'*% pošti prejeman: za ifelo leto naprej 26 K — h sol leta , 13 , — , fotrt , , 6 , 60 , mtitic , 3 „ 20, i»{iravnlitvu prejemal: za aslo leto naprej 20 K — h ?ol Ista „ 10 „ — , i»trt , „ 5 , — „ Mtsec , 1 „ 70 „ Sa pošiljanje na dom 30 h na mesec. m pl Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserat« »prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 9t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niskib ulicah St. 2,1., 17. Iihsja vscktlan.izvzemSi nedelje iti praznike, ob pol 6. uri popoldne. 213. V Ljubljani, v sredo, 17. septembra 1902. Letnik x: {X proslava Košutove stoletnice. Iz Zagreba. Komaj se je prebivalstvo Zagreba malo umirilo, že mu prete zopet z novim izzivanjem. Dne 18. septembra hočejo namreč v Zagrebu živeči Mažari, večidel železniški uradniki, proslaviti stoletnico rojstva Lajoša Košuta, največjega mažarskega upornika. Kako predrzni so ti doseljenci, ki so odvzeli hrvatskim sinovom krub, vidi so iz tega, da so izdali o tej proslavi celo oglas. Proslava so bode obavljala v restavraciji državnega kolodvora, ker drugje niso mogli dobiti za to prostora, in pa ker mislijo, da so tukaj najvarneji. Razumi so, da bodo dobili izdatno stražo, saj bode, kakor pravijo, ravno radi te svečanosti pctrajalo obsedno stanje se do tega dne. Pod bajoneti so bode tedaj slavila stoletnica onega moža, ki se je uprl vladarski hiši ter zanikal obstanek Hrvatske. Da se Kcšut proslavlja na Ogrskem v sporazum-Ijenju ogrsko vlado in s sodelovanjem ogrskega sabora, ni nič nenavadnega. Navajeni so tukaj na take stvari. Pred nedavnim je ogrski sabor sklenil, da se postavijo spomeniki glasovitim upornikom Betlenu Gaboru, Emeriku Tokeliju, Fr. Rakocyju in drugim, ter je znala vlada celo izposlovati, da je dobila za spomenike podporo. Kako ugladan je bil upornik grof Andrassy, jo še vsem dobro poznato. Čudno to ni za Ogre, pač pa za druga, ki na poznajo ogrske zgodovine, ki ni nič druzega, nego pripovedacje o samih uporih. To je značaj mažarskega naroda. Da se pa Košut proslavlja tudi na Hrvatskem in sicer v glavnem mestu Hrvatske, to je za Hrvate taka velika razžalitev, da je ne bodo kmalu pozabili. Mi se samo vrlo čudimo hrvatskim oblastim, da morejo sploh kaj takega trpeti v sedanjih okolnostih. Kaj hrvatski narod ni Se zadosti ogorčen vsled nečuvenih izzivanj Brbskih šovinistov? Kaj se hoče narod pahniti v še večo nesrečo, ali ga metati še na veče muke nego jih je moral dozdaj trpeti? Kaj ni dosti, da so hrvatski narod v novejšem času ravno mažarski časopisi grdili dan na dan, ker je branil svojo čast in svoje pravo, in zdaj mu hočejo dati še najhujo zaušnico, češ, nič nisi, saj je že Košut rekel, da ni Hrvatske, a to mi zdaj tebi v tvojem glavnem mestu iznovič sporočamo. Hrvatska vlada, ki bi edina mogla preprečiti tako izzivanje, molči in noče zabra-niti proslave, ker so noče zameriti mažarski vladi, s tem svojim ravnanjem pa hrvatski narod žali v dno njegove duše, ne zmeneč se zato, kakšne nasledke bode prineslo takšno obnašanje. Mažarom tedaj ni dosta, da žalijo Hrvate po svojih časopisih, oni se jim hočejo narogati že v lice na hrvatskih tleh potem, ko so jim storili že sicer toliko krivic. Kdaj se bodo vendar odprle oči nam Slovanom in kdsj se spametimo, da naš medsebojni boj nam prinaša sužnost od tretjega. Brat tlači brata ter ga preganja, tretji se pa nam smejo in roga, kako bo oba spravil pod svoj jarem. In proti temu tretjemu se ne upa nobeden upreti, ker se je vsled naše nesloge tako ojačil, da je postal že neomejen gospodar nad nami. Dokaz temu je omenjena proslava. Ta dogodek nam daje nauk, kako potrebna je pri nas sloga, in da svoje domače prepire poravnamo mirno med seboj, če ae hočemo odločno upreti proti tretjemu zare3 nevarnemu pro-tivniku, ki Hrvate in Srbe enako prezira ter jih gleda enako potlačiti v duševnem in gmotnem pogledu. Cim se povrne bratska sloga med nn, zginili bodo tudi taki prizori, kakršne bomo doživeli 18. septembra na Hrvatskem, da se namreč tukaj slavi mož, ki je hotel Hrvate za vselej zatreti. Le sloga nas more rešiti bodočih takih sramot. Poljaki proti češki obstrukciji. Poljski listi najrazličnejše barve so že dalj časa namigavali, da jim nikakor ni všeč sedanje obstrukcijsko gibanje mej Cehi, vendar se doslej še nihče ni direktno izjavil proti češki nameri. Sedaj se je oglasil list »Slowo Polskie«, ki obsoja obstrukcijo radi teg3, ker je nevarnost, da jej sledi ab 8olutizem in vlada § 14. Poljaki se boje tudi le začasnega absolutizma, ker je, kakor je nekoč dejal Schmerling, sin, ki požre svojo mater — ustavo. List konečno poživlja poljski klub in njegove voditelje, naj pravočasno poskrbe za zagotovitev red- nega dela v parlamentu. Poljski krrgi bi pač bolje storili, da se zavedajo slovanske vzajemnosti in pomorejo bratom Cehom do tega, da jim ne bo trtba obstruirati. C?hi bodo itak le neradi posegli po tem skrajnem sredstvu in bodo vsakomur hvaležni, če jim pomore do zmage brez boja na življenje in smrt. Srbski protestni shod prepovedan. Za jutrišnji dan so sklicali voditelji srbskega naroda na Hrvatskem shod v Kar-lovcu, na katerem so hoteli protestirati proti zadnjim demonstracijam v Zagrebu. Ta shod je vlada prepovedala z ozirom na vladajoče razburjenje mej hrvatskim narodom. Sedaj nameravajo srbi protestirati kje na ogrskih tleh, v Budimpešti ali Novem sadu. Nekateri krogi pa trdijo, da jim tudi Ogri ne bodo privoščili tega veselja, kajti če je trgovinski minister odvzel poštni debit listoma »Ostdd. Rundschau« in »Narodni Listy«, ki splošno veljata kot glasili srbskih voditeljev v naši monarhiji, se sme pričakovati, da bo prepovedan tudi protestni shod na ogrskih tleh. To domnevanje pa ni povsem opravičeno, kajti nihče se bolj ne veseli razpora mej Hrvati in Srbi, nego ravno Madjari, ki dobro vedo, da bi jim brbi ne bili tako nevarni pri izvedbi znanega načrta, kakor so jim Hrvatje. Škandal v peruvanskem parlamentu. Pred nedavnim so bo izvršile nove volitve za poBlansko zbornico v ameriški republiki Peiu. Pri teh volitvah se je, kot je navadno v Južni Ameriki, grozovito slepa-rilo in prišli so v parlament najrazličnejši elementi. Te dni se je novoizvoljena zbornica bavila z odobrenjem posameznih mandatov, pri tem je pa navstal v zbornici velik pretep. Rabile so se palice, tintniki in nož'. Dva poslanca sta obležala nezavestna v krvi, več je bilo ranjenih. To so res kraBni parlamentarni odnošaji. Francoski načrti. Francoski mornariški minister Pelletan je obiskal te dni na svojem potovanju tudi Biserto, kjer so mu priredili, kakor povsodi, časten banket. Pri tej priliki je imel minister daljši govor o razvoju francoske mor- narice, ob enem pa je odkril nekaj želj, k jih že dalj časa goji francoska vlada. Pelletan je povdarjal, da francoska Afrika sledi istim aspiracijam, kakor Francija sama, od katere se nikdar ne loči. Minister je na-glašal pomembnost Biserto za obrambo Francije in Sredozemskega morja. Mi nočemo sicer, je dejal minister, iz Sredozemskega morja narediti francosko morje, ker tmo se rešili iz sanj o svetovnem gospodstvu, ali del Sredozemskega morja je in ostane fran-ooski. Minister pravi, da ne želi konll.kta ne z Anglijo ne z Italijo, ali ker ve, kaj hočejo storiti drugi, smatra za svojo dolžnost, da svojo domovino pripravi na sveto vojno proti nje sovražnikom, in naj je sovražnik že kdor koli, kajti od konca 19. stoletja sem, po porazu Francije po barbarstvu stare Garmanije, ni varnosti več v civiliziranem svetu. Doživeli smo povratek pestnega prava. Zdelo se je, kakor da je ves svet vladan od načela: nasilje gro pod pravico. Mi moramo vso svojo sile posvetiti cilju, da vzdržimo zavetišče pravičnosti in luči: Irancoski ogenj. — Francoski minister je s temi besedami razodel svetu zelo važen načrt, s katerim pa ne bota zadovoljni niti Anglija, niti Italija. Poslednjo jo še posebno zbodel govor istega ministra na banketu v Ajaccio, kjer je govoril o veliki važnosti Korziko za izvedbo francoskih načrtov. Njegove besede so bile naperjene naravnost proti Italiji. Rekel je minister, da se Korzika utrdi in tako postane najvažneja točka v bredozemnem morju. Iz brzojavk. Deželnozborske volitve na Gorenje-Avstrijskem to razpisane in se vrše v sledečem redu : kmečke občine 27. oktobra, mesta in trgi 5. nov., trgovinske zbornice 8. nov. in veleposestvo 10.novembra. — Na Solnograškom se vrše deželnozborske volitve v kmečki skupini 5., mestni skupini in trgovinski zbornici 8., v veleposestvu 12. novembra. — Razpor mej Italijo in Francijo. Italijanska vlada je že zahtevala pojasnil na govor mornariškega ministra v zadevi Sredozemskega morja. Minister Delcasse je po svojem poslaniku žo dal zahtevane informacije, s katerimi se pa bržkone no LISTEK. Moje potovanje na Kitajsko. (Piše O. Vesel ko Kovač, apost. misijonar v severnem Šantungu na Kitajskem) (Dalje.) Mogočno drdranje in bobnenje vlaka me je opozorilo, da se peljemo čez reko. Pogledam ven, in kaj vidim? Silno široko pa plitvo strugo — brez kapljico vode. Take so navadno reke v Šantungu; le ob deževju se struge napolnijo, a tačas so takorekoč brez dna. Ta okoliščina dela inženirjem pri zidanju mostov za železnico neizmerne težkoče. V teh rekah ne morejo priti nikjer do trdnih tal. Neki inženir mi je pravil, da je dal na nekem mestu vrtati dvajset metrov globoko — pa zastonj: sam prod in voda. Vsled tega zidajo stebre za mostove na poseben način, ki ob hudem deževju v gramozu takorekoč plavajo. Vsled tako neugodnih lastnostij, ki jih imajo tukajšnje reke, pa tudi ni nikjer no- benega mostu. Tudi čolna nisem videl nikjer. Cez nekatere reke, ki imajo tudi poleti nekaj vodo, se mora kar gaziti : včasih sega voda konju do trebuha. Pa to nič ne de; da se le pride čez. Križ je, kadar je voda večja. Tačas se mora čakati, da odteče . . . Nekaj novega je bilo zame videti po njivah vse polno majhnih velikim krtinam podobnih gričev. To so grobovi umrlih. Kitajec namreč pokopuje svoje mrliče na lastni njivi. Le reveže, ki nimajo svojega sveta, pokopavajo skupaj na nalašč za to odmenjenem prostoru. Ponekodi rastejo nad grobovi drevesa : znamenje, da ondi počivajo kosti premožnega Kitajca. N.kjer ni videti na samoti stoječih hiš. Samo vasi in mesta. Ne samo mesta, ampak tudi vasi imajo svoje cbzidje. Seveda slabo vaško obzidje nima namena in tudi no more kljubovati krogljam sovražnih topov, ampak ovira le tatove in roparje pred neljubimi obiski. Ilise po vaseh tega kraja so vse iz slabo žgane ilovice, kor daleč na okrog no najdeš kamena, če bi ga tudi drago plačal. Opoldne smo dospeli v Kaumi, mesto, ki ima gotovo 100.000 prebivalcev. Tu je nemški grabežljivi orel že precej globoko zasadil svoje kremplje. V bližini mesta, na vzvišenem mestu, je nemška vlada sezidala prostorno vojašnico. Sedaj je tu le kakih petsto vojakov in nekaj topov, a s časom se bode oboje število gotovo izdatno zvišalo. Kakor doma v Evropi, tako tudi tu Nemec tuje poseBti ne more v miru pustiti ! IV. Ob pol šestih zvečer bili smo v Veih-sienu. Tu je sedaj zadnja postaja ; do tukaj je bila namreč železnica otvorjena ravno pred dvema dnevoma. Kolodvor ni ravno velik, a je lep. Zadaj za njim je že dozidan velik hotel, a ni še urejen za potnike. Pa bi se tudi še ne izplačalo, imel bi bore malo gostov. Na kolodvoru seveda ni bilo niti iz-voščekov, niti postreščekov. še navadnega voza za prtljsgo ni bilo. Pustili smo torej prtljago in drugo robo v čakalnici ter jo mahnili peš po prašni cesti v mesto. Povem vam, da bi rajo gazil po blatu, nego po tem groznem prahu . . . Vsi prašni smo prišli v mesto. Ker nismo bili še kitajsko oblečeni, nas jo ljudstvo čudno gledalo. A zabavljice nismo čuli nobene. Sobratoma, ki sta že dvajset let na Kitajskem in ljudstvo dobro poznata, se je to čudno zdelo. Preje je bila namreč zabav-ljica »evropski hudič« splošno v navadi. Strah pred Evropejci I Precej časa smo hodili po umazanih in smrdljivih ulicah iskaje primerne gostilne za prenočišče. Tujcu ni lahko najti poslopje te vrste, ker od zunaj se ne razločuje od drugih hiš, nad vratmi pa tudi ne visi smrečji vršiček. Treba je bilo pra^ati. Star sključen Kitajec nam stori uslugo in nas popelje v gostilno »prve« vrste. Čudno sem gledal to gostilno »prve« vrste. Niti po njeni zunajnosti, niti po njeni notranji opravi nisem mogel spoznati, da bi bila to »boljša« krčma. Vem, da mi ne bodete verjeli, ako vam jo opišem. — S cesto sa prido skozi velika vrata, katera po noči zapro, na precej prostorna dvorišče. Na treh straneh dvora so bivališča za ljudi in živali. Velikim vratom nasproti pa je na nekoliko vzvišenem mestu takozvana gostilna. V njej sto dve sobi: jedna večja, druga manjša. V prvj v jo'A strinja Pelletan. — Prihodnji k o n -z i s t o r i j v li i m u bo koncem oktobra. Za kardinala bota mej drugimi imenovana dunajski poslanik monsgr. T a g 1 i a n i in pariški Lorenzelli. — Burski generali odpotujejo v kratkem v Južno Alriko, ker so pretrgali vsako zvezo 8 Krii-gerjem. Narod sam se bo odločil za Botho ali Krugerja. Drugi viri pa javljajo, da se v kratkem zopet prično posvetovanja s Cham-berlainom, ker se je zboljSal položaj. — Vsepoljski shod se vrši prve dni oktobra v Lvovu. Zastopani bodo avstrijski, ruski in nemški Poljaki. — S a r a 1 o w oproščen. Prijetega načelnika makedonskega odbora so po zaslišanju oprostili ter je že ostavil Belgrad. — Bokserska vstaja v Kini. Večji oddelek boksarjev je v nedeljo udri v mesto Kengtufu ter umoril več oseb, mnogo pa je bilo ujetih. Trgovino so zaprte. Položaj zelo resen. Socialistična pridiga. Iz Gorice, 7. sept. Včeraj proti večeru nabili so po mestu vabila v laškem in slovenskem jeziku za javni ehod socijalnih demokratov danes zjutraj ob 10. uri, na katerem ie obljubil razpravljati sodrug Kopač (na laškem plakatu je stalo Copač) o socijalistih in kaj hočejo doseči. Da se je sklical ta le shod tako rekoč zadnjo uro — kakor je navadno delala napredna stranka pred svojimi shedi po deželi, zgodilo se je iz gotovega namona, da bi namreč nasprotniki nič ne zvedeli, t:;r da bi jim nihče ne ugovarjal. Kes — niti listi — ki se tiskajo v noči na nedeljo — niso nič vedeli o tem. V hotelu (Centra;) na vrtu pred veliko dvorano zbirali so se pred 10. uro delavci in delavke različne narodnosti. Ob določeni uri je prišel zastopnik vlade — pa je moral čakati z drugimi vred govornika iz Trsta. Ko je prišel, to je bilo pozdravljanja na desno in levo! Proti 11. uri so se spravili v dvorano (okoli 100 večinoma mladih delavcev in nekaj žensk — pa pisec kot zadnji »kibic«), kjer so izvolili predsednika in tajnika — oba mladeniča. Kakor dogovorjeno, dal je predsednik besedo Kopaču, samozavestno in z izbrano retoriko je začel prav od onega začetka, ko so vsi ljudje skupno zadovoljno in srečno živeli — preden se je nekdo pre-drznil si lastiti kos zemlje in s tem delal le sebi dobiček. Na ta način je nastopila dobičkarija na eni strani — izkoriščevanje na drugi. Bogastvo je rastlo — revščina se je množila. Postave so prišle take v svet, da vztregajo le bogatinom — reveže pa še bolj tlačijo. Dandanes so posebno delavci po mestih taki reveži, o katerih se morejo ponoviti Kristusove besede, da ni tolike lastnega prostora, da bi se mogla njih glava kam nasloniti. Kakor živina živijo delavski krogi posebno v mestnih kleteh in pod strehami. Namesto da bi oni bili gospodarji ž njih rokami pridelanega blaga — bo le brezpravni sužnji svojih nikdar sitih gospodarjev. Ti le skrbijo za lastni dobiček — ter ne poznajo proletarcev, ki so jim kupe denarjev nanesli. Če si hočejo delavci ^boljšati blagostanje 8 stavkami, gospodarji si najamejo tujce. In kdo podpira sedanje delodajavce? Gospodje in vlada s svojo policijo. Mi delavci pa moramo le nadalje tlako delati, ker vsi drugi krogi so zoper nas, celo tisti, ki bi imeli najprej posnemati jedna postelj, majhna miza in trije leseni stoli z naslonjačem; v manjši ste dve postelji, pa majhna mizica, na kateri stoji prav nerodna svetilnica s smrdečim oljem. Stene bo zamazane, kakor bi bile zakajene. Na njih visi nekaj dolgih rudečih papirjev popisanih b kitajskimi črkami. Na steni sami ne manjka raznih čečkarij. Okna stekla ne poznajo. Nadomešča ga papir, ki pa je na mnogih mestih že predrt. Stropa sobe nimajo. Strehi pa se vidi, da o deževju ne more streči popolnoma svojemu lepemu namenu. Da v tako imenitni gostilni nihče ne more pričakovati žimnic ali pernic, je jasno. Zadovoljen mora biti z dvema stolicama, na katerih je nekaj trhljenih desok, pokritih s slamnato pletenino. Ne v tej, ampak v neki drugi nič manj uzorni gostilni s posteljo nisem imel posebne sreče. Hitro ko sem se ulegel, zdela se mi je vsa stvar nekoliko sumnjiva. Ko sem ae po noči vsled bolečin na pobitih udih nekolikokrat premaknil, začelo je pokati pod menoj. Na vse zadnje pa se je stari postelji menda zdelo preneumno, dajati kletemu tujcu sladki počitek, in za hreščalo je pod menoj — jaz pa sem na razvalinah in podrtinah mirno počival do jutra. »velikega sooijalista Kristma«, ter tako le f*r:zejsko (!) po cerkvah nastopajo, da bi mi vedno vsem stregli in pete lizali. Posebno ti le »klerikalci« nas ne morejo , čefi mi jim poderemo cerkve in altarje. Nočemo jih nikjer več poslušati, ker naveličali smo se njih prigovarjanj, češ, da bo že Bog po magal. Ce bi Beg bil pravi soc. demokrat, bi nam moral žo davno pomagati. Vsaka pomoč za naš stan priti je morala le iz naše srede in iz naše moči. Mi ne verujemo nič, ker — vera je privatna zadeva. K večjemu bi spoznali le to vero, da moramo delati — več nam ni potreba. Sedanja človeška družba mora ue radikalno predrugačiti — in sicer na našo inicijativo. Povsod po svetu cvete že soci-jalizem — in tudi pri nas mora. Nam ne ostaja veliko, da Btopimo mi na svoje čvrste noge — tem bolj, ker celo vladarjem in drugim mogočnikom »se odpirajo že možgani«. V naši deželi — kakor v TrBtu, Nabrežini, v Tržiču, v Korminu in tukaj v Gorici — gorijo že majhni ognji — ki so bodo v nekoliko letih združili — in celo deželo preobrazili. Pustimo torej tiste hinavske klerikalčke, pa tudi tiste liberalce, ki vpijejo le : Narod, narod naj živi! — ampak organizirajmo se vsi vsi delavci in delavke skupaj, sgitirajmo vsi po celi deželi za naše pravice, ne zmenimo se prav nič za vero pa tudi ne za narodnost — zakaj h ____ naj vzame mojo domovino, če me ne more preživeti — ter kompaktni delajmo le za ne pod edino svojo rudečo zastavo, ki ni ne mestna, ne deželna, ne državna. Potem bodo postave morale drugačne biti — in sicer na temelji: Kdor dela — naj tudi vživa! Potem bomo mi — in le mi i. t. d. Dandanes je denar — sveta vladar. Kdor ima denar — ta ima vse. Ž njim si vsakdo kupi vse — vse, kar poželi njegovo srce. Ko bo svet po naših načelih preosnov-lj »n, bo tudi denar naš, in kdor si bo hotel tudi nebesa zagotoviti — mu bo mogoče. Zatorej glavna naša skrb bodi, da bomo internacionalni samozavestni delavci brez vere in brez narodnosti i. t. d. To je šlo naprej v tem tonu čez poldne — proti eni uri Beveda med pritrjevanjem in ploskanjem večine poslušavcev — posebno ko si je duhovnike privoščil. Vendar je v žalosti omenil, da je »tako malo poslušavcev« — v tako velikem obrtnem mestu Goriškem — kar smatra le za ta-le trenutek — ne pa tako zanaprej-- Do konca ga nisem maral poslušati, ker se mi je gabil. Dve uri hitro govoriti in s takim povdarkom — to je tudi tendenci-jozno — ker si je hotel zveste poslušavce do dobrega utruditi in zmučiti — ter da bi nihče drug k besedi ne prišel, Spoznavši, da so oni obupani delavski mladenči polni »predsodkov« — med tako govoranco zrnu-čeni in da se je vsem mudilo h kosilu, pustil sem Kopača bahača le še naprej »ple-drati«, ne da bi pričakal prilike za ugovor in za malo razpravo o socijalistih in njih namenu. Ako bi nas bilo več, bi bilo drugače, ker dandanes je treba števila in ne samih razlogov. Vendar naj bo Kopač gotov, da drugič, če bo število pc-slušavcev večje, ne bodo vsi le njemu pritrjevali. Zakaj proti takim zapeljivcem — Bog ve od kod privandranim, treba se je vzdigniti in organizirati — tem bolj, ker ne marajo taki, »ki živijo kakor živina«, za staro geslo: »Vse za vero, dom in za cesarja!« Vero so vrgli med Btaro šaro, domovino naj h ... . vzame — vladarji pa naj si sami pomagajo ! Tako uče! s>e bolj pa mora hladnega pustiti tak shod rojaka, če vidi, da nihče ne piše med tako dolgim govorom, in sicer ne zapisnikar — ne c. k. komisar — marveč da vsakdo štrli v takega hujskača z občudovanjem in raznim pritrjevanjem. Vladni zastopnik Be je že pred shodom preintimno družil s sodrugi — zlasti s Kopačem. Da je pa pustil udrihati po sveti veri, duhovnikih — zakonih in zastavah — tega ni bilo pričakovati. Ni znano, na kaj se vlada opira. Pa naj nikar ne misli, da se pustijo vsi za kanone »futrati«. Naj bi torej nikdar več tako ne bilo ! Videant consules! Dnevne novice. V Ljubljani, 17. septembra. Shod proti pijančevanju, ki se je danes vršil, se je prav povoljno obnesel. Govorili so gg. bogoslovec Krajnc iz Maribora, prolesor dr. Jožef Debevec, župnik Trunk iz Kazaz na Koroškem in župnik Kosec iz Kamenj na Goriškem. Koncu shoda so zborovavci sprejeli več tozadeva-jočih resolucij in izbrali deputacijo, ki se je šla poklonit in priporočit presvetlemu gospodu knezoškofu, da bi blagovolil to gibanje podpirati. Presvetli je to radostno obljubil. Obširnejše poročilo pride. Odlična gosta v Oorioi. Njeg. kraljevo Visokosti Karol Bourbonski in Marija Berta prišla sta v soboto v Gorico. Obiskat Bta prišla svojo mater nad-yojvodinjo Beatrico Austria d' Este. Učiteljska vest. Glede na poročilo o učiteljskih izpremembah pojasnjujemo, da jo gosp. Henrik Mravljak sam re-signiral na službo pomožnega učitelja v Vipavi. — Učno mesto na rudniški šoli v Idriji je bilo začasno podeljeno učit. kandidatu g. Raf, G o s t i š n. Druga slov. umetniška razstava. V jury, ki se je ravnokar konstituirala in ki je začela vršiti svoje delo danes, 17 t. m., so izvoljeni sledeči gospodje: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Celestin M i s , Matej S t e r n e n in društveni podpredsednik dr. Zamik. Namestnikom pa je bil i/bran g. Peter Žmitek. Zborovanje. Pri Sv. Križu nad Mariborom ima »Slovensko društvo« v nedeljo, dne 21. sept. t. 1. popoldne ob 3. uri v gostilni pri starem Kočevarju zborovanje, pri katerem bode govoril g. drž. in dež. posl. Robič o političnem položaju. 200 letnica nastropne slike v goriški stolni cerkvi. Predvčeraj je preteklo 200 let, odkar je dovršil slikar Gualio na-stropno f.eBko sliko v Btolni cerkvi, pred-Btavliajočo »Nebeško slavo«. Ženska bolnica v Novem mestu dobiva čedalje jasnejšo obliko! Zdravstveno okrožje novomeško je kupilo od g. Iloče-v a r j a prostor za stavbo, ki je zelo primeren, kar so tudi soglasno izrekli vsi gospodje, kateri so prisostvovali prvemu ogledu. Stavbni svetnik profesor T h e y e r v Gradcu ima nalogo, da čim prej izvrši podrobne načrte ; deloma jih je že predložil v pregled načelniku zdrav, okrožja g. Perko-tu. Bolnica bo najmodernejše sezidana in tudi tako vrejena. Dr. P. Defranceschi cdpotuje tekom septembra v Nemčijo, da si ogleda tamkaj bolnice in preštudira njihovo notranjo opravo. Oskrbovanje bolnice se namerava oddati č. usm. sestram sv. Križa v Gradcu. — Stavba in ureditev bolnice bode stala blizu 160.000 kron! Profesor Villari, znani italijanski učenjak, senator in predsednik društva »Dante Allighieri«, je v ponedeljek prišel na Reko. Bil je v Dalmaciji, da se na svoje oči pre priča o italijanski stvari v hrvatski Dalmaciji. Zadarski talijanaši so mu priredili bIo-vesen sprejem ter skrbeli, da ni prišel v dotiko s hrvatskim prebivalstvom ter se prepričal, da Dalmacija ni italijanska zemlja. Tako je torej proti svoji volji hodil z glavo v vreči. V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj bratov v Kandiji pri Novem mestu so sprejeli meseca avgusta 141 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 73, skupaj 214. Od teh se jih je ozdravilo 98 ; zboljšalo 35, neozdravljenih bilo je 8. Umrli so 4, in sicer 2 vsled ostarelosti, 1 veled pljučnice, 1 vsled zamotanja črev. V oskrbovanju ostalo jih je 69. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2405. Krstič zopet obtojen. Znani renegat Krstič je zopet obsojen na 14 dni. Tožilo ga je državno pravdništvo v Trstu. Od leta 1893, ko se je izneveril svojemu rodu, je bil obsojen že dvanajstkrat^ Požari na Spod. Štajarskem. V teku enega tedna je trikrat gorelo v bližini Celja. Dne 8. t. m. je, kakor smo poročali, gorelo v Škofjivasi; minolo soboto 13. t. m. je pa gorelo na dveh krajih naenkrat in sicer v Petrovčah in v Vojniku. V Petrovčah je zgorela neka koča last J. Čedeja, po d. Nidorferja. Na lice mesta so prišli celjski gasilci — pa prepozno, ker je koča že do tal pogorela. Ogenj je nastal, ker je v kočo treščilo. Ob istom času je udarila strela v kozolec Vokavnov v Vojniku, ki je tudi pogorel. Oba predmeta sta bila proti ognju zavarovana. Od zabave v prezgodnjo smrt Celjski »Domovini« javljajo: V rodoljubni rodbini g. Franca Toplaka, c. kr. davčnega oficijala v Ptuju, se je v petek, dne 12. t. m. pripetila prežalostna neBreča. Okoli pol 9. ure zjutraj imenovanega dne gredo trije otroci napominane rodbine: France, Bruno in Gabriela iz stanovanja, ki se nahaja tik Drave pri lesenem mostu, v privezan čoln ribo lovit. Čoln se nagne, zgubi ravnotežje in vsi trije otroci padejo v Dravo. France in Gabriela sta se sama rešila, Brunota pa so odnesli valovi. V bližini vežbajoči se pi-jonirji hiteli so utapljajočemu se dečku na pomoč in ga potegnili nezavestnega iz vode. Vsi poskusi dveh zdravnikov bili so brezuspešni. Bruno je bil čvrst dečko, ter se je odlikoval z redkimi duševnimi in telesnimi vrlinami. Vipavska železnica. Govori se, da se je morala odgoditi otvoritev te železnica od 15. t. m. na kasnejo dobo tega meseca zaradi tega, ker niso še vsa dela popolnoma dovršena in pa ker se v teh dneh otvore št ri druge železnice, na Predarelskem, na Koroškem in dve na Češkem. Nesreča. Posestnik France Pečenko iz R hemberga je peljal opeko. Pri tej priliki je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo nogo in se močno ranil na roki in na obrazu. Prenesti so ga morali v bolnišnico. Nevarnega ptička so izročili te dni dež. sodišču v osebi Mih. Možina iz Rudnika. Svojemu bivšemu gospodarju Antonu Bolki je pretil s smrtjo, ker ga je radi pijančevanja odpustil iz službe. Obesil se je. V nedeljo dopoludne okolo 9. ure pogrešali so pri „Treh kronah" v Gorici hlapca Petra Graunerja, ki je imel posla v hlevih. Ker ga niso mogli koj najti, šli bo ga iskat na senik. Tam so ga v resnici našli, ali — obešenega. Ko so prišli do njega, bil jo že mrtev. Pravijo, da je bila uzrok samomoru srčna hiba, ki ga je močno nadlegovala in vsled katere je veliko trpel. Razpisane učiteljske službe na Štajarskem. Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Marjeti na Pohorju je z začetkom šolskega leta popolniti dve službi učitelja ali učiteljico. Na dvorazrednici pri Sv. Le-naitu nad Laškim je stalno popolniti učiteljsko mesto. Prošnje do 15. okt. t. 1. na krajni šolski svet. Za zastrupljanjem krvi je umrl v soboto Andrej Petrovčič, oni mladenič, kateremu je železnica v Prvačini strla nogo. V lepem sprevodu iz Gorice pokopali bo ga na pokopališče v Bukovici. Zaključek morskega kopališča v Gradežu V nedeljo popoludne se je zaključilo kopališče v Gradežu. Pojasnilo V dopisu iz Polzele, objavljenem v 211. štev. v »Kotičku«, naj se bere mesto »župana« pravilno župnika, ker ta je bil na potovanju in so ga vsled tega obrekovali liberalni listi. Živa kača v želodcu. Neki Baschero v Trevisu je čutil že dolgo časa slabosti v želodcu in ni mu pomagalo nobeno zdravilo. Te dni pa se mu izvije h kratu 50 cent. dolga kača iz grla, katero je nosil že več časa v želodcu. Ogenj. V nedeljo zvečer pogorel je hlev pri Eiiz. Fornazarič iz Bilj. Ljudje oo ogenj kmalu pogasili. Kako je nastal ogenj, ni znano. Škode je okolu 800 kron. Nevihta. S Stange se nam poroča : Dne 6. t. m. je toča hudo pobila naokoli Štange, vihar pa je oklatil vsa jabolka. Minolo soboto 13. t. m. pa se je čez hribe pridrvila strašna nevihta z gromom in treskom. V cerkev ni že 26 let treščilo, zdaj pa je strela okna pobila, cerkev od zunaj na več krajih poškodovala ter omajala veliki križ na zvoniku. Ljudje tarnajo, ker ni pridelka. Rudosledstvo. Rudarski urad v Celju je dovolil trgovcu Pollaku iz Gradca za dobo enega leta slediti rudo v celjskem okrožju. Zaprta trgovina. Celjski židovski založnik izgotovljenih oblek, Adolf Engel, je svojo trgovino zaprl in napovedal minoli četrtek konkurz. Klasična nemščina. »Domovina« piše: Ljutomerski nemčurji govore n. pr. tako-le: „Var 2 Tage is gestorbenes un hajte is begrebenes". Tako zna govoriti neki kovač. Ali tole: „Bo bist gongen? In Bajngotn. Bos bist trunken ? Gute Bajne sajnme khopt". — Res klasično 1 Toča. Iz Begunj pri Cerknici se nam piše: V soboto 13. t. m. je zopet Bkoraj celi dan med hudo ploho naletavala debela toča, ki je po vsej Menišiji, zlasti po vasi Kožljek uničila vse, kar ni pobila prejšnjo soboto. Poleg tega so nalivi napravili ogromno škodo na njivah, travnikih in cestah. Ubogi kmet! 30 000 kron znaša glavni dobitek olomuske razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dn6 25. septembra 1902 in da bodo dobitke zalagatelji po odtegnjenih 10% izplačali v gotovini. Zakupni razglas. C in kr. vojaški preskrbovaini magazin v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1903 vršile zakupne obravnave v c. kr. preBkrbovalnih magazinih v Mari boru 10., v Celovcu 17, v Gorici 18 , pri mestnem uradu v Ptuju 13. ter pri županstvu v Trbižu 16. oktobra t. 1. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoludne dotičnega dne vposlati dotičnim preskrbovalnim rnagazi nom, oziroma mestnemu uradu, oziroma županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v zgoraj navedenih preskrbovalnih magazinih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč po datke glede množine predmetov, ki so do baviti, splošni pogoji in ponudbeni vzorec se lahke upogleda tudi v pisarni trgovske in cbrtniške zbornioe v Ljubljani. --r———— ——————— Ljubljanske noviee. Iz sadjarskih krogov se nam piše: Krošnjarjenje s sadjem je nekaj novega, kar se opazuje zdaj v Ljubljani ob večjih množicah ljudstva. Pridejo ljudje, ki ne prodajajo samo svojega sadja, ampak si nakupijo še med potom takih pridelkov, ki spadajo v področje sadjarske obrti, in jih usiljujejo potem raznim strankam, največkrat celo od hiše do hiše grede. Tega ne moremo mi sadjetržei, ki plačujemo visoke davke poleg še višje stanarine, nikakor prenašati. Dobička je pri sadjU zaradi izkvarjenja istega zelo malo, poleg tega je pa bila prodaja sadja celo poletje, kakor samo ob sebi umevno, zelo slaba. Vse boljše rodbine so odšle iz mesta, dijakov in vojakov pa tudi ni bilo. V tem rea slabem času smo se tolažili z jesenjo, a mesto da bi mi kaj prodali, so prišli ti krošnjarji s sadjem in nam prevzeli vso prodajo. Ako ni dovoljeno nam, rednim davkoplačevalcem, krošnjarjenje s sadjem po mestu in se pazi na nas z vso strogostjo, mora biti to tudi osebam, ki ne plačujejo prav nikakih davčnih doklad, še tem strožje prepovedano. Zato se obračamo s skromno prošnjo do slavne mestne uprave, ki naj blagovoli gledati v bodoče na to z vso ostrostjo, da se ne bodo več kršile postave, ker drugače bi bili mi prisiljeni, da vrnemo svoje obrtne liste in krošnjarimo od hiše do hiše. Umrla je na sv. Petra cesti št 61 gospa Antonija Tratnik, vdova višjega davkarja. V Ameriko je šlo danes po noči z juž nega kolodvora 132 oseb. Policija je prijela nekega moža, ki je sumljiv, da je nameraval dva lanta, ki sta še vojaški dolžnosti podvržena, spraviti v Ameriko. Voz tobaka zvrnil. Na Dunajski cesti ee je včeraj popoludne Ranzingerjevemu hlapcu Janezu Lončarju zvrnil voz, na katerem so bili zavoji tobaka. Zavoji so popadali na cesto in se razbili. Voz v jarku. Na Tržaški cesti se je včeraj popoludne prevrnil v cestni jarek Oblakov voz, na katerem so bili prazni sodi. Voznik je zavozil preveč na stran ceste. Cirkus Enders v kratkem odide iz Ljubljane v Celovec, kjer že postavljajo le seno zgradbo. Lepaki javljajo, da danes nastopi vse cirkusovo umetniško osobje. Predstave tega cirkusa so vedno jako zanimive. Afera Staudinger. Prihodnji petek bi morala priti na vrsto pred tuk. dež. sodiščem razprava proti Maksu Staudingerju, ki je obtožen, da je ponaredil matriko v aferi Walburgovi. Predlogi za odgoditev razprave, katere je stavil Staudingerjev zagovornik dr. Rosenfeld, so odklonjeni. Dr. Rosenfeld jo zopet vložil pri iustičnem ministerstvu nove predloge za odgoditev razprave. Tako še ni gotovo, ako se razprava vrši prihodnji petek. Dežnik ukradla Beračica Terezija Pod-lasnik jo ukradla včeraj popoludne v Goru-povih ulicah arhitektu g. F. Koudeli, pri katerem jo beračila, dežnik. Dežnik je takoj skrila. Nepošteno beračico je dala policija pod ključ. Na tla podrl. Neža Makovne, delavka v btepanovi vasi, si je včeraj popoludne na Cesarja Jožefi* trgu izpahnila levo roko v členku. Podrl jo je na tla Putrichov hlapec Anton Fiiringer, ker je s tovornim vozom neprevidno vozil. Konja sta se našla. Ivan Demšar, kovaški mojster na Marije Terezije cesti št. 6, in K. Luznar z Dolenje vasi sta že dobila konja nazaj, katera sta jima bila odpeljana. Konja sta se dobila pri Keržiču v Šiški, kjer ju je pustil neki Tajek, češ, da sta konja Damšarjeva in da bo že prišel po nju. Kri se je vlila ponoči delavki Magdaleni Žagar na sv. Jakoba nabrežju štev. 22. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. Knliževnost in umetnost. Določbe glede odvračanja jetlke. Pod tem naslovom je natisnila in izdala tukajšnja tiskarna Klein & C. naredbo notranjega ministerstva z dne 14. mal. srpana 1902 na vse politične deželne šefe, zadeva-jočo uredbe v odvračanje jetike. Knjižica broječa 18 strani, stane 10 v. ter podaja splošna in posebna navodila za boj proti tej morivki človeškega rodu. Kotiček za liberalce. Sami priznavajo, da »Narod« laže. Včeraj je „Narod" dokončal vrsta člankov »Rimski klorikalizem in še to in ono« s XXXVII. pan.fUtom. Kajti pam-flsti najpredrznejše vrsto so to. Citira sicer razna latinska imena : Excober, Suarezius itd. — a k j e so dotični citati, ne pove. Liberalci sami so se že posmehovali nesram nosti teh pamfUtov. C lo krščanstvo je pre-brnil »Narod« in izkušal smešiti vse krščan ske dogme. Najbolj zan mivo je pa, da včeraj ob koncu zadnjega pamfl-;ta objavlja uredništvo »Narodovo« izjavo, da teh pam-flitov »ni smatrati kot nazore uredništ v a, k a j šekotnazore cele narodno-napredne stranke«! Tolike podlosti pa nismo pričakovali. Ako nazori tem paniflatov niso nazori uredništva »Narodovega", zakaj pa jih razširj a ? Ako je uredništvo samo prepričano, dani res, kar objavlja, zakaj pa to v svoj list sprejema? Ako je liberalna stranka sama prepričana, da je laž, kar piše njen »znanstvenik«. zakaj pa ni zabranila tega škandala, ko smo jo že pred enim mesecem pozvali? Za zdaj torej jemljemo na znanje, da »Narod« sam sebi ne veruje, ko zabavlja zoper cerkev; uredništvo samo izjavlja, da se njemu preneumno zdi verjeti, kar podaje svojim Čitateljem. Cela stranka priznava, da ima glasilo, katero greši na neumnost svojih bravcev. To je priznanje, ka tero najprej beležimo. Potem pa pride podlost. »Narod« napada ljubljanskega knezoškofa, da je po krivici obsodil list, ki je te članke prinašal, in stranko, katera razširja take nazore. In strmite nad predrzno nesramnostjo! »Narod« piše, kot da bi moral ljubljanski škcf še hvaležen biti liberalcem, da niso teh pamfLtov dali še v „Rodoljub" in jih razširili v brošuri! Ta predrznost s e bo maščevala nad vso liberalno stranko. Ona je kriva, dokaz njene podlosti so ti članki, in dobila bo nanje odgovor, ki ji bo zvenel po ušesih in liberalce za vedno sti-gmatiziral s pečatom nesramnih p a m-fletistov! Zi danes pa beležimo niz kotno zaničevanje, ki ga ima uredništvo „Nrtrodovo" do liberalnih kimovcev, katerim podaje stvari, ki jih samo ne verjame ! Laž iz Tržiča. „Narod" je poročal iz Tržiča, da je nekega moža „ 1 i b e r a 1 -nega mišljenja" klerikalec, ki je v „Izobražovalnem društvu svetega Jožefa", s kamnom po glavi udaril, da se mu je takoj kri ulila po celem obrazu ter da so „kkri-kalci začeli ga zmerjati". Izvedeli srno, da to ni res. Dotični mož »liberalnega mišljenja« je zmerjal brez vzroka poštene ljudi, krčmar ga je postavil pred vrata — pil je bil že dosti. Med potjo zunaj se je pa začel zaletavati v enega „klerikalcev", ki ga je odmaknil od sebe. Omahljivo stališče libe-ralčevo je bilo krivo, da se je udaril in mu je začela teči kri iz nosa. Mcž je kri raz-mazal po obrazu in tekel k zdravniku, ki ga je napodil domov, češ, da mu nič druzega treba ni, kakor da se malo prespi. »Narodt seveda piše, da je tega »grozodejstva« kriv — ljubljanski škof! To je li-beralstvo! Ogledalo liberalne omike je panoptikum surovosti. Z Bleda nam pišejo zopet romarji, ki bo bili na otoku, kako jih je liberalna banda v neki gostilni zasmehovala. Celo voz so jim porinili ti culu-kafri ven na dež ter jih zasramovali, da so „osli in trapje". In taka banda naj v deželi gospodari ? Izpred sodišča. S polenom udaril je po roki na sejmu posestnika sin Lovrenc Jaševc iz Loke dno 9. junija t. 1. Janeza šuša pred Anzel-novo gostilno v Vrhpolji, ker sta se nekaj med seboj sporekla, ter ga težko poškodoval. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem vsacih 14 dnij poojstrene ječe. 8 kolom po levem stegnu je udaril po noči 15. julija t. 1. posestnikov sin Fr. Slebir iz Spod. Stranj Alojzija Remsa in je bil zaradi tega obsojen na 6 mesecev težko ječe, poojstrene z 1 postom in trdim ležiščem vsacih 14 dnij. Rebro *lomil je posestnik Janez Do-linar iz Mengša dne 4 junija t. 1. v Kerži-čevi krčmi v Vel. Mengešu Janezu Fleiš-manu, obč. slugi in gozdnemu čuvaju. Začel ga je brez povoda zmerjati, kaj da v go- stilni dela in da naj gre raje v gozd pazit, da ne bodo steljo kradli; nato mu je zadal zaušnico, ga vrgel na tla, in ga počel z no gama obdelovati, ter mu zlomil 4 rebro"na desni Btrani života. Obsojen je bil na 1 mesec zapora z 1 postom ,na teden. Domača tatica. Šele 20 let stara služ kinja Ana btirkovič bila jo žo zaradi tatvine kaznovana. Zadnji čas služila jo kot dekla pri »Crferinu« v Postojni in ni jej dala ži lica miru, da bi ne začela zopet izmikati. Tako je vzela v preteklem mesecu gospodinji med'ilijon in srebrno verižico, domači hčerki zlato uro in verižico in Bvilnati pred-paenik, in domačemu trgovskemu vajencu srebrno uro z verižico. Ko se je zasačena čutila, skrila je medalijon in verižico v štedilnik, katere reči so se tudi tam našle. Ob sojena je bila na 6 mescev težke ječe, ka tera se jo pa poojstrila z 1 postom vsacih 14 dnij. Obesiti se hotel. Kamnoseški pomočnik JanezStanovnik iz bkc fje Loke razgrajal je malo vinjen na domu svojega mojstra. Ta pa je naprosil mestnega redarja, da naj pazi doma na pijanega pomočnika, in res se je odzval redar tej prošnji v svoji službeni obleki. Tu pa je videl, kako Sta-novnikova mati z razmršenimi lasmi leta za svojim sinom, ker ji je grozil, da se bode obesil. R^dar jo s pomirljivimi besedami opominja, da naj se vrne demu, kar je pa obdolženca v toliki mori razkač.lo, da ga je zavrnil, kaj da ima tu opraviti, gi zmerjal da je pijan ter ga naskočil, vsled česar je bil redar primoran rabiti orožje. Stanovnik ga udari z neko vejo po roki in ko mu redar na izzivanje obtoženca napove aretacijo ter ga prime za suknjo pri vratu, se mu ta iztrga, zgrabi kcrec in mu grozi z napadom tako, da je bil redar zopet primoran v svojo obrambo rabiti orožje. Ker je pa obtoženec preprečil aretacijo in silovito postopal proti javnemu organu, obsodilo ga je sodišče na tri mesece težke, z enim postom na mesec poostrene ječe. Cerkvena tatica. 66 let stara Pavlina Riedl pl. Raitenfels, služkinja v Kranju, pričela jo svojo tatinsko prakso s tem, da je kradla po ljubljanskih cerkvah aitarne prte. Tako je dne 13. avgusta t. 1. v trnovski in Uršulinski cerkvi si prisvojila po jeden tak prt v skupni vrednosti po 50 K, v Bluma-varjevi gostilni pa jedno rjuho in 3 kozarce, katero dejanje obdolženka v polnem obsegu priznava. Obsojena je bila na 3 mesece ječe. Porotne obravnave v Mariboru Dno 10. do 12. t. mes. so porotniki sodili J. Šalamuna, ker je leta 1893 umoril svojo znanko. Vsled krivega natolcevanja neke nedolžne osebe, da bi sodišče zvodili za nos, je bilo soobdoiženih pet oseb. Na razsodbo je prišlo 70 prič. Morilec J. Sala mun je dobil deset mesecev, ostali trije šest do dva meseca ječe, dva sta pa bila oproščena. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Na vsak način v smrt je hotel včeraj 18 letni ključavničar Reise na Dunaju. Vrgel se je najprej na tir mestne železnice v Meidlingu. Ko mu je brat preprečil ta sa momor, se je vlegel pred električni voz. Tudi tu mu je izpodletelo. Sedaj je vzel v roke nož in se hotel zabosti. Brat je preprečil tudi to. — Velika defravdacija v ital. hranilnici. V hranilnici v Asti je zmanjkalo 800 000 lir. V dejanje je zapletenih več mestnih veljakov. — 2 5 vasi poplavili sta reki Brahmani in Banslai v južnem delu Bengala. 6000 oseb je brez strehe. — Velik požar je vpepelil v Miti pri Plznu 11 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo na 78.000 K. Dozdevna požigalka, neka slaboumna Kocenda je zgorela. — Obsojen vsenemški urednik. Urednika Korn je porotno sodišče v Debrecinu obsodilo nj 6 mesečni zapor in 200 K kazni, ker jo v neki poami napadel ogrsko državno edinost. — Pri obiranju sadja se je ponesrečil gostilničar Weinrauch v FUrstenfeldu. Padel je z nekega zidu v 15 m. globoko jamo ter si zlomil cba nogi in so tudi sicer znatno poškodoval. — Kotel razpočil se jo v tovarni za stroje v Hietzingu. En delavec je ubit, dva nevarno ranjena. — Štirje častniki utonili so blizu Karlskrone na vaji danske mornarice. Našli so doslej le dva. — Obesili so v Hsnovru iz Rusije došlo Veroniko Kodziorsko, ker je umorila tri nezakonske otroke. — Pobegel bankir. Bankir Su\valki v Varšavi je pobegnil s 100 000 rublji. — Osem otrok umorila sta zakonska Dorstowitz v Rypinu pri Gdanakem. 4 trupla so našli pod streho. — Z »ostrimi« streljali so nekateri vojaki domobranci blizu Stol. Belgrada ter ubili enega moža. Princ Lobkovic jo bil v veliki nevarnosti. — 176 hiš zgorolo je v hrvatski občini Stenjevcu. Marconijeva iznajdba vzbuja največjo zanimanje. Te dni je Marconi zatrjeval, da more z njegovo iznajdbo brodovje v arodozemskem morju brzojavno občevati z brodovjem v Indijskem morju. Na zadnjem potovanju je Marconi na ladiji »Karlo Alberto« tiskal dnevnik, v katerem ie objavljal brzojavke z raznih strani. Njegovo iznajdbo ie vpeljalo že 60 angleških vojnih ladij in 27 trgovskih parnikov. Na Angleškem je 41 Miroonijevih postaj. Foitni tat. V nedeljo je policija v Budapešti zaprla poštnega slugo Jos. Papeža in njegovo ženo. Papeža dolže, da je že večkrat izmikal pošiljatve in 9. sušca si prilastil 39 000 kron. V Papeževem stanovanju so dobili več ukradenih stvari. Vzorno mesto VBtaja ob Mihiganskem jezeru pod vplivom moža Dowie-ja. To mesto šteje zdaj 10.000 prebivaloev, a nihče od teh ne sme kaditi ali pa piti alkohol, tudi ne smejo zidati gledišč ali drugih zabavnih poslopij. Vsak meščan dobi nekaj sveta v najem do leta 3000. Srečni meščani, ki jih v tihi noči nikdo ne moti. Dsoištva. (»Slovensko politično in gospodarsko društvo za Spodnje Štajersko.«) Iz Žalca se nam piše: Dne 14. t. m. je bil ustanovni shod novega »olov. pol. in gospodarskega društva za Spodnje Štajersko«. O odbor so bili iz voljeni gg.: Matija Koren, župnik v Žalcu, predsednikom; Ivan Kač, tajnik v Žalcu, namestnikom; Fr. Nidorler, veleposestnik in lastnik umetnega mlina v Žalcu, blagajnikom ; Fr. Košar, posojilnični uradnik v^alou, tajnikom; Jernej Meh, posestnik v Žalcu; A. Šular, župan v Grižah; Val. Naprudnik, posestnik v Grižah; And. \ntloga, župan v Gotavljah ; Fr. bpom, posestnik v Braslov-Cah. _ Na shodu je bilo sklenjenih več resolucij, ki jih objavimo jutri. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 17. septembra. Poslanec Kaftan je bil včeraj v avdijenci pri ministrskem predsednika zaradi več gospodarskih zadev mesta Prage in kraljestva Češkega. Zahteval ie tudi, da se vlada pravično ozira na Čiško, ko bo razdeljevala 175 milijonov kron, ki so dovoljeni za vodne zgradbe. Ministerski predsednik mu je obljubil, da se bo oziral na opravičene želje. Trst, 17. sept. Pri včerajšnjem od 1000 oseb obiskanem shodu pristaniških delavcev se ni doseglo sporazum-Ijenje. Zagreb, 17. sept. Velikanski požar divja v Stenovcu. Mnogo hiš in gozdov je v plamenu, več ljudi in mnogo živine je že zgorelo. Doslej ni bilo mogoče požara ukrotiti. Zagreb, 17. sept. Okrajno sodišče je obsodilo hčer posl. Derenčina, gospo dr. R a d o v o, na 300 K globe, ker je 1. t. m. razžalila stražo. Celovec, 17. sept. Dež. predsednik pl. Freydenegg se je vrnil z dopusta in prevzel vladne posle. Praga, 17. sept. Okrajno glavarstvo v Marienbadu je ustanovljeno in začne delovati s 1. oktobrom. Sasvar, 17. sept. Velike vojaške vaje so bile včeraj opoldne zaključene. Cesar in nemški prestolonaslednik sta zvečer odpotovala. Budimpešta, 17. sept. Razsodba v zadevi „ Morskega očesa" opozicionalnim listom ni po volji. Vladi groze, da jo posade na zatožno klop, ker jo dopustila, da je bil predsednik dr. VVinkler pred razsodbo pri cesarju v avdienci. Berolin, 17. septembra. Tukajšnji vsenemški krogi so povabili burske generale, da naj pridejo v Berolin. Po resnih razporih med Kriigerjem in generali je pa negotovo, ali pridejo v Berolin. Posebno Botha ne kaže nič veselja, da bi nadaljeval brezvspešno politiko teh agitatorjev za Bare. Generali stoje na stališču, da jim nimajo ukazovati boja voditelji, ki sami v varnosti žive v Evropi. Častniki bi šli radi v domovino nazaj, kjer bi se ravnali po sedanjih izpremenjenih razmerah. Kapstadt, 17. sept. Postavodajal-nemu zastopu je predložil prvi minister odlok, da se vojno pravo za vso kapsko kolonijo odpravi. Haag, 17. sept. Kraljica Viljemina je včeraj v prisotnosti soproga in svoje matere otvorila parlament. Umrli »o: V hiralnici: 16. sept. Florijan Hribar, goslač, 82 let, ostarelost in olrpnjenje srca. V bolniSnici: 14. sept. Marija Cvar, delavčeva žena, 74 let, insufficientia cordis. — Matija Cajfcen, delavec, 56 let, krvavenje možgan. — Marija Hren, gostilničarjeva žeaa, 68 let, srčna hiba. 15. sept. Fran Kastelic, posestnik, ?6 let, invagi-natio lestin. Ileus. l>iiif»3&kit borztt dnš 17. septembra. Skopni državni dolg v notah.....101'15 Skupni državni dolg v srebru.....101 04 Avstrijska zlata renla 4%......12115 Avstrijska kronska renta 4£..........100 35 Ogerska zlata renta .......120 30 Ogerska kronska renta 4*......9815 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 92 Kreditne delnice, 160 gld..............685-— Londoi vista......................239-55 Memžki drž. bankovci za 100 m. nera drž.velj. 117 — 80 mark............23-41 10 frankov (napoleondor)......19 07 Italijanski bankovci ...".....94-70 C. kr. cekini...........11 29 itn© cene dud 16. septembra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi; Za 5C kilogramov. ?iemca ia jesen......„ 7 08 do 7-09 R£ za spomlad........7-36 » 7 37 PSenica za spomlad....... C 38 ,, 6 39 Rž za jesen........., t-35 „ 6'-6 ioruzi za sept.-oktober . . . . „ 587 „ 688 Oves za jesen........ 5'87 „ 5 88 , » pomlad...... — » Na bu&impeitauski borsi: ?lenica za oktober....... 6'85 „ 6 86 PSenica za april....... 710 , 711 \i za oktober........ 6 08 „ 6 09 Rž za april......... 6-22 „ 6 24 Oves za oktober.........6-56 „ 5-57 „ „ april ......... 687 „ 5-88 Joruza za septemb-r...... 5 65 , 5-70 „ , maj (1903) . ... „ 5'46 „ 547 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banagka.......K 7 35 „ 780 , južne iel......., 7-15 , 7 70 li „ ,....... 6-35 , 6-65 iečmen , „....... 590 „ 7-25 „ ob Tisi.......„ 5 75 „ 7-75 loiuza ogerska . . . . . . „ 5 90 „ 6— linkvant......... 6 40 » 6B0 3ves srednji......... 610 » 6 25 fižol...........n 7-75 , 150 V^iViVmi vsakovrstni: lak za OjJll UUl llllil, usnje, lioilnl lak,lak sa etikete, lak za tla, naravtiobarven in v vseh hojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v XJubljanl, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 25 11—4 Meteorologi5no porodilo. Visita nad morjem S06-2 m, srednji zrafini tlak 736-0 mm 1 □ Cas opa- zovanja Stanje barometru v nun. Tumpe- rntura P" Celbija Votruri Nebo H, P.' IG, ;) -iVdč. 786'6 | 12-2 sl. jug jasio 0-6 7| 7. zjutr. |2. popoi. 787 0 735 6 10-9 19 9 sl v/.h. sl jug del. jasno pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura 13 i>°, normale: 14 8°. 1094 1—1 Filipina in Evfrozlna Tratnik naznanjata vsem prijateljem in znancem ža ostno vest. da je Bog njiju iskreno ljubljeno, dobio mater, gospo Antonijo Tratnik, j c. k. višjega davčnega nadzornika vdovo, I sinoči ob 8. uri po daljši bo'c-zni, prevideno I s sv. zakramenti za umiiajoče, poklical k siibi I v nebeško domovino Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dnž 18. septembra ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Sv Petra cesta št 64 j Svete maše posmrtniee se bodo brale v več cerkvah. ] Blago pokojnico priporočamo v b!ag spomin ia v molitev. j V Ljubljani, dne 17. sept. 1902 j Mesto posebnega obvestila. i Mm sSaB »H« Mms&m f k '.t sprejme takoj A. Sušnik, trgovina s specerijo in železnino, L ubljan?, Zaloška cesta št. 15. 1066 3 -3 (j |tifr _mr 1065 6-6 JSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arofik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za v^ako žrebanje. Kulantna izvrSitev naroill na boril. Menjarična delniška družba EBCU I., Wallzeile 10 in 13, Dunaj. I.,Strtbelgasse2 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih atvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obiestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 102