Občinska konferenca SZDL daje predlog programskih izhodišč po razpravah v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij in v občinski skupščini članom SZDL in volivcem v temeljit pretres in obravnavo. Občinska konferenca želi, da bi volivci na kandidacijskih konferencah la predlog vsestransko dopolnili ali spremenili. Tako dopolnjen program bo osnova bodočega dela občinske skupščine, za njegovo uresničitev se bo organizacija SZDL skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami vedno in povsod zavzemala. 01 1 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO VIII/1969 — St. 2 FEBRUAR ■ CENA 50 S din Programska izhodišča SZDL ob skupščinskih volitvah 1969 Organizacija SZDL v občini Kamnik kot neposredni nosilec predvolilne politične aktivnosti sprejema v dogovoru z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacij nml in občinsko skupščino na podlagi javne razprave programska Izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. Ta izhodišča predstavljaj:) usmeritev družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja kamniške občine v naslednjem štiriletnem obdobju, so torej programska osnova za delo bodoče občinske skupščine. Upoštevajoč Izredno aktualnost političnih dokumentov, sprejetih v zadnjem obdobju, kot so smernice CK ZKJ in resolucija VI. kongresa ZKS, programska osnova bodočega dela republiške skupščine, dokument zvezne konference SZDL o političnem delovanju SZDL v prihodnjem obdobju, zlasti oceno dosedanjega gospodarskega in družbenega razvoja kamniške občine, vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina menijo, da se bodo morali bodoči odborniki in poslanci naše občine v skupščinah, v krajevnih skupnostih ln v delovnih organizacijah skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami prizadevati predvsem za izpolnitev naslednjih nalog: I. Osrednja pozornost bodoče skupščine bo morala biti usmerjena na zagotavljanje pogojev, U bodo omogočili, da bo Imel občan in proizvajalec še večji vpliv na oblikovanje politike v komuni ti na naš gospodarski ln družbeni razvoj. To p« bo vnogoče le s hitrejšim razvi j injem komunalnega sistema tn vseh njegovih oblik, posebno pa samoupravnega povezovanja delovnih organizacij v komuni in razvoja krajevnih skupnosti. de bolj se bomo morali zavzemati za kvalitetno rast samoupravljanja v delovnih organizacijah, za dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov, za uveljavljanje principa nagrajevanja po delu, za čtmširše sodelovanje delavcev pri sprejemanju m uveljavljanju vseh pomemb- nih odločitev za delo, razvoj ln odnose v delovnih organizacijah. Hkrati se bomo zavzemali za samoupravno povezovanje navzven z vsemi čl-nlteljl združenega dela. 2. Skupščina, delovne ln družbenopolitične organizacije se bodo zavzemale za čim ustreznejše in stvarne načrte perspektivnega razvoja na r.c.-.amcznih področjih združenega dela v občini hi v delovnih organizacijah, zlasti tam, kjer programov razvoja nI (turizem, kultura, telesna kultura itd.). Zavzemali se bomo za celovitost programiranja, posebno za oblikovanje celovitejšega srednjeročnega programa razvoja občine in za vključevanje v program perspektivnega razvoja Slovenije. 3. Kljub doseženim uspehom na področju gospodarstva v občini (Industrijska proizvodnja se je v zadnjih dveh letih povečala za 17%, produktivnost dela za 14%, osebni dohodki na zaposlenega pa za 15%) bo treba v prihodnje še večjo pozornost posvetiti reševanju problemov v gospodarskih organizacijah. Med te v prvi vrsti sedi potreba po hitrejši modernizaciji naše industrije, ki Ima močno izrabljene in zastarele delovne priprave. Napori vseh zaposlenih, vodstev delovnih organizacij, občanov in skupščine morajo biti usmerjeni k ekonom sko rentabilnim naložbam, posebno, ker podatki za obdobje 1964 do 1967 opozarja jo na to, da občina Kamnik skupno z gorenjsko regijo zaostaja v gospodarskem razvoju. Hkrati s tem se bo občinska skupščina skupaj s samoupravnimi organi v delavnih organizacijah morala zavzemati za uveljavljanje sodobne organizacije dela ln tehnoloških postopkov. Nič manjše skrbi pa ne bo terjala ustrezna kadrovska zasedba v dokmvh kolektivih, če bomo hoteli biti kos vse hitrejšemu razvoju gospodarstva pri nas m v svetu. Integracijske procese, ki j bodo ekonomsko utemeljeni, ■ moramo podpirati ter dose-čt Intenzivno vključevanje gospodarstva občbie na vseh področjih v družbeno ekonomski razvoj Slovenije ln Jugoslavije. Upoštevajoč navedena prizadevanja in predvidene ukrepe lahko pričakujemo v občini Kamnik v prihodnjih letih gibanje gospodarstva v naslednjih okvirih: a) industrijska proizvodnja se bo letno povečala za $ — 12%, da bi znašala v letu 1972 cca 42 milijard S din, b) družbeni bruto proizvod se bo vsako leto povečal za 10 — 15"/,,, leta 1972 naj bi znašal cca 82 milijard S din, c) celotni dohodek za 10 — 15%, leta 1972 naj bi znašal 64 milijard S din, d) Izvoz naj bi se povečal za 8 — 12%, letno in naj bi 1972. leta znašal 7 milijonov dolarjev, e) poprečni osebni dohod ki se bodo povečali v skladu s produktivnostjo dela od 6 — 10% letno ter tako 1972. leta znašali cca 125 — 130 030 S din, f) narodni dohodek na občana, ki je leta 1967 znašal 823.700 S din, naj bi se povečal v 1972. letu na 1,500.000 S din na prebivalca, torej letno za 8 — 10%. g) število zaposlenih naj bi letno povečevali za 2 — 3%, h) Investicije v gospodarstvu bomo morali letno povečati od 15 — 20% In bi morale znašati 2,5 milijarde do 3 milijarde S din. Nadalje se moramo vsi občani, zlasti pa samoupravni organi v delovnih organizacijah, družbenopolitične organizacije in skupščina zavzemati za temeljitejše razprave o ustvarjanju dohodka in ne le o njegovi delitvi. Razprave o delitvi dohodka je treba bolj povezovati z napori za ustvarjanje večjega dohodka in s problemi pri tem. Tako bomo resnično najbolj go-poefarno porabili sredstva, ki bodo ns"ren|ena zadovoTe-vanju sploJne družbene potrošnje. 4. Hitrejši razvoj turizma v naši občini je mogec le na podlagi močnejšega razmahi gostinstva, trgovine, obrti in drugih storitvenih dejavnosti. V to področje bodo potrebna večja vlaganja, tako v družbenem kot v zasebrens sektorju. Skupščina pa bo morala taka prizadevanja podpreti tudi s stimulativno in ustaljeno davčno politiko. Ustrezna davčna politika naj omogoči tudi na področju zasebne obrti in gostinstva uveljavitev načela delitve dohedka po delu. Dosledno izvajanje sprejete davčne politike naj cbene.n prepreči neupravičeno bogatenje in podobne negativne pojave. Tudi v prihodnje bo treba nadaljevati z modernizacijo naših cest. Ena glavnih investicij na tem področju je gradnja ceste Kamnik - Mot-nik, ki se modernizira s sredstvi krajevnega samoprispevka, delovnih organizacij in občinske skupščine. Skupščina in poslanci se bodo morali zavzeti, da bo ta cesta prišla v program republiške ga cestnega sklada vsaj v letu 1971 do 1972. 5. Na prodročju kmetijstva se je treba zavzemati za dolgoročnejše programiranje tako družbenega kot zasebnega sektorja. Z ukrepi skupščine, zlasti z odgovarjajočo davčno poUtlko, je treba kmetijstvu dati boljše pogoje gospodarjenja. Davčna politika mora spodbujati modernizacijo kmetijstva in večje donose. Zasebni kmet, povezan z družbenim kmetijstvom ali pa združen v lastnih kmetijskih organizacijah, mora biti v prihodnje ustrezneje zastopan v skupščinah ln ostalih odločujočih organih. 6. Poleg postopnega urejanja materialnega položaja Šolstva In učinkovitosti izobraževalnega proresa si bomo morali v naši občini v naslednjih letih pri-, Tevr.tl za uresničitev prog' aiiu gradnje in obnove osnovnih Sol. TrPetnl program gradnje Sol predvideva od 1968 — 1971 gradnjo novih šoi na Duplici, v Komendi, dogradi cv novih prostorov v Stranjah, obnovo šol v Smart-nem in Vranji peči. Posebno skrb bo treba v prihodnjem programu razvoja šolstva posvetili gradnji telovadnic ln ostalih telesno kulturnih objektov. Skupna vlaganja do leta 1973 v šo'stvu naj bi bila 1 milijardo S din. Sred siva bodo zagotovljena a sredstvi gospodarskih organizacij, skupščine ln občanov. Skupščina in družbenopolitične organizacije se bodo zavzemale za nadaljevan'e take politike štipendiranja, ki bo omogočala študij socialno šibkim, sposobnim in uspešnim dijakom in študentom. Zavzemali se bomo, da bodo kriteriji za dodeljevanje štipendij s strani skupščine la delovnih organizacij čimbolj izenačeni. 7. Občinska skupščina bi na podlagi proučenih potreb morala sprejeti srednjeročni program razvoja otroškega varstva v občini (gradnjo novih prostorov in obnova obstoječih). Obseg otroškega varstva bo mogoče razširiti le z večjim upoštevanjem družbene skrbi za socialno šibkejše družine in z razvijanjem otroškega varstva v novonastajajočib delavskih naseljih (Duplica, Stranje, Komenda). 8. Občinska skupščina bo v svojem programu poskrbela, da bo dobilo ustrezno mesto tudi zdravstveno varstvo občanov. Pri tem pa bo še posebna skrb veljala zdravstvenemu varstvu otrok, mladine in ostarelih občanov. Skupščina se bo še nadalje morala zavzemati za reševanje problemov socialno šibkih občanov, zlasti udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Zavzemala se bo tudi ca uveljavitev starostnega zavarovanja kmetov v okviru obstoječih možnostL 9. Z ustrezno pohtiko bo potrebno pospešiti stanovanjsko Izgradnjo v občin', predvsem za tiste občane, ki ne morejo z lastnimi dohodki sodelovati pri gradnji, odnos-no pri odkupu stanovanj. Letno bo treba zgraditi okrog 100 do 120 stanovanj v blokih ln 30 do 50 stanovanj v individualnih vrstnih hišah ter dvojčkih. Občinska skupščina bo v celoti podpirala red, odgovornost ln disciplino na področju urbanizma in se zavzemala za dosledno uresničevanje urbanističnega programa za občino Kamnik. (Nadalj. na 2. str.) SREDA — 26. februarja 1969 Zaključki posvetovanja o položaju in nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini Kamnik Občinska konferenca SZDL je 22. januarja 1969 sklicala posvetovanje o položaju telesne kulture v kamniški občini in o njenem nadaljnjem razvoju- glede na uresničevanje resolucije zvezne skupščine o telesni kulturi. Udeležili so se ga člani izvršnega odbora občinske konference SZDL, člani sveta za šolstvo, kulturo in telesno kulturo pri občinski skupščini, predstavniki občinske zveze za telesno kulturo in predstavniki nekaterih športnih organizacij v občini. Na posvetovanju so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Občinska skupščina, družbenopolitične in telesno-kulturne organizacije, šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti bodo morale v prihodnje posvetiti še večjo skrb ustvarjanju pogojev za razvoj množične telesne kulture v občini. Hitreje je treba razvijati vse oblike telesne vzgojne in športne dejavnosti od šolskih športnih društev prek športnih organizacij, TVD Partizana do rekreativne telesnokulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. 2. Posebno^skrb mora občinska zveza posvetiti poživitvi dejavnosti telovadnih društev Partizan, katerih aktivnost je v zadnjih letih povsem zamrla. Ta društva naj bi zajela zlasti izvenšolsko mladino in odrasle občane. 3. Občinska zveza za telesno kulturo naj prouči, ko-liknšo je število in zmogljivost vaditeljskega kadra v občini. Pritegniti je treba tudi poklicne telesnovzgojne delavce na naših šoiah. 4. Občinska zveza za telesno kulturo naj v sodelovanju z vodstvi obeh osnovnih šol v Kamniku in v sodelovanju s športnimi organizacijami prouči možnosti prilagoditve urnika obeh telovadnic tudi potrebam iz-venšolske telesnokulturne dejavnosti. Pri tem pa je treba dati prednost TVD Partizanu. Ta dogovor naj se opravi v 14 dneh. 5. Občinska zveza za telesno kulturo naj skupaj s svetom za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo pri občinski skupščini prouči predlog, da bi se klubi, ki še delujejo v okviru SD Kamnik, osamosvojili in tudi glede financiranja vezali neposredno na občinsko zvezo za telesno kulturo. 6. Občinska zveza za telesno kulturo naj v sodelovanju z občinsko skupščino in telesnokulturnimi ter športnimi organizacijami sestavi poseben odbor, ki bo odločal o gospodarjenju in vzdrževanju športnih objektov v Kamniku. Izvajalec vzdrževanja, to je Komunalno podjetje Kamnik, mora upoštevati stališča in predloge tega odbora. Udeleženci posvetovanja v celoti podpirajo predlog, naj bi v bodoče športne objekte vzdrževali kot ostale komunalne objekte. 7. Občinska skupščina naj v okviru programa razvoja občine v prihodnjih letih posveti posebno skrb gradnji novih in obnovi obstoječih športnih objektov. Sem sodi gradnja garderob in ureditev športnega stadiona v Mekinjah, obnova garderob na kopališču, adaptacija telovadnice pri šoli Tomo Breic, gradnja nove telovadnice pri šoli Fran Albreht in pri šoli na Duplici, v Stranjah itd. 8. Občinska skupščina naj upošteva potrebe po hitrejšem razvoju telesne kulture v občini tudi pri dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna. Porast sredstev za dejavnost telesnokulturnih društev in organizacij, ki jih morajo seveda dopolnjevati sredstva gospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti, naj bo v skladu s porastom narodnega dohodka v občini oz. s porastom sredstev za splošno potrošnjo v občini. 9. Vsa ta stališča naj se upoštevajo pri oblikovanju programa razvoja telesne kulture v občini, ki naj realno oceni možnosti za razvoj posameznih športnih panog in pogoje za večji razmah množičnosti. Temu programu naj posvetita posebno skrb občinska zveza za telesno kulturo in občinska skupščina. V Kamniku, 25.1.1969 OBČINSKA KONFERENCA SZDL Kamnik Programska izhodišča SZDL ob skupščinskih volitvah 1969 (Nadaljevanje s 1. strani) Pospešeno bo tre'oa reševati pereče probleme na komunalnem področju: urejevanje mestnih ulic, razsvetljave, vodovodov, kanalizacije itd. 10. Krajevne skupnosti s 3 v preteklih treh Icth napravile v svojem razvoju velik korak naprej. Samoprispevek občanov je pripomogel k večji mobilizaciji ljudi pri reševanju skupnih prob"emr.v. Sedanij triletni programi dela KS (1958-1971) so podlaga za tako aktivnost tudi v prihodnje. V gradnji so številni vodovodi, ceste, obnova električnega omrežja, obnavljajo se pokopališča, kulturni in drugi objekti. Krajevne skupnosti so v 1965 do 1968. leta razpolagale s 465 milijoni S din. Občani so z delom, prevozi ln drugim obogatili ta sredstva še za 197 milijonov S din. V letih 1968 do 1971 priča kujemo, da bodo krajevne skupnosti razpolagale z 240 milijoni S din, 200 — 250 milijonov pa bedo krajevne skupnosti namenile po programu za modernizacijo tuhinjske ceste in gradnjo šol. Odborniki občinske skupščine se bodo morali zavzemati za realizacijo teh programov in imeti pri tem pred očmi skladen razvoj celotne občine. Sredstva, ki jih bo v te namene prispevala občinska skupščina, naj bodo usmerjena po demokratično sprejetem programu, ki naj pokaže, kateri objekti imajo prednost pred ostalimi. Pri tem pa naj velja kot eden osnovnih argumentov pripravljenost in sodelovanje občanov. 11. V prihodnjem obdobju bo vsa naša prizadevanja za razvoj naše samoupravne družbe spremljala skrb za hJ > . >,/''■ Je. «ifci<« f J stalno pripravljenost ln krepitev naše obrambne iposob-nostl. V tem smislu se bodo občinska skupščina, družbenopolitične In delovne organizacije ter krajevne skupnosti zavzc'e za Izpolnjevanje nalog, ki bodo krepile moralno ln materialno obrambno pripravljenost. Pomembno vlego bo imelo tudi usposabljanje in izobraževanje občanov v sistemu vseljudske obrambe. Vsakdo mora vedeti, kje je njegovo mesto in kakšne so njegove naloge v primeru eventualnega napada. 12. Organizacija SZDL se bo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ln občinsko skup.c.ao prizadevala za širše vključevanje mladih občanov v družbena-polltično, kulturno in športno življenje. Osnovna skrb vseh družbenih dejavnikov v občini bo morala biti namenjena perspektivi mlade generacije, njeni socialistični vzgoji in ustvarjanju pogojev za večjo družbeno aktivnost mladine. 13. SZDL in ostale družbenopolitične organizacije se bodo skupno z občinsko skupščino prizadevale ustvariti še tesnejšo povezavo med odborniki, poslanci in med volivci. Le tako bo mogoče v največji možni meri uresničiti zastavljene naloge, ki niso majhne. Se naprej je tre- ba prek oblik kot so klub odbornikov ln poslancev, javne tribune Itd. krepiti učinkovitost dela odbornikov in poslancev. Zagotoviti moramo še večjo povezanost občinske skupščine, zlasti zbora delovnih skupnosti z d S-lavskimi sveti in ostalimi samoupravnimi organi. Socialistična zveza bo skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini Kamnik v teku predvolilne aktivnosti posvetila posebno pozornost ustvarjanju pogojev, ki bodo zagotovili kar največjo demokratičnost vseh faz volilnega procesa in da bo najbolj neposredno prišla do veljave volja občanov. Izhajajoč iz družbenih nalog v naslednjem obdobju in iz vloge skupščin pri njihovem reševanju si bo organizacija SZDL prizadevala, da se bodo občani samostojno odločali za svoje predstavnike v skupščinah ln da bodo Imeli možnost upreti se slehernim poskusom odločanja o kandidatih v ozkih krogih in drugim pojavom, ki bi krnili njihove samoupravne pravice in ki niso v skladu s političnim programom SZDL ln s samoupravnim razvojem naše družbe. Na bližnjih volitvah moramo izvoliti take skupščine, ki bodo sposobne cdlcino nadaljevati začeto pot. Počastitev Antona Šublja O našem rojaku iz Domžal, pevcu in glasbenem pedagogu Antonu Sublju jci v Ameriki izšla v amigOeškem jeziku obširna Študija, ki jo je napisal Celjan, univ. prof. dr. Edo Gobec, predsednik Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki. Knjigo je ilustriral domžalski rojak Danici Bnggcr, ki žc nekaj let živi v Franciji. Klubi v okviru SŠD ali samostojni? — To vprašanje je bilo postavljeno tudi na nedavnem posvetu SZDL. Stališče: organizacijo društev in klubov je treba prilagoditi zahtevam po večji množičnosti in racionalnejši porabi sredstev. O likvidaciji SSD Kamnik kot trdijo nekateri ni bilo govora, še manj pa, da bi njegovo dejavnost lahko nadomestil Partizan Skupščina občine Kamnik daje v javno razpravo predlog občinskega proračuna za leto 1969. Predlog še nima usklajenih izdatkov s predvidenimi dohodki. Na podlagi ocene gospodarskih g!banj v letošnjem letu in sprejetih proračunskih stopenj pričakujemo cca 7,371 milijona dinarjev dohodkov, proračunski potrošniki pa so predlagali 9,659 milijona dinarjev izdatkov. Torej predlagani izdatki presegajo predvidene dohodke za 2,287 milijona dinarjev. Da bi čim laže uskladili potrebe z možnostmi, prosimo občane, da vse eventuelne pripombe povedo na bližnjih Zborih volivcev ali pa pošljejo skupščini občine Kamnik. Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec 1. DOHODKI j Znesek Viri dohodkov realizacija za leta 1968 predlog proračuna za leto 1969 1 1. PRISPEVKI 2. DAVKI 3. TAKSE 4. OSTALI PRORAČUNSKI DOHODKI . PRENESENI DOHODKI IZ PRETEKLEGA LETA SKUPAJ DOHODKI • RAZPORED DOHODKOV 7,697.94733 7,740.720,00 3,825.57438 4,034.000,00 372.036,13 450.000,00 129.155,43 129.137,00 405.88936 646.143,00 12,430,602,83 13.000.000,00 Znesek 7™ j. Razporeditev dohodkov predlog realizacija proračuna za leto 1968 po zahtevkih za leto 1969 RAZDELEK 1. SKUPŠČINA Glavni namen 01 — Izobraževanje in vzgoja 1. Osnovna šola Toma Brejca — bralna značka 2. Posebna osnovna šola Homec Vsega glavni namen 01 Glavni namen 03 — Kulturno-prosvet- na dejavnost 3. Zavod za spom. varstvo Kranj — red. dejavnost 4. Muzej Kamnik — redna dejavnost 5. Ljudska knjižnica Kamnik 6. Ureditev sobe Frana Albrehta 7. Prisp. odboru Slandrovc brigade (spom. knjiga) 8. Sklad Toma Brejca Kamnik 9. Zavod za spom. varstvo Kranj — akcije 10. Muzej Kamnik — akcije H. Štipendije 12. Prispevek za dan narodnih noš 13. Prispevek za kamniški zbornik 14. Prispevek za postavitev doprsnega kipa Tomo Brejc 15. Prispevek za postavitev doprsnega kipa Vujanov-Rudolf Maister 16. Spomenik NOB — pred »Prehrano« Vsega glavni namen 03 Glavni namen 04 — Socialno skrbstvo 17. Zveza slepih Ljubljana — prispevek 18. Zveza gluhih Ljubljana — prispevek 19. Medobčinska stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb Ljubljana 20. Stalne socialne podpore 21. Enkratne izredne podpore 22. Podpore 2FT 23. Podpore kadrovcem 24. Oskrbnine za odrasle v domovih 25. Oskrbnine za mladoletne v zavodih 26. Rejnine za mladoletne 27. Dijaške podpore 28. Otroška letovanja — kolonije 29. Prevozni in pogrebni stroški nepre-možnih 30. Podpore za pomoč odpuščenim obsojencem 1.500,00 9.000,00 9.000.00 1.500,00 10.000.00 24.000,00 78.500,00 85.000,00 76.000,00 107.000,00 — 30.000,00 8.000,00 3.000,00 5.000,00 5.000,00 11.500,00 42.500,00 4.000,00 5.000,00 59.225,00 70.000,00 _ 7.000,00 — 5.000,00 5.836,70 ,. !it i ■.. 7.000,00 — 20.000,00 258.061,70 410.500,00 4.300,00 7.200,00 2.550,00 5.000,00 1 100,00 84.162.60 8.514,45 2.120,00 13.800,60 149.252,40 146.693 30 6.590.00 8.550,00 12.000,00 4.562,40 302,90 2.500,00 104.050,00 5.500,00 5.000,00 17.120,00 180.400,00 169.200,00 12.000,00 10.400,00 12.000,00 6.100.00 1.200,00 Predlog občinskega proračuna za leto 1969 Zap. št. Viri dohodkov Znesek realizacija prcd'og za leto 1968 pT°T, Zo za leto 1969 1 2 3 4 Zmanjšani za sredstva, razporejena v odstotku za Temeljno izobraževalno skupnost Kamnik OSTANEK ZA RAZPOREDITEV PO PRORAČUNU Dohodki organov, ki so se v preteklem letu stekali v finančni načrt upravnega organa SOb Kamnik SKUPAJ ZA RAZPOREDITLV PO PRORAČUNU — 5325.129,11 5,788.639,00 6,905.473,72 7311.361,00 _ 160.000,00 6,905.473,72 7371.361,00 Znesek Zap. št. Razporeditev dohodkov predlog realizacija proračuna za leto 1968 po zahtevkih za leto 1969 31. Stroški komisije za ugotavljanje telesnih in umskih napak 32. Pomoč družinam borcev NOV in voj. voj. invalidom — priznavalnine 33. Preživninsko varstvo kmetov 34. Rejnine za odrasle 35. Šolske mlečne kuhinje 36. Posebni prispevek SZDL za civilne pogrebe 37. TIS-Kamnik stroški anketiranja gospod, v občini za program otroškega varstva 38. TIS Kamnik — prispevek za otroško varstvo Vsega glavni namen 04 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo 39. Zdravljenje nepremožnih 40. Preventivna zdravstvena dejavnost 41. Stroški zdravstvenega centra 42. Mrliško pregledna služba 43. Sanitarna služba 44. Zdravstvena prosveta 45. Stroški komisije za odpravo plodu 46. Stroški invalidske zdravstvene komisije 47. Zdravstveno varstvo otrok 48. Prispevek za zdrav, varstvo za osebe, ki prejemajo stalno denarno pomoč Vsega glavni namen 05 Glavni namen 06 — Komunalna dejavnost 49. Javna razsvetljava 50. Javna razsvetljava — prižigališča — svetlobna telesa 51. Čiščenje ulic in trgov 52. Označevanje ulic in prometni znaki 53. Čiščenje ulic in cest — zimska akcija 54. Ureditev Tomšičeve, Zcbljarske in trga za »Gizelo« 55. Ureditev priključkov na cesto skozi Kamnik 56. Odmera ceste na Godič 57. Ureditev odvodnjavanja Ketejeve in Levstikove ulice 58. Vzdrževanje parkov in nasadov ter zelenic 3 676,20 6.200,00 150.134,60 200.000,00 9.635,40 11.000,00 7.880.00 9.500.00 22.500,00 33.820.00 4.000,00 5.000,00 — 3.500,00 — 8.000,00 642.324,75 814.690,00 79.19735 52.000,00 50.000,00 110.503,00 24.653,00 24370,00 2.290,00 4.000.00 1.16330 1.500,00 300,00 400,00 20930 450,00 1.000,00 4.505,10 8,000.00 — 31.200,00 162.318,15 239.623,00 105.791,75 150.000,00 22.062,15 43.000,00 128.606,65 180.000,00 — 10.000,00 — ^.OOO.OO — 150.000,00 _ 38.000,00 — 25.000,00 — 38.000,00 35.076,65 62.000,00 KAMNIŠKI ODCAN * 4. STRAN SREDA — 26. februarja 196 59. 60. 61. 62. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. Preureditev parkov in sanacija zapuščenih nasadov Strošk' vzdrževanja spomenika Vzdrževanje pokopališča Kamnik — Mekinje Razširitev pokopališča 2ale Oprema mrtvašnice Žale Vzdrževanje kopališča Vzdrževanje športnih objektov Okrasitev mesta ob državnih praznikih Stroški požarne varnosti Občinska gasilska zveza Kamnik a) dotacija proračuna b) 4 H prispevek Zavarovalnice Sava Odškodnina za uporabo melioracijskih in posebnih vodogospod. objektov in naprav Stroški vzdrževanja hiš SLP in zavarovanje Zazidalni načrt Nova izmera Kamnika Reprodukcija 15 listov detajla nove izmere in razgrnitev elaborata Smar-ca, Moste, Kaplja vas in Mlaka Upustitev struge Mlinščice - udeležba Neporavnane obveznosti iz prejš. leta Vsega glavni namen 06 Glavni namen 07 — Delo državnih organov 16.896,20 13.750,00 4.657,60 15.020,30 750,60 44.700,00 40.000,00 4.150,00 2.530,00 120.431,20 76.092,00 Upravni organ SOb - redna dejavnost Opomba: Zahtevek za leto 1969 je višji vsled spremembe stekanja dohodkov upr organov direktno v proračun in ne več na rač. upravnega organa (glej dohodki zap. ši. 8) " Skupno financiranje inšpekcijskih služb SOb Kranj Skupno financiranje medobčinske elektroenergetske inšpekcije Skupno financiranje javnega pravobranilstva Skupno financiranje postaje LM Kamnik Nadomestilo predsedniku skupščine Nadomestilo izvoljenim osebam — odborniki Nadomestilo članom svetov in komisij Potni stroški izvoljenih oseb in komisij Stroški z volitvami, zbori volivcev in referendumov Stroški z razmnoževanjem in objavljanjem gradiva za skupščino, svete in komisije Stroški s proslavami državnih praznikov Stroški s sprejemi delegacij in drugi reprezentančni stroški Oglasi in čestitke Prispevki raznim društvom ob priliki proslav (pokroviteljstva) Stroški s porokami Članarina stalni konferenci mest Bgd. Članarina inštitutu za javno upravo in delovna razmerja Ljubljana Časopis »Občan« pogodb, obveznost Časopis »Kamniški občan« Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« Stroški denarnega in plačilnega prometa Stroški klasiranja zemljišč Stroški poravnalnih svetov Stroški komisije za ugot. prom. vred. nepremičnin Stroški prometne varnosti Stroški vinarske inšpekcije Stroški sprememb — mehanografska obdelava v katastrskem operatu Stroški pri mestnem arhivu Ljubljana Izdelava turističnega prospekta Izdelava osnovne državne karte — prispevek Sklad skupne porabe uprav, organa SOb VmSJ gtatrill namen 07 12.969,60 2.820,00 20.440,00 39.000,00 53.713,05 10.621,20 9.480,10 16.960,65 11.782,10 48.000,00 2.000,00 9.000,00 53.000,00 10.000,00 16.250,00 12.000,00 2.500,00 58.500,00 40.000,00 4.147,00 7.580,00 60.600,00 15.000,00 18.400,00 30*.000,00 630.515,30 1,127.977,00 1,821.713,00 2,235.350,00 13.877,00 3.146,00 21.900,00 65.799,00 58.000,00 12.000,00 10.000,00 10.000,00 20.000,00 12.821,60 11.000,00 132. 2.689,20 3.000,00 133. 10.254,30 2.947,50 10.200,00 3.000,00 134. 135. 136. 3.550/. 3 4.000,00 1.700,00 137. 3.990,00 3.525,00 138. 800,00 2.802,90 1.000,00 2.803,00 139. 15.000,00 33.200,00 6.600,00 140. «8.701,59 1.995,75 16.000,00 2.400,00 141. 142. — 300,00 143. 3.450,00 5.000,00 144. 145. 11.214,20 25.410,00 146. 1.514,00 1.400,00 147. 17.258,75 18.986,50 5.308,00 1.257,00 3.678,00 148. 183. 184. 40.000,00 146.000,00 35.000,00 42.000,00 185. 2,202.475,99 2,778.853,00 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. pol 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 12.6. 127. 128. 129. 130. 131. Glavni namen 08 — Narodna obramba Narodna obramba J95.00O,OO_617.883,00 Vsega glavni namen 08 1957000700_617.883,00 Glavni namen 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti Funkcionalni izdatki KS 30.000,00 30.000,00 Vzdrževanje cest V. reda KS 100.000,00 162.000,00 Adaptacija objektov na javnih poteh — 30.000,00 Vaška pokopališča KS 3.701,30 25.000,00 KS - Kamnik — prispevek za obnovitev brvi pri »Svitu« — 30.000,00 KS - Kam. Bistrica — vodovod — 50.000,00 KS-NcvIjc — razširitev pokopališča in gradnja elek. voda Tučna—Briše — 25.000,00 KS - Sela — vodovod 30.000,00 KS - Šmartno — gradnja transformatorske postaje t. in za cesto Buč—Hrušcvka — 3.000,00 ševka — 5.000,00 KS-Tunjice — trafo postaja Laniše — 5.000,00 in povezava ceste Laniše—Sidraž — 20.000,00 KS - Podgorje — vodovod 10.000,00 K9-črna — napeljava elektrike na Suncc—Rakovo —_ 3.000,00 Vsega glavni namen 12 143.701,30 388.500,00 Glavni namen 13 — Dejavnost družb, itičnih organizacij in društev Obč. odbor SZDL Kamnik 72.000,00 85.550,00 Obč. odbor ZB in ZVVI Kamnik 25.000,00 59.438,00 Obč. odbor ZROP Kamnik — 12.174,00 Obč. komite ZMS Kamnik 19.000,00 60.750,00 Gorska reševalna služba Kamnik 9.500,00 12.000,00 Obč. odbor RK Kamnik 9.500,00 10.000,00 Zveza prijateljev mladine Kamnik 3.500,00 9.100,00 Izscljcniška matica Kamnik-Domžalc 2.000,00 1.500,00 Turistično društvo Kamnik 7.440,00 8.000,00 Turistično društvo Kam. Bistrica 8.370,00 8.000,00 Turistično društvo Motnik 2.790,00 3.000,00 Planinsko društvo Kamnik (zahtevek 30.500,00) . 10.000,00 10.000,00 Občinska zveza za telesno vzgojo Kamnik 90.000,00 90.000,00 Obč. svet LT Kamnik (dodatni zahtevek 3.369,00) 13.000,00 49.500,00 Obč. svet kulturno-prosvetnih organizacij in društev 37.000,00 37.000,00 Koroški borci 2.308,00 10.000,00 Obč. odbor zasavskega odreda 8.000,00 — Godba Kamnik 3.000,00 — SOb Idrija — prisp. za knjigo Vojko- — 385,00 va brigada — — Planinska zveza Slovenije Avto-moto društvo Kamnik - terjatev 15.000,00 15.000,00 Vsega glavni namen 13 ~337.408,00 451.397,00 Glavni namen 14 — Negospodarske investicije Nakup stanovanj — ostanek iz prejš. leta 2.399,70 Nakup opreme za upravo SOb 18.000,00 Nakup avtomobila (delno) — Načrt: za osn. šolo Duplica II. etapa 53.208,50 Načrti za osn. šolo Stranje (akont.) novi — Načrti za osn. šolo Komenda (kopija popr.) — Investicijsko vzdrževanje telovadnice v osn. šoli Toma Brejca Kamnik — Šolska zgradba učiteljišča v Ljubljani (sofinanciranje glasom pogodbe) Adaptacija zapriškega gradu neporavnana obveznost iz prejš. leta Dotacija za gradnjo bolnice Ljubljana Popravilo železnega mostu čez Bistrico Ureditev okolice Malega gradu Adaptacija otroškega vrtca Kamnik Nabava kompresorja za kopališče Stadion Mekinje Glasbena šola Kamnik (oprema) skupaj nove investicije "251.238J 5 965.844700 44.946,60 45.810,00 19.595,15 18.012,10 54.065,50 2.400,00 20.000,00 15.000,00 42.776,00 82.000,00 18.000,00 95.000,00 3.500,00 50.000,00 11.349,00 287.124,00 50.000,00 5.000,00 250.000,00 33.695,00 Odplačilo anuitet po posojilih Izplačilo obveznosti iz prejš. let Vsega glavni namen 14 531.984,03 284.581,90 1,067.804,08" 528.693,00 T494753770O Glavni namen 15 — Gospodarske investicije Odplačilo anuitete za TP Nevlje 16.760,00 8.376,00 Vsega glavni namen 15 "~lo7760,(» 8.376.00 186. 187. 188. 189. 190. 191. 192. 193. 194. 195. i 196. 197. 198. Glavni namen 16 — Gospodarski posegi Vzdrževanje ccsl IV. reda Obnova objektov na cestah IV. reda Regres za mleko Stroški za umetno osemenjevanje govedi (razlika med dej. stroški in dohodki) Kmetijski seminarji, predavanja 4 razstava Veterinarska higienska služba sofinanciranje Zdravstvena zaščita živali Regres za prevoz potnikov Tuhinjska cesta Vsegla glavni namen 16 Glavni namen 17 — Proračunske obvez. Komunalno podj. Kamnik — zamudne obresti Vsega glavni namen 17 Glavni namen 18 — Rezervni sklad 1 % od vseh proračunskih doliodkov razen od prenesenih sredstev Vsega glavni namen 18 Glavni namen 19 — Nerazporejena sredstva Tekoča proračunska rezerva Vsega glavni namen 19 VSEGA RAZDELEK 1 - SKUPŠČINA RAZDELEK 2 — OBČINSKO SODIŠČE Za redno dejavnost 100.000,00 41.808,30 8.090,00 4.825,65 79.634,90 234.358,85 _ iz prejšnjih let 180.000,00 50.000,00 44.400,00 23.800,00 8.000,00 8.500,00 5.000,00 250.000,00 "569.700,00 11.852,00 11.852,00 66.323,70 68.730,00 66.323,70 68.730,00 100.000,00 — 100.000,00 5,966.051,82 9,084.118,00 300.000,00 399.430,00 199. 200. 201. 202. 203. 204. Za posebne namene — funkcionalni izdatki 15.000,00 17.340,00 Sklad skupne porabe 10.000,00 10.000,00 Sklad opreme — 20.000,00 VSEGA RAZDELEK 2 — OBČINSKO SODIŠČE_;_ 325.000,00 446.770,00 "RAZDELEK 3 — OBČINSKI SODNIK " ~ ZA PREKRŠKE Za redno dejavnost Sklad skupne porabe VSEGA RAZDELEK 3 — OBC. SODNIK ZA PREKRŠKE _ RAZDELEK 4 — OBČINSKI JAVNI TOŽILEC Za redno dejavnost 71.000,00 77.000,00 1.250,00 71.000,00 78.250,00 « 000 00 50 000.00 VSEGA RAZDELEK 4 JAVNI TOŽILEC OBČINSKI i 45.000,00 V! 000,00 REKAPITULACIJA 1 RAZDELEK 1 — SKUPŠČINA 5,966.051,82 9,084.118,00 2. RAZDELEK 2 — OBČINSKO SODIŠČE 325.000,00 446.770,00 3. RAZDELEK 3 — OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE 71.000,00 78.250,00 4. RAZDELEK 4 - OBČINSKI JAVNI TOŽILEC 45.000,00 50.000,00 5. VSEGA RAZPORED DOHODKOV 6,407.051,82 9,659.138,00 6. PRESEŽEK OZ. PRIMANJKLJAJ + 498.421,90 — 2,287.777,00 7. SKUPAJ (5+6 oz. 5-6) 6,905.473,72 7,371.361,00 Predsednik Skupščine občine Kamnik Vinko GOBEC Kako je uresničen lanski občinski proračun 1. Proračunski dohodki v letu 1968 S prvotnim planom se je predvidevalo za 1968. leto 11,059,140 dinarjev proračunskih dohodkov, oziroma s prenesenimi sredstvi iz prejšnjega leta skupno 11,410.743 dinarjev. S temi dohodki je povečanje v primerjavi z letom 1967 za 3,2 %. Konec leta 1968 pa je skupščina sprejela rebalans proračunskih dohodkov, ki so znašali 11,378.570, oz. skupno s prenesenimi sredstvi dinarjev 11,784.460. S tem rebalansom sc je ocena dohodkov za leto 1968 povečala za 6,6 % od leta 1967. Izvršitev teh ocenjenih dohodkov pa je bila dosežena z 12,430.603 dinarji, kar predstavlja presežek plana za 5,5 % — ali — skupno povečanje dohodkov proti izvršitvi leta 1967 za 12,4 %. Po posameznih skupinah dohodkov jc bila izvršitev leta 1968 proti izvršitvi leta 1967 in planu za leto 1968 sledeča: Vili doliodkov Izvršitev leta 1967 Plan za leto 68 Izvršitev leta 1968 Indeks 68:67 68:P/68 a Priliv dohodkov 1. Prispevki iz OD — iz delov. razm. 5,659.389 5,790.000 6,027.307 106,5 — od kmet. dejav. 676.679 660.000 703.477 103.9 — od obrt. in dr. gosp. dejav. 847.217 827.500 838.329 98,9 — ostali prispevki 28.620__102.500 128.834_450,1_ 7211.905 7,380.000 7,697.947 106,7 Skupaj 2. Davki — od prom. na drobno — od alk. pijač — od storitev — ostali davki 715.300 936.963 902.361 427.074 1,150,000 910.000 940.000 380.000 1,176,276 902.384 1,193.801 553.114 164,4 96,3 132,3 129,5 104,1 106,6 101,3 125,7 104,3 102,3 99,2 127,0 145.6 Skupaj 3. Takse — upravne — komunalne — sodne 2,980~698 3 380.000 3,825.575 128,3 113,2 Skupaj Razni drugi doh. 156.922 16.537 _275.433_ 448.892 196.125 140.000 15.000 225.000 380.000 238.570 143.226 18.261 210.549 372.036 129.155 91.3 102,3 110,4 121,7 76.4 93,6 ~82,9 65,9 97,9 54,1 Skupaj a r> Sred. Iz pret. leta 1- Prenesena sred. 10,837.620 218.708 11,378.570 405.890 12,024.713 405.890 110,9 185,6 105,7 100,0 c Skupni dohodki 11,056.328 11,784.460 12,430.603 112,4 105,5 Izvršitev proračunskih doliodkov, posebno pa še presežek nad predvi-cvanji za leto 1968, je izhajal iz naslednjih načelnih osnov in posebnosti: — Masa osebnih dohodkov, od katerih se obračunava prispevek iz osebnega dohodka, se jc od leta 1966, ko jc znašala 6,7 milijarde S dinarjev, dvignila v letu 1967 na 7,4 milijarde S dinarjev. Ta dvig predstavlja indeks povečanja za 9,9 %. V letu 1968 pa je masa OD že dosegla višino skoraj 8,6 milijarde S din in je bil proti letu 1967 dosežen porast za 163 % in to v gospodarstvu za 15,1 % in izven gospodarstva za 23,8 %. Skupna masa se je s planom, oziroma rebalansom predvidevala za leto 1968 v višini 8,3 milijarde S dinarjev, kar naj bi predstavljajo povečanje z letom 1967 za 123 %. Z izvršitvijo pa je bila ta ocena presežena za 3,6%. Povprečno povečanje mase OD za zadnji dve leti pa je znašalo po 13,5%. Prikazani rezultati povečanja mase OD rezultirajo iz osnov gibanja gospodarstva v letu 1967, ko so bili rezultat?"slabši in tudi ni bilo povečanja zaposlenih, ter v letu 1968, ko ugotavljamo izredno pozitivno gospodarjenje in tudi povečanje zaposlenih za skoraj 4 %. Izven gospodarstva pa je bilo delno usklajevanje višin osebnih dohodkov z gospodarstvom. S povečanjem mase OD za 163 % pa je prispevek iz osebnega dohodka, porastel le za 6,5 %. To nesorazmerje predstavlja nižja stopnja prispev. iz OD, ki pripada občini in to za 0.46 %, oziroma znižanje od 5.20 % v letu 1967 na 4.74 % v letu 1968. — Prispevek od kmetijstva bi moral biti praviloma realiziran v višini leta 1967, oziroma celo nekoliko nižji glede na nižje prispevne stopnje v letu 1968. Povečanje za 2,6 milijona S din, oziroma za 3.9% pa se nanaša na izterjavo zaostankov iz prejšnjih let, oz. na doseženi boljši odstotek plačil predpisanih obveznosti, kot v prejšnjem letu. — Prispevek od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti je za 1,1 "o izpod realizacije leta 1967 in to zaradi znižanja občinske stopnje in uvedene republiške za 5 %. Osnove za odmero prispevkov so porasle za skoraj 10 %, kot sc jc tudi ocenjevalo za leto 1968 glede na povečani obseg dejavnosti in realnejše ugotavljanje davčnih osnov. Presežek plana za 1,3% pa je rezultat efektivnejše davčne službe pri izterjavi obveznosti. — Pri ostalih prispevkih, ki so v izrednem porastu od leta J967, kakor tudi preseženi po planu za 2,6 milijona S din, je prav tako ugotoviti zadovoljivo izterjavo predpisanih davščin. Pri prispevku od intelektualnih storitev in od avtorskih pravic, katera sta za preko 100% višja od leta 1967, so bile za leto 1968 predpisane višje prispevne stopnje in tudi ugotovljene realnejše davčne osnove. Višina prispevka je porasla od 1,4 milijona S din v letu 1967 na 3,5 milijona S din v letu 1968. Tudi pri prispevku iz skupnega dohodka občanov je bil v primerjavi z letom 1967 dosežen indeks povečanja za 232,6%, prispevek pa je porastel od 1,4 milijona S din na 33 milijone S din. Od leta 1967, ko jc davčna služba zajela 106 zavezancev, jih je bilo v letu 1968 že 225. Za leto 1968 je bil od strani republike predpisan nov prispevek od sredstev skupne porabe delovnih organizacij. Po določilih občinskega od loka jc bil dosežen ta prispevek v višini sRoraj 6.0 milijonov S din. (Nadaljevanje na 6. strani) KAMNIŠKI OBČAN * 6. STRAN SREDA — 26. februarja 1969 (Nadaljevanje s 5. strani) — Izredno zadovoljivi rezultati so bili v letu 1968 doseženi tudi pri dohodkih davka od prometa blaga na drobno. Cela skupina teh dohodkov je presegla izvršitev leta 1967 za 25,9 %, po planu pa je bila realizacija višja za 0.9%. Davek od prometa blaga na drobno v trgovini (brez davka od alkoholnih pijač), je beležil povečanje za 58,3%, z ostalim davkom na promet blaga na drobno pa za 64,4 %. Ta rezultat se lahko utemeljuje s preko 20 % povečanjem prometa v trgovini, v katerem vsekakor prednjači večanje prometa z industrijskim blagom. Prometni davek od alkoholnih pijač je v prikazu skoraj na nivoju leta 1967 (indeks 99.2%). Skupna realizacija tega davka pa je presegla višino leta 1967, kar je razvidno tudi iz i/.vršitvc prometnega davka od plačil za storitve, ki je presegel leto 1967 za 32,3 %, v čemer je zajet tudi davek od alkoholnih pijač iz zasebnega sektorja. — Kot jc že navedeno, je bila izvršitev prometnega davka od plačil za storitve višja od teta 1967 za 32.3%. Ta rezultat je bil lahko dosežen s povečanjem obsega zasebne dejavnosti, z realnejšim zajemanjem dohodkov, kar je v tem letu že omogočala evidenca iz obveznega vodenja poslovnih knjig in končno tudi efektnejša izterjava obveznosti pri davčnih zavezancih. V primerjavi s koncem leta 1967 je bilo ob zaključku 1968. leta številčno stanje od obrti, avtoprevozništva in gostinstva večje za 28 zavezancev, oziroma se je povečalo od 338 na 366 evidentiranih zavezancev. Največje povečanje jc bilo doseženo pri samostojnin obrtnih delavnicah, katerih število sc je dvignilo od 205 na 221 ali za 16 zavezancev. — Tudi pri ostalih davkih, ki so v svoji skupini proti letu 1967 višji za 29.5 %, se ugotavlja realnejše zajemanje dohodkov, izterjava zaostankov iz prejšnjih let in boljši rezultat plačil odmere za preteklo leto. To prvenstveno velja za davek na dohodek od stavb, davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in davek na dohodek od dopolnilnega dela drugih. — Iz že ugotovljenih dejstev v mesečnih poročilih tekom leta 1968 (sprctr.cnjcnc takse za potne liste in kltring) so upravne takse za 8.7% pod izvršitvijo leta 1967, sodne takse pa za 6.4%. Edino komunalne takse, v tem primeru turistična taksa, je presegla višino leta 1967 za 10.4 % in se je zvišala od 1.6 milijona S din na 1.8 milijona S din. — Med raznimi drugimi dohodki, ki so od ocene za leto 1968 doseženi le z 54.1 % niso bile realizirane razne predvidene najemnine in vračila posojil, kakor tudi pričakovana prodaja nepremičnin iz likvidacijske mase bivše kmetijske zadruge. V splošnem se lahko pgetavlja izredno ugoden priliv dohodkov v letu 1968, celo nad ocenjenem pričakovanjem, ki prvenstveno sloni na pozitivnih rezultatih gospodarjenja v naših delovnih organizacijah, povečanju kupne moči prebivalstva, realnejšemu zajemanju dohodkov ter davčni službi v letu 1968. 2. Razdelitev skapnlh proračunskih dohodkov Po obstoječih občinskih predpisih, in to odloku o prispevkih in davkih občanov in odloku o financiranju vzgoje in izobraževanja so se skupni proračunski dohodki deliti na dohodke za občinski proračun in dohodke za Temeljno izobraževalno skupnost takole: Viri dohodkov Skupni dohodki Dohodki za obč. proračun Dohodki za Tem. izob. skup. 1. Prisuevki 2. Davki 3. Takse 4. Drogi dohodki 7,697.947 3,825.575 372.036 129.155 3,290.715 2,786.245 372.036 129.155 4,4.17.232 1,039.330 Skupaj — Udeležba v procentih 5. Prenesena sredstva 12,024.713 100/J 405.890 6,578.151 54,7 327 323 5,446362 453 78367 £ kupni dohcdkl — Udeležba v procentih — Indeks 68:67 12,430.603 100 JD II2.4 6,905.474 55,5 108,3 5,525.129 44,5 118,1 Kot je iz prikaza razvidno, je znašala v letu 1968 udeležba občinskega proračuna na skupnih dohodkih 553 %, za šolstvo pa je bilo namenjeno 44.5 % od vseh dohodkov. V letu 1967 pa je znašal ta odnos 57,7% za občinski proračun in 423% za temeljno izobraževalno skupnost, iz česar je razvidno, tla so bila v letu 1S68 zagotovljena dokaj višja sredstva za potrebe šolstva. 3. Občinski proračun V začetku leta se je ob postavljanju plana sk*rpnih proračunskih dohodkov in z razdelitvijo teh dohodkov ocenjevalo, da bed-j znašali dohodki za občinski proračun 6325.000 din. Ta višina naj bi predstavljala 99,1 % izvršitve leta 1967. Z rebalansom se je na novo ocenila višina dohodkov, in to din 6.409.400. kar naj bi bilo za 03 % več kot v letu 1967. Izvršitev proračunskih dohodkov za leto 1963 pa je bila dosežena s 1083 % ari za 7,7 % nad predvidevanji in to v višini 6,905.474 din. Po posameznih skupinah dohodkov je bila izvršitev v primeru s r,!an.:m sledeča: Dohoc'ki Plan Izvršitev Indeks Pris^. iz OD iz del. razm. 2.430.827 2,573.422 105,9 Pricp. iz OD dd kmetij. 264.000 274.320 103,9 Prisp. iz obrti in drugih gosp. delavnosti 331.000 335.606 101,4 Ostaii prispevki 87.6S0 107.367 122,5 Skupno prispevki 3,113.507 2,233.713 105,7 Davek od prometa bfafl M tli obne l,030jOOC 100,9 Dohodki î"lan Izvršitev Indeks Prom. davek od storitev Prom. davek od nepremičnin Davek od stavb Ostali davki 940.000 220.000 90,800 69.200 1,193.801 324.122 107.840 121.152 127,0 147,3 118,8 175,1 Skupno davki 2,350.000 2,786.245 118,6 Skupno takse 380.000 372.0.-.6 97,9 % Drugi dohodki Prenesena sredstva 233.570 327.323 129.155 327.323 54,1 103,00 Skupaj DOHODKI 6,409.400 6,905.474 107,7 • V prvem delu poročila so že podane obrazložitve o osnovah in posebnostih priliva dohodkov v letu 1968. Sc izrazitejša odstopanja od predvidevanj za to leto pa so izkazani dohodki za občinski proračun in to prvenstveno nedeljivi dohodki. Plan izdatkov občinskega proračuna po spremembah, sprejetih z rebalansom za leto 1968, jc bil po posameznih glavnih namenih izvršen takole: Glavni nameni Izvršitev teta 1967 Plan za leto 68 Izvršitev leta 68 Indeks 68:67 68:P,68 1 2 3 ■t 5 6 Izobraž. in vzgoja x 2,207.402 9.000 9.000 X 100,0 Kult. prosvet. dejav. 622.927 347.672 348.062 55,9 100,1 Socialno skrbstvo 565.039 638.141 642.325 113,7 100,7 Zdravstveno varstvo 141.598 167.349 162.318 114/, 97,0 Komun, dejavnost 394.090 596.842 608.453 154,4 101,9 Delo drž. organov 2,137.302 2,745.646 2,748.476 128,6 100,1 Dej. krajev, skupnosti 65.432 143.500 143.701 219,6 100,8 Dej. družb, polit. organiz. in društev 146.550 322.408 337.408 230,2 104,6 Negospod. investic. 1365.213 1,130.019 1,089.866 79,8 963 Gospodar, investicije 116.760 16.760 16.760 14,3 100,0 Gospodarski posegi 388.475 231.225 234.359 60,3 101,4 Vlaganja v rez. sklad 84.095 60.838 66.324 78,8 109,0 Skupaj 8334.883 6,409.400 6,4*7.052 X 99,9 Presežek dohodkov 351.603 — 498422 — — Skupaj doh. prorač. — 6,905*474 _ Primerjava podatkov leta 1968 z letom 1967 v vseh postavkah ni možna, oziroma ne izkazuje realne slike, to pa zaradi različnega načina financiranja posameznih dejavnosti v teh dveh letih. Kot prvi lak pokazatelj jc financiranje vzgoje in izobraževanja. V prvi polovici leta 1967 sc je ta dejavnost financirala še iz proračuna, v drugi polovici in v celem letu 1968 pa direktno po za to določenih instrumentih delitve dohodkov za proračun in TIS. Slično je tudi z izdatki za kulturno-, prosvetno dejavnost. Pri ostalih namenih ugotavljamo porast izdatkov za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo za 13,7%, oziroma 14,6%, za povečanje socialnih podpor, oskrbnine Jer priznavalnine in dodatke borcev. Pri zdravstvenem varstvu pa so v glavnem porasli izdatki zdravljenja nepremožnih. Povečanje izdatkov komunalne dejavnosti za 21 milijonov S din gre v glavnem na izdatke za urbanistični načrt ter plačilo starih obveznosti iz prejšnjih let. Povečanje izdatkov za nove namestitve in podražitve, finansiranje medobčinskih služb, sodišča, postaje LM, sodnika za prekrške, civilne zaščite, turističnega prospekta, državne karte, nadomestila odbornikom, članom svetov ter ostalih stroškov skupščine, jc izkazano v postavki — delo državnih organov. Izdatki za krajevne skupnosti so v primerjavi z letom 1967 podvojeni, ker so v tej postavki zajeta tudi sredstva za vzdrževanje krajevnih cest oziroma t. i. cest V. reda. Visok presežek pri dejavnostih družbenopolitičnih organizacij in društev zaradi spremembe prikazovanja izdatkov za Obč. zvezo za telesno vzgojo, PD Kamnik, Ljudsko tehniko in druge, ki so bili v letu 1967 zajeti v skupini kulturnoprosvetne dejavnosti. Manjše izdatke pri negospodarskih investicijah v letu 1968 v primerjavi z letom 1967 predstavlja znižanje odplačila raznih anuitet za približno 27 milijonov S din, v letu 1968 tudi ni uštet nakup stanovanj, kar jc bremenilo občinski proračun v letu 1967 za 21 milijonov S din. Glede na navedeno znižanje za skupno 48 milijonov S din pa lahko ugotavljamo, da sc je za ostale negospodarske investicije uporabilo več sredstev, kot v letu 1967. Ta presežek je bil v tem letu prvenstveno porabljen za kritje zaostalih obveznosti iz prejšnjih let in to v višini 28 milijonov S din. Nižja postavka v grupi gospodarskih investicij za 10 milijonov S din predstavlja kritje dcia obveznosti iz prejšnjih let v letu 1967. Tudi znižana postavka pri namenu — gospodarski posegi — za 15 milijonov S din gre na račun likvidrranja obveznosti iz prejšnjih let, ki so se delno krile v letu 1967, in ostanka v letu 1968. Na prikazani tabeli ni naveden indeks primerjave skupnih izdatkov leta 1968 v primerjavi z letom 1967. Z izločitvijo izdatkov za izobraževanje in vzgojo, kar sc je financiralo iz proračuna le v I. polletni 1967, znaša ta indeks 1C83%- Izvrševanje izdatkov proračuna za leto 1968 je potekalo v okviru plana. Manjša odstopanja, ki so razvidna tudi v primerjalni tabeli, so sc nanašala na krrijc obvez, določenih t predpisi, ali pa za obveznosti po obstoječih pogcdfcc.fr, oziroma 'zvrJcnih obračunih ob zaključku leta. Iz naših krajev Na sliki: Požrtvovalnemu elektrlčarju Tlnetu sta priskočila "a pomoč Lovro Hočevar ln Jernej Korošec. Na drogu je montiran transformator, ki bo odslej napajal z električno lergljo vasi okrog Hrušcvke. Pokazali so, kaj zmorejo složni občani V nedeljo, 9. februarja, so Hruševčani v Tuhinjski dolini slavili pomembno dcilovno Zrnago. Ta dan je v Hrušcvki, na Ravnah, v Gradišču in drugih vaseh, močneje posvetila električna luč, radioapa-rati »o glasneje zaigrali, ^kratka, občani toh vasi so P° nekajmesečnem napornem delu obnovili električno °mrcžjc in postavili nov transformator. Vložili so velijo delovnih ur in prispevali denar. Težko bi dejali, kdo je '"""•I več zaslug za to, da je bilo dolo res hitro opravlje-no. ali predsednik gradbonc-Ra odbora Lovro Hočevar ali Rolčov Tine, nemirni elokitri-^•M", ali vaščami, ki Hm ni °'lo žal mnogih nedelj, ko so nagrabili za kramp in lopate tcr kopali jaške za drogove. Vsak jc po svoje prispeval ■ Uspehu. Zato jc bilo to nedeljo na Baih, kjer so praznovali slovesnost, vse veselo. Čeprav je padel visok sneg, je bila kmečka hiša kar premajhna za vse. Ob zvokih harmoniko so se vcsolili res zavidljivega delovnega uspeha še pozno v noč. Naši nagrajenci Med letošnjimi nagrajenci iz Prešernovega sklada sta tudi dipl. ing. Branko Uršič in Mirko Romih, ki sta prejela nagrado za ustvarjalno oblikovalske dosežke v industriji pohištva Stol na Duplici. Naš rojak, umetnostni zgodovinar prof. dr. France Štele jc letošnji HerJerjcv nagrajenec. Nagrado (rnodailjo in 10.000 švicarskih frankov) mu bodo izročili na slovesnosti, ki bo 9. maja na univerzi na Dunaju. Zlata poroka v Motniku Pol stoletja skupnega življenja Koželjevih V nedeljo, 2. februarja letos, je bila na matičnem uradu v Motniku prisrčna slovesnost. Natanko 50 let jc minilo, odkar sta na skupno življenjsko pot stopMa Frrnči-ška Breznik in Janez Koželj. Slovesnosti ob tem redkem jubileju se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, ki jo v kraj-šom nagovoru opisal ne ravno s cvetjem posuto skupno pot zaikoncev Koželj, jima iskreno čestital in izročil darilo občinske skupščine Kamnik. »Življenje je borba«, so bile besede 93-lotne Koželjetve mame, ko smo jo vprašali, kako se počuti ob tem jubileju. Tomu jo pritrdili tudi 95-lotni oče Janez, ki jc moral v rani mladosti s trebuhom za kruhom. Trd je bil kruh, prislužen v črnih jamah rudnikov. Toda kljub vsem težavam sta uspela dobro vzgojiti pet otrok, ki so že vsi pri kruhu. Ob zlatem jubileju rojakov iz Tuhinjske doline sc iskrenim čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi še mnogo let čila in zdrava uživala plodove svojega dela. Ciril Vremšak mM m. S Zlatoporočenca pred krajevnim uradom v Motniku 27. decembra minulega leta je nenadoma odšel od nas Ciril Vremšak, dolgoletni dirigent prvega slovenskega društva »LIRA« iz Kamnika. Rojen je bil 14. junija 1900 v muzikalični družini v Kamniku. Njegov oče Je bil ustanovitelj »Lire« in odličen tenorist, prav tako starejši brat. 2e zgodaj ga je priklenil nase čudoviti svet muzike, ki mu je ostal nepogrešljiv spremljevalec do zadnjega diha. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer le pridno zahajal v šolo Glasbene matice. Profesorja Josip Vedral (violina) in mojster Matej Hubad (solopetje), sta mu širila glasbeno obzorje. Zlasti slednji je vplival nanj s svojim tedaj izvrstnim zborom Matičarjev. Nadvse težke gmotne razmere v družini niso dovoljevale, da bi se mladi in nadarjeni fant mogel do kraja glasbeno izšolati ln si izbrati muziko za svoj poklic; zaposliti se jc moral pri tedanji Mestni hranilnici v Kamniku, kjer je ostal do svoje upokojitve. Leta 1920 je kot dvajsetlet-nlk prevzel vodstvo »Lire«. Odtlej je bilo vse njegovo življenje posvečeno glasbeni kulturi rodnega kraja, ki ji je zlasti v času med obema vojnama vtisnil svojevrsten pečat. Zbor, ki je ob pokojnikovem prevzemu umetniškega vodstva tičal še globoko v občudovanju čltalniške literature, je previdno presajal na sodobnejša tla, o čemer pričajo ohranjeni koncertni sporedi del novejših slovenskih avtorjev tistega časa, med katerimi je — da omenimo le Emila Adamiča in Zorka Prelovca — Imel dosti prijateljev. Smisel celotne /borove aktivnosti je usmeril v resno koncertno delo ln pod njegovim vodstvom je bil zbor vedno na dostojni ravni. Nedvomno je bil Ciril Vremšak eden najredkejšili slovenskih zborovodij, ki so vztrajali pri enem ln istem zboru polnih 42 let. A ne samo na vokalnem, tudi na instrumentalnem področju je razvil svoje umetniške ln organizacijske sposobnosti. Dolga leta je vodil v okviru tedaj še obstoječe narodne čitalnice v Kamniku orkester ln priredil z njim vrsto uspelih samostojnih koncertov, ob sodelova- nju »Lire« pa tudi vokalno instrumentalnih koncertov. Njegova velika ljubezen je veljala tudi komponlraniu. Njegov prvenec za štiriglas-nl ženski zbor sega v leto 1920. Zatem je za nekaj časa opustil skladateljevanle in šele nekaj let pred II. svetovno vojno, tokrat s podio-Jeno silo, prijel za skladatelj-sko pero. Navezan je bil večinoma nase ln si ob štud>ju drugih mojstrov klesal svoj slog. Iz tega časa Izvira večina njegovih zborovskih skladb pretežno za moške zbore, katerih število je povečal še z nekaj, po osvoboditvi kompoiilranimi pesmimi. Zadnja leta pred smrtjo se je bavll največ s priredbami ljudskih pesmi. Vseh vokalnih skladb, umetnih in narodnih, je prek 60, ki jih odlikujejo čut za logično gradnjo, Jano usločena melodična linija in pristno muzikal-no čustvo. Nekaj svojih c'cl je objavil v osrednji slovenski reviji za zborovsko glasbo »Naši zbori«, dosti je razmnoženih pri >Ltri« za /borove potrebe, precej j!h Je še v rokopisu, medtem ko je v samozaložbi izdal dve zbirki narodnih (1964, 1966) s ponatisom. S posebno ljubeznijo, vestnostjo in natančnostjo je zbral, dopolnjeval ln razmnoževal notni material, tako v izboru podala njegove najboljše stvaritve. Albert Cebulj Dijaki na delu Ob polietnan šolskem odmoru jc bilo 42 tretješoleov kamniške gimnazije na proizvodnem delu v tovarnah. Delali so en teden. Tovarna Svit jih je sprejela 16, Stol in Titan po 6, podjetje »Kamnik« pa 5. Ob koncu šolskega lota čaka trotješoloc še en teden proizvodnega dela. V tovarnah so bili z njihovim delom zelo zadovoljni. V dvorani nad kavarno je Delavska univerza organizirala predavanje o arboretih in botaničnih vrtovih v raznih državah. Predava) je znani strokovnjak ing. Miha Ogorcvc, ki je pokazal 140 diapozitivov. Udeleženci so bili nadvse zadovoljni in so hvaležni prireditelju, da jim je omogočil to zanimivo predavanje. KAMNIŠKI OBČAN SREDA — 26. februarja 1969 Kaže, da je Janez sanke dobro pregledal preden jim je izdal prometno dovoljenje, saj sta naši tekmovalki Križnlkova (57) ln Prosenova (56) zasedli prvi mesti VI. zimske športne igre gorenjskih upravnih delavcev Kljub slabemu vremenu dobra udeležba Organizatorje VI. zimsko športnih iger upravnih delavcev gorenjskih občin, tokrat so bili to člani delovne skupnosti občinske skupščine Kamnik, je spet presenetilo slabo vreme. Kot je lani v škof ji Loki lilo kot iz škafa, je letos snežni metež marsikomu preprečil, da bi se povzpel na Veliko planino. Vseeno pa se je v soboto, 8. februarja v hotelu Šlmno-vcc zbralo lepo število tekmovalcev (smučarjev in sankačev), nekateri so pripeljali s seboj tudi navijače, ki pa se v takem vremenu niso mogli kaj prida uveljaviti. Zato je precejšen del spremljevalcev »spremljal« tekmovanje kar v hotelu. Po budi borbi z vetrom, snegom in sekundami so v veleslalomu, proga jo potekala od Zelenega roba do šim-novca, pobrali najboljša mesta Bojan Slegl (Kamnik), Janez Berce (škofja Loka) ln Janez Kovač (Kamnik). V ženski konkurenci pa je bil vrstni red naslednji: Ivanka Berčič (Radovljica), Jožica Kozjek (Jesenice) in Ltja Zupančič (Domžale). V sankanju pa so se najbolj odrezale predstavnice Kamnika. Zmagala je Helena Križnik pred Dunjo Prosen (obe Kamnik), Metko Zupan, Eriko Rcbič (obe Radovljica) ter Betko Bernot (Kamnik). Med moškimi sankači pa sta bila najboljša Tržlčana Rudi Ahačič hi Janez Povhe, tretje in četrto mesto pa sta zasedla spet Kamntčana Viktor Serša ln Janez Kovač. Največ točk je zbrala ekipa Radovljice, sledijo ekipe Jesenic, Kamnika, Kranja itd. Predsednik občinske skupščine Vinko Gobec jc podelil priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli originalne kamniške spominke v obliki ličnih prtičkov z Valvasorjevo podobo Kamnika ln Kamniško majolko. Udeleženci prireditve so bili z organizacijo tekmovanja zelo zadovoljni. Organizatorji pa so naleteli na polno razumevanje pri podjetju Ljubljana transport, ki je za tekmovalce odobril popust na vseh žičnicah. Vsekakor bo to letošnje srečanje gorenjskih upravnih delavcev na Veliki planini kljub slabemu vremenu udeležencem ostalo v prijetnem spominu. Prihodnje leto pa bodo to tekmovanje organizirali v Domžalah. iffiiimraHiniHNMHHiHmK^^ Lepi smučarski uspehi Smučarski klub Kamnik je tudi letos organiziral na Poljanah tečaje za šolsko mladino. Pod vodstvom učitelja smučanja Janeza Klemeinca je vadiio na Velikih Poljanah vsak dan preko 50 tečajnikov. Klub je priskočil na pomoč tudi šolam in tako stat naša učitelja smučanja Janez Podjed ki Marjan Štele vadila smučarske tečaje gimnazije. Voditelj smučanja Marjan Snahi pa je na Veliki Planini uspešno nadaljeval s pionirsko alpsko šok) smučanja, ki se je je udeležilo 20 tečajnikov. Naslednji teden pa so na Veliki planini vadili pod vodstvom smučanja Janeza Kle-menca in Marjana Steleta naši smučarji tekmovalci. Vse to je bilo mogoče organizirati, ker so ti tekmovalci z dolom pri trasiranju prog na Veliki planini zagotoviTi brezplačne vozovnice na tamkajšnjih smučiščih. -s m- V naši občini v prihodnje pet republiških poslancev 17. februarja je bil na seji republiškega in organizacij-sko-polltičcnga zbora skupščine SRS sprejet zakon o volitvah republiških poslancev. Po zelo burnih razpravah, v katerih so posamezne občine dale mnogo predlogov, da bi tem občinam zagotovili več poslancev, je bil sprejet predlog Izvršnega sveta. Po sprejetem zakonu ne bomo Imeli skupnih poslancev z Domžalami ali Kranjem, kot so nekateri predlagali, pač pa bo- mo sami volili poslance v vse zbore, in sicer enega v republiški zbor, dva v gospodarski zbor ter po enega v prosvetnokulturni ln social-nozdravstveni zbor. Za teh pet poslanskih mest so kandidacijske konference, društva, vodstva družbenih organizacij in občani doslej predlagali okrog 40 možnih kandidatov iz vrst družbenih, kulturnih, zdravstvenih delavcev, gospodarstvenikov, kmetov itd. Izmed teh in ostalih predlogov, ki bodo dani v favn > razpravo, bo OBČINSKA KOORDINACIJSKA KONFERENCA 27. FEBRUARJA Izbrala ln določila najmanj 10 kandidatov za republiške poslance. Doslej so vodstva družbenih organizacij, društev in kandidacijske konference predlagale 42 možnih kandidatov za republiške poslance. imtiiimimMiiiiniiiiniiiiHiiiiniimiiniiiiim^^ Kamniški smučarji na republiškem prvenstvu V dneh od 7. do 9. februarja so kar tri skupine naših tekmovalcev nastopile na prvenstvu Slovenije v alpskih disciplinah. Na članskem prvenstvu na Krvavcu sta nastopila v veloslalomu in slalomu Franc Perne in Aco Sitar. Tekmovanje je potekalo tako kot po celi Sloveniji v zelo težkih pogojih. Franc Perne sc je uvrstiJ na 33. mesto v slalomu in 34. mesto v veloslalomu. Aco Sitar pa se je zaradi padcev slabše plasiral. Starejši mladinci so nastopili v Preval j ah. Tekmovali so v smuku in veleslalomu. 2e na treningu v smuku so se vsi trije: Peter Sitar, Franc Zevinik in Ivo Gritjc uvrstili med najboljše. Na pot so odšli brez vodstva in zato ni čudno, da uspehi niso taki, kot bi lahko b:Ji, saj jim za taka tekmovanja manjkajo še izkušnje. Vseeno pa sta Peter Sitar s 7. mestom v smuku (Ivo Griljc je bil 23, Franc Zarnik pa 21.) in Franc Zamik z 8. mestom v veleslalomu dosegla lep uspeh. Po pričakovanju sta največji uspeh dosegla mlajša mladinca Bojan Šunkar in Marjan Griljc, ki sta pod vodstvom Marjana Steleta sodelovala na Vrheh nad Trbovljami. 2e na oon-stop treningu je Sunkar z drugim najboljšim časom napovedal boj za najboljše mesto. 2al je snežni metež onemogočil tekmovanje, sa je bila vidljivost zelo slaba, kar pa je pri 70 km na uro, kolikor so vozili tekmovalci, nevarno in je že vsaka napaka odločala o uspehu. Naša tekmovalca sta ponovno potrdila, da sodita v sam vrh slovenskega smučanja, saj sta se uvrstila na 4. mesto Bojan Sunkar in 6. mesto Marjan Griljc, z malo sreče pa bi lahko kdo tudi zmagal, saj sta zao.tala le 2 sekundi za zmagovalcem. Tekmovanje v s'£ilomu je bilo prav tako v težkih pogojih. Tekmovalcom s slabimi številkami so onemogočali boljše uvrstitve. Vseeno se je Sunk; r kljub startni šte- vilki 76 plasiral na odlično 8. mesto, Griljcu pa se je strgala vez, čeprav je bil že na pragu še lepšega uspeha. Vsj ti rezultati kamniških smučarjev kažejo, da smučanje v Kamniku krepko napreduje, kar je zasluga sistematičnega dela, ki se bogato obrestuje. Pogoji kamniških smučarjev so žal mnogo slab- ši od njihovih tekmecev, oprema pa je pomanjkljiva. V takih razmerah bo moral klub prenehati deloval i sredi sezone, zato je zaprosil za pomoč vse kamniške organizacije. Res jc žalostno, da imamo v svojih vrstah mlade reprezentairtte, za katere bi morali bolje poskrbeti. -sm- Kamniška kronika JANUAR 1969 POROKE: Burman Karol iz Ljubljane, strojni tehnik, star 34 let in Mikcc Antonija iz Kamnika, učiteljica, stara 34 let; Homar Ludvik z Vrhpolja, delavec, star 34 let in Balantič Milena z Vrhpalja, inv. upokojenka, stara 30 let; Kamdoilf Stanislav z Grada, mizar, star 27 let in Rutar Ljudmila iz Smarce, galanterijski tehnik, stara 21 let; Kolarič Viljem iz Kamnika, uslužbenec, star 28 let in Križr.nčič Alojzija iz Kamnika, uslužbenka, stara 29 let; Pirnat Leopold iz Zg. Ga-melj, osebna upokojenec, star 72 let in Mrjasec Frančiška iz Torova, posestnica, stara 60 let; Slebir Miha, iz Stotnika, mizar, star 22 let in Petkov-šek Marija iz Kamnika, delavka, stara 18 let; Vadnau Marijan iz Kamnika, šofer, star 42 let in Kuhar Slavka iz Godiča, dslaiv-ka, stara 29 let; VolkrT Jožef iz Smartna, kovin-ost-ugar, star 25 let in Lomcv3r'c Rozalija z Buča, poslovodkmja, stara 21 let; SMRTI: Dolar Marija iz Tučn?, gospodinja, stara 41 let; Erjavšek Jože iz Zg. Stranj, rudar, star 44 let; Grintal Jrkob z Duplice, osobni upokojenec, star 68 let; Jenko Marija s Križa, gospodinja, stara 62 let; Korošec Martina iz Kamnika, uslužbenka, stara 24 let; Klemeni Marija, i Bole, gospodinja, stara 86 let; Kosirnik Peter iz Tunjic, delavec, star 41 let; Lap Marija iz Komondskc Dobrave, gospodinja, stani 81 let; Pančur Jernej iz Porobra, osebni upokojenec, star 78 let; Petek Ivan iz Kamnika, bivši trgovec, star 88 let; Pire Frančiška iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 73 let; Racman Antonija iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 83 let; Smrečnik Frančiška z 2u-' panjih njiv, stara 71 let; Sodnik Franc s Klanca, osebni upokojenec, star 86 let; Urankar Marija z Duplice, gospodinja, stara 78 let; Vrankar Marija iz Buča, gospodinja, stara 68 let. KAMNIŠKI OBČAN — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svctelj. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP Gorenjski tisk v Kranju