdelo, da ničesar ne vidi. Končno je hripavo in nerazločno vprašal: «Kaj je tu?« takoj sem razumel, da je to šofer iz tistega avtomobila ((Sanitetni oddelek«, je odvrnil zdravnik. ,j p, »Zdravnik«, je hripavo rekel šofer. »Morali bi jni P°n,s£a.j riniti avto .. , Samo malo.« Govoril je, ne da bi se h komu d81 -ctl0^' Se vedno je ostal ob vhodu in videl sem, kaao se mu v s'(c£,nil in toploti jasni pogled. Nato je napravil korak proti Pei^' 'n. e s« roke nad njo. Vztrepetal sem ob pogledu nanje. RazltoP8 bile do krvi. »Odstranite roke in stopite sem«, je rezko rekel zdravnik-Nato se je obrnil in stresel spečega bolničarja. «Pridite», je rekel. Šofer je stal pri peči, ni s? premaknil in nj odstranil ^nU «Al,i ste oglušeli?« je zavpil nanj zdravnik. Pristopil jc ^ In ga izvlekel od peči. «Ali ne vidite, kuj je z vašimi rokami Dvignil jih je k očem. «Malo so zmrznile.« ((Slecite kožuh«, je ukazal zdravnik. «Ne ooiii ga slekel«, je z nenadno jezu ........................ 10 zmajal z glavo. «Tam imam natovorjen kamion in človek Je Poriniti ga je treba.« , iti** p0ma*8J odvrnil šofm ((Slecite kožuh«. je zavpil zdravnik. »S.mirnov, sleči kožuh.« Bolničar je pristopil k šoferju in prijel za njegov ta se je sunkovito obrnil ter hotel izginiti pod zaveso. jen ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351. UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHI St. 6, 111. nad. - Telefon St 93-80». — UPRAVA: .. OGLASI- od 8.30-12 ln od 15-18 tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, finaiično-pravni 60, osmrtnice 70 lir. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, — PODRUŽNICE: Gorica, Svctogorska ul. 42 . Tel. 749 - «00 lir: Cona B: 144, 414, ('JZ. I44U ItiuoMr: KLKJ- 55, — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70 (Nadaljevanj din-