■if - ffl N^v^TTlo^nil^ dne^k^ T A /^">1 T"A ^^^^ A fi" Sla^e^i^ly "I 111 v Zedinjenih državah :- lil M ■ /1 ^^ I^LI /1 I^F fl ft I M M ill na škem se je označilo z naslovom: "PROSTA f'KSKA SOCMALISTIČN% KKPIBUKA**. Vlake, ki vozijo hrano iz Češke v Nemčijo in Avstrijo, se je ustavilo in nemške vojake se razorožilo. Hrvati, ki se nahajajo v posesti mesta Reke. so izjavili svoje združenje z Italijo. (T.I j.- skrajno iH*vrjeftio ter znamenje, kaka zmeda vlada v |H»r.*Mlih vxprb'o velikanske naseli.-.«, s katero s«* svari razvijajo, oj^ ur«i|.» stara risarska * lada. ali kar je ostalo od nje. si na vse načine prizadeva, da pospeši razpad- Armadnim častnikom se je dalo povelje, naj bodo pokorni novim narodnim vladam njih lastnega rodu. Mornarieo v Jadranskem morju se je izročilo v roke Jugoslovanom (!), floti-lo na Donavi pa Ogrski. C esar Karol. ki je ostal brez krone, je soglasno z nekaterimi p«a-očili zapit- Mil Dunaj. t.rof Tisza. glavni reakrijonaree v Avstro Ogrski in eden izmed glavnih povzročiteljev vojne, je bil ustreljen na resti od nekega vojaka, d or i m se je sprehajal s svojo družino. Skoro vse informacije glede razmer v Avstriji in Nemčiji prihajajo z Dunaja in Berlina. V primeri z Avstrijo se le malo ve. kaj se godi v notranjosti Nemčije. Prejšnji podkanrelar Delbrueek se nahaja na poti v nemški armadni glavni slan. da predloži kajzerju dokument, na podlagi katedega naj kajzer izjavi, da odstopi. Poročilo, da se je kajzer ie odpovedal prestolu, ni še potrjeno. Po proglašenju republike v Budimpešti je zapustil nadvojvoda Jožef, osebij zastopnik kralja Karola. mesto soglasno s poročilom iz Curiha na Exchange Telegraph. C Vsar Karol je dal pred svojim odpotovanjem z Dunaja o^bno povelje naj se izogne vsem konfliktom s prebivalstvom. Oblastim je dal navodila, na? se brez odpora udajo novi moči. Iz Pariza se poroča, d» ho revolucionarne zarote v Berlinu, Hamburgu in I v renskih provincah tako razširjene, da objavljajo vsi listi pozive, v katerih se prosi narod, naj se vzdržuje od vsake sovdeležbe pri takih dejanjin proti vladi I/ Kima se poroča, da se nahajajo pogoji zaveznikov z ozirom na premirje t Avstro-Ogrsko v rokah italijanskega vrhovnega poveljnika, gen. Diaza. Zavezniki so objavili pogoje premirja, katero se je sklenilo s Turčijo. general Pershing je pričel na fronti severno od Verduna z novo mogočno ofenzivo. gra«fcrbSka ^ fnUirOS,ia kava,*'rij» * nahajata pri zunananjih obrambah Bel SE!*"? T- * 7?VKiUl Te1ikan>*a železniška nesreča, ki je povzročila smrt približno sto ljudi, dočim jih je bilo nad dvesto ranjenih. Proglasitev KaroIyi-ja S PROGLASITVIJO GROFA KAR0LYIJA, PREDSEDNIKA OGRSKEGA NARODNEGA SVETA, JE OGRSKA LOČENA OD AVSTRIJE. Kodanj, Dansko, 1. novembra. — Uspešna revolucijo se je za vršila v Budimpešti in ogrski narodni svet je prevzel vlado. Tako je spo-ročil prof Karol vi berlinskemu t4Tag»eblatt'\ Sporočilo grofa, ki je načelnik ogrske neodvisne stranke se glasi tako-le: Revolucija v Budimpešti in narodni svet je prevzel vlado. Vojaštvo in policija sta popolnoma priznala narodni svet Prebivalstvo navdušeno.__Kgrolyi predsed. Nar. Sveta. Nemška Avstrija — PRI STVORENJU NEMŠKE AVSTRIJE SE JE IZLOČILO HABS BURZANE. — NOVA USTAVA, V KATERI NI NOBENEGA ME- STA ZA KRONO. i Amsterdam, Nizozemsko, 1. novembra. — Dunajski poročevalec berlinskega "Tagleblatt" poroča, da se je stvorilo nemško-avstrijski kabinet. \ iktor Adler, soeijalist je zunanji minister; kavalerijski stotnik Meyer, vojni minister; dr. Mataja, socijalini demokrat minister za notranje zadeve in dr. Steinwender, nemški nacijonalist. finančni minister. Kodanj, Dansko, 1. novembra. — V poročilu z Dunaja, natisnjenem v Tageblatt, se glasi: — Narodni svet se je sestal ob 3. uri popoldne. Velika ljudska f množica se je zbrala pred poslansko zbornico ter navdušeno pozdravila rdečo zastavo, katero so dvignili delavci iz predmestij. Socialističnim članom se je nazdravljalo, ko so nagovorili množice v prilog republiki. Zupan Wesskirchner je zaman skušal govoriti, kajti množice so ga sprejele z velikanskim truščem in žvižganjem. Medtem pa je sprejel narodni svet ustavo, v kateri se ni pustilo nobenega mesta za krono. Narodna skupščina ima zakonodajno moč. I dočim si delita državni svet in državna vlada izvrševalno silo. Novo vlado se je nameravalo sestaviti v sredo zvečer. Ob 8. uri zvečer je obiskala deputacija vojakov in častnikov narodni svet ter zahtevala stvorjenje vojaškega sveta, da se izvede demo bilizaeijo armade ter provizorično odpravi vojaške posadke. Pod naslovom: — Republika na maršu. — navaja berlinski "Tageblatt" od srede posameznosti dogodkov onega dne. B — Demonstracije so se pričele predpoldne s sestankom dijakov katerim so se pridružili delavci,-pred parlamentom. Predsednik Ding-hofer narodnega sveta je v svojem govoru izjavil, da bo prevzela na-| rodna vlada administracijo T četrtek. k;.v , . .. \ Amerikanci v boja Umor grofa Tisze i — — 1 ! Pershing je zadal Nemcem hud Prejšni ogrski min. predsednik je udarec. — Zavzel je 12 mest in ^il ustreljen na cesti od vojaka. vasi. — Vjel je 3,000 Nemcem ~~ Ed2n izmed po^očiteljev sve-________j tovne vojne. Z ameriško armado severozapa -dno od Vn-duna, 1. nov. — Ge-j neral Pershing je zadal danee i nemškim postojankam nov bud u !da rw- Njegove «*ete so zavzele več kot ducat vsi in 3,000 ujetnikov. Kmalu popoldne so šle ameriške čete skozi Iineeourt in Bavon-ville. Nask očili so Andevenne in iz-ČLstili Bois ties Loges, kjer so zadeli na največji odpor istega dne. Ob M-stU) zvečer se je bojna črta raztezala skozi severni del Kois des Loges proti vzhodu in potem severno od Ainereville in Olarv-le-Grand do Andevenne. Zavzete vasi so bili Nemci večinoma utrdili. i Amerikanci niso nikdar prej imeli toliko artilerije v akeiji kot danes. Dasiravno je artilerija obstreljevala samo nekaj ur. je ven dar njen ogenj zelo zbegal N?m-•e. — Sovražnik je imel danes med Mozelo in Bourgogne gozdom v bojni črti devet divizij, med njimi svoje najboljše čet", ki so bile spočite in polne bojnega duha.. ( Ujetniki ne predstavljajo samo devet znanih divizij, temveč še Utiri druge. To pa še ni dokaz, da je bilo v boju toliko divizij.! t/-in več. da so bili Nemei vsled noraanjkanja vojaštva prWIjwi porabljati kot ojačenje manjše I oddelke drugih skupTn. Amerikanci so. kakor še nikdar poprej pokazali svojo hrabrost in vstrajnost. , Zadnje dni je bilo opaziti znamenja, da se poskušajo Nemci pogasi in kolikor mogoče hitro stra-tegično umakniti, posebno za-padno od Mozele: morebiti se nameravajo umakniti do svoje meje. Bližina Metza bo središče tega u-inikanja. kajti pokrajina je velike strategične važnosti. Posebno se kažejo ti znaki v} Woewre, kjer stoji ameriška druga armada. Ujetniki na tem delu fronte pripovedujejo, da poskušajo Nemci rešiti vsako stvar, ki ima vrednost in da pošiljajo lahko in težko artilerijo v nemško o-zemlje vzhodno od Metza. Poroča se eelo. da so prepeljali topništvo od St. Quentina na fronto pri Metzu in v Vogeze. I Vsi divizijski poveljniki so dobili povelje, da morajo sistematično preiskati vsak okraj in morajo pod stražo izročiti krajevnemu po veljniku vse moške med 14. in 60.' letom skupno z živino. Blizu gl. • stana bodo postavljena končen-j tracijska taborišča za civilist^, j katere bo treba prepeljati. Živina, bo prepeljana v najbližje klavnice. Nemško povelje tudi pravi, da se morajo zapleniti tudi vsi ko-1 nji in zaključuje: : « — Začrtanega cilja ni mogoče, drugače doseči kot samo, ako se deluje brez vsakega odlašanja. Lep čin predsednika Washington, D. C., 1. novem ' bra. — Prostak Sperrv je bil obsojen na smrt, ker je dvakrat de-, zertiral. da obišče svojo delno o-hromelo ženo in tri otroke, je bil na povelje predsednika Wi!sor.a izpuščen na prosto. Predsednik je utemeljil svoj korak s tem. da je pokazal Seprrv "povsem primer no skrb za svojo družino ". Kodanj, Dansko, 1. nov. — Grof Tisza, prejšni ogrski tnin.predsed-nik. je bil ustreljen od nekega vo-J jaka. Tako se brzojavno poroča iz Budimpešte. Grof je postal ž rte v strela iz revolverja. dočim se je nahajal ni sprehodu- • Grof Stefan Tisza. o kojega u- , moru se poroča, je bil zadnji branik pruseštva v Avstro-Ogrski. 1 4'Železni mož'' Ogrske je bil sko-.' zi dolgo časa središče viharja v narodni politiki in njegovi nazadnjaški nazori so bili povod n.'šte-vilnim sporom s Karolom. j1 ' Bolj kot kateri drug človek j«* bil grof Tisza odgovoren za uso- 1 depolni ultimatum Srbiji 1. 1914. ki je pospešil izbruh svetovne voj- ; ne. Reklo se je, da je bil on eden! izmed štirih mož. ki so podpisali i ultimatum. Poročalo se je celo, da je on skoval načrt za umor avstrijskega prestolonaslednika, — nadvojvode Franca Ferdinanda. Madžar skozi in skozi je bil , Tisza obenem pro-nemški ter je stalno delal na to. da dobi Ogrska nadvlado nad Avstrijo v dvojni monarhiji. I Rojen je bil leta 1861 kot najmlajši sin Kolmana Tisze, ki j» bil dal Ogrski stalno vlado. | Grof Tisza je bil dvakrat ogrski ministrski predsednik, zadnji krat od leta 1913 do 1917. Bil je i * središče številnih burnih prizorov v orgskem parlamentu ter je iz-vojeval neštevilno dvobojev s svojimi političnimi nasprotniki. Tekom zadnjega leta pa se jo zavzemal za mir in v nekem govoril. dne 19. oktobra je izjavil, da nima nobenega upanja več za zmago Avstro-Ogrske. Neuspešen poskusa da se ga n-mori. se je vprizorilo dne 17. oktobra. Napadalca se je ob onem času aretiralo. 0 avstrjski mornarici j Avstrijsko mornarico se je baje izročilo v roke jugoslovanskemu Nar. Svetu v Zagrebu. --I London, Anglija. 1. nov. — V 'neki nemški brezžični brzojavki, .katero je ujela angleška a d mira-• liteta, se glasi, da se je soglasno .s cesarsko proklamaeijo izročilo ' a vstroogrsko mornarico v roke j't goslovanskemu Nar. Svetu, ki ima svoj sedež v Zagrebu, j V odloku avstro-ogrških oblasti se izrecno pridržuje dejansko lastninstvo mornarice. Dokler pa se ne reši mednarodnih vprašanj, i nimajo avstrijske oblasti nič proti temu, če se uporabi narodno zastavo poleg vojne, potem ko bo prešla mornarica v roke sveta- Pri predaji donavske flotiie v roke ogrski vladi se daje poveljniku flotiie navodilo, naj odpusti ne-ogrske člane posadk. ! Jetniki Anglije. London, Anglija. 1. novembra. V zadnjih treh mesecih so angleške sile v Franciji ujele 172.659. mož ter zapelnile 2378 topov, soj glasno z oGcijelnim sporočilom.1 ki ga je poslal maršal Haig. — Pa brez Habsburžanov! — je klicala množica. Neki Častnik v uniformi je nato pozval vojake, naj odstranijo s cepie cesarske kokarde. Njegov poziv se je izvršile z navdušenjem. Cesarsko zastavo, ki je visela na poslopju parlamenta, se je nato odstranilo na povsljs prsdssdniks Grosn avstrijsko pod. zbornice. / Zmagosloven mir ni daleč — i V ameriškem glavnem mestu prevladuje mnenje, da bo vojna kma-lo končana. — Po avstrijskem premirju bodo stavili zavezniki Nemčiji najostrejše pogoje. i — i , Washington, 1). C., j. nov. Tukajšnji vojaški in mornariški krogi so prepričani, da ni več tla-j leč dan, ko bo napočila popolna zavezniška zmaga. To mnenje so rodila poročila, d.i je izgubil nemški narod vso podporo Avstrije in Turčije. Štabni ; častniki se pogovarjajo o izstopu Turčije iz vojne. Ta izstop potne- | nja enkrat za veslej konec nem- . ških sanj o berlinsko-bagdadski železn*ci in o stvorjenju takozva- . j ur M ittel-Evrope. { ' Ker se je enkrat to zgodilo, tudi ne bo posebnih težav, da bo mogoče oprostiti Rusijo lakote in ] anarhije. j | Po dolgotrajni konferenci z voj-.j nim in državnim tajnikom se je f vrnil predsednik Wilson popoldne j v Belo Hišo. Očividno je bil zelo., zadovoljen z novicami, ki so do- ; spele tekom dneva. Avstrijske armade se umikajo . iz Italije in Avstrija na vse načine I ( poskuša dobiti od italjanskega vrhovnega poveljnika generala Dia za čim milejše pogoje za prt . inirje. Kljub temu, da pa ti pogoji še niso odobreni in da premirje še ni j sklenjeno, so začeli avstrijski vojaki v velikem številu zapuščati fronto. Zapuščajo jo jo prosto vol i- , no in mečejo medpotoma orožje proč. ( Precej se vzdržuje mnenje, da , je general Diaz že objavil, kakšne pogoje bo stavil Avstriji. Pogoji so taki, da bodo dali zaveznikom . pravico transportirati čete skozi , Avstro-Ogrsko proti nemški meji. Kakorhitro bo Avstrija sklenili* z zavezniki premirje, bodo zavezni J ki lahko stavili Nemčiji najostrejše pogoje, katere bo morala osamljena, hočeš — nočeš — sprejeti , V slučaju, da bi Nemčija zavrnila mirovne pogoje, bi jo zavezniki napadli z avstrijske strani. Ker Turčija ni več v vojni, bi zavezniki lahko poslali vse one ' armade, ki so se borile proti nji v Mali Aziji in Balkanu, narav 1 nost na bavarsko, saško in šlezij- , sko mejo. Najbrže bodo že koncem tega tedna vse avstrijske železnice pod avstrijsko kontrolo. I Kakorhitro bo kapitulirala Avstrija, bodo zavezniki lahko upo rabili štiri miljone čet proti Nemčiji. Približno tri miljone jih je na italjanski fronti, dočim operirajo ■ ostale na Balkanu. Če se prišteje k temu tudi angleške čete v Pa- ' lestini in Mezopotamiji, bo število znatno naraslo. Državni tajnik Lansing je izjavil, da Avstrija ni dobila pismenega odgovora na svojo zadnjo noto, v kateri je zaprosila za mir. POVIŠANJE PLAČ PREKO-GARJEM. Delavcem pri trdem premogu bodo povišane plače. — Nova odredba stopi ■ 1. nov. v veljavo. Washington, D. C., 31. nov. — i Kurilni administrator je zagoto-j vil onim premogarjem, ki so zapo- : 'si jen i pri kopanju in spravljanju trdega premoga povišanje plače.'. Plača se jim bo povišala približno za en dolar na dan. |- Tozadevna odredba bo stopila v| veljavo dne 1. novembra. V nekaterih slučajih'je to povišanje pod določeno svoto, t ne>| katerih j* p* visoko aadkrfijajs. v Češka republika VELIKO VESELJE V PRAGI. — AVSTRIJSKI OREL JE BIL POTEPTAN V BLATO. — VOJAKI SO STRGALI Z UNIFORM AVSTRIJSKE ZNAKE. — POZDRAVLJALI SO ZAVEZNKE IN AMERIKO. — PIŠE GEORGE RENWICK. Amsterdam, Nizozemsko, 1. novembra. — Češka republika je prva nova država, ki je vstala iz razvalin Avstro-Ogrske. Od torka dalje se nahaja t ežka na zemljevidu kot neodvisna država, z 1*J mi-Ijoni prebivalstva in ozeudjem, ki je petkrat večje kot Belgija, j Kakor se poroča iz češkega glavnega mesta, je bila češka republika sloviesno razglašena. Avstrijski cesarski namestnik je bežal na Dunaj; vojaške oblasti pa so izročile svoje posle narodnemu svetu. Armada se ne bo več porabljala po naročilu Avstro-Ogrske, temveč je postala neka vrsta orožništva. Veliko število uradnikov je zapriseglo pred narodnim svetom. Ob tej priliki je bila Praga praznično odeta; po vseh hišah so i bile razobešenc zastave in veselje je bilo brez meje. Velike demonstracije so naznanjale veliko veselje naroda, ki je pozdravljal entente in Ameriko. Tudi po drugih krajih dežele se je kazalo isto navdušenje. Vsepovsod so se vršile velike sejte; v navdušenih govorih se je oznanjalo narodu, da je bila poklicana v življenje nova država, ki je v zvezi z entento in Ameriko. Vest o avstrijski mirovni ponudbi je prišla kot znak, da je oJ-jbil zadnji trenutek avstrijskega nadgospodstva na Češkem. Ko I je Praga o tem izvedela, se je ljudstvo zbralo na ulicah; v veselju so |se eden drugega poljubljali in peli češke narodne pesmi. Vojaki ko strgali s svojih uniform avstrijske znake in jih pometali proč. V ne-Ikaterih slučajih so morali nekateri častniki biti prisiljeni storiti isto. Ponajveč pa so se pridružili množici in so svoje sablje ovili s češko zastavo. Velikanska množica se je zbrala okoli Ilusov^ga spomenika. O.l-tam se je množica napotila proti poštnemu poslopju, kjer je nek mladenič med glasnimi klici splezal na vrh, kjer je snel avstrijskega orla in ga vrgel na tla. Ljudje so ga naglo poteptali z nogami. V tem trenutku, ko se odpošilja to poročilo, je nagbrže ž" postavljena še ena druga nova država — Jugoslavija. — Frankfurter Zeitung piše, da bo na seji hrvaškega »abora v Zgrebu zveza med Hrvaško in Ogrsko razglašena za končano in da bo razglašena svobodna Hrvaška skupno z ostalo Jugoslavijo. Na tisoče Madžarov zapušča Hrvaško. Tudi na Ogrskem se vrše važne stvari Grof Karolvi je dobil v narodu veliko oporo. Ko se je v nedeljo vrnil z Dunaja v liudimpc-š'i. ga je počakala velikanska množica, ki mu je priredila burne ova-eije. Pričakuje se, da bo napravil novo vlado in razglasil popolno neodvisnost Ogrske od Avstrije. Avstrija se nahaja v težavnem položaju. Andrassyjevo ponudbo za separatni mir so avstrijski Nemci sprejeli z veliko ne vol jo. Nek avstrijski Nemec je rekel poročevalcu berlinskega "Tage-Blatta'\ da bi bilo najboljše, da se razglasi avstrijska republika, da se pokaže da Avstrijci nimajo nikakega posla z mirovno ponudbo, katero je stavila dinastija. Potem bi avstrijski Nemci lahko delali z Nemčijo roko v roki, da se čim prej sklene mir. Avstrija jc prenehala kot država. Cesar Karol je zopet na Dunaju in sam sebi mora priznati, da ga noben narod njegove velike države ne mara več priznati za svojega vladarja. Izprevidel je. d.t zanj ni druge poti kot, da se odpove prestolu. Povišanje za en dolar je smatrati kot splošno. Novo lestvico so sestavili delav. ci pri trdnem premogu. Sprejel jo je Frankufurt National Labor Adjusting Odbor ter jo poslal v odobritev dr. Garfieldu. Povišanje temelji na plačilni lestvici izza 5. maja 1916. Kon trakt ni delavci bodo zaslužili po $0.36 na dan. Največje povišanje plač bode dobili takozvani 14zunanji" delavci. Dosedaj so zaslužili od 1*9 do 32 centov na uro, od sedaj za naprej bodo pa v največ slučajih š.? enkrat toliko. Drugi delavci izven min bodo zaslužili po novi lestvici do 65 centov na uro. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Brighton Beach vlak, kojega mo. torman je bil baje novinec, je skočil iz tračnic. Več kot sto oseb je bilo ubitih in nekako 200 ranjenjenih v pretekli noči, ko je neki Brighton Beach vlak v Brooklynu, zaseden do zadnjega kotička ter kot se poroča v rokah neizkušenega motor-mana, skočil iz tračnic v nekem predoru v bližini Lincoln Road po staje, Brooklyn, ter se razbil na j koščke ob straneh predora. Vlak je bil sestavljen iz petih lesenih ikar. I Do enajste ure zvečer se je iz-jkopalo iz razvalin več kot sto mrtvecev. | Ta nesreča je bila največja kar se jih js kedaj dogodilo u* nad- cestih železnicah v New Yorku. Nesrečo se pripisuje temu, da je vozil vlak s preveliko naglic o sk<-zi zakrivljen predor. Smrtna kosa. V New Yorku je v petek zjutraj, 1. novembra vsled nevarne poškodbe in tej sledeče operacije umrl rojak George Zlatič, star 51 let. V Ameriki je bival okoli 12 let in je bil doma nekje na Štajerskem. Tukaj zapušča ženo in tri otroke. Bil je član društva sv. Jožefa K. S. K. J. in pevskega društva "Domovina". Pogreb bo v torek iz cerkve na Melrose St., Brookyln, N. Y., kjer bo masa zadusnica ob 9. uri dopoldne, na Holly Trinity Cemetery. Obstreljevanje Heidelberga. London, Angljia, 1. novembra. Oficijelno se priznava v nemškem glavnem stanu, da se je napravilo v mestu Heidelbergu veliko škodo, kc so vprizorili zavezniški zrako-plovci zračen napad na mesto. U-bitih je bilo tudi nekaj ljudi. POZOR ČITATELJI! Vsi, katerim je ugajala povest "Magdalenina kita", naj prično • čitati roman "Zadnji rodbine Montbsrthier", ki bo začel izhajati v pondeljak na zadnji strani našega Usta. Uredništvo. \ CLAS NARODA, 2. NOV. 1918 Izborno mazilo. I Ako vas tare revmatizam. protin in P nevralgija, potrebuj«*:« kako dobro ^ olje, s katerim sc mazete zunanje, n. To zdravilo rabite morda že takoj; P poskusite ga. in se boste prepričali B o njegovi izbomesti. Ni vam treba S odlašati. Vzemite P Severn's g Gothard OH I (Severovo Gothardsko olje), katero ■ ne potrebuje nikakega posebnega C priporočita. To zdravilo se samo P i priporoča kot najbeljii liniment za ■ take bolezni. Izborno zdravilo, ako K imate okorele m&ce in sklepe, kake P poškodbe, in vsakovratne druge bo- A lečine na telesu. Vzemite ga, ka- C darkoli je vam treba kakega mazil- P I nega krepčila. Prodaja se v vseh m lekarnah. Cena 30 in 60c. E Dopisi Forest City, Pa. Za influenco s«> umrli še sledeči rojaki: -!«>liu Se\ er. neoženjeai, It1, :»•!. z očmom le/it;i na mitvaške:u »vli li ol-a v t-iii sobi ; Ivar-il llokal. '.apušr-a ženo tu v«-i* otrok ; dolin i*ajk. lienženjen, h row m Ude; Vin jene Siune, zapušča žro .•oznani in splošno priljubljeni a^d tukajšnjimi rojaki, kakor udi }>o Ameriki: zapušča ženo in i otrok. Pokojni jt- lu~at .losipa ^alarja, glavnega tajnika IvSKJ. Vsem pokojnikom blag- opomin, sorodnikom pa odkrito sožalje. M. K. Pratt City, Ala. Pratt Oil v je ime našemu kraju, i u ?■><- nahaja eno uro od glavnega® .nesta države Alabame, iiii;mng-iiani. V okolici mesta so nahajata! Ive veliki tovarni in to je e:sa ži-'-arna. draga |>a jeklarna. V žlč:ir- ii ne vem, kakšne so razmere, s..-no to ven', da setiaj obratujejo s ; ;)oluo paro, kar lanskega leta ni. i V jeklarni pa smo imeli lansko eto dva im-seca stavko, in si« er ■ našinisti, p;i niso nič dobili, ker ... . . : \ompanija j<- bogata in mislita, da ( udi deiavci niso dobro organrzi-'" rani. Zasluži se kakor povsod. Kako pa napredujemo na dru-.-t vene m i polju, nimam nič poroča--i k»-r «r:t nimamo. Tukaj nas je I i a ko ina!o. mislim samo t i-i druži-i\ a smo oddaljeni drug od drn-zetra,, tako da nam je jako*d7 -Vi na dan in je imel lepo , hišo. hlev je naredil, tla je bilo \ n.;eiii«-e so tu vse ppenaspeb ijene ter vsi javni prostori so za,prt i. Zdravnika je težko dobiti, ker « vsi "elo zaposleni. Mnogo oseb je že podleglo? hvala Bogu, da med Slovenci ni bilo še nobenega smrtnega slučaja, kljub temu, da jih I je mnogo obolelo. Družba Rdečega Križa tudi pridno opravlja človekoljubno delo. Pošiljajo okoli po hišah bolniške strežnice in zdravnike, da tako nekoliko olajšujejo težave, zlasti i med revnejšim ljmWtvom. Delo ! omenjene dražbe bi morali zlasti videti sedaj tisti, ki ob priliki pobiranja prostovoljnih doneskov za Rdeči Križ najdejo vse polno Izgovorov. J. B. GLAVNI URADNIKI: Predsednik; MJHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SPILER, Ely, Minn. Blagajuik: GEO. L. BEOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin.- LOUIS OOSTELU), Balida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh Pa NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9(541 Ave 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, G120 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PO RENT .V, box 17(J, Blac-k Diamond Wa«»h LEONARD SLABODNIK, box 4N0 Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 402 7th St., Calumet, Mieh JOHN MOV KRN, C24 2nd Ave., Dululb. Minn MATT POGORELO, 7 W. Madison St., R«3om 605, Chicago, ia ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver Colo GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown] Pa. Jrdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress*" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoe dolarjev) . Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je le izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po rasnih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. 7a nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Stockett, M or. i. , Nisem naročnik lista, ampak 1<-či t a tel j, upam pa, da zaradi te->a ne bost«* zavrgli mojega dopi>:j. j Dne 10. oktobra .se je v tukaj-' ;šnjen« preniogorovu smrtno »pone-1 rsre-eil rojak Jože Mark]. Omonjeni .dan je šel zdrav in vesel n;i delo. i ob treh popoldne se je mui njim j vtikal premog, obenem tudi vrli ka kanirnita pbršča. tla je l»il.!i:i ■ mestu mrtev. J«jže Marki je prišel v Stock-!t < mesca junija iz Illaek Diamomla.' Wash. Rekel, j«.-, il tam v | pe\>keni driLŠtvri in v nekem ,ia iprednrsn dn;.štvu. Tam /apu-.ča t:uli eno sestrično. Tukaj s<* je ]/.-dajal, da je star *!4 let i;: neti/.«*-' i njen. Tudi resrist rir.d se j - tako ■ Hotel je tudi stopiti v zakonski stan. pa nesreča mu je prekrižala j lijetrove načrte. Po njegovi ^ mul iz star«ga kraja izkazalo; i - l(-d--ve: Jože Marki je bil d« ma| pekje <»d Sevnice na Št:.-jeiskt>m.; rojen leta l.sTS. torej star 4U let t«-r oženj en. V starem kraju zapn-j -ča ženo in tri ne«!orastN- otroke ' Prihrankov -ni imel več kot par' •lola?*jev. K di Ktvu i:i vpadal no j beiiemu. Kes žalostno, ke/ takšen! jrlovek je ob času nesr.-če zapu-^»•iMi od vseli, drugi zgledu 1-jo nad nami, da v «-i»i take brezbrižni. Torej, dratri rojaki, t .-i I š.- ni-! ste. -pristopite k podpornim «»r«;a !»3.iacijam, zakaj n'«- ven«:» nr u:«-,l j ne dneva, kdaj pride, nesreča. j Pozdrav v^«-ni zavedoiiu Sl«»\< u-t jeem in Slovenkami po Ameriki. j i t1 i Anton Javomik. * !_u __ Rail bi izvedel za okuJov FRA\-KA HRVAT. Doma je iz Lokve j pri Divači, Primorsko, iščem ga imenu njegovega očeta, ki se se-j daj nahaja v bolnišnici v K^n.- ! Pa. Kar je za v«-<"- pojasnila, naj j se obrne do mene. Prosim vas, cenjeni rojaki, če kateri ve z;t: njegov naslov, da mi ga javi ali naj se sani Oglasi. — Jacob Skok. Dunkle Store, Kinzua, Pa. , r:ji-io—2-11) Kad bi izvedel za moja prijatelja , JOHN \ DE B KI. J A K. kateri sej nahaja liekj«' v Californiji. in zaj ANDREW KWSK, c«, je bil! pred tromi 1: ti v New Duluthu, Alinn. Oba sta doma iz Saviuske doline na Štajerskem. Kdor iz-;l n«ed rojakov ve za njnn naslov. I naj ga mi blagovoli naznaniti.11 ali ako sama bereta ta oghs. naj j' se javita svojemu rojaku Frankji Kovic, 422 N. 4. St., Kansa? City, Kansas. } i NAZNANILO IN ZAHVALA. \ sem ^ortjdnikoni, znancem iu pi ijateljetn imznanjam, da nu jc i umrl dragi sni frank celin, j podoma.Jerin-tič, doma iz Pod-! -' aj ])i i Ilirski Pistriri, star Si 11**1. Pok«>jai je bil bolan vsega 10 |greh sc je vr-ial !iti. •oktobra ob ui i zjutraj. It^ala bo«ii fanluut, kat^ii ho g:t -orcmili k /.adnjeniu po^itJcu: i t'-mi lsf;ra. Žanu ( Min, Jožetu I1 Stftitir- m Jakobu Tumažjn. i»j;iii zapicšua v starem kru-jjii ntntei- in staro mater tej- eno s«wt n i in enega brata, tukaj |»a ža-hgočega očeta i:i Jožeta Celin. Laid i mu budi rmerit&a zem-IJi«'.*i. v miru-naj počava! Frank Celin, žalujoči oče. Salamanca. N. V., K. F. D. 1. i------ PO^E, SLOVENKE! Lclrin dobiti služkinjo xn v kn ; bin jo v starosti tH\ IS do let. j Plača p«j d«i 4l«^vi»ru. Bolj na-j tančno se izve pismenim ]x»tom. i Torej če katoro vesoli, naj se ta-|koj oglasi na naslov; A. K., Va« Voorlus, Washington Co., Pa. > (2^-01) j, Vojiia počasi umira. Turčija stoji izven vojne in Avstro-Ogrska prosi, naj se jo pusti iz: vojne. NVmčija pa s strahom tehta ponižanje popolne pr«*daje proti izgubljenemu upu. da se bori naprej sama y.a mir s pomočjo pojra i an j. < etverozveza j»* bila roparska zveza, na povsem jasen in pri-prost način. Nobenega drugega temelja ni imela kot poželjivost in požrežnost štirih roparskih nar«xlov. Noben izmed teh štirih narodov ni potegnit meča v samoobrambi. Časti nobenega teh štirih narodov se ni dotaknilo. Oni se niso borili za nikako pojmovanje iu njih vojni politiki popolnoma manjkalo moralnega ozadja. Trije manjši zločinci so zvezali svojo srečo z enem velikim zločincem ter postali orodje in trabantje sbvlnjega. To. kar j«* vezalo te zarotnike skupaj, se je izkazalo kot vrv iz p«*ska. Vojaški uspehi, z velikimi dividendami v obliki teritorijalne-pa plena, so bili potrebni, da je ostalo družabništvo živo. A eelo uspehi. ki so šli daleč preko prvotnih pričakovanih štirih družabniko.* niso mogli utrditi zveze, kateri je manjkalo odkritosrčnosti čustvovanja ter pristnepa tovarištva. M"«l tatovi ni najti časti in zvestobe ni najti med sebičneži. Na vrhu sreče četverozveze, ko sta postali Kusija in Rurann-ska žrtvi izdajstva in nasilja ter se ju j«- mislilo razdeliti, se je na najbolj očiten način pokazala moralna slabost centralne koalicije. Nemčija j«' s privoljenjem Avstro-Ogrske monopolizirala zase plen in Hulgarska in Turčija ste se umaknili v svoje šotore razočarani in jezni. Rane pogodb v Brest Litovsko in Bukarešti! se niso nikdar zacelile. liulgarska iu Turčija, ki sta se prepirali radi nekaj drobtinic sta si postali sovražni a obe državi sta gojili vedno večji srd napram Berlinu. Avstro-Ogrsko, Jiulgarsko iu Turčijo se je na enak način podpiralo iz Berlina. Te «lržave so prodale Nemčiji svojo službo, a ji niso prodale svoje lakomnosti. Bulgarska je narod prebrisanih trgovcev. Bulgarska je financirala svojo vojno z denarjem, izposojenim v Nemčiji za obveznice, ki so sedaj brez vsake vreilnosti. Dobila je Macedonijo ter živela od nemškega zlata. Ko pa ji je ušla Macedonija iz rok ter je pošla za-lopa nemškega zlata, je obrnila Bulgarska svoj plaš«"- po vetru ter kapitulirala pred generalom Franchet d'Esperey. Turki niso trgovci. Oni so sentimentalisti in fatalisti. Nemčija jim je obljubila Kpipt, Transkarkazijo in Perzijo. Izgubili so Ara-bij Sirijo in Mezopotamijo in majhne kompenzacije, katere so dobili v Kavkazu, ne bo treba vreči nazaj v veliki topilnici lonec mirovnih nogajanj. Ml adoturki s«> iznašli panturanstvo kot bratca panpermanstva. To gibanje pa je bilo brezuspešno. Zveza z Nemčijo je dejanski zbrisala Turčijo z zemljevida. Turki so že pred meseci izprevideli, kai bo prišlo. Oni pa so — stojiki. Ce igrajo, tudi plačajo izgubo nalik cent'eTTiann in filozofu. Gorje pa Neme«, ki se bo pozneje pokazal v malem turškem kraljestvu Anatolije! Kaj pa z Avstro-Ogrsko. koje blazni državniki kot Berchtold in Tisza so zapravili in raztrosili ponosno dedščino Habsburžanov ? Dunaj in Budimpešta s sodelovanjem Berlina, sta pospešila vojno z napadom na Srbijo. — On, ki vzame v roko meč, bo umrl od meča! Dv ojna monarhija j«1 prenehala obstajati. Povedla je narod, ki se je nahajal pod njeno starinsko vlado, v štiri leta neizmerne mize-rije. Kljub temu pa ta narod — nevede — ni boril bitke Habsburžanov in Hohenzollerncev. temveč svojo lastno bitko! Na i se zsrodi z monarhijo sedaj kar se hoče. ti narodi so prosti. Na razvalinah monarhije bo vstala skupina novih držav, ki se bo«lo zavzemale ?a resničen nacijonalizein, za prostost misli in osebe ter za demokratičen razvoj. Nemčija je ubila Avstro-Ogrsko prav tako kot je ubila Turčijo. Avstro-ocrrski narodi, ki zr«> naprej proti svobodi, pa ji dejanski dolgujejo velik dolg hvaležnosti. Nemčija je ostala — sama... Njen nar«>d, katerega ne navdušuje noben junaški impulz, katerega obvladujeta strah in slaba vest. ki s strahom pleda, kako prihaja vojna k njegovim lastnim mejam, pa nima več želodca za nadaljevanje vojn«. Nemški vojaški režim bi lahko slavno poginil s škomji na nogah. Na razpolago ima dosti veliko armado, da posne- j ma junaški konec Napoleona leta 1S14. Manjka" pa mu junaškega razpoloženja. j Pogreznjen je v naterijaliz«-m. ker se ga je predlogo pitalo z iluzijami lahkih osvojitev. Nemčija se je rada bahala z rekom: Viel Feinde nnd viel Erh.l (velHto sovražnikov in veliko časti). To je bil neodkritosrčen odsevi nemške domišljivosti ali arogance. To ni duh Nemčije Viljema IT. j Resnični duh Nemčije, kot ga je opisal eden najbolj bistrovidnih živečih Nemcev, dr. Muehlon. je naslednji: Oni so nalik barbarom, ki se opijanijo z zmago, celo če se jo je doseplo na stroške nasprotnikov, ki se niso mogli braniti. Z divjimi kriki si že dele v svojih šotorih zaklade in ljudi, katere «e je zaplenilo. Če pa jih pogumen in močen sovražnik, o kojega bližan ju niao imeli nobenega svarila v njih uri zmage, preseneti, potem bodo zopet naglo zbežali v svoja močvirja in svoje gozdove in bodo s tem prav tako zadovoljni kot so biii preje željni ropati po oolem svetu, pri prost i potepuhi, brez vsakega razumevanja razdalj ali razmarja. sveta. — Nemčija je bila krvoločna v-svoji vri triumfa. * V njeni uri poraza pa jo bo navdajal — paničen strah...*g OLAS NkRODA" IIOX1I1I 2XTB£I8H1M4 IOVPIII rn^T^n^mmm mirili, ftWMMi' - LOUM HUlDg, TtlMttB. ! Vlaoa ot Pnilw of Um «orporatios and sddreaae> oC abort offlovaj ~ m OarUamtt Btewt. Botonfc ct H—iMrttmn, New Tort City, N. T.__, ta m* m» ratia Um m I—rffca Za eelo leto m. i itn New lorfe M 1 te fUI Za pol leta m mmto New T«k- IM la Ml tata tM Tm Četrt leta aa merto New Coifl 14« taMrt tati Bm iMomemmtro mm. celo leto_____ «.00' "GLAS NAHODA" rak Omn Jaraemfil r^'J In praznikov. "6L A8 NABODA" (^okm of tha PeoplaT) w swy day except Sundays and MHB Ba>—Hptlon yearly $3J0._ nr 1—'--r if n m naiii^iii. Dmmt h] m bUforoU poSUJatl po •— Money Ortei «mmmiI knit naročnike* proeSmo, da m nam tadl ptlMaft MM _—"'"t da hitreje nafdmo naslovnika. D L i I K i B O D A' I, m^rntmrnmm.__gtty. I Telefon: 2878 Oortlandt. j gf% m. __________ _ _ Blizu konca Avstrija »mrtaih krtih | Kot vsakega nepoštenjaka je zadela tudi Avstrijo neizogibna usoda. Kako bo umrla, so ji povedali tisti, katere je najbolj tlačila. Pa ne samo to. tudi dan smrti so ji doloeili. Morda, je že danes, ko L ?o pišemo, ta dan. Vse, prav vse, se je uprlo proti nji. Teda, kaj je pravzaprav Av-, strija. Ali narodi, kateri *o jo tvorili dosedaj,- ali gospodje, ki.so s, I lem narodom krivično vladali? ' Pojem Avstrija je težko definirati. Avstrijski Slovan bi rekel, da | je ta pojem identičen z besedami zatiranje, krivica in nepostavnost, « član avstrijske vlade bi pa najbrže iičbleknil nekaj o eeloti, katero je , sestavila božja previdnost iz tmjrazličiiejsih elementov, brez uzira, če so se strinjali ali ne. Pa naj bo to ali ono, mi, ki smo imeli toliko časa opravka žnjo, jo poznamo do koMi in mozga in se veselimo njenega razpada. , Ce bi ne imela svetovna vojna, ki divja že več kot štiri leta, nobene dobre posledice kot samo razrušenje Avstrije, bi se ne bilo tre ba svetu ke->aii, da se je zapletel v njo, brez ozira na silne žrtve in druge izgube. Kajti \ojna je končala nekaj, kar je bilo celemu svetu v sramo . tu. izbrisala jr- madež civilizacije in oprostila na miljone sužnjev, ki J o bili že skoraj obupani, da bi še kdaj videli svojo prostost. ■ V Avstro Ogrski žive naslednji narodi; Ceho-Slovaki, Jogoslo »j vani. Poljaki. Kumuni, Aialorusi, ltaijani, Madžari in Nemci. Proti avstro-ogr>ki vlaili s<» se sedaj uprli: Celio-Slovaki,, Jugoslovani, Poljaki, Uumuni. Malorusi, ltaijani, Madžari in Neme;. Vsi avstrijski narodi so torej nastopili proti par dunajskim g*> s podom, ki se v času, ko jim dere voda v jrrlo, oprijemajo zadnje uilke, da bi rešili sebe, svoje famiiije in svoje plemišk- naslove. Preglejmo nekoliko,vkaj se je izvršilo v zadnjih treh dneh. Vsak. ki >Tia količkaj misliti, bo prišel do zaključka, tla avstro-(.grški monarhiji ni več rešitve in tla bo njen konec ravnotako sra-. luoten kot je bilo njeno gospodarstvo. Proti mejam avstro-ogrske monarhije prodirata ilve armadi: ita-, ijaiLska in zavezniška v Srbiji, ki je že dospel do Donave. Avstrijska vlada je naprosila vrhovnega poveljnika italijanske IjirmadH, generala Diaza, za premirje, o tej prošnji bo razpravljal . i med za vezniški >vet v Parizu, i • * V Avstriji je tlelo že izza začetka vojne. Tlelo je sieer pod pe-Ipelom, toda žerjavica je prodrla na dan šele pred štirinajstimi dne-j vi. Slednjič je pa vstal iz nje plamen, ki sega od Dalmacije do Če- . jške, od JSo»'-e pa du Transilvaiuje. Nered zadnjih štirih l+-t se je izpremenil v anarhijo. Najhujše je tam, odkoder so bili diktirani zločini in nepestavno-listi — v Budimpešti in na Dunaju. Madžarl.o vojaštvo ne strelja več na nezadovoljne Ogre. Pri ' j uružilo se jim je ter za?*-dlo vsa vladna poslopja. Na Dunaju se vrše krvavi nemiri.-Ljudje, ki so dosedaj le s težavo izgovarjali besede "Bog ohrani, Bog obvari", pojejo iz srca pe-|sem osvobojeiija — marseljezo. Avstrijski ministrski predsednik in njegovi priveski so brez moči. Cesar pretaka krokodilove solze in pravi, da je nedolžen. Avstrijski vojaki se ne klanjajo več črnožolti zastavi. Pod rdečo ■ zastavo revolucije zapuščajo bojišče. I j Po Slavoniji gore gradovi in prislavi madžarskih junkerjev. ]\Ia-Mzarski in nemški Vojaki si iščejo zavetja v srbski zemlji, katero so i bili tako opustošili, da ni ostal kamen na kamnu. i V Pragi pojmujejo ameriško svobodo. Ameriške zastave vihrajo razposlopja in kipci Svobode so razpostavljeni po izložbah, j Celio-Slovaki so prerezali zvezo med Berlinom in Dunajem. Nem-• ti so mislili, da bo po sedanji vojni tekla njihova železnica iz Berii- II na v Bagdad, setiaj, še pred koncem vojne, pa teče samo do češke I meje. Reki. najvažnejšemu ogrskemu pristanišču, gospodarijo pravi .'gospodarji — Hrvati. Na Hrvaškem ne vlada več hrvaški ban, katerega so znali Ma-. itlžari tako lepo izbrati in ga postaviti hrvaškemu narodu r.a čelo, pae j pa hrvaški narodni svet, sestavljen iz najboljših hrvaških mož. ki [! nnajo za svobodo in pravico malo več smisla kot so ga imeli njiho-{vi bivši gospodarji. J To je torej kratek pregled dogodkov, ki so se za vršili v zadnjih dneh. To so velika znamenja, znamenja Svobode iu konca sužnosti. J —k. j ;---— Udeležba Turčije v vojni i Turčij je vstopila v vojno meseca novembra leta 1914. Rusija ji je napovedala vojno .'i. novembra in sicer vsled tega. ker je turško J b rod o v je brez vsakega posebnega vzroka obstreljevalo rusko pristanišče Sebastopol. Francija in Velika Britanija sta ji napovedali vojno dva dni pozneje. Turčija je že druga centralnih velesil, ki je naprosila zaveznike . za premirje. Bolgarska se je namreč brezpogojno vdala dne 30. septembra letošnjega leta. Vojaške operacije proti Turčiji so se začele dne ;"). novembra leta 1914. Velika Britanija je namreč anektirala otok Ciper. Meseca aprila leta 1915 so se izkrcale zavezniške čete a polotoku Galipolis. toda ofenziva se je izjalovila. Zavezniki so bili pregnani z Galipolisa meseca novembra istega leta. Angleži so začeli s kampanjo v Mezopotamiji meseca novembra leta 1914. L»-to pozneje so dospeli že v neposredno bližino Bagdada, pa so bili premagani in prisiljeni umakniti se v Kut-el-Amaro. Tam so se morali slednjič vdati. Začetkom leta 1917 so Angleži obnovili svojo ofenzivo v Mc.o (•otainiji ter so jo vodili usjtešno do nedavnega časa. Sedaj so oddaljene angleške armade le par milj od Mosula. Turčija je poslala svoje armade proti Angležem v Egiptu in |proti Rus<»m v Kavkazu. Kampanja v Egiptu se je izjalovila februarja mese ca leta 191o. Armado, ki se je nahajala v Kavkazu, so pognali Rusi skozi Armenijo. V Palestini je bila zavezniška armada pod poveljstvom generala AJlenbvja zelo uspešna. Zavzela je važno bazo pri Aleppo. Ruska kampanja v Kavkazu je postala brezuspešna, takoj, ko so prišli boljševiki do moei. Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Združenimi državami, se Turčija ni vdeležila n i kake akeije. Toda par mesecev kasneje je pre-•kinila dipioinalične zveze z nšo deželo. Turčija je pod vodstvom svojih voditeljev, ki so simpatizirali / : Nemci zelo zločinsko postopala s svojimi podvrženimi narodi. V turški armadi je bilo vsepo'no nemških častnikov, in turška mornarico so kontrolirali Nemci. Se pred par tedni je bilo sporočeno, da bodo Nemci v Turčiji zelo protestirali, če bi Turčija odprla Dardanele zaveznikom. *___ NAZKAK2LO. j Rojakom po državi Pennsylva-| nia naznanjamo, da jih bo obiskal; Mr. JAVKO ELE&K0 ter pobiral naročnino, zato ga ro- j j ako m toplo priporočimo. Po prvem oktobra ne bo nihee prejema) lista. Ako ni naročnino vnaprej plačil. 1!« zahteva od naa novi Mkon.tlpravnBtvo XHaaa Huufe. * - * » - j NAZNANILO. I Rojakom v državah Kans. in So. ! IU. naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik -1 Mr. OTTO PEZDBL, - ki je pooblaščen pobirati naroeni-l no za "Gl* Naroda" in izdajati j pravoveljavna potrdila' Rojakom i ga tqpio priporočamo. 9 Ujravnfftfo. i —i ED == jgpip^ — J5J Jugoslovanska ^^^ ^ ^^ Ustanovljena tela 189S - tnkorporirana leta 1900 Clavni urad v ^LY, M INN.j t j NAZNANILO IN ZAHVALA. ', Rojakom širom Annu-ike nazna-ii j;: da iiti j«- umrl dragi sorod-1 nik ANTON HRABER. I Pokojnik je bil »loma i/. Velikega lirda. po^ta .lelšune, rojen h.*ta I mrl jt- v boluišnioi v Sala-ii»a:ica, X. V. dne 24. oktolnra. J$o-lan bil vsega skupaj 1« dni. Polti. U m* je vršil dne *25. oktobra ob uri. Sprevideli je bil s sv. zi-krauietiii za umirajoče.' lj 1 i v:ila li tp Tti»nj« pr! r^vmatiinla bul« činaki. prehlada, »vstavljanja itd. Jedloo prarf s var»treno znamko sidrfi. 3jc. »C".o. ▼ lekarnah in iaravr.o«t od P. AO. RICHTER * CO. Ta-PC. W«»h(n?ton Street. New York. tt. Ya Gibanje telesa po smrti. V splošnem se domneva, tla pre nehajo z nastopom smrti vse življenjske funkcije telesa. V>e kaže. »Ia se pri človeku i o tudi dejanski zgodi, vsaj kolikor gre za pregibaluo zmožnost posameznih udov. Drugačna pa je stvar v živalstvu. kjer je opaziti prav iz , anredne primere premikanja posameznih telesnih udov potem, ko je že nastopila smrt. Da delujejo notranji organi še po smrti naprej za gotovo časnovno dobo, nam dokazuje srce žabe, ki še dolgo rasa normalno utripa, potem ko se ga je vzelo iz telesa živali. Čudna gibanja izvršujejo tudi drobovja holoturij. katera se je izvrglo iz telesa v činu samoobrambe. Ta drobovja se gibajo samostojno na-] rej ter se jih je vsled tega smatralo za posebne živali. V evrop škili vodah živeči Sipunculus, sli-čen zvezdi, ki vrta na morskem dnu predorom podobne revi, na daljuje z vrtanjem Se več ur potem, ko se ga je ubilo in to na povsem avtomatičen način. Tudi od rezane roke polipa (oetopus) kažejo še dalj časa po smrti živahna gibanja. Pogosto je opaziti gibanja po smrti na glavah živali, katerim se je odločilo glavo od telesa. Med reptili zapazimo to prikazen pri strupenih kačah, kojih glave š< vedno krepko grizejo krog sebfs, dsi ravno se jih je odločilo od telesa s hitrim zamahom. Slično prikazen je opaziti tudi pri velikih želvah, ki žive v tropičnih krajih. Odrezane glave teh želv kažejo še vedno gibanja in naj se jih je že pred urami odločilp od telesa. V kraljestvu žuželic je opaziti povsem določno gibanje odrezanih glav pri takozvani molilki (Mantis religiosa), ki spadb v razred kobilic in ki še veti no lovi t prednjimi nogami muhe ter jih skuša u ta knit i v usta. Kaj takega' se ji seveda ne posreči, ker je glava odrezana. Odrezane glave se' zavživajo še dolgo časa potem, ko' se jih je odloČilo od telesa, teko. čine, katerih pa ne morejo zavži ti, ker se je z glavo odrezalo ob enem tudi želodec. O nekem metulju (Varessa An-tiopa) se celo poroča, da živi telo od katerega se je odrezalo glavo še celih pari dni naprej in v po sebnem slučaju se je celo ngoto vilo, da je izleglo do 70 jajec! Pri nekaterih živalih gre zmožnost refleksnih gibanj po smrti celo ta ko dialec, da mečejo v slučaju ne varnosti prostovoljno proč svoj^ telesne ude, od katerih domnevajo, da so v nevarnosti, kar je o-paziti pri kobilicah in rakih. Teh dogodkov pa se ne sme za menjati s pojavi življenja, katere kažejo odrezani telesni deli goto vih živali, predvsem Črvov. V takem «lučaju niso odrezani telesni deli zapadli smrti, temveč izraste Jo iznova v samostojno žival, do- j čim gre pri drugih živalih za ref leksna gibanja, ki imajo svoj iz vor v živcih, ki delujejo naprej še po zavrteti i smrt L Tako izruj si strast iz srca, silovito strast, ki te muči, ki mirnega ti trenotka ne da, ne d » ti k uzorov luči. Mogočna je strast in silna kot hrast, globoke so nje korenine, a ti nimaš moči kot vihar, da strast i/.ruješ iz srčne globine. A ti moraš biti vihar divjajoč, strast moraš iz srca vreči, ti moraš imeti orjaško to moč, če hočeš k pokoju in »reči! Pogoji premirja General Diaz je izročil pogoje pre mirja poraženemu avstrijskemu poveljniku. Zavezniki ob Dvini Zavezniške čete v Rusiji so povsod z veseljem seprejete. — Kmetje jih radovedno ogledujejo. — Piše Ar thur Copping. Z zavezniškimi četami 200 milj južno od Arhangelska, 31. okt. — Počasi smo potovali kakih 20C milj iz Arhangelska do Berešne-skaje, kjer je veličastna Dvina po večana po dotoku Vaga. 30 milj, po reki-navzgor smo zavzeli Sb*t" , skoje po hudem boju z boljševiki. ki so, predno so se umaknili, minirali reko in jo zablokirali s po-j topljenimi ladjami. Proti vsem tem oviram morajo naše ladje plu-j ti proti jugu. ali pa bodo zamrz-, njene skozi celo zimo. Medtem pa je nek majhen od delek prodrl kakih (i0 milj ob V;:-gi navzgor. Pozneje smo prišli na udoberj parnik in zdelo se mi je. kakor da, se vozim po Mississippi ju. Zdaj >e vozimo po deroči vodi, eešnjevt! barve. Reka je široka nekaj s*o jardov in teče med bregovoma "i-stega peska. Vaga ima nizek breg; svet ob. njej je lepo obdelana planjava j Tu so obsežni pašniki, po katerih se pasejo krave in konji. Nikdar! se nismo vozili niti dio minuto, da! ne bi videli kako vas z večinoma j lesenimi hišami. V nekaterem oziru je pokrajina podobna Švici in godno vpliva na oči Sem pa tam je bilo videti ecr jkve z veličastnimi kupolami, bli-,.ščeče se v zlatu in srberu. Včasih |se je prikazal mali gozd, toda v j ozadju so se vedno videle cerkve in zvoniki. Pogosto so se zbrale velike množic kmetov, ,da vidijo, ko smo s« vozili mimo. Žene in deklice so bile oblečene v belo, modro in rdečo obleko. Možje so nosili različne kape in pasove in so bili poraščeni. Spočetka so nas ti ljudje začudeno gledali, pozneje pa so sc privadili in so imeli do nas otročje zaupanje. Ko smo prišli v Šenkursk, so nas prebivalci prijazno sprejeli Možje so bili visoki in uljudni. — Prišli so veseli mladeniči, duhovni, z dolgimi lasmi, lepa dekleta in stare ženice. Senkursk se more imenovati vrtno mesto, postavljeno ob rek* na peščenih tleh. Mesto ima več lepih cerkev; vsaka hiša ima lep vrt. Pa tudi tr-sem je prišla vojna. Pročelje iz opeke zidane ko zaške «barake je preluknjano o<, krogelj. Pa mestna strahovlada je Bernstorff v Berlinu. Bazel, Švica. 31. oktobra. — Frankfurter Zeitung" poroča, da '>it nemški poslanik v Carigradu groff Bernstorff v petok prišel v. Berlin, ker je bit r*lpoklican od *arigraj>kega poslaništva ne toliko j zaradi zadnjih dogodkov v Turči-! ji. temveč zaradi potrebe, da j" nekdo v Berlinu, ki se spozna na ameriške razmere. i Ta list tudi pravi, da so bili po klicani v Turčijo turški poslanik Vi Berlinu, turški častniki v Xemč;ji i i a dva turška princa, ki študirata v nemškenj glavnem mestu. Omska vlada. Arhangelsk, Rusija, 1. nov. — Kakor pravi neko poročilo iz Omska. j.- vlada Severn-1 Rusije, kateri načeljuje Nikolaj Čajkovski, formalno priznala vsorusko oblast omske vlade. 10,000 Fincev osvobojenih. Stockholm, Švedska. 1. nov. — Finska vlada je včeraj razglasila amnestijo nad deset tisoč revolu-ejonarji. Vse os^be. obsojene na štiri leta ječe ali manj, so bile is-puščene na svobodo. M O R A g| "H Zložil Fran jo Nenbaoer« -m T« Vihar izruje z orjaško močjo s korenino o* jaško deblo, izruje ga, vrže ga na zeudjo kako? vitko, lahko steblo. London, Anglija. 1. nov. — General Diaz, italijanski vrhovni poveljnik, je danes izročil pogoje premirja avstrijskemu poveljniku, soglasno z Evening Star". Pogoje tega premirja se bo objavilo jutri. Pogajanja med italijanskimi in avstrijskimi poveljniki se vrše naprej, — se glasi v drugih poro-1 čilih, katera se je sprejelo v Lon donu. Z boji se je najbrže prene-! halo. 1 Pariz, Francija. 1. nov. — Av-stroogrski poveljnik na italijanski fronti je izjavil v prošnji na generala Diaza za premirje, da bi se na podlagi takega dogovora iz-1 praznilo Beneško brez škode za obdelana ozemlja. Besedilo avstroogrskega sporočila na italjansko vrhovno po-. veljstvo glede uveljavljenje pre-1 mirja. je naslednje: ! — Oe se preneha s sovražnostmi, bi se izvršilo izpraznenje bene-' ške ravnine, ki je sedaj dobro ob-| delana, brez vsake škode za deže-j Io. Iz teh vzrokov se prosi italijan-.sko vrhovno poveljstvo, naj oe mi je aznanilo. tla so prišli boljševi- 'je naznanilo, da so ]»rišii boljševi- tirana. samostanska lastnina pi. | zaplenjena. Šla sem ven in sera našla "nekaj mož, ki so surovo «rt>- jvorili. liekla sem: '.laz sem mati prednica; ali me i kdo želi arelirati V Spogledali so st-, pa nikdo n 'spregovoriti besede. Kekla st»m zopet : 'Kdo je vaš voditelj?' Pokazali so w$ mladega moža ki je slonel na ograji, malo odda ljen od njih. .Šla sem k njemu in mu rekla: j 'Povedali so mi, da me žalite ■ aretirati. Tukaj sem.' Ko sem ga pogledala, sem v njem spoznala mladeniča, ki je. ko •je bil še otrok, hodil v našo cerkev. Njegovo lice je postalo rdeče. Jecljal je, da sem najbrže na parno razumela, kajti nikdo da • me ne namerava aretirati. Pogle i dal je zmedeno okrog, namignil i svojim tovarišem, in žnjimi od-jšel. Med tem pa se je v obedn;c; zgodilo nekaj drugega. Miza je bila obložena z jedili za reveže kot vsak dan. Danes naši revni kmetje niso imeli ne juhe, ne ržo nega kruha in drugih stvari, ki so bile pripravljene za nje. Boljševi ki so pojedli vse. Nato so odšli: ; nekateri pa so prej še rekli, da se bodo naslednji dan vrnili, da konfiscirajo vse. Naslednjega dne pa so odpotovali iz mesta in vzeli s seboj sina nekega dnhovna. Po ^zneje so ga v gozdu umorili." ! Dr. L GRENZ jjjk 644lPenn EDINI SLOVENSKO 'Ts^ M GOVOREČI ZDBAVMXK AV6D06 mSSFSSZm /^Pittsburgh,Pa. MoJa Mraka Js adraTiJenje akutnih ta kroaltelk botenL Jas wmm A» aditTta nad 23 let ter Imn sknAnJ« v vseh boleznih la kar enam alorenako, mmto tu moren popolnoma rasumetl In apo- [anatl vaio boleaen. da vaa oadrartm In mwn not In aditrK Bkod 23 let aem pridobil posebno aknflnjo pri adrarljenja molkih fcnlMnl Zato h morete popolnoma aanestl na mene. moja akrh pa M» »m pnnpnlno— oadrarlm. M« odlaAsJttw ampak pridite Hm- Jas ondiarim autrvplieao kil, ——IJe ta Um po telesa, te lamd v »rln, Ispadnnjo las, bolfiHno v kosteh, stneo rans, BHh »iHi—I, oslabelost, boienl v mehurja, ledlcnh, Jetvsh Is Weds«, cmenlco, icrmatlsesa, katar, sla to lilo, navduho Itd. sv Urates ara ss: Y ponedeljkih, čredah ta petkih od S. axd Sjotrmj do & popoklaa. V torkll«. Četrtkih ta sobotah od S. mre ajotraj do S. are mier, ob nedeUsh pa do Z are popoldn*. — Pa podtl ne sdrmrlm. Pridite oneboa Ns posatdte Ime ln naslor: j Dr. L0 RENZ, 644 Pm ave., Pittstairftb, Pa. I Jas mmm hrvatsko K^ijtofcrti ns kSs'Ldrav^ Zdravilo proti influenci. Pred kakimi 2~y. leti je razsajala 'infuenea skoro po eeli Evropi. V j Nemeiji se je pojavila najprej med! konji. Zdravstvene oblasti so ta koj dognale, da je španska influen |ea prava konjska bolezen, ki je št-le pozneje prešla s konja na eloveka. Prvi ueenjak. ki se je te daj per al s to boleznijo, je bi' slavni berlinski profesor in bak terjolog tir. Kodi. ki je odkril tu di bacil jetike. Komaj se je bo lezen širila po N«*meiji 10 dni, > j že r. Kodi je priporočal sledeče Iinfluenea je omaganje in oslab lijenje vseh udov in žhveev elove škega telesa; njeni simptomi s« pri vseh slučajih enaki. Človek sr j čuti izmučenega, slabega, počne i s«- mu Vrteti, stresa ga mraz. ob ' enem jva nastane tudi vročina. Kakohitro kdo opazi na sebi znake, naj stori naslednje: Pij j toliko konjaka, da si ouioten ; takoj pojdi v post d jo. dobro se o I deni z debelo odejo in takoj sel priČneš potiti. Tak ostani eelo noi 2 Zjutraj naj ti kdo zdrgne pot « te-J ^lesa, varovati pa se je treba prepiha. kajti vse potne žleze so od-" Vojaška pisma * —__ * Zopet v planinski koči. (V. Ž. M. Šk. v 4* 1 )omol jubu**.) Moja ko«'a je tri metr* «loli»a in široka. Oprava obstoji iz mizo. stola trtlo postelje In porine v kotu. ki mora se vedno dihati gorko-to. Z bolniškimi in mnogimi vojaškimi kodami leži v kotlini, oh«i«ni naokrog od strmih pečin in je zavarovana nroti granatam. In vendar bivam v n>*j bolj zadovoljen kot setn bil tam na Laškem. Ali tudi doli na j upu ob Jadranu, kjer sem že videl »Vsuje in breskve zoreti, doli se je dobilo tudi dobrega vinca. katerei*« tukaj popolnoma pogrešamo ui pijemo — vodo. ^Pokora za italijanske grf he). Zakaj sem bolj zadovoljen? Koliekaj poštenemu elovcku se mora gnjusiti življenje za fronto v zaledju. Vojne bolnišnice so preplavile »v stre Rdečega križa, ki so vse drugo, kot na dobrem glas«. Ker se stavijo pod varstvo dvojnega križa na — roki in na glavi, so vojni duhovniki sploh prenehali nositi trak z rdečim križem na roki. Med potom v gore sem pozdravil vojnega tovariša v neki bolnici, ki mi je potožil, da se je pred kratkim ena takih nesreenie zastrupila vsled nesrečne ljubezni. Dve njeni tovarišiei je njena smrt vendar pretresla, da sta, ob-1 Slo\ "liki. mene naprosili za spoved. In te nesrečne deklice po vojaških pisarnah t 40.000 j emenda vseh. Ponajve ravno izšolane mladenke, polne pomladi in življenja, pa cvet za cvetom bledi in odpada... Bil sem v Reki. Na večer povsod dovolj zabave, godbe itd do ranega jutra. Tudi po deželi se pije več kot pred vojsko, plesi zopet oživeli. Pobožnont v cerkvi in »loma je zelo, zelo opešala. Otroci, katerim manjka krepke očetove in učiteljeve roke. so ve iri. da se po'asti prelaza t^uerro s. annaiia je zavzela gorsko sleme med dolinama reke Follina in Pi jave. ter se je polastila prelaza Serravalle, in napredovala proti Casiglio planoti. 10. armada je po II vsilila svojo bojno črto do rekf Liveea. 3. armada prodira naprej in jc vjela mnogo vojakov sovražnika ki se irdovratuo upira* Teh liojev se vdeležujejv 1udi češko-slovaškc čete. Y okoliei fJrappa so naše eete ob novele svoje napade in danes z ni traj se jim je posrečilo zavzeti Co! t "a pri t le. Col Bonatto, Atiolone goro l*ra^solau, gorsko sleme So j laro. goro Spinoneia in Asiag« planoto. * gj' 1 Navzlie slabim vremenskim raz meram si- je našim letalcem posrečilo spraviti na tla dva so vraži .a aeroplana in en opazovalni balon Število do zdaj vjetih avstrij skih vojakov znaša nad 50 tisoč mož in naštelo se je nad :!00 zaje tih topov. Konferenca v Versailles liiulu>trialna in ekonomska misija, i kateri naeeljuje K. Vamašina j podpredsednik toki jske trgovske zbornice. .Misija bo biskala Združene države in Južno Ameriko. ! --1 Vrsta bojevnikov za češko samostojnost [ _ (Juf. Čas. Urad, Washington, D. C.) i - j 1/ Ijai«'janskega "Domoljuba"; p«, neiita :;<■ ili'sjetb'ji elanek. ki je' M*.i of.jav ijeri pod gornjim na-l V,,n-' . . j' \ politi, i ira ni b«.lj zavednega I v!«.vansUe-ra u;;rt*da, kot so Cehi.! j I\-t velikih pol i t i e n i h strank ima-1 i o. Ločijo jih predvsem trosjiodar-j i ska načcia A seda j, ko bije češki' ■ l-od b' j za samo^iojii f e,v"ko dr-žavo. ne «rre nobena .stnuiKii za svojimi post buimi «*iljl. temveč so vse stranke brez izjem« /.dražeite v r;n»tno arniiMlo < trškega Sv.iza ' Zveze , da enotno po-Topajo v j b« ju zoper svoje sovražnike; \ | na-, dnem ozirn ne poznajo izda .ialeev. | | i.Jruguee se deli kakor sni« u-i vodoi< a o.-umili. č' šl i naro I v pet j \ eiikiit po! : ..-nih strank. Prva j>-i ie-ka ti i ■ no-pi .na stranka! .Nastala je { .!« mo!.i*ati.'-iio div.a .o na poilUi^: * ••keja dv. :vlu'L'a }u\-tia. \<- ! 'skill in kiiiiurnili zadevah ^'"je naj I >vobod«tmis«dneiii stališ, u. Najw«'-! [>ris{a>ev iinajo ; ških ii in •in-d i... n iiaobražejj.-t vont -ploh. tako da Miienio re i: (i» j. stranka »-eškejra im-^čanstv in i' obraženstva N.-u-i-lnik .-.tranke je -"edaj iir. Kram'««", strankino *jrla--.i!o bili * Narodni L sty. ki jih je j>a via la po praških s»avi;o>tih ustavila. 1'oleg tega iinai « : ■ ak • te bliski časopis '"N.ind* P: i •as je t« j stranki najbolj podobna Jugoslo\auska d -mokrats^a t ali S >._ ' Urutra je agrarna stranka. '!'•» je nekaka r-eška kmetska -tivuk;1. 'Veliki svet v Versailles je prišel do soglasja glede važnih točk. — Pričakuje se skorajšne objave pogojev. ' in hoče združiti v sebi vse vrste Vjn 1st va na de/4 li. da za^lopa nji-ht ve kor'sii. \' toliko se najbolj s-trtnja / iršo Slovensko ljudsko ■ -•tranko le da i Po vda rja m o mi j! o*" n o katoliško stališee. a»»ran*i pa pi litikujejo preko vere. Njih načelnik j- tudi načelnik Češkega Svaza dr. Stanei^ s-eei- imajo ^ "s de/aviiih pi»s!an»-ev. Kot .-iran-!;nta eascupisa inm.io " V«nkov" >in • V Tretji- aajo i i-hi tudi soeijal* ne dehi'ol;rate. Na l>tinaj , »šiljajo »e*jaini de:uokra!i 'JI iiiw»laneev; kot voditelji veljajo Haliernian, N« :nee. Soukop in Snteral. V na-rotlnem oziru se ihIIiu-iio poli-gu-j' ;o za samostojno «'eško državo. Drugače s,, si v tuarsičeiu v laseh. Kot svi je glasilo izilajajo " Pr-tvo I.il'." (Ljudstva. ('ešk;: soeija!i»tič*ia stranka ie četrta na Ciškem. Njen >>.'■ » in vo-di'elj jc K!<>fa*•. Pravzaprav to niso nič drugega kot socijalni de-tnokrati samo da so ]>oleg tega odlfM-ni ."eški narodnjaki hi da in.r.jo či>'(, samostojno politično ingani/iifijo. neinlvi^tio nd drugih soeijalno-dejnokrat ičnih vo«L>tev Imajo d.a ttd: ika: ' Po-iu»-llnk" in "'< e>!i ^oeialista**. ' Zalibo^. u. jmanj poslatieev ima Katol:š';a stranka j»a š«» li >o -a-m»: z .M oi a \ * k -ga. Žalostno dejstvo je. tla imajo M-*laj na Češkem j pi-i»ta: -liške sti-mke vodilno ti-ilovo; katoli.ke stnaike z iluhov- • ■ 1 so potlleirlc. Z;.či.Miji» se nov jV/'et katoliške misli na Morav-Isl.iMii. upajmo da bo pn>-asi za/a-I'**-!a ta mir.el po \ >»'m Leškein. \"o-'dil«Sj !;a'.di-!.e .tranke j,- Hrn-b; ki. smo tesii » zdruzeui s češkimi strankami, kakor -e iiikiku*. Iz te-Lra nikakor ne suiemo sklepati, da Mm /atiiili ali v-aj zaifmarili svoja katoliška jtačela, ali da odobravamo pro t i versko stališče če-šk»h strank, če gremo skupaj s Cehi; ne, ampak druži nas samo en v k boj -/ a svoje narodne pravi-ep * Le v Jem smo edini, m v tem i-bupiirm boju za svoje narodne zahteve ju- lie. -me razbiti note-na sik«. , .i; «- Dunajsko časopisje. "Reiehpost" piše 24. avg.: — Poroča se nam iz Ljubljane: Zborovanje vseh Slovanov Ljubljani. kateremu je sledila slavnost v Pragi, je bilo zaključeno potem ko so podali organiza-ciji svoja poročila in potem ko se j" razpravljalo o političnih, soei-jaluih in ekonomskih vprašanjih, s katerimi naj bi Cehi. Poljaki in Jugoslovani svobodno razpolagali. Jedro vseh razprav je bilo bli-l žnje osnovanje suverene in neodvisne države Poljakov. Cehov in Jugoslovanov, ki se opisuje kot raj svobod-*, demokracije in pra-( vice samoodločevanja in samoraz-polaganja. Kljub temu, da se je vršilo to zborovanje na cesarjev rojstni, dan, vendar ni padlo nikomur v glavo, da bi ga proslavil. Namen je bil, mobilizirati ljudske mase,! in v tem so gotovo uspeli. Ideja narodne suverenitete in neodvisnosti, katero so vrgli krt( vado narodu, je podžgala juge-, slovanski temperament, ki je že j po naravi nagnjen k fantastičnim idejam. — Jugoslavija je že prišla, — tako je bilo slišati ]k> ulieali, —-J mi smo že svobodni. Jugoslovanski drobiž že kroži okoli s sliko Slovene* in Srba. Nekdo drugi je pristavil: — Nič drugega kot zlato in srebro, to je last entente, i ki nam ga je dala na razpolago. Ustanovili so eelo Nar. Svet, ki mora postati del l»o« loč eg a Narodnega Kongresa in ki bo obsegal Hrvate iii Srbe. Pričakovati moramo odmev ljubljanskega kongresa daleč od tega mesta, v Zagrebu in lielgradii... Toda po — pijanosti pride treznost. — Klofačev govor. Dunajska "N. F. Presse" prioh-čitje 19. avgusta naslednji iulsta-. vek iz govora poslan«* Klofača na ljubljanskem kongresu: — Nikogar ni na Češkem, ki bi vrjel v kompromis in v možnost začeti pogajanja z Duna- Angleži zahtevajo, da morajo iz- i pustiti Nemci iz jetništva vse an-1 g leske vojake, Če hočejo skleniti \ premirje. London, Anglija. 31. oktobra Tukaj prevladuje splošno mnenje da bodo zahtevali Angleži \ svojih | m igo ji k za premirje, tla mora jo Neme i izpustiti v se angleške j*-t nike. Tajnik za domače zadeve. Si 11 Ceorge Cave je izjavil včeraj, tla je isti pogoj stavila Anglija Pol I garom ler da tudi Nemci in A v J strijci ne botlo imeli prej premir j j«, dokler mu ne ugode. Isto bo zahteval general Allenby tudi «ai Turkov. Splošno je namreč znano, da Nemei z Angleži silno slabo pošto pajo. v gotovih slučajih se An-j gležem v Nemčiji še slabše godi kot ruskim jetnikom. Taka zalit, va je silno važen faktor. katerega tudi ostali zaveznici ne bo.io zanemarili, ko bo šlo za njihove lastne jetnike. Včeraj se je vršila v poslanski J zborniei zelo značilna debata. — Vs.ikdo. k.lor je slišal razne : ve in dokaze je prišel do zaključka. da Anglija ne more in niti no -me več čakati, da napravi konce! >t rašnim razmeram. Sir Cvorge Cave je izjavil, da' mro angleški jetniki kakor mu lic. Nemci jim ne dajo skt»raj ni kake hrane, pri tem jih pa siliji lelati v nezdravih stilnih rudniki!-m opravljati tlela na fronti, kjei so neprestano izpostavljeni nevtr nosti zavezniškega obstreljevanja. Vse to je v odločnem imsprotju i določbami^ liaaške konference. } Tajnik je tudi rekel, da ima poročila. katerih si ne upa prečrtati v javnosti. V nekem nemškem ietniškeni taborišču je umrlo te kom kratkega časa nad 'J(KM) an gleških jetnikov. Večkrat se pripeti, da si jetnik ki dela v šolnini, sam zapiči kramp v noge, samo da ga t »proste tal e-•jsi dela. Imena najbolj nasilnih častnikov in podčastnikov so znana. Ti j ljudje" jMtstopajo slabše z ljudmi kakor z živalmi. Iste razmere via-1 dajo tudi v nemških tovarnah. Večkrat se je pripetilo, da sc pirslali častniki angleške jetnike na fronto, kjer so morali oprav Ijati najtežja dela, dočiui so padali med nje in poleg njih zavez niški izstrelki. DON'T DRINK SHIPS VESTI PROKLAMACIJA VELES&BIJE. Bazel, Sviea, 31. oktobra. — V poročilu z Dunaja, katero sc je "prejelo semkaj, se gkisi, »la se je v Sarajevu, glavnem mestu Bosne, proklamiralo ve!esrt»sko kraljestvo, in tla so vojaki izpustili na svobodo morilce avstrijskega nadvojvo le Franca Ferdinanda. I'mor Franea Ferdinanda in njegove žene v Sarajevu v juniju leta 1914 je predstavljal enega izmed indirektuih vzrokov pričetka svetovne vojne. EAJZEB BAJE ODSTOPIL. ----London, Anglija. 31. oktobra. — Visoki .nemSki uradniki v Ko dan ju so danes popoldne sprejeli informacijo, da se je nemški kaj zer odpovedal prestolu, — soglasno s kodanjskim poročevalcem Ex-ehange Telegraph Co., ki je dostavila: — Ničesar se ne omenja o kronprinciL X « EEHSKE PROVINCE V PANIKI. Amsterdam, Holandsko, 31. oktobra. — Med prebivalstvom renskih provinc je izbruhnila panika, ki je nastala na podlagi poročil, da se oblasti pripravljajo v slučaju potrebe dovoliti sovražniku zasede-nje Koblcnza in Kolina. Tako poroča berlinski "Taeglishe Bund jsehau'*. / AMERIŠKI PIONIRJI SE VRAČAJO Z BOJNE ČRTE SKOZI VAS NONSARD. A K ČETE PRI OBRAMBI NEKE FARME V ŽAKUP «T wttttt^T ~ "M ' ^ - "li^ ■■iii^Mii—M i-rSSa=s=M— ■ ---=aa=a4 ^ COK. OH FUB. IHf*. S. rood Adaiia;ttrnion. Are you Fhorkcd to flU ladf *trir«klnp RhlpR" You drink ships everj' time you use sugar un necessarily. In a beveras p. Seventy-Ove |x>r ccnt. of iho sunr used In thia country has to ba brought here in ships. Every po«fibl.» ship Is needed for the transportation of troopa and supplies to ih«* other f«i«!o k: I'm in ate »us&r a luxury, and you reload n-any a»iip= • *r war purposes. A Tearh your appetite to remember thi»— • . - -—- • IXJNT DRINK SHIPS. L______ Pariz, Francija, 31. oktobra. — ' Odpohlauci /.a\cziiiških sil s<» z;i- ; pustili danes Versailles p«> prvctu ' formalnem sestanku, o" i viti no zadovoljni z uspehiT katere se je tlo-se^rlo. Delo se ni koneano. vendar pa j se j- ]>rišl,» do sojrlasja plede varnih tiH-k. Cela ltalopa i 1 i v glavnem tlelo Angležev in ' Francozov. Pri tem niso imele Z«lružeive države nobenega posla. Odločitev v tern oziru se smatra vemlar za največje važnosti. Neformalna konferenca se j-vršila na domu polkovnika House j ' preti zborovanjem v Versailles, j Med navzočimi sta bila Clemen-ceau in Pichou. nadalje Orlam'o ( ' in Sonniuo ter Llovd George. To zborovanje je liilo pripravljanje za formalni sestanek. % Razveu omenjenih sta bila na- . vzočča tudi dr. Vesnič. srbski poslanik ter \*enizeb»sT grški ministrski ]>r-dsednik. Zadnji, ki je prispel ua konfe- reijen. je liil maršal F«m-1i. Dospel je sam ter ni in»el s seboj niti i . . s^t»j«*t:a st rezaja. V Versailles je bila cela stvar končana v par urah in dolga vrsta avtomobilov z odposlanci zavezniških sil se j.- vrnila v Pariz. Vzrok za potovanje v Versailles je bil ta. «la se nahaja tam glavni stan zavezniškega vojnega sveta, ki ne izda nobene odločitve razen v Versailles. _ .. j Japonska misija. San Francisco, CaL, 31. okt. —' Včeraj je dospela sem japonska GTjAS -VAHOM, 2. SOV. 1918 Obtožujemo (Jug. Čas. Urad, Washington. D. C.) i Smolič 6 glasov, za br. Levstik 8 i glasov, za br. Kočevar 5 glasov, ba br. Gerzino 13 glasov, za br. Bo- J žic 7 glasov. j j V ožjo volitev gresta br. Ger- * zin lil br. Levstik: na br. Levstik 1 17 glasov, za br. Gerzin 19 gl. — s Izvoljen j - br. A. Gerzin za 2.* porotnika. 1 Za 3. porotnika brat Stiglič » predlaga Aut. Bož.ča. 1,P.-ija- » te!j predlaga Levstika. br. Ož.;- | Vič predlaga K. Bolfa; br. Koče- i ver predlaga M. Skalo. i \'il; 1:.j.i;j {.Irsovanje: za br. t Anton Božič 8 glasov, za brata < Levstik 10 glasov, za brata Bolf ."» glasov, za brata Skalo 11 gla- I ov. — V ožjo volitev gresta bra- I ta Skala in Levstik. — Za brata f Skala 12 glasov, za brata Levstik s 2.1 glasov. — Izvoljen je br. Lev- f stik za 3. porotnika. ;• Brat Geshel predlaga. da se iz- > voli enoglasno vrhovnim zdravni-,i kom Join. Xtefan/-c. Sprejeto. Predlagano in i potrjeno, da se < enoglasno izvoli 'brat Lukas kot ; odvetnik SHZ. Sprejeto. ; Sklenjeno, da predstoječa usta-iJ va Združenja s popravki ter pra-j1 vila in naredba SIIZ. odobrena 1 po deseti redni konvenciji, počen-M si z dnem 19. avgusta 1918 ter!1 I končana z dnem 24. avgusta v E-. velet h, Minn, so s tem potrjena in" pravo močna, kakor zakon dopu- 1 »'a, ter stopijo v veljavo z dnem 1 1. januarja 1919 in zamenjujejo 1 in razveljavijo vsa p rej sna pravi- ' la in naredhe SHZ. 1 • Čita se brzojav od konvencije Z. [' S. Zveze, Colo. Springs, Colo. 1 — | Predsednik zaključi 10. redno1 konvencijo SHZ. ob 4* uri popol-! ! I dne 25. avgusta z molitvijo. ' J. J. Plautz, preds. konvenc.'j 11 BOLNIŠKA PODPORA. j --F 1. — Slov. Hrv. Zveza plačuje svojim članom, ki so v dobrem j stanju in so zavarovani za bolni- i ško podporo, sledeče bolniške pod- j pore: z Za pr.ve tri mesce po en dolar 7 na dan, oziroma dva dolarja, ako t je član zavarovan za nadaljnih 6 < mesecev po 12 dolarjev na me- i sec oziroma 40. ako je zavarovan j r za nadaljnih C mesecev po 15 o-' ziroma 30 na me^ec, kako je ki- -teri zavarovan. V vseh slučajih j -se pa odvzame za prvih sedem) ^ dni in bolnik ne dobi za nje pod- s pore, ako njegova bolezen lie tra- } ja nad 12 dni, ako je pa član bo-j, lan nad 12 dni. tedaj se mu iz- T plača podpora od prvega dne, ko T je zbolel. 2. — Takoj ko zboli član, se , mora javiti tajniku društva ust- , meno. pismeno ali po kaki osebi ( in istočasno zdravniku. Tajniku , društva mora sporočiti, kakšno j bolezen ali poškodbo ima. oziroma ^ kaj je in kje ga boli in kaj je xz \J rok bolezni ali poškodbe in zali-,, teva naj bolniško listino, katero ? je tajnik dolžan takoj dati ali ^ odposlati. Društveni tajnik mora isti dan javiti bolnika na glavni f urad Zveze in določiti istočasno U obiskovalce, da obiščejo bolnika) 1 najmanj trikrat na teden in če po-i j trebilo vsak dan, dokler traja bo- ! Ilezen. 1j 3. — Ako se javi član bolnim pri tajniku in zdravniku in ako ( j je vreden in deležen podpore v smislu teh pravil, se mu šteje ; j podpora vedno od zadnjega da- . turna, to je ako se naznani prej j zdravniku in pozneje tajniku, velja tajnikov datum za prijavo j bolnim, ako prej tajniku in po- j znej* zdravniku pa velja zdrav- ^ nikov datum. Pri prijavi pisme- ' ! nim potom pa velja datum pošt- , , nega pečata. , 4. _ Podpora teče vedno do ; datuma zadnjega obiska od zdravnika, razven če je zdravnik prej . spoznal bolnika zdravim. V takih slučajih se nakaže podpora do dne, ko ga zdravnik . spoznal ' | zdravim ne pa do dne, kakor bol nik trdi, da je bil bolan. 5 _Društvo mora obiskati bolnike redno dvakrat na teden, v slučaju potrebe vsak dan. Obis-' kati jib morajo tisti člani, katere "i določi tajnik po vrsti, ne glede na krajevn« razmere. »f 6. _ Vsi bolniki do daljave Žt. ) ^ij morajo biti obiskovani red-" ko kakor zgoraj omenjeno v teh pravilih: bolniki, kateri so pa oddaljeni do daljave deset milj, j se obiskujejo kakor določi in uvidi potrebo dr. tajnik. Vozne stro-> ške za obiskovanje bolnikov, ka-t teri so do daljave treh milj, pte- • ča obiskovalec sam. Vozne stro-jške za obiskovanje bolnikov, ka- • tteri so do«Uljave deset mUj, tpa: Društvo st. Jožefa St. 1 v Calnmet, Mich. — Prepise« I n i k : Joseph Vertin; tajnik: Joseph Stefanec ml., 8th St., Calumet, Jlicli.; blagajnik: Jolai SuniC — lirutftvena seja vsako četrto nedeljo v int-sei u, I »ruštvo sv. Matije Rtev. 2 v Baltic, Mich. Predsednik : Paul J.ukanlcli; tajnik: Joseph Paman, Itox 'J7, s>out.h 1 tange. Mi« h.; blagajnik: Math. I>. Mkovieh. — Društvena seja vsako prvo nedeljo v mesecu. I »ruštvo sv. Fraur-ihka fit. 5 v Alan*.*-Mique, Mieh. — Predsednik: John Ito-ži« -h : tajnik: Stefan Uesbel. inr.l Cedar St.; Iilagujuik : tJeorge fJor.slie. — Hrust vena seja vsako drugo nedeljo v mesecu. I »ruštvo sv. Nikole fit. C v Calumet, Mieh. — Predsednik: Math. Žaltz; tajnik: Anton P. Božii5, 4sny Ited Jacket Shaft Location: blagajnik: I.uka Ste-fanec. — 1 »rušivena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 1 »ruštvo sv. lx»vrenea fit. 7 v Ely, Minn. Preti sodu Ik : Math. Zgonc; tajnik: Anton Gra«lisliar. Llox K. F.; hla-(trajnik: John Košeak. — Drufitveua seja vsako tretjo netleljo v niesecn. Iiruštvo sv. Ivana št. 8 v Calumet, Mieh. — Predsednik: J«>seph Maljko; tajnik: "Blaž Ho/.man, Box 4:rj Calumet. Mjeh.; blagajnik: Mihael I-ese«% — l»ruštvet«a »-Ja vsako v mesecu. 1 »ruštvo sv. Jožefa št. 15 v Copi>eJ City, Mich. — Predsednik Ivan Pajnic; rajnik: Ceorge Pajnič, Box 114; blagajnik : Ueurge Pajhich. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo Matere Božje Lurdske št. 1C v Calumet, Mich. — Predsednica : Frančiška Ozanich; tajnica: Marija Jotich 110 Portland St.; blagajnica: Antonija Ka«lofievich. — Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Cirila in Metoda fit. 17 * Ahmek, Mich. — Predsednik: Josepb Butata : tajnik Lu blagajnik: John K. »Irene. Box 412. — Društvena seja vsa k«i tretjo nedeljo v mesecu. I »ruštvo sv. Srce Marijino Rt. 18 \ So. Ha lige, Mich. — Predsednica An • Ijuljana štimuc; tajnica: Katarina Bcljan, Box :Jo4. Drufitveua seja vsako •lrugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Barbare fit. 10 v Aurora Minn. — Predsednik: Math. Turk; taj nik: Peter Prijatelj. Box 17:i; blagaj-i nik: Louis Hočevar. — Društveua seja vsako tretj«> nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra fit. 1!0 v Eveleth. Minn. —- Predsednik; Ieter Maurin; tajnik: Frank Lenich, 212 (irand Ave.; blagajnik : Joliu Agnich. — Društvena seja vsako t ret jo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Štefarta št. 21. Chisholrn Minn. Predsednik: Joseph Lani; tajnik: Anton Hren, .".-7 Birch W. St.; | blagajnik : Iahus Drobnich. — Društ-i vena -s«*ja vsako tretjo nedeljo v mesecu. } Društvo sv. Jeronma fit. 22 v Iron-wood, Mich. — Predsednik. John Kate-linich; tajnik : Mike Perkovlč, 03» Er. St.. XewjKtrt Ixx-ation, Ironwood, Mich. Društvena seja vsako prvo nedeljo v ! i uiewH-u. Društvo jtoilpoi-iia eveza slovenskih j fantov št 2:t v Calumet, Mich. — Pred Isednik: Jakob Mušu-h: tajnik: John Fndz. ;ios Franchtoun, Calumet, Mich; blagajnik: Paul Sehaltz. ml. c— Društvena s«*ja vsako drugo ne«leljo v me secu. „ j I »ruštvo sv. Petra tu Pavla fit. 24 v Virginia, Miiui. — Preilse«lnik: Math Vukelich; tajnik: Mihael Stimac, Bol 108; blagajnik: Kario B«>f. — DmStve-na s*»ja vsako četrto nedeljo v mese<-u. Društvo sv. Isus i Marija fit. 25, ora Zv< ze odločiti. in>:» 15 ts.k član pravico <;« p< dp« : ^ ali ne. ! 22. — X« »en čia■ ;:i d* ležen ni- t i-akršiiih lH»hiiši:'.. podpor otl S. j II. Zveze, do!. , r- ;ji njen član v 2 uo brcni " ■,s.-stdeset d ni j. e — < ;.ii. ki je o«lve podporo oziroma onim. ki so c od njega odvisni. Podpora se mir j izplačuje kakor določajo pravila. * Ako bi tak član ne imel nikogar s ki bi bil odvifvMi od njega, tedaj;* pri«!rži Zveza isti denar in iz ! njega izplačuje bolnikove ases-1' inente in ga ohrani v dobrem t stanju tako dolgo, dokler je kraji' takega denarja na razjM>«ajro. 24. — Članice ne dobijo za bo- -lezni. ki nastanejo ob času ms*seč- ' nega toka, nobene i^vlpore in ne 1 za bolezni izvirajoče iz nosečnosti. izvzeniši nepreprečljivih po- ! rodov. V slučaju nerednega poroda mora društvo poslati z nakaz- ! • • I nieo posebno izjavo zdravnika, v '. kateri mora navesti vzroke nenadnega poroda. Za neredni porod povzročen . — Ob času redntli ali nere- , dnih porodov se ne plača podpo- j re «lo 30 dni po porotlu. V sluča- i ju da članica zboli vsled kake druge bolezni, katere nimajo stika z porodom, so deležne podpo- , re po preteku 15 dni po porodu. 1 2G. — V slučaju, ako je bolni i član prejel bolniško podporo za < ves čas, ki ga določajo pravila , Zvezv, tedaj ue sme Zveza preje- i mati od njega nikakih vplačil za bolniški sklad več, dokler traja -bolezen dotičnega člana. Da pa more tak član zopet postati delo-žen bolniških podpor, dokler je j član Zveze, vložiti mora za to pi- : smeno prošnjo z lastnoročnim ' l>oošteno bktgo dobil za #voj denar, i fViporočamo se toplo našim -rojakom in rojakinjam za nakup zlatnine. Columbia gramofonov in slovenskih plošč za božične prafe-1 nike ter obenem prosimo, da naj i -evoUjo poslati vsa naročila aa [zlatnino, gramofone m plošče na 24 Main St., Conemaugh, Pa., in ne več na rttri naslov 4S6 Oiuat-. TMit 8t.. kot dosedaj. Se toplo in aahvalno piiporočamo. IVAN PAJK. 24 Main St., Conemaugh, Pa. (il4-rH) SIovenska-Hrvatska Zveza v Združenih Državah Ameriških in ^ltfili Ustanovljena 1. januar- /^sUyiV nt 1903 v Calumet, Inkorporirana 11. junija MKIihhh. 1906 V ^^ MiCh' GLAVNIODBOB: FradMdnlk: kKAJSK. URKtiOKlCH, Box 'J3š, DodceflUs, Mick. Podpredsednik: UKOKUK Ki/TZK, 115 Grant Amiue, Eveleth, Min« Frrl Lajuik: «JVTO.N Borgu Block, Calumet, Mich. Zapisnikar; MATHiAS OŽANICLI, Seventh Street, Caliuaet, Mich. Blagajnik: VINCtLNT AHUANAJ, Fint National Bank, Calumet, MJdg NADZORNI OUBOS: I. nadaomlk: ANTON tiKBZIX, Eveleth, Mian. II. nadjcornlk: JOHN B MAlJsAK, Calumet, Mich. III. nadzornik: PAUL. SHAI.TX, JUHi Seventh St. Calomet, Mick. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MAUI. ZCiONC, Box A^l Kly, Minn. U. portitnlk: VILJEM MIIiELlO, Calumet, Mich. HI. porotnik : JfRaKK LJ^V'STIK, Box lu3, Aurora, IUk, POMOŽNI ODBOR: iOUN KAMBICH, 417 Onceola St., laarlum Mick. LUKAH STEFAN EC, Caiumet, Mieh. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DB. JOHN 8 STEFANEZ, First Avenue, Milwaukee. Wta ODVETNIK: ANTHONY EC CAS, Calnmet, Mich. Opomba^—Vsa dopisovanja, kakor turoskiipci-jo nasiti uiadnikov itd. Sinnovolj-;io :u protipostavuo so bili naši diiavni osnovni zakoni razvelja,-Ijetii in vsa naša ustava spravljena ob \so moč. Postopanje vlad j napram zjianeutu čieiiiu XIX. je vnio samo ustavolomstvo. Ali ni Inuoida zlotaba uradne oblasti, če ;e najde vlada, ki uvaja na Če-■ik'tui Xemcc-m na ljubo razdelitev v ukrožja, ki pa te«;a in* stori na 'Ugil vsled veta Nemcev ' (Tako je') Ta zadovoljnost in zahrbt-iost. to strankarsko postopanje, v.-»a ta zloraba uradne oblasti za-i.teva kaZiii in zadoščenja, zahteva sodnika, in kaznovanja. Ta občutek da se zaman bol imo proti .lokavemu zavijanju, s kakršnim prihaja ravno naš notranji iniai ->ter, je v naših narodih pojrnalj globoke korenine. In verujte mi.J ^osfxxla uioja, če ne v tej vLsoki; zbornici, če ne pri dtržavnem sodišču. to flejanja gotovo bodo našla sodnika, ki bo vede! pravično r.izdeLiti kazen krivcem ter zado-jčenje in pravico žrtvam. (Pritrjevanje. ) V naslednjem si boni dovolil dokazati svoje trditve. Vitioka zbomieal Država do«i\-| lju strašne krizo. Vojna z vsemi' [svojimi i>oKlcdicanii, z gospodar-| | skim nii'unlovanjein, z lakoto, s •svojimi boleznimi in s svojim hi ranjeni, veliko mrotje najboljših in najbolj produktivnih ljudskih sil na bojiščih, opu-stošenc jx»l;ra jir.c, omajana inoraki, vse to je pripravilo državo na rob propada, i K tennu prihajajo seveda šc oi i-viduo nerazrešene tež k (če notra-j nje polit'ke. Ce **e sea , prerokovanja, da iniora ckI njih za-•>!"dova:ia politika z nujno potrebo dovesti dw teira izhoda. Ni nam treba čakati Šele na bodočega zgodovinarja. da bi to ju>R*tatiral, d;jies že hi lahko prinesli r okaz o pravičnosti nase trditve In vendar, kako lahko bi bilo I drugače. Avstro-Ogrska bi stala tu v svojem sijaju in v ct-li svoji moči, če Ui bili nastopili državniki. kak or šnih. v. svojo nesrečo Av-stro-Ogrska ni imela in tudi v sedanjem najbolj kritičnem trenutku nima. d« hi razumeli br-rtvo iti pravo aivljen&ko nalogo te države. «iu hi pa imeli tudi moč prijxnnoči svojemu mnenju do veljave. Avstro-Ogrska je bita ustanovljena kot celota s skupnim name-' nom. Avstro-Ogrska naj bi bila sveža v varstvo proti zmagovitemu fidamu. lTs ta no vi jena je bila šele po bit«:i pri Mohftču (na južnem Ogrskem) lets 1526.. ko je bil tckiatni kralj Čoike in Ogrske podlegel Turkom in so stanovi teh dveh kraljestev ponudili krono rfftriinmrin J. Ta obrambna zveza! t . ■» * t J ■ , č- i* • j i ,» tj * ■ - , !je obstojala stoletja in stoletja j tako dolgo, da je bila turška nemarnost otl Evrope odstranjena. I To jc bil prvi kritični moment za monarhijo. Namesto, da bi si .ita-jvili prav resno vprašunje. kaj sedaj. kateri namen naj ima država 'odslej, so šli kratkomalo preko te-Jga Mprašanja in misli, da »tore dosrti. če pr»»gktšajo eksLst'*-nc»> žave s svojo zvezo narodov k..t namen sani «»b s«*J»i Neoucijiii ;U»si>-I lltizetli ill guspod.-dvo vtailnV : o znaki tega časa pod katerim edi-»uu:i se je ».'alo stanje te di/ave *e kolikor toliko vzdržati. T« se je moralo j.» izpremeniti. kakorbit rs,- se je vzi lila m« 1 u r»>di samozavest. Zgctlilo se je tu > liaiicosko rtvolueijo, / o-ivobo-diivijo kmetov, - probujo racijt.-nahzma. z eno besedo: s p»^uh1»mii denioki atizma. Sedaj se je pričel boj. Naše »la-dc in njih mogočniki so -tali no-vwiiu svetu, ki se je odpiral h.i->:pffoti sicer ne brez moči, tmla brez lazuiuevauja. Na eni sirani s silo. na drugi strani z zavrženimi vladnimi um*:tiLostini, so mislili, da morejo «adržati narav ui ptij«-k ilu^rodkov. Ves l!». in ves vstraja-joč: 20. vek je napolnjen s temi boji proti naravi. Leto IMS. in ne na'.adnje ta svetovira vojna so samo uaravue posledice te«a boja. marveč edino vsled kri\de vladajočih Nemcev in Madžarov. 1'soda naših Nemcev je. tla niso razumeli novega položaja. Zalet, ki so tja -torili s tolikim upanjem na uspeh leta IMS., jih je splavil s prave pf>ti v i-tra-isko pot. Zamenjali so pojme vodstva in nadvlade. Lahko bi bili prevzeli vodstvo v tej dr žavi. lahko bi bili dosegli to v*»d-?ivti. toda ««ii so hoteli vladati. | DTsi»e.s je prepozno, temeljito so si j>4)kvarili nlogo. kalvor sploh vse sinrpatije. mI;licevauje mini- strsktgn predse-duiku na zgodovino, na v^šjo kulturo, na proizvode duiia i:i delu, kar pa kakor dokazuje ta vojna, tvori *anio zelo relativne vrednote, vse to ne velja več Odpor našdi narodov napram ; Ntuneeui, povzročen vsled njih brutalnega, vsaki hmaaniteti klju-bujočega ]»ostopanja. je tako ve-!lik. . svojo ' vezo narodov. Ležeča pred Balkanom in pred bližnjim Oriji-Jitom je dobda ]že narave v roke posredovalno ub»go med vzhodom in zahodom. Njen ]»oklic je bil. tla !>: -se bila ^ jU'etvorila v velt silo prvega reda na Balkanu. Vsi poboji za to so ' bili dani. Slovanski juij monarhije bi bil privlačna sila prvega redi za »»Male balkanske Slovane. V ravnili časih so bili dajii prtdpo-. goji za spojitev vseh Jugoslovanov v velesilo ter spomin j i«i samo na č.ise dekadence, dinastije O-l»rem»vič v Srbiji, ali ua čase p razprnali. Namesto so m j* »sta vil i theso nadvlada Neineev, "nemški kur-7*', lor»*j nI iznajdb«, sedanjih miniatrov. It«--akcija po letu 1S48. je služila ž«' t« j temeljni misli, vse naak-dnje politike. Centralizem in absolutizem sta pomočnika te misli, kakor bi se ta na drug na«"in sploh ne dala uv»*ljiviti. Oktmj je sledil oktroju. Oktoberski diplom, februarski patent in krona vsemu deceiulterska ustava — v>e to so altsolu-tist»eni državni akti. preračunani. da trajno zasidrajo "new-ski kur*". V to politiko so se zaleteli skoro vsi vodilni državniki d«.- današnjega dneva, v t«*j politiki plavali / vsemi .tvojimi mislimi in / vsem svojim stremi jen jene ter je ta jiolitaka na znotraj iu na zunaj m«l bi to povedal Krofu Ceminu — obvladala vse naše držav no življenje. Naši državniki so izgubili jasni pogled za realno r*s-iii<;n(Kt. oni niso imeli smisla za n rje in visj*'. Ko se je p«' Sadovi leta lM>f». čutilo, tin so Madžari še pi # moeii i. da bi jih motri i vpreči v nemško ico, se Nemci in njih vlade prav nič niso pomSšljali zr-i tvovati polovico države Madžarom, da uresničijo tem lažje svoj ideal. četudi v zmanjšani meri. K-t.ako bi bili danes siecr s "krvavečim sr.-em * pripravljeni žrtvovati (!a!i< »jo. Dalmacijo ter eelo 1'fMsno i*i Hercegovino. 7. dualiz mom se je razbila enotnost, je bila monarhija izrcw'ena pocrcibeem | Monarhiji kot taki je odtrgalo njeno ozemlje ter poznamo od takrat samo 5e v državnem zboru Ttistnfiane kraljevine in ali bolj pravilno: dežele §-a 1-1 na eni strani in dežele krone sv. Štefana na driiLi strani. Kako sta m> iiio-irli Kosna iri Ilereesrovina imenovati potem skupne državne 1<\ je nepojmljivo. TennJjna tendenca dualizma obstoga na zahtevi. da naj bi v tostranski polovici države modi vladati Nemci, v on-stranski j»a trajno gospodariti Madžari V uničevalnem boju za to «o podstvo se vrši vsa naša notranja politika, kateiu se je morala prilagoditi tudi zunanja politika. Tako je!) Pravilno j ravi Louis Eise-nmanti v svoji izborno pisani knjigi *' 1 .e ( ornproinis Austro - Hongrois**: ' ...tu &utriche sous le masaiue d "une Constitution unitaire, liberal«'. parlanieutaire a pu se restaurs l'absolutisnie.*" Samo navitlez-i e ustave so, ki so se nam tu pre-7* ntirale v resnici pa pomenijo z v-ff-mi svojimi privabi absolutizem § l'{. februai*skeg:i patenta ■in njemu analogni Š 14. dtvember-ustave, oba sta bila izini^lj* na tako. da uhij«ita moč. ki jo naj bi ime! paj lament. Cstvarili so pole^ tega pari iinent. ki se ne more ponašati. da reprezentira ves narod, tudi dane« ne: velika neresnica je. če so reče, da imamo splošno in enako voMlno pravico. Tudi zadnja volilna reforma je morala služiti temeljnemu načelu naše« no j t m nje politike. nadvladi N«meev. \a ta način ne more prit; nikdai ( do veljave volja veičine narodov \hsolutIzem obvlada tudi našo zur. i'ijo politiko. Mislili so, da mor« io nadomestiti z dualifmoin razbito di /.avno enotnost s sJabot-j no in-1 it učijo delegaci j. Kontrola je tem delegacijam ml vzeta, one imajo samo pravico sprejemati "eki7'Oz»-jc" z njifi rdečimi knji-irami. katerih re-iuieoljulKtost ie z.e■ <» dvomljiva. PravUno pripominja " Frankfn»-ter Zeitungr" Mr. Cut t matin : * ' Nterreieh - I'ngarn und der Y«'Ikcrstreat"), da se t*l-1 ». itnem ;ibsr ga v dobi demokratizma nista mogla doseči. Izgubljala sta postojanko za postojanko, vsak po-ra/c je pomenil plačilo tributa de-j inakratizmu. S|K»m«rjaiu sranio na obe zadnji proti njih volji izvršeni rt formi državnozborske volilne ; ravice, katerih vsaka pomeni o-t jačenje naše pozicije. Tudi onkraj j l.i^ve se i>ričerija na lončenih ie j melji'i zgrajena stavba nu;jati; volilna reSorma. ki se ne m položaju, kakor smo mi? Gotovo bi nastopali tako hrt z. \sa-, k<>ga pomisleka. Tozadevno ni treba posegati nazaj v preteklost,I zadnji tedni so nam prinesli doka- |zov v izobilju. Črne zastave, ki so' 'se iz žalosti nad politično smrtjo arrofa C'ernina cesarju v kljubova nj* razobesile, govori o resoluciji na nemških zborovanjih, pisava nemških listov, ki je naperjena proti prestolu in državi, če noče biti nemšua, razširjanje govoric o cesarski dvojici — v^e to ream dokazuje "preizkušeni" patriotizem Nemcev, ki se takoj omaja, kakor-hitro gre le navidez zji odknišitev ■ njih nadvlade, njih hegemonije — torej niti za -.krčenje pravic njih naroda. In ali si niso Madžari priborili vso im>č v krvavi revoluciji, • v tradicijonalni veleizdaji napram enotni d:žavi ter colo me disponing i z narodom samo oni ter nikdo drugi. (Pritrjevanje.) Zaman je j vsak trud in dokazuje samo ome-'j.lost naših takozvanih tiržavni-jkov, če na primer mislijo, da bodo j k*;;j dosegli s prepove«Ijo naših . zborovanj. dočim ^mc-jo idioti j \vrnei svt»je Volkstage, čo mislijo. bodo kaj dosegli s poostritvijo cenzure, .z zasledovanjem naših listov iu z. omejitvijo svobode^ izražanja mnenja. (Pritrjevanje/« i Nasprotno: to odpira eelo naj-navadnejšenui možu v nat«;m ljud-«lvu oči. (Tako je!) Res je, kar ]>ravi grof Cernin, da je treba prijeti zlo pri korenini m je ml-vtraniti (Medklici), vendar je eksperiment. ki ga prediaga grof Cernin, s svojimi Nemci, popolnoma umesten. "Slovanska nezadovoljnost" se ne da cdKti-aniti s še 1 hujšim t lačen jem. Vsi ti koraki nczmoŽJ«e in pt>-polnonta neorijentirane vlade, nastopanje ort.v.ništva proti našim j shodom, bele Li-jp v časoinsih. dni-ge persektieije so združile naš na-rod brez razlike strank v enem si-. mero klicu: VEN IZ SCŽKNJ-STVA! C/ivahno odobravanje in 1 ploskanje.) Nič ne more vee našega ljudstva spraviti s t«' ravne . ipoti! I Ali mar mislite, da ste na n-avdi pri cesarju vtisk z brezvestno ko- medijo avdijenee štajerskih in ko- c roških renegatov in preobjedenih i Nemcev iz Kranjske? Nalagali so t cesarja vsa avdijenc-a je biJa pod-'t la razžalitev veličanstva. (Pritr- j jevanje in medklici.) In te razž.a- t ! tve je bil ministrski predsednik i sokriv. J. Po tako zavrženih in sramotnih « sredstvih morajo posegati, da po- : tlačijo pravo mnenje ljudstva in i njega soglasno voljo. Koliko višje » stojimo mi! Uporaba tako nemo-J rahiega načina bojevanja ne doka- i znje našemu narodu nič manj in • nič več. kakor da mora stati naša ; stvar izredno dobro (Pritrjeva- ■< nje), na drugi strani pa. da ni po- ! Jiiagati državi, ki se poslužuje v i boju proti najbolj naravnim ter i • najbolj primitivnim pravicam ene- ■ . ffa izmed svojih narodov takih j) sredstev in ki ima v najbolj kri-^ trčmem trenutku svojega življenja tako majhne državnike, ki teh s-redstev ne saino mlobravajo, marveč jih celo sami uporabljajo. 1 Obupa1! smio. bi vas mogli iz.preobrn.iti, da bi vas mogli pri- ■ praviti do spoznanja. Cc navajamo tu številne šikane. če na primer sporočamo, da se je moglo anno Domini 1918 zgoditi pri o-krajnem sikILšču v Ljubljani, da 1 je dobil nek umdnik ukor, ker jej ob vstopu v uradniški prostor po-j. zdravil svoje tovariše z "dobro jutro", namero v uradnem jeziku • (Cujte!). storimo to samo zato. da te slučaje pribijemo za trajon - spomin in da jih prinesemo pred odiv. stol človeštva. Cez nekaj let, l se bodo vse te stvari smaftrale ■ nemogoče, smatralo pa se bo za razumljiv o. "da so se končale tako, i kakor bi ne bilo drugače pričako- . vat:. S tem pa hočemo tudi pove-j - dati. da so v tej državi ne da vda-j • dati proti Slovanom in prmti ostalim nenemškini narodom. Na ta način se prezemira ta ■ "vaša država", ta Sevdlerjeva 1 Avstrija, kakor jo je popolnoma • pravilno imenoval tovariš Stran- - sky. Razumeli boste — za nas ie ■ to samo ob sebi razumljivo —. da • f-tro proli t°i vt": d žavi. (Pii+r-1 jevanje.) ( e pa imenujete naše • nnsjorr.tstvo •"vdeiztl jtvo", je to j » - u—>čno, raiZen ee bi bilo dognauo, da vsebtije va.ša po i em mnenju spačena im. Pravo državno idejo tvori in zasto^ia tt>rej * «b".-ki. ka-jterim je odrekat i v očeh vseh ob-'jektivno mislečih ljudi vsako 1 vretlnost in vsako pravieo do označbe pravičnosti. Ce Ik> dobila ! enkrat zopet pravica svojo mesto preti nasiljem, bo treba kaznovati tudi one sodbe. (Pritrjevanje.) j Danes je dokazano in vsakdo v i . . . i državi čuti, da je doživela od via-1 da j twill mogočnikov dosedaj zašle-1 rdovana politika sramoten ponz.! 1ako notranja, še bolj pa zunanja! politika. I Tej politiki poloma se ima dr-; žava zahvaliti za svoj brezupni »položaj. To na j imajo nierodajni faktorji pred očmi in po tem naj se ravnajo. Mis'it i bi l»ilo tla se bo gospoda vendar še enkrat zavedla,' da bo skes.mc. pripoznala, da je ešila in da je storila veliko Kri-j ot f in se odločila državi v blagor stoli piti na nova pota. Toda ne. ne si-i nio, da vi"trajajo pri dosedanji po-i litiki. še poe>striti jo hočejo in ho-• čejo nastopati še bolj brtizvestno. i Tako in nič drugače ni tolma- čiti oRcijelno naznanjene politike nemškega kurza, ki bo p*tipomogel k nadaljevanju vojne, ee že operiramo s to frazo, več kakor vse drugo, t:ar se dosedaj štelo med J vzroke podaljšanja vojne. Podpredsednik Simocnovici: (Jo. * .»oda govornika prosim, da konča. Poslanec dr. Ravnihar: Takoj, samo še eno minuto. V resnici, če bi bili iritšl &ovraž. niki naročili to politiko, bi tega ne mogli izvršiti bolje. (Tako je!) Bližamo se propadu, to je edini cilj, ki ga boste dosegli. Če to ni zločin, je blaznost, kar bi bila vsekakor olajševalna okolnost za gospode. | Mi čakamo mirno in s povzdig-njeno glavo. Vi laihko uničite državo, narodi ostanejo. (Tako je!) Vsi podjarmljeni narodi bodo doživeli dan svojega vstajenja, ki Imi prišel tako gotovo, kakor go tovo eksistira pravica in pravič-ciost. (Pritrjevanje.) Ni več daleč d in, ki mora priti, ker brez njega ne bo miru. Zato ne vidite pri nas 'dvoma iu omahovanja. S trdnim in jMiktmčnini korakom korakamo kljnb vsem oviram svojemu cilju nasproti. Naše mesto med svol»cd-nimi v bratstvu in pravi človeč-nosti združenimi narodi nam je zagotovljeno. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Rada bi izvedela, kje se nahaja moj mož ANTON MARKOV-I CIO. l*red tremi leti .se je naha-. jal nekje v St. Joseph, Mo. Ra-I tla bi mu sporočila nekaj važnih j stvari, pa ne vem. če je živ ali j mrtev. Itada bi izvedela tudi I na.»lov njegovega svaka JO/K-FA MARKOVČ1Č ali KRAŠKK ■! in se baje nahaja nekje v Kansas Citv Kansas. Oba sta rojena v občini Plošče in selo Plešce. kotar Čabar. Prosim cenjene ro-► ;ake Slovence in llr\ate, ako ,' kateri ve za njun naslov, da mi ; blagovoli naznaniti, za kar bom J zelo hvaležna, ali naj se pa sa-ma oglasita. — Mrs. J. Markov-; chieb, COO W. 157. St.. New Vork, N. V. (2-5—11) Sada j, ko ste zadostili svoji dol- - žnosti glede četrtega posojila svo-i. bode, kupujte vojno-varčevalne - znamk«. Varčevanje = = poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike in njim na .čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. / Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. ' ► . Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi «a.rni dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. ' Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. ' Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišjfmeri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekmj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Fnnciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zasluzite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo cUlejo ljudje doma. POMAGAJTE! fitedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.22 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, k«j so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli.'— Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih« ' Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero marajo Nemci vpo&tevati. Ce stedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB IKi rO VOJNO. Toda ali ste ie pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem ozira Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspesite ZMAGO! — ' * ' ^ Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? " A ' ^ Nekdo je rekel: Ce bi se naši fanti tako dolgo vs&vljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberhr bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, bi hoteH.