120. številka. Izdanje za nedeljo 6. oktobra 1895. (t Trsta, ▼ sobot« zvećer dne "» oktobra 1895.) Tečaj XX. „KDINOHT" izlmja po mkritt nu reih'ii r HiHtiii 17-danjih oh torkih, četrtkih m lobotah. Zjuirnnj« ixii..itj>- iv-hajii ob K. uri ,.jutrnj. »efurirn pi> •• i• 7, uri vorur, — Obujmi inlmij«* »mit«* : J!« |».|H(1 ITIHI1.-I . f. —.!•(!, irveii Avsti >.• t 1.4) .:» lil m .um . , . "J.rMi , „ .4.— »d pol Inta . . „ "-).— . . , la T*a leto , , „ 10.— . . Iti,— Na naroehr brez priložene naročnin«' " ne jemlje ozir. Po»timi£lte nt>'Vilke hi, dobivaju v prn-ilujatnicah t»t>»k>i r lrfht p u 2S >iv>. iz v i*ii 1'Mtit p" 3 u »i. S. i bo um »n^nrnii i/.ilanj« v Irntn 4» in'\, izven Trsta S ot EDINOST Glasilo alcvensko^a po^ti^nc^ dru&tva se**. Primorsko. O^lam k« niiVinc po tanin t pro»tor, ko'ik.i- nb«r»|f;» naravnih Tr»fi<\ i'o» I ur ti umnrtn r< in javtio/iihvitii«, .!>• )nrt)li oblini itd.«« račun-ijo p» poipnli-i Vm )|oplxi nuj p'»i|jaj»i ur»»'lni*tta 'iliru f'aaeria.i lit. 1:4. V-inn p> ji.i m r» *>i»i frimkiiTitnn. k r nofrnnkov-iit* !>■ »pre; jin»|o. fi.ikopim *•< ni* t racaj o. Naročnino, reMamuflije in od- obnovi brez iz ji r e 111 ene in tudi brez posebne opozicije v državnem zboru. On bode potreboval *v drž. zboru večine „zmernih" skupin, t. j. takili, ki s pohvalo pritrdijo sedanjemu državnopravnemu razmerju k Ogerski. Morebiti da bi ravno zastran tega grof Badeni rad ukrotil Mladočehe, jedino skupino drž. zbora, katero morajo nekoliko poštevati sosebno ob tako važnih prilikah, kakoršne so ob ponovljenju pogodbe z Ogersko in nekoliko tudi pri razpravljanju proračuna za skupne potrebe v delegacijah. Le v tem pogledu bi mogli Čehi v obče računati na kako „koncesijo* ah sporazumen je z vlado; da bi pa č'ehi uže sedaj dosegli rešenje češkega vprašanja, nato ne morejo misliti uže radi potrebe obnovljenja pogodbe z Ogersko. Madjari so v svojem interesu in v interesu zunanje politike ter zlasti v pogledu na Nemčijo, dolžni protiviti se izvršenju zgodovinskega drž. prava češkega. V ostalem pa bi Čehi zapustili stališče vzajemnosti z drugimi negospodovalnimi Slovani naše polovine, ko bi se začeli na svojo roko in jedino z ozirom na dežele češke korone pogajati z novo Badenijevo vlado. Če so drugi slovanski zastopniki toliko slepi separatisti, pa Mlado-čehi ne smejo biti ko tisti zastopniki, ki so dolžni potezati se za skupno in istočasno spravo z vsemi upozicijonalnimi, negospodovalnimi narodi. Vidi se, kake potrebe bode imel grof Badeni v izvršenje svojih zadač, proizhaja-jočih iz vzdrževanja protislovanskega, v zunanji in notranji politiki jednotnega sistema. Vsled naloženih mu dolžnostij bode nekako prisiljen potiskati v ozadje opozicijonalue elemente; no to njemu ne bode težavno, ker svojo dolgoletno prakso prinese seboj, če tudi bode način nporabljenja zahteval nekoliko izpremembe. Da se bodo prosledo-vali slovanski opozicijonalni listi, to je gotovo. Še kulturni slovanski program ne najde nili tiste milosti, ki jo je imel od koalicijske vlade. V tej je vsaj grof Schonborn čuval nekoliko tudi nad skrčeno svobodo tiska; Badeni pa ne bode mogel trpeti niti take svobode. Grof Kalnoky, bivši zunanji minister, sam po sebi ni imel vzrokov, da bi prosle-. doval slovanski kulturni program; vendar je bil poslušen učenec Bismarckov, da je delal zapreke uvedenju glagoljskega misala pri črnogorskih katolikih, in je bil provzročil skupen pastirski list v ilirski metropoliji. Grof Badeni pa prinese seboj kot Poljak nagnenje k prosledovanju vsega, kar je vključeno v slovanski kulturni program Slovanov našega cesarstva. drdral. Da, na to stran zginila je tudi ona, s katero se je igral dolgo let, katere se je privadil kakor sestre. j Zomecki moral je še precej časa čakati ; pred kolodvorom, preduo se je Ciril vrnil. „Kje si bil tako dolgo?* „Gledal sem za vlakom". „Zakaj si tako žalosten? Kaj ti je?* .Nič — stožilo se mi je po Klarici*. Je-li bilo mar lagati temu otroškemu srcu ? — — Od Peruca nazaj vozila sta se počasi. ! ('emu hiteti! Konja sta bila itak že vsa ' mokra. „Nu, Ciril, kaj pak ti je tako naenkrat 1 vzelo besedo?" „Ne vem, kaj bi vam rekel, oče. Jutri • pojdeva zopet po gospoda župnika na kolodvor". „Vidiš, na to bi bil pozabil kakor na i smrt. Seveda pojdeva. Ker smo ga odjieljali , sem, moramo ga prevesti zopet nazaj. Samo | da pojdeš jutri semkaj sani, jaz moram v ; Libohovico. Morda ti že zaniorem zaupati konje ?" Sosebno za naraestništva Badenijevega se je začela pospeševati in dejanski izvrševati namera, da bi se vzgojil med gališkimi Husi nacijonalno-politiškl, literaturni in cerkveni separatizem. Za Badenija nastali so med gališkimi Rusi možje nove dobe, ki so uže popačili staro azbuko iu nadaljujejo delo v popoljačevanju ruskega jezika; med istimi Rusi navstala propaganda deluje na to, da bi se u n i j a t i popoljačili s pomočjo cerkve, kakor se poljačijo uže s pomočjo šole, sodišč, uradov in vsega javnega življenja. Cesa naj torej pričakujejo slovanski ne-gospodovalni narodi od nove Badenijeve vlade? Veseliti se je morejo le Poljaki, potem Madjari, židovsko-nemški in židovsko-italijanski liberalci; in tako vlado naj bi podpirali ne-gospodovalni slovanski narodi ? Tudi ko bi Badeuijeva vlada hotela privoliti v kako mrvo temu ali onemu slovanskemu narodu, zgodilo bi se le z namero vzdrževanja protislovanskega sistema, a zaresne slovanske stranke bi vendar ne smele prejemati takih darov. Od Badenijevega ministerstva slovanski negospodovalni narodi ne morejo pričakovati nič ugodnega, pač pa bi z uslugami, napravljenimi novi vladi, udeležili se tistega dela protislovanskih strank, katere so voljne podaljšati vzdržanje sedanjega protislovanskega sistema iu neizpremenjenega državnopravnega razmerja nasproti Ogerski. Slovanski narodi, ki bi odobravali to, ako bi njih zastopniki neposredno podpirali tako vlado, zaslnžili bi, da ostanejo še nadalje v dosedanjem vsestranski neugodnem politiškem položenju. Kakor si posteljemo, tako bomo ležali, in doba obnovljenja pogodbe z Ogersko pride zopet še le črez deset let, Pomislimo, kaj delamo! Po „Slov, Svetu'1, Dijaška kuhinja v Trstu. Našo dijaško kuhinjo obiskuje letos 26 dijakov iz raznih sel tržaške okolice: z Občin, s Kontovelja, od sv. Ivana, iz Bojana, iz Barkovelj, Skednja, Katinare, eden je celo iz Uepentaborske župnije. Toliko jih še ni bilo nikoli. To stane na mesec preko 50 gl., a v blagajni nimamo več nego 8 gl. 43 nč. (Glej zadnji račun, objavljen v „Kdinosti" št, 83 tega leta.) Za to se obračamo do vseh rodoljubov in sploh do vseh prijateljev mladine, da bi blagovolili bolj izdatno podpirati to koristno podjetje. Morda pa še mnogi nimajo pravega pojma o dijaški kuhinji tržaški. Tržaški državni gimnazij obiskuje vsako leto več ali manj dijakov naše okolice. Ti dijaki pa ne „Da, sedaj že vem, kako jih treba držati, kako se izogibati*. In kako se je začudil kameniški župnik, ko je druzega dne izstopil na Peruškem kolodvoru in videl stati na cesti Cirila s konji. „Menda vendar ne čakaš od včeraj, fante?" „Ne, pred kratkim sem prišel". „Po mene ?" „Da, častiti gospod. Blagovolite sesti na voz". „Ali, ali — še nisem povprašal Zeir.ec-kega, koliko sem dolžan za jedno vožnjo iu sedaj že zopet — —* „Za prvo vožnjo nič, častitljivi, a druga pa je nameček", smijal se je Ciril. „Tako je rekel ZemeckJ?" „Ne, ali ako bi kaj zahteval od Vas, rečem mu, naj si to odr&čuni oil mojega zaslužka*. „.Teli bi hotel res biti takošen ? — Iz tebe bi bil slab gospodar". Župnik se je zadovoljno nasmehnil ter stopil na voz. Ciril vzel je v roko r., . i in bič iu kolikor koleseljnov je ral o po cesti, vse je prehitel. stanujejo v Trstu, temveč prihajajo sleherni dan od doma v Trst, tudi taki, ki so najbolj oddaljeni, recimo z Občin, s Kontovelja iu s Katinare. Kadar je šola samo dopolnilne, se hitro po šoli vračajo vsak na svoj doni, kadar pa je tudi popoludue šola in to je vsaki ponedeljek in četrtek moraja čakati iu ostati v mestu čez poludne. Kaj pa delajo dečki med tem časom ? Kako izkoriščajo čas med opoludne in popoludue ? Povejmo naj-poprej, kako je bilo to pred 11 leti. Takrat je okoličanski dijak bival na ulici in čakal, da je prišel zopet čas iti popoludue v šolo ; ne glede na to, ali je bilo lepo ali grdo j vreme: pri mrazu, pri burji, pri vročini, sploh pri vsakem vremenu je moral biti na ulici. Kaj pa je delal na ulici? Ali se je učil? ! To ni bilo mogočo na ulici. Hote ali nehote i je moral čas zgubljati in prihajati popo-j ludne v šolo nepripravljen. — Pa je vsaj kje i kosil opoludne, kakor drugi ljudje ? Tudi tega ni bilo. Pojedel je k večemu kos kruha, ki si ga je bil prinesel zjutraj od doma. Od doma pa je šel že zgodaj, marsikateri je moral od hiše že kmalo po peti uri. Tu ob času obeda ui imel siromak druzega, nego košček suhega ki uha. Komu bi se ne bil ! smilil ? Ali ui bilo to žalostno zanj, ko je videl, kako drugi njega sošošolci aa-1 hajajo lepo domov, kjer jih je čakalo dobro kosilo; sam pa je moral postajati pod milim nebom, na vročini, na mrazu, na burji, iu čakati z lačnim želodcem, da se je zopet oglasil šolski zvonec. Iu med tem, ko je videl, kako drugi dijaki prihajajo v šolo lepo od-počiti, okrepčani in za šolo pripravljeni, je bil sam ves premrazen, truden, lačen. Kaj čuda, da je vjel dvojko, ako je bil vprašan v šoli. Saj ui imel priložnosti iu ui imel kraja, kjer bi se bil mogel učili, kar je trebalo znati za popoludansko šolo. Ali ni bilo to v resnici žalostno ? Premislimo pa zdaj tako stanje še z nravstvene strani. Komur so le nekoliko znane tržaške razmere v tem obziru, vedel bo, kaj to pomenja za nedolžno mladino: potikati se po ulicah! Kaj vsega ni videti iu slišati tu ? ! Koliko strupenih utisov dobiva usmiljenja vredno, za vse dobro, pa tudi za vse zlo toli sprejemljivo mlado srce. i Druge dečke, posebno manjše, prihajajo 'skat iu čakat stariši sami da jih hitro po dokončani šoli sprovedejo domov; ali če. že to ni mogoče, pa jim strogo zukažejo, naj se hitro, hitro po šoli vrnejo domov in da se nimajo muditi nikjer. Tako ravnajo vestni stariši tukaj, ker dobro vedo, kako nevarno je za mladino, ako se ustavlja po ulicah, in gleda in posluša napčnosti, ki se gode tukaj. Dijak „Le počasi, fante! Ako bi .f« zgodila nesreča, pak bo kriv starejši—jaz. Le počasi!-' Ciril je ubogal, če tudi so se konji čutili razžaljene, da jih zopet prehitevajo zadnji vozovi. Toda morali so ubogati in tudi Ciril je ubogal. „Da, skoraj bi bil pozabil. Klarica ti sporoča pozdrav iu ako ji bodem pisal, Imaš ji tudi ti pridejati par vrstic, da-li si zdrav?* ('iril se je blaženo nasmehnil. „Pisati, a kedaj, častiti gospod?" „Ali nisi med tednom nikdar svoboden ?* „Samo v nedeljo, ali tačas grem v cerkev". „Tedaj po masi*. „Po maši moram krmiti konje*, „A popoludue „Se ve; ali vsi služabniki so doma, hoteli bi videti, kaj pišem iu smijali bi se mi*. „Pridi toraj k meni da napišeš". „Zares. Ali kaj mi je pisati, častiti gosjiod ? * „Ti bom jaz narekoval". In tako je bilo: ko se je Ciril v nedeljo komaj najužinal, in že ga niste videli v Toiižetinu do večera. (Dalje prili.) iz okolice pa se je 2, 3, 4 are potikal po ulicah in pohajal. Koliko strupa se je navzelo med tem časom njegovo srce! Tako torej je bilo stanje okoličanskih dijakov pred 11 leti. Ne rečem, da je bila vsem taka usoda, ali večinoma sejimjetaka godila. To je resnica, ki jo sami in gotovo potrde dijaki iz tistih časov. Da so nekateri, ki so bili iz bolj bližnih krajev — od sv. Ivana, Rojana,, iz Barkovelj — hodili domov tudi čez poludne, to je res. Pa tudi teh ni bilo zavidati posebno po zimi ne in pri vročini. In pomisliti je, da so morali, komaj došli domov, pojesti kaj v naglici in hitro vračati se zopet v šolo, kajti često je končala še le opo-ludne, ob dveh pa je že zopet začela. Dušno in telesno so bili torej fantje pomilovanja vredni, in zato smo se jih usmilili, in jim osnovali „Dijaško kuhinjo*, to se pravi: naprosili smo odbor „Slavjanske čitalnice* v Trstu, da bi dovolil dijakom ostajati v .Čitalnici" čez poludne, se tamkaj muditi in učiti do popoludanske šole; zajedno pa, da bi jim čitalniški sluga smel preskrbovati kosilo. Slavni odbor je drage volje »slišal našo prošnjo, in fantje od takrat hodijo ob vseh ponedeljkih in četrtkih v Čitalnico, kjer jih čaka dobro in brezplačno kosilo, in imajo lepo zavetje, da so obvarovani pohttjšljivih zgledov, in se lepo učijo in pripravljajo za šolo. Pristavimo še to, da nekaterim najbolj oddaljenim se je dajalo kosilo tudi po več kakor dvakrat na teden, da, celć vsaki dan; marsikateremu so se nakupile potrebne knjige in tudi obutev, ali pa jim seje pomagalo pri šolnini. To je tedaj naša .Dijaška kuhinja*, ki obstoji zdaj že jeduajsto leto. Zdaj pa vprašam: Ali ni to dobra in koristna naprava? Ali ni dijaška kuhinja velika dobrota za naše dijake? Ali je torej vredno, da podpiramo to podjetje ali ni vredno ? In podpiralo se je. Saj drugače bi se kuhinja ne bila mogla vzdržavati. So dobrotniki, ki našo kuhinjo redno in zdatuo podpirajo že ves čes njenega obstanka. Čast in hvala jim! Pa želeti bi bilo, da bi se stvar podpirala še bolj. Posebno iz okolice, od koder so dijaki, bi smeli pričakovati več pomoči, kakor smo je dobivali do sedaj. Dosedaj smo dobrotnikov imeli izključno le v mestu. Vsako leto smo nabrali v mestu po-vprečno do 300 gold., torej v 10 letih 3000, in iz okolice smo dobil; vsega gl. 2. Gorko priporočamo torej našo kuhinjo vsem, ki imajo srce za mladino, ki je naše upanje in ki naj postane naša dika. Vsako še tako malo svoto sprejmemo hvaležno; zrno do zrna----. Koncem leta na- pravlja se vselej natančen račun in objavlja po časnikih. Natanko je povedano, koliko je bilo doliodkov, koliko stroškov, koliko je še premoženja. Tudi imena dobrotnikov se naznanjajo in koliko je kdo daroval. Omenjam še to, da, ako bi se stvar podpirala bolj izdatno, bi se tudi lahko več storilo za dijake. Bolj oddaljenim bi lahko dajali kosilo vsaki dan, in ne saino tiste dni, kadar je popoludne šola, tako, da bi jim ne trebalo hoditi domov m pra/.niin želodcem. Isto-tako bi se bolj revnim zamoglo pomagati tudi kaj za obleko, ali pa, kadar bi bil kateri v stiski zaradi šolnine. Nikar naj se mi ne ugovarja, da priden dijak je osvobojen šolnine že v prvem tečaju v prvem razredu. Tudi pridnemu dijaku to spodleti lahko. Da je prvošolec osvobojen šolnine že prvi semester, zahteva postava, da ima pri drugi konferenciji iz vseh predmetov povprečni red .befriedigeud*. To pa je silno težavno za slovenskega dijaka, ki se mora še le boriti 7. nemškim jezikom in si ne mora držati inštruktorja — ako ni posebno nadarjen. Kdor misli kaj dati, naj blagovoli poslati meni podpisanemu ali s poštno nakaznico, ali kakor mu je drago. V Trstu, dne 3. oktobra 1895. Julij Wartof kapelan tia Poite veechio Iti. Politiške vesti. V Trstu, f'io 5. oktobra 1895. Novi ministri. Te dni sy vsprejemali novi ministri uradnike svojega področja. Čuti je bilo sicer ob takih prilikah običajnih govorov ali skoro ničesar, iz česar bi se dalo sklepati o programu nove vlade. Od ministra predsednika Badeuija smo sicer čuli, da ne bode dopuščal, da bi se njegovi uradniki f vtikali v politiko, ker to da hode voditi le on sain; ali povedal nam ni, v kateri s m 6 r i j o hoče voditi! Jedini minister /.a poljedelstvu je bil nekoliko zgovorniši. Zatrdil je, da hoče čuvati prvotne producente: male in srednje gospodarje, da po zadružni organizaciji ohrani kmečki stan in veleposestva. Poljedelstvo treba rešiti pritiska ptuje špekulacije, ki je dosti dolgo glodala na našem narodnem blagostanju. Naši poljedelci bodo gotovo hvaležni g. ministru, ako res izvede, kar obeća. Pri tem naj se nikar ne briga za krik židovskih špekulantov, ki mu že sedaj kažejo pesti po raznih novinah, ker je le namignil, da jim hoče stopiti malo na prste. O programu trgovinskega mini-sterstva doznajemo le toliko, da bode nadaljevalo podržavljanje železnic. — Tudi južna železnica pride baje na vrsto. Prav tako ! Istrsk glas o volitvah na Gori&kem. Istrsk rodoljub piše: Posebnim zanimanjem sem sledil volilnemu gibanju v okraju s e-žanskein. Vspeli je bil žalosten, ali stvar bode imela dobre posledice, kakor jih že deloma ima. Evo vam občinski zastop sežanski, ki si je toli sijajno osvetlil lice. Tudi drugi uvidijo malo po malem, da treba postaviti se na lastne noge, in da ni smeti poslušati družili, ampak le sebe in svoje, da je vse kar se snuje od druzih strani, le zanjka. v kojo love naše ljudi na njih škodo. Qlavni namen jim je na druzih straneh, da delajo razliko med zmernimi in nezmernimi Slovenci. Mi vsi smo še preveč zmerne. Pri nas ni n i j e d n e g a , ki bi zahteval več, kakor mu gre po pravu in z a k o n u, a mnogi ne zahtevajo niti toliko. To vedo tudi na dotičnih mestih, ali varati hočejo kolikor mogoče; žalibog, da je še sedaj takih Ijudij, ki jim gredo na limanice in ki se dajo ujeti. To varanje je tem opasniše, ker ozna-čujejo dotičnike kot Slovence. A ti „zmer-neži", kadar se proti njim govori in piše, hočejo dokazati svoje rodoljubje malimi darovi. Tak dar bilo je onih 34 kron, došlih po volitvah iz sežanskega okraja za družbo sv. Ciril a in Metoda. Tem načinom meče se prah v oči in se slepč kratkovidneži. Potem navaja dopisnik, kak6 so svojedobno razni „zmerneži* tudi po Istri hoteli slepili ljudstvo s tem, da so razobeSali hrvatske zastave in nabirali male svotice za družbo sv. Cirila in Metoda. Ali ljudstvo se ni dalo preslepiti. In kdo ne ve, kako so taki aZmerneži" postopali v podgrajukem okraju?! Tudi ti-le so trdili v jednomer, da so rodoljubi, da r celo jedino pravi rodoljubi. Pisali so v teiu smislu knjižice in razobešali zastave. Ali narod se ni dal zavesti, držeči se pregovora : Povej mi, s kom se družiš, in jaz ti povem, kdo si ! Narod je vedel, da so se ti ,zmer-nežitt družili s protivniki našega naroda in poroda in — odklonil jih j«. Tako naj stori narod povsodi; naj se nikdar ne da zavajati z ničemer in po nikomur — najmanje pa od takozvanih zinernežev in njih p a t r o n o v. Dunajski antisemitje so priredili včeraj božjo pot v Marija Enzersdorf, da zahvalijo Boga na priborjeui zmagi. Božje poti se je udeležilo baje več tisoč oseb. Zlasti mnogo gospa je bilo vmes. V cerkvi v Enzersdoifu nahaja se tudi spominska plošča svojedobne rešitve d.ra Luegerja iz smrtne nevarnosti. To podobo so okrasile gospe med službo božjo z venci in trakovi. Na jednem traku je bilo zapisano : Mati Božja, čuvaj ga!* Ne-brojno slik Luegerjevih so prodali tega dne. Katoliški shod se bode vršil dne 23. in 24. oktobra v St. Piiltenu. Občinski svet v Lvovu je imenoval ministra predsednika grofa B a d e n i j a častnim občanom radi velikih dobrot, ki jih je skazoval isti temu mestu v dobi, ko je bi) namestnik galiSki. Kako je hrepenelo ljudstvo po civilni poroki na Ogerskem, kaže Be še le sedaj, ko je stopil dotični zakon v veljavo. .Magyar Hirlap* poroča namreč, da so po mnogih vaseh prebivalci pregnali voditelje matic i/, uradnih prostorov. Sodnik je moral iste zopet umestiti se silo. Zaprli so več d u h o v n i k o v r a d i hujskanja. To ne priča torej o posebnem navdušenju, ako morajo se silo umeščati dotične uradnike ter zapirati ljudi. Bolj očitno niso mogli biti postavljeni na laž vsi oni, ki so sleparili in lagali, češ, da ljudstvo hoče civilne poroke. Seveda so taki dogodki sila neprijetni židovskim liberalcem, to je onim, koji j e-d i n i hočejo s cerkveno politiko madjariti in dušiti verski čut. Da pa pomašć malo te neljube dogodke, poročajo v svet, da se ljudstvo upira le tam, kjer bivajo Slovaki; vse drugo pa da je vse iz sebe samega veselja. Ti siromašni Slovaki morajo jemati na-se grehe vseh ljudi. Če je kdo nezadovoljen z madjarsko upravo, hitro mora pri-hiteti na pomoč .panslavizem* Slovakov, da se more za njim skriti madjarska korupcija. Če je ljudstvo nezadovoljno s cerkveno politiko Zidomiidjarov, hitro so pri rokah z izgovorom, da to so le Slovaki, ki se puntajo proti o g e r s k i državi. Kedaj vendar bole konec tej gnusni igri?! PomiloSČenje rumunskih prvakov, koje je bila madjarska justica vrgla v zapor radi politiških .zločinstev* — celo radi veleizdaje —, tolmačijo si listi na najrazlieniJe načine. Madjarska vlada meni, ali pravo za pravo se le dela tako, kakor da bi menila, da so rumunski „nezadoveljneži* prišli do prepričanja o napčnosti dosedanje svoje taktike. To da je nagnilo madjarsko vlado, da je priporočila kraljevi milosti politiške „zločince* rumunske. Seveda politiki mad-jarski niso opustili tudi te prilike, da ne bi Be pobahali z zloglasnim liberalizmom mad-jarskega kroja. Zagrebški „Obzor" pa naglaša povsem pravilno, da se nam tudi ob tej priliki kaže madjarski liberalizem — pobeljen grob. Vladni grob. Vladni krogi madjarski so se jeli malo sramovati, ker je ves civilizo-vani svet jel obsojati madjarsko — svobodo-Ijubje. To jih je zbegalo in postali so — liberalni. Mnogi trde tudi, da je bilo pomiloičenje rumunskih rodoljubov le posledica sestanku rumunskega kralja z našim cesarjem v Išlu. Kralj da želi, baje, da na ta način postaue popularen namerovaui pristop Rumunske k trojni zvezi. Neprijatelji vzajemnosti med nemadjar* skimi narodnostmi na Ogerskem pa bi hoteli trditi, da je omenjena posledica doseženega kompromisa med Madjari in Rumuni na škodo drugih narodnosti. Temu domnevanju pa odločno oporeka jeden rumunskih listov, rekšl, da se vara vsakdo, ki meni, da bi rumunski rodoljubi hoteli pustiti na cedilu svoje brate Srbe in Slovake, kajti vzroki, radi kojih so morali Rumuni v zapore, obstoje še vedno. Slednjič pa si oportunisti med nemad-jurskimi narodnostmi povsem drugače tolmačijo pravi povod porailosčenju. Ti oportunisti menć namreč, da so vladni krogi došli do spoznanja, da bi vendar bolje bilo, ako bi skušali pridobiti narodnosti z dobrim in ne se silo, sploh da politiške justifikacije ne po-vspešujejo dobrega glasu države in nje voditeljev. Najskrajniši oportunisti trde celo, da so prišli vladui krogi do uverjenja, da niso brez temelja vse pritožbe Rumunov ter da se je mnogo grešilo glede na narod rumunski. Težko je uganiti seveda, koje teh tolmačenj je pravo. Ali to jedno je gotovo, da pri pomiloščenju ni igrala prve uloge sentimentalnost ali dobro srce ogerske vlade, ampak le trezni razum, ali pravo za pravo strah pred sodnim stolom Evrope. Nadejamo se, da so uverjeni o tem tudi pomiloščeni Rumuuci in da ostanejo zvesti soborilci Srbov in Slovakov — v opoziciji proti sedanjemu zistemu na Ogerskem. O izgredih v Carjemgradu. V noči med torkom in sredo bilo je izdatnih izgredov se strani turških pouličnjakov v Carjemgradu. Turški viri pa se še ponašajo s tem, da so bili izgredi naperjeni le proti Armencem, dočim puščajo Turčini pri miru ostale kristi-jane in tujce. Turški krogi trde seveda, da so Armenci bili prvi, ki so rabili orožje, in da so umorili nekega majorja. Besneči Turki so pomorili in ranili nad 200 Armencev. Koliko vere zaslužijo turške trditve, kaže nam dejstvo, da so zastopniki vseh vlasti soglasno konstatovali pri turški vladi, da je ljudstvo v očigled redarjem morilo in pobijalo Armence; mnogo ranjenih in ujetnikov pa so pomorili v zaporih. Poslauiki so pozvali vlado, naj nemudoma ukrene potrebno pri podrejenih oblastih, da se preprečijo take grozovitosti. Vse evropsko časopisje se bavi sedaj z dogodki v Carjemgradu. Armensko vprašanje je postalo akutno in na vrata turška trka nestrpno neizogibna potreba, da nemudoma jame brzdati fanatizem svojih vernikov, kajti nevarnost je eminentna, da se ob armenskem zublju vname zopet mace-donsko vprašanje in tem povodom lahko kar hkratu zaplapola zubelj na vsem Balkanu. Turčija ni bila morda še nikdar v tako neugodnem položenju nego je danes, kajti danes neče živ krst več — kakor je nekdaj delala Angleška — zagovarati turških grozodejstev. Različne vesti, Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este dospel je včeraj ob 1 uri pop. v Puy. Ob 4«/i uri se je odpeljal z Lloydovira parnikom ,IrisM v Mali Lošinj. Imenovanje. „Wiener Ztg." javlja, da je Nj. Vel. cesar imenoval načelnika raču« nar»kega oddelka gozdnega ravnateljstva v Gorici, Rudolfa W al ter-j a, višim računarskim svetovalcem. Mastni ivtt triaikl bode imel prihodki ponedeljek, t. j. 7. t. m. svojo XVI. letošnjo javno sojo. Na dnevnem redu stoji nič manj nego 24 toček, toda težko, da bi prišle vse te točke v razpravo, kajti osvedočeni smo, da se bode tratilo mnogo časa z „interpelacijami*, za katere so gospodje »liberalci* našli bržkone obilno snovij v dogodkih, vrši vših se v nedavni minolosti. — Iz dolge vrste predmetov, ki so postavljeni na dnevni red, spominjamo le točko 12.: „Poročilo odseka za javne zgradbe in trgovinskega odseka gledć osnovitve prostora za sušenje mrež v Barkovljah" in pa točko 15.: „Predlog šolskega odseka, da se na o b č i n s k i ljudski šoli v Barkovljah odpreta dva nova razreda (jeden italijanski, jeden slovenski)'*. Še dvo vpraianji .vsevednemu* ,11 Piceolu*. V koliko je utemeljeno veselje laži liberalca „II Piccola" na propadanju (???) šole družbe sv. Cirila in Metoda, to smo označili že v ^jutranjem izdanju današnje številke naSega lista. Da pa „II Piccolovo" hudobijo de bolje osvetimo pred očmi čč. čltateljev našega lista, stavljamo tu „II Piccolu" še dve javni vprašanji. Naj nam „11 Piceolo" odgovori, da-li je „znamenje propadanja" dejstvo, da je tudi letos, kakor vsako leto, moralo vodstvo šole pri b v. Jakobu po nalogu mestne šolske oblasti zavrniti izdatno število učencev, da n« prenapotni šolskih razredov ? Mar je znamenje „propadanjau tudi to, da je družba sv. Cirila in Metoda kupila za svojo šolo pri sv. Jakobu laotno hifto, za katero je potrosilado 20.000 gl. P Blagor tebi, ako propada slavna šola družbe „Lega Nazionale" v sv. Križu tak6, kakor „propadajo" slovenski učni zavodi družbe sv. Cirila in Metoda! Pometaj, dragec, pied svojim pragom, saj smetja ti nikakor ne manjka 1 Vzajemnost slovanskega časopisja. Pod tem zaglavjem smo prejeli od odločnega rodoljuba in poštenjaka od uog do glave Jako rezko pisan člančič, v katerem pisec ostrimi besedami označuje in obsojuje sedanjo raz-kosanost med slovenskim časopisjem. Dasi je zel6 vabljivo, vendar ne priobčimo tega član-čiča doslovno, ker nočemo ulivati olje v ogenj. Le namigniti hočemo nekoliko. Naš dopisnik omenja, da je vzajemnost slovenskega časopisja stala na odličnem mestu v resolucijah shoda zaupnih mož Vse pa je ostalo le na papirju, v dejanji ni videti nikjer te vzajemnosti. Tako naglaša naš dopisnik, da je „Edinost* jedini slovenski list, ki prinaša tu pa tam izvajanja iz lista .Slo* vonski svet*. To dejstvo treba obžalovati z ozirom na potrebo bistrenja pojmov. Saj ne treba, da bi se vsi in v vsem vjemali s tem listom, ali to je gotovo, da je bil isti vsik-dar resen in železno dosleden. Več glav več vć in več oči več vidi — to je vendar že star pregovor. Tudi vrla „Soča" pošteva to resnico, a v Ljubljani je nočejo poštevati. Saj ni, da bi se morali — kakor rečeno — v vsem pokoriti nazorom „Slov. Sveta", ali sem ter tja\ bi mu že lahko dovolili nekoliko posvetovalne besede. To je tem žalostneje, ker niti najhujši nasprotniki 1 ne bi mogli trditi, da ne bi bilo marsikaj poučnega v tem listu z ozirom na program, kojega bi se morali oprijeti avstrijski Slovani. Nazori o tendencijah „Slov. sveta" so se 2e premenili dokaj tudi med duhovščino in pojmi se bistrijo polagoma. Po zlatem nauku Leva XIII, kako treba ločevati vero in politiko, pa se nadejamo, da pridemo skoro do popolne jasnosti in da izginejo oni krivi nazori, po katerih je sovražnih vere in duhovščine oni, ki graja politiko tega ali onega duhovnika, ali pa p o 1 i t i k o cele stranke z ozirom na nšrodni program. Dokler se slovenski listi ne bodo smatrali brate, ki se med seboj spoštujejo, uva-žiyejo, cenijo ter podpirajo, dotlej ne bo nikdar imela slovenska žurnalistika popolnega vspeha I Vsi za vsakega in vsak za vse 1 Pri tem pa lahko vsakdo vsejedno zagovarjal svoje posebne nazore o tem ali onem vprašanji. Naj bi torej že nehala tista grda animoznost in malenkostno pričkanje. Vprašanj — važnih, velikih, velezanimivih, je vedno cel izbor — in teh naj se lotijo in v slogi! Več glav, več mislij — več temeljitosti in objektivnosti! — Na dan torej z dejanskim isvajanjem omenjene resolucija. nekaj o ,zmernih* Slovencih. .Naša Sloga* piše! V Gorici izhajajoči listič „Go riški VestnikM, govoreči o zadnjih deželno-zborskih volitvah na Goriškem, priznava odkrito in brez obotavljanja, da so vlada in Italijani podpirali »zmerne44 Slovence proti odločnim Slovencem. Na drugem mestu do-našamo vesten dokaz, kaj treba razumeti pod naslovom »zmerni* Slovenci ali Hrvatje v Istri, v Trstu in na Goriškem. Če pa pomislimo, da je bil za dobe namestnikovanja pok. bar. Depretisa krščen »zmernim Hrva-t o inM si. umirovljeni namestniški svetovalec in sedaj menda tajnik občine poreške, vitez Elluschegg, ta neizprosni naš protivnik, potem mora biti jasno vsakomur, kaj treba razumeti pri nas v Primorju pod naslovom »zmerni* Slovneci ali Hrvatje. Nedolžno pripoznanje „Goriškega Vestnika*, o kojem vemo vsi, s kom da je v zvezi, je vredno zlate krone. Vidite, g. Obizzi, da svet ni tako na-jiven, kakor ste si morda domišljali vi in vaša družba. li Solane nam pišejo: Pri ženitnini go-spice Delakove v Štorijah nabrala je nevesta sama za sežansko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda svoto 8 gld. 80 nvč. Hvala vrli sedanji gospi Zelen - Delakovi na tem novem dokazu nje navdušenja za zaščitnico slovenske mladine — družbo sv. Cirila in Metoda! ^og podeli obilo sreče in blagoslova naši zvesti prijateljici v nje novem stanu! Sleparsk notar. Včer*y je pred sodiščem v Dunajskem Novem mestu končala razprava proti notarju Franu vitezu Mihlbacherju, obtoženemu poneverjenja. Odlični in viteški ta notar zapravil je okroglo svotico 73.800 gl, katero so mu bili poverili njegovi klijenti. Sodišče ga je obsodilo na 81etno težko ječo in pa na izgubo plemiškega pridevka »vitez". Medicinski zavod za ianaka hočejo zasnovati v Peterburgu z letom 1897. V tem zavodu bodo poučevali zlasti o boleznih pri ienskih in otrocih. Red predavanja bode isti kakor na fakulteti za moške. Učenje trajalo bode pet let in pravice bodo iste, kakor jih imajo medicinci. Samo po mestih ne bodo mogle biti ženske ravnateljice javnih bolnišnic, niti predstojnice oddelkom za moške. Tudi služeb vojaških zdravnikov ne bodo smele opravljati, niti sodelovati pri sodnih zdravstvenih preiskavah. Špirit na javni dralbi. V ponedeljek, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoludne proda se okolo 7 lati. špirita (alkohola) na javni dražbi. Ta dražba bode v magaciuu carinske ekspo-siture „SanitA*, ulica San tA. Tržaška posojilnica in hranilnica (via Molin piccolo št. 1, blizu novega poštnega poslopja) imela je do konca septembra tega leta denarnega prometa gld. 265.621-50; lansko leto v istem času gld. 164.993-08. Kaže se nam torej napredek gld. 90.628 42. Pri tem narodnem zavodu dobivajo se posojila na vknjižbe po 5'/», na menjice po 6 in na zastave po 5'/» od sto. Hranilne vloge se sprejemajo vsaki dan ob uradnih urah in se obrestujejo po A%. Najbolje plaćena guvernanta na svetu je angleška guvernanta kralja španjskega. Dobiva namreč 18000 mark plače na leto. Speto dekle. Iz Sosmice, okraja Zabrze, javljajo, da neko 201etno dekle leži v globokem snu že štiri tedne. Hraniti jo morajo na umeten način. Od vseh strani vrve ljudje ukup, ogledat si spečo deklico. Sodnijsko. 30letni Demetrij Princ iz A-teksandiije v Egiptu, pristojen v Trst, služil je do nedavno kot ktirilec na Lloydovem parniku »Semiramis*. Njegov neposredni predpostavljeni je bil inašinist Dragičevič, kateri je imel v prohrani Prinčeve papirje. Pi inc je nekako sovražil Oragičeviča in hotel je menda ostaviti službo. Dne 14. septembra t. 1. zvečer naletel je Princ v neki gostilni v Trstu na Dragičeviča ter zahteval osorno, da naj mu povrne njegove papirje. Ker mašinist istih seveda ni imel pri sebi, odgovoril je Princu, da naj upraša zanje na drugem mestu in na omikaniši način. To je Princa razjezilo tako, da je Dragičevidu zagrozil s smrtjo. Besnečega kurilca odpravili so stražarji v zapor. A tudi proti istim je ponovil Princ svojo grožnjo, da hoče Dragičevida umoriti. Včeraj vršila se je pred tukajšnjem sodiščem razprava proti Princu. Vpoštevši razne olajhščujoče okolščine, obsodilo ga je sodišče na 6 tednov ječo. — 29-letna dekla Ana Pilimini iz Videmskega okraja na Laškem služila je do nedavno pri rodbini Turi v Trstu. V tej službi prišli so ji na sled, da „Aneta" iz Furlanije krade olje, riž, vino in obleko. Seveda je bil tem »postranskim zaslužkom* konec, ko so nezvesto deklo izročili policiji. Včeraj vršila se je proti njej razprava pred tukajšnjim so-d'ščem. Dobila je šest mescev ječe. — 18-letni čevljarski pomočnik Viktor Calligaris skušal je na večeri 6. junija t. 1. v družbi z drugim, ubeglim zlikovcem, ukrasti 10 železnih drogov in 4 komade vrvi, nahaja -jočih se na dvorišču pred Peričevo vrvarno v ulici Miramar. Calligaris je bil večkrat kaznovan zaradi zato gaje sodišče radi vpisane poskušene tatvine obsodilo na 6jm. ječo. Po prestani kazni pride pod posebno polici jsko nadzorstvo. - 211etni težak Feliks Delilno iz Krfa je dobil mesec dnij ječe zaradi javnega nasilstva. Navalil je na stražarja, kateri ga je hotel pomiriti, ko se je (Rellino) dne 24. m. m. pretepal pod magistratnim poslopjem. Policijsko. Včeraj so otroci, igrajoči se ob novi openski c.sti, našli v zemlji zakopanih 9 srebrnih goldinarjev in 71 in pol nvč. drobiža. Vest o najdenem „zakladi* razširila se je naglo po vsem vrdeljskem okraju, kajti otroci so si denar razdelili iu prinesli vsak svoj „delež" domov. Komisarijat v ulici Scussa poizvedoval je nadalje o stvari in odredil kopati na dotičnem kraju, toda našli niso ničesar več. — 34letnega Alojzija Giirtnerja so zaprli, ker je po okolici osleparil razne kmete s tem, da je njih poslopja „zavaroval* proti škodi po ognju, dotično zavarovalnino pa je vporabil zase. — Minolo noč so zaprli štiri brivske pomočnike, ki so razgrajali po ulicah. .. ^'Podarako. Za povoljno vapovanjo domučih m»lij je glavni poioj, da so popolnoma zdravo. Nujvainejia naloga vg.iknga gospodarja jo. dn ohrani svojo živino z Iravo. Srod-uov ca to imatno ter na« mnogoletna ukuftnja opozarja na Kw.* 1CO.HO lfX> «5 101 15 101 (Vr. Iti M 111.41 IDI tU io: so 405.7.V 4<)4 5 tn^i novu Imlo ipuvuko vitii prv • vr.Hto po 40 nč. Orno intr^kn, novo in staro, po 40 nvi: i'ivo PuMtigitm v Rtoklonu-nh po 115 in nvč. Kuhinj« jo i/.hurna in nu novo ur»joiiii. N >dejujn hii, da ino linil i ni nogo tiroj no i>'i-|p>rnli ulovnnski krogi. bol*>2ini št« udan: Pran Kravo«. Slovenci pozor! Naznanjam, da som prevzel Taccanijavo prodajalnico jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s svežim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča Suk Ivan mL V Barkovljah se na novo odpre v nedeljo dne 0. t. m. y oh t lina Jurja Martelanca (na stari cesti na Kontovelj). Tožilo se bode izvrstno novo vino, lastni pridelek. $ Znana domača gostilna £ H JL CASTELLO DIDORNBERG" 1 j| II T It S TU, * ►f< V ulici Farneto it. II | fv kateri ki> to.'ij,. ].- prUtnn vtpav ^ Bka vino. in a vežo pivo, pri- ^ poroda i« il ofai , • m , ,„ , ,, ,h |e> ® ^ Sladki rlcHlinfi (><■ :,»' ,M,\r-.; ^ b«lo m ćeno vin.., lir. r ,,„ |o novi-. ^1'ivo [m :jj nvč ; v -t<'kliMilc li | m t jCi nvi. M Viuo na dom od ft UtroT in po 4 ni, oai....... A ^ Kuhinju i" |tr - rliljciui s tu n m v lih. . »,< primerno nizko. Fran Rjav»c. S Slovenci pozor! Podpisana naznanja slavnemu slovenskemu obfinstvn v Trstu in okolici, da je odprla svojo gostilno v ulici Acijue št. 12. Točila bode izvrstno vino istrsko po 36 nvč. in puntigamsko pivo prve vrste po 28 nvč. Kuhinja bode preskrbljena izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili tako, iVa podpisana upa zadovoljiti slavne gg. obiskovalce. — Kosila in večerje se lahko naroče za ves mesec. — Za inno-go broj en obisk se priporoča udana Marija Posega. Miroslav Petech Barriera veoohia 12, zaloga na dom franco v sodčkih, ali pa v hoteljkah vsakovrstna istrska fi n a vina prav po ceni in sicer po 28 nvč. liter, kakor tudi tuja vina: malaga, vermouth, konjak, maršala itd. \ Eor/jiuma] 2a'hw9 I ^ zaloga stekla, svetilnic. prstenine in J W kuhinjske posode. 1 I v Ur a Barriera vecchia (i. I J) Stenj in slekla raznolična za petroljnice. 4 ™ Šipi* in kristalni* ogledala 9 ^ predaja na debelo in drobno. ^ 4 po&iljiitvr, mi deželo sr vise točno in hitro. ) » DROBNE FOTOGRAFIJE \ zadnja NOVOST, posamične ali v skupinah, £ P cona gld. 1.— dvanajstero. Q GOSTILNA MT v ulici Valdirivo ft«. 19 "M ALLA mmi u mlm toči najizborneša krnska in istrska vina in sicer kraški toran po 48 nvč liter, i«trsko vino prvo vrsto po 'O., druK" vrste po 3« nvi litor Puntignmovo vedno svežu pivo v Hodili p<> nvč. litor. — Kuhinja preskrhlji nit jo z nsjtučiiišimi jedili in jako po coni. NaroČila k« sprejemajo in Kiocr : za obet la Tflčsrjo z vinom 20 gld. na hiomoc, tre« vina 11, samo obed 7 gld na mesec. Priporoča »n siav. eloven-keinu občlstvu za mnogobrojni obisk udanu Joslpina čuček, gostilničurka. f^e&Zadnik - Tr»tJ ■ Via Nuova na voglu vla S. Lazzaro, I ™ priporočala »lav. občinstvu svojo prodajalnico ^ V /, mani fakturnim blagom. V snlo|(i nnhaja so ^ E povsem najnovejšo blago, toliko za ženske ko- I ^ likor za možke in deco. Veliki izbor platna, ^ ^ bombaževine, perila, nbeov volnenih in svilna- k ■ tili. Velika zaloga vieh potrebščin ia ilvilje in ■ ™ krojač'*. V zalogi nahajajo so nadalje vsakovrstni ™ k trakovi in tudi trakovi iloven«kih barv. 5 Priporočata so čč. git. učiteljicam v mostu " in na deželi za vso potrebščino šolskih ročnih del. ^^ Uzorci se pošiljajo na tahtevo franko. ^ PRESELITEV GOSTILNE Znana g stilna „Jt.ll* Poatc nuov«k presolila so je t dnem 24. avgusta v ulico Geppa št. 14 pod naslovom •Al/a canlina di Graz» ler ko priporoča njo lastnik vsem starim obiskoval-eeni sorojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostori). — Točila se bodo štajerska iu italijanska vina prvih vrst ter vsikdar svežo Dre ho rje v o pivo prvo vrste. Kakor po navadi preskrbljeno je xa dobrn jedilo po jnko nizkih conah. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 so priporoča proč. duhovščini za iiapruvu cerkvenih posod in orodij iz čintega »rebra, alpaka in medenine, kot : IIIOII-fttrunc, kelihov, itd. it(l. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju posrebritn in pozlatilo. j)a si znoiorajo tudi menj premožne crkvo umisliti razno crkveno ntvari, bo bodo po želji prrčftstitib p, n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. llustrimini cenik franko. lVšilju vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! a— «24 „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Trstu Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. O'tiio iivrvtra poitnrtm poslopja} Daje posojila na vknjižbe po S1 ,"',„ menjice po ®"/o, zastave po S' ,"'„. Sprejema hranilne vloge in jo obrestuje po ♦*/•• Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do la. ure dopoludne iti od 3. •lo 5, popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—la dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od ti. do 12. uro dopoludne. in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo pn 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaša vsaki delež 10 gld. iy — y .skl 'i Sloveči prašek za zobe prof, dr. llaiderjti je najboljšo sredssvo za čuvanje zob prod gnjitobo ter jih čisti, ne da bi oškodoval steklonino. V škatljirali po .10 in 50 nvč. izključno v promovani lekarni PfiMlARER „h\ <»t Mori" Trst, veliki trg. \ Josip Pimrello mehanik i/višujo vsakoršne poprave šivalnih strojev in dvo-koles. Prednja nove iu rubljone šivalno strojo iu dvokolesa. Via Madonna del mare itev. 4, uhod vla Foiitaiune, vštric hšt. 12. Riunione Adriatica di Sicurta 24- 2 v Trulu. Znvnrujn proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenjo v vsili kombinacijah. Glavnica in reaerva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica društva gld. 4,OOU.«e a. fj ?ii S 1 § i' 1 ao t> O oi ■ 1 1 1 1 « « O * K 1 1 C r ■ r O. 4 • • M C M 4> oj g?! «® Iclce ' 1 fjB5 1 po for. -.25 „ — .60 . 3.30 . 33—45 nvč. . 50 -65 _ Obleka Sokolska kompletna f. 23. Dobroznana gostilna AIT0IA 70S0PI7CA (po domaće „pri Prvaćkovcu"; v Trstu, ulioa SolitaHo itev. IS se priporoča iu objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trata in okolice, da je preskrbljena /a svoje prostore in za veselice .Trž. Sokola" iz lastne zaloge pravega Črnega iu belega, nepokvarjenega vina po doli označenih cenah. IT POZOR!-*« Črno prvnftko (novo) po 32 nč. liter j Rizling flludki.prvaški (novo) po 48 liter Belo , (novo) , 40 n , | Modra frankinja prv. (nova) B 40 „ Stara vina. bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste po 80, druge vrste po HO nvč. Družinam od litra naprej 4 nvč. ceneje. J. Pserhoferjeva lekarn« ,Zum tfoldenan1 Reiohaapfel. 1. Singerstrasae 15. DUNAJ. Otvarjajoče krogljice, prej imenovane kriCittilne krogljice stnroznano lahko odvajajoče di mače sredstvo. To kroirljice stanejo: M Ikatlllon m Ift kcof|ijl(>nnii SI nć,, jeden zn vitek €t ika tljjie 1 Kl«l* & n£., pri nefrankovani pošiljatvi po poitnem povzetju M. f|ld. IO ni. — Ako no denar itnprej pošlje, ni treba plačati porto, in stune : I zavitek krogljic 1 gld. 25 nč., a zavitka 2 gld. 30 rč„ 3 zavitki 3 gld. 85 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč.. 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da ae izreCno zahteva aJ. Pserhoferjeve otvarjajoče krogljice" in paziti jo. da ima rokrov "*"ke škatljiee isti podpis J. l'm'rllofoi* v t'U